Uto 1882.
107
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVL —Izdan in razposlan dne 16. maja 1882.
43.
Začasni trgovinski dogovor od 7. novembra 1881,
med Avstro Ogerskim in Francijo.
(Sklenjen v Parizu doc 7. novembra 1881, po Njeg. c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjen na Dunaji dne 24. janu-varja 1882 in v doticnih pritrdilih izmenjan v Parizu dne 12. maja 1882.)
Kos Franciscos Josephus Primus,
divina la ven tc dementia Aiistriae Imperator;
Apostolicus Hex Hungariae, Hex Boherniae, Dalmatiae, Croatiae, Sla-voniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus t)ux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Hueovinae, superioris et inferioris Silesiae; Magnus Princeps IVansilvaniae; Marchio Moraviae; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc.
Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore praesentium facimus:
Posteaquam a Plenipotentiario Nostro el illo Praesidis Reipublieae Fran-^ogallicae ad promovendas dilalandas commercii navigationisque relationes (iie septima mensis Novembris anni elapsi Parisiis eonventio inita et signala est, tenon's sequentis:
(Nlovonlsoh.)	«3
IzTornik.
Le Gouvernement de Sa Majesté l’Empereur d'Autriche, Roi de Bohème etc. et Roi Apostolique de Hongrie, et
le Gouvernement de la République Française, considérant que la Convention provisoire conclue, le 20 janvier 1879, entre l’Autriche-Hongrie et la France, doit cesser d’être en vigueur le 8 novembre prochain, et ayant reconnu qu’il importe dans l’intérêt des deux pays, de déterminer, en attendant la conclusion d’un Traité définitif, le régime auquel seront soumises leurs relations commerciales et maritimes, ont résolu de conclure, à cet effet, une Convention spéciale et ont nommé pour Leurs Plénipotentiaires, savoir :
Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohème etc. et Roi Apostolique de Hongrie:
Son Excellence Monsieur le Comte de Beust, Son Ambassadeur extraordinaire et plénipotentiaire auprès du Gouvernement de la République Française, Son conseiller intime et Chambellon, Grand-Croix des Ordres de St. Etienne et de Léopold, Grand-Croix de l’Ordre National de la Légion d’Honneur, etc. etc. etc. et
Le Président de la République Française:
Monsieur Barthélemy Saint-Hilaire, Membre de l’Institut, Sénateur, Ministre des affaires étrangères, Chevalier de l’Ordre National de la Légion d’Honneur, etc. etc. etc. et
Monsieur Ti rard, Député, Ministre de l’agriculture et du commerce, etc. etc. etc.
Lesquels après s’être communiqué leurs pleins pouvoirs respectifs, trouvés en bonne et due forme, sont convenus des articles suivants :
Prevod.
Vlada Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega, kralja češkega itd. in apostolskega kralja ogerskega, in
vlada francoske republike, pomi-slivši, da ima dne 20. januvarja 1879 med Avstro-Ogerskim in Francijo sklenjeni začasni dogovor dne 8. novembra t. 1. prestati, ter spoznavši, da je v interesu obeh dežel važno, dokler se dokončna pogodba ne naredi, določiti, po čem naj se ravnajo njuni trgovinski in pomorsko-plovstveni odnošaji, ukrenili sta, v to svrho skleniti poseben dogovor, ter sta si imenovali za pooblaščence, namreč:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski :
Njegovo prevzvišenost gospoda grofa Beust, Svojega preizrednega in pooblaščenega poročnika pri vladi francoske republike, Svojega skrivnega so-vetnika inv komornika, velikokrižnika redov Sv. Stefana in Leopoldovega, velikokrižnika narodnega reda častne legije itd. itd. in
prezident francoske republike:
gospoda Barthélemy Saint-Hilaire, člena instituta, senatorja, ministra vnanjih reči, viteza narodnega reda častne legijo itd. itd., in
gospoda Tir ar d, poslanca, ministra za poljedelstvo in trgovino itd. itd-?
kateri so, vzajemno izmenjavši svoja v dobri in pravšni obliki najdena pooblastila, domenili se o naslednjih členili :
Article 1.
Les deux Hautes Parties contractantes se garantissent réciproquement le traitement de la nation la plus favorisée, tant pour l’importation, l’exportation, le transit et, en général, tout ce qui concerne les opérations commerciales, que pour l’exercice du commerce ou des industries et pour le paiement des taxes qui s’y rapportent.
Article 2.
Les ressortissants de chacun des deux pays jouiront, sur les territoires ae l’autre des mêmes droits que les nationaux, pour la protection des marques de fabrique et de commerce, ainsi que des dessins et modèles industriels.
Article 3.
Il est entendu que le bénéfice de l’Article 1er de la présente Convention De s’étend pas au régime des sucres.
Article 4.
Le présente Convention entrera en vigueur le 9 février 1882, et demeurera obligatoire jusqu’au 8 février 1883.
Elle sera ratifiée et les ratifications en seront échangées, à Paris, dès que les formalités prescrites par les lois con~ stitutionelles des deux Puissances contractantes auront été accomplies et au plus tard, le lor février 1882.
En foi de quoi, les Plénipotentiaires respectifs ont signé la présente Convention et y ont apposé le cachet de leurs armes.
Fait à Paris, on double expédition, le 7 novembre 1881.
(L. S.) Ile,ust m. p.
(L. S.) II. St. Hilaire m. p.
(L S.) P. Tirani m. p.
ölen 1.
Obe visoki stranki pogodnici zago-tovljata ena drugi postopanje kakor z narodom največ pogodovanim takö gledé vvoza, izvoza, prevoza in sploh vsega tega, kar se tiče trgovinskih poslov, kakor tudi v oziru na vršbo trgovine ali obrtov in na opravljanje dotič-nih davščin.
člen 2.
Pripadniki ene in druge izmed obeh dežel bodo na ozemlji druge, kar se tiče obrane trgovinskih in fabriških znamk (mark), in pa obrtnih vzorcev in kalupov, uživali iste pravice kakor lastni državljani.
člen 3.
Razumè se, da člen 1 pričujočega dogovora ne veljâ za cuker, kako naj se ravnâ z istim.
Člen 4.
Pričujoči dogovor pride v moč 9. februvarja 1882 ter bode veljal do 8. februvarja 1883.
Dogovor ta se pritrdi in pritrdili se izmenjata v Parizu, čim bodo izpolnjene formalnosti po ustavnih zakonih obeh držav prepisane, in to zadnji čas do
1.	dne februvarja 1882.
V dokaz tega so obojestranski pooblaščenci pričujoči dogovor podpisali in udarili nanj vsak svoj pečat.
Storjeno v dvojnem izdatku v Parizu dne 7. novembra 1881.
(L. S.) Ileust s. r.
(L. S.) H. St. Hilaire s. r.
(L. S.) P. Tirard s. r.
M*
Article additionel.
La Convention de navigation, la Convention consulaire, la Convention relative au règlement des successions, et la Convention destinée à garantir la propriété des oeuvres d’ésprit et d’art, conclues, le 11 décembre 1866, entre l’Autricbe-Hongrie et la France, et maintenues en vigueur par la Déclaration du 5 janvier 1879, resteront exécutoires pendant toute la durée de la présente Convention.
Fait à Paris, le 7 novembre 1881.
(L. S.) Renst m. p.
(L. S.) R. St. Hilaire m. p.
(L. S.) P. Tirard m. p.
Dodatni člen.
Dogovor o plovstvu, dogovor o konzulih, dogovor o postopanji z ostalinami in dogovor o obrani avtorske pravice na delih slovstva in umetnosti, ki so bili dne 11. decembra 1866 sklenjeni med Avstro-Ogerskim in Francijo ter z izre-cilom od 5. januvarja 1879 v moči vzdržavani, ostanejo veljavni ves ta čas, dokler bode v moči pričujoči dogovor.
Storjeno v Parizu dne 7. novembra
1881.
(L. S.) Renst s. r.
(L. S.) R. St. Hilaire s. r.
(L. S.) P. Tirard s. r.
Nos visis et perpensis omnibus et singulis quae in bac conventione ejusque adnexo eontinentur, ea rata grataque habere hisce profitemur, verbo Nostro Caesareo et Regio spondentes Nos ilia omnia, fideliter executioni mandaturos esse. In quorum fidem praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus, sigilloque Nostro Caesareo et Regio adpresso firmari jussimus. Dabantur Viennae die vigesimo quarto mensis Januarii anno Domini millesimo octingentesimo octogesimo secundo, Regnorum Nostroruin trigesimo quarto.
Fninciscus Josephus m. p.
(iustavus Comes Kitlnoky m. p.
Ad mandatum Sacrae Caesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium:
GulielraUH liber baro a lionrudsliciin in. p.,
Consiliiuius aulieiis ac luinisteriulis.
Zgornji začasni trgovinski dogovor od 7. novembra 1881 z dodatnim členom vred, v katera sta privolili obe zbornici državnega zbora, raz-glašuje se s tem.
Na Dnnaji, dne 15. maja 1882.
Taaffe s. r.	Dimajewski s. r.	Pino s. r.
44.
Ukaz niinistcrstva za deželno bran in finančnega miiii-sterstva od 15. marcija 1882,
s katerim se določila v izvod postave od 13. junija 1880 (Drž. zak- št. 70) o vojaški taksi, izdana z ministerskim ukazom od 20. marcija 1881 (Drž. zak. št. 26) nakaj izpreminjajo, nekaj
dopolnjujejo.
I.	Določila v ministers kem ukazu od 20. marcija 1881 (Drž. zak. št. 26) k §fQ 3 v odstavku drugem in tretjem obsežena izgubé svojo moč ter naj slovč takč le:
V 14. razred z 1 gld. naj se vvrsčujejo samo tisti takso dolžni, katerih zaslužek ali dohodek v njih kraji navadno prosto dnino doseza, a je ne prestopa, ni katerim ni ob enem pripisan nikak neposredenj (direkten) davek.
Za vvi-stitev v 13. razred z 2 gld. bodi merodaven skupen zaslužek ali dohodek, kateri v njih kraji navadno dnino (dnevno mezdo ali plačilo) preseza, a letne vsote od 450 gld. ne doseza, in za vvrstitev v 12. razred s 3 gld. skupen leten zaslužek ali dohodek od 450 gld. do 600 gld.
II.	Ostala zvršitvena določila dopolnjujejo se še s temi le, namreč:
1.	Otroci, unuci in odnosno vsinovljenci, ki niso v obiteljski zvezi ter si zunaj nje kot pomočni delavci kruha služijo, naj se o delitvi desetine od dolžnih na leto neposrednjih davkov ne devajo v račun.
2.	Prvosedniku komisije takso odmerjajoče pristoji pravica, zoper sklep, o katerem je uverjen (prepričan) da nasprotuje določilom postave o vojaški taksi uli zvršitvenega ukaza, ugovarjati ter dotični slučaj položiti v razloko pred politično deželno oblastvo.
3.	Pravica komisije vojaško takso (vojârino) odmerjajoče, koga oprostiti od vojaške takse, utesnjena je na slučaje, ki so v §. 5 postave našteti.
Odpisilo v posebnih izimnih slučajih, o katerih se govori v poslednjem odstavku §f‘ 3, zavisno je od dovolbe političnega deželnega oblastva.
4.	Ako bi zapazilo, daje katera takso odmerjajoča komisija kje zoper propre postopala, to naj politično deželno oblastvo s sodelovanjem finančnega deželnega oblastva ukaže opravljeno odmero taks preglodati.
Ta ukaz pride v moč tist dan, katerega bode razglašen.
l>uiiajewNki s. r.
Welseralieimb s. r.
I. Osnovna določila.
II. Zavarovanje in pobiranje davkovne pristojbine.
1. Določila zastran zdeio-valisea. delnih priprav, posod, vinskih zalog, poslovodnikov, nadzira te jjov.
45.
Postava od 30. marcija 1882,
o tem, da bodi uapravljanje samodelskega ali umetnega vina in poluvina v krajih, kateri so za pobiro potrošnine izrečeni za zaprte, potrošnini podvrženo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 :
§• 1.
V krajih (seliščih), za pobiro potrošnine zaprtih, podvrženi so potrošnini po postavkih ustanovljenih za vvoz vina — pri zdelovanji, kadar se po nekem delu ali po vsem vrši za prodajo ali za točenje :
1.	vinu podobni zdelki (samodelska ali umetna, narejena vina), kateri se brez grozdnega soka napravljajo iz nalične vinu zmesi raznih tvarin (kakor so: voda, vinova žesta ali vinski cvet, glicerin, cuker, sreš, enantov eter itd.),
2.	vinoviti, t. j. nekaj vina v sebi imajoči zdelki (poluvina), kateri se dobivajo po umetni pomnožbi mošta ali prirodnega vina s pridodatbo vode in drugih tvarin, služečih v napravo vinske slasti v pomnoženi pijači (kakor so: cuker, glicerin, vinski cvet itd.) ali po istem načinu iz tropin od grozdja, katero je bilo uže uporabljeno za mošt, ali vinskega drožja.
§• 2.
Potrošnino od omenjenih zdelkov (§. 1) plačevati dolžni so podjetniki zdelo-vanja deloma ali popolnem za prodajo ali točilo vršenega.
A. dolžnost, plačati pristojbino, katera se pobira zarad prikrate davkovne, ima tedaj, kadar podjetnik sam posla ali vršbe ne vodi, poslovodnik, vendar tako, daje podjetnik brezuvetno porok za-njo.
§• 3.
Kadar pristojbina za omenjene zdelke na dolg ostane ter se izgubi vsled tega, ker veljajoči propisi niso bili izpolnjevani, bodi za izgubo to porok stranka, katera je kriva tega.
§• 4.
Kdor v krajih, o katerih je razglašeno, da so za pobiro potrošnine zaprt)» umetno vino ali polu vino (§. 1) nareja v prodajo ali točilo, ta ima dolžnost, naj' pozneje štiri tedne, prodno pride v moč le-ta postava, a če začne to delo stoprV po tem času, najpozneje štiri tedne, prodno delo začne, pri finančnem oblastvu prve stopinjo vpoložiti v dvojnem izdatku:
1.	( Irtcž in opis zdolovalnice ali zdelovaliŠča,
2.	popis zalog vinske drozgalice, mošta, prirodnih in umetnih vin in pola* vin, kolikor jo teh zalog na zdolovališči,
3.	popis na zdolovališči bivajočih priprav za dolo, orodja, in posod v hrambo služečih,
4.	opis postopka, kako se umetno ali samodelsko vino in poluvino zdeluj1,
5.	naznanilo poslovodnika.
Ti spisi morajo biti čitno pisani ter ne smejo imeti ni premenjenih, ni prečrtanih ni struganih mest. sicer se zavrnejo.
§. 5.
Finančno oblastvo prve stopinje prejemsi opise in spiske ali popise (§. 4), Če nimajo na sebi vnanjega pogreška ali nedostatka, da po njih preiskati zdelo-'alnico, delne priprave, orodja, hranilne posode in vinske zaloge.
Podjetnikova dolžnost je, dati na roko vsako razbistrilo in izkazilo, katero Je potrebno k davkovno-uradnemu prigledu.
Tudi vsi v delo namenjeni služabni ljudje so dolžni v tem oziru ustreči finančnemu postavljencu, ako bi jim rekel.
Zveze v delo namenjenih prostorov z vunanjim svetom, katere niso posebne za vršbo dela, a bi otežkočile davkovni prigled, naj podjetnik, če finančno oblastvo prve stopinje takö zahteva, o svojem trosku odstrani, ali vsaj zagotovi, fia ne bodo rabljene.
Ako ima prostornina katere delne priprave in posode bistven vpliv na dav-kovno-uradni prigled, poizvé jej se ta prostornina, ter mora finančni postavljenec lake priprave in posode trpežno oznamenjati, koliko meri prostornina pri vsaki.
Opravivši ogled (izvid) in ugotovivši najdenje, naj finančni organ zdelova-lišče, delne priprave in hranilne posode oznamenja z uradnimi znamenji in Štefkami ter naredi o posledkih preiskovanja zapisnik, ki bode služil v podlogo fiavkovno-uradnemu nadzoru in katerega mora torej podpisati tudi podjetnik ali njegov namestnik.
En primerek spisov (§. 4), ki jih vpoloži podjednik, dâ mu se nazaj, po tem ko se pretehtajo in pristavi uradno najdenje.
Podjetnikova dolžnost je, hraniti ga v zdelovalnici v shrambi za to določeni, katera je finančnim postavljeneem vsak čas dostopna.
§. 6.
Počenši od dobe uradnega preiskovanja (§. 5) dolžan je podjetnik, na dni 8trani zdelovalnice, ki stoji proti javnim ulicam (javni cesti), ali če je zdeloval-®*ca na samem, na oni strani iste, ki gleda na dovozno cesto, od zunaj namestiti ln v dobrem stanu vzdrževati lahko čiten napis, ki določno naznanja, kake vrste Podjetje da je ondi.
Dalje je podjetnikova dolžnost, vsako premeno v ovedencm stanu podjetja 111 tistih poedincev, katero je naznanjati dolžan, najpozneje v 24 urah pismeno 0;i dvojnem izdatku naznaniti finančnemu uradniku, kateroga delo je podjetje Njegovo nadzirati.
Podjetnik je odgovoren za to, da uradno oznamenilo na prostorih, posodah ln pripravah v delo služečih nepokvarjeno ostane.
Ako bi so to oznamenilo po slučaji ali kako drugače poškodovalo ali popol-116111 pokončalo, naj v 24 urah po tem, ko je sam zvedel za poškodbo ali uničbo, Pod?! naznanilo, da izprosi obnovo oznamonlla.
Nezavisno od dolžnosti, ki se nalaga v§. 24, naznaniti namreč poslovodnika, dolžnost je podjetnikova, postaviti človeka, ki bodi ta čas v zdelovalnici, dokler 1 njega samega ne bilo, da bi v njegovem imenu zdelovalnico nadzirajočim nnančnim postavljeneem razbistrila dajal.
Domneva ali vzema se, da je ta, kateri vršbo dela vodi ali kateri ta čas, ko delovodnika ni, pomagače in delavce nadzira, prejel od podjetnika oblast, , v njegovem imenu razbistrila dajati.
Ako podjetnik v to postavi drugega človeka, dolžan ga je pismeno naznaniti finančnemu uradniku, v nadzornem okraji katerega zdelovalnica stoji.
Kadar podjetnik vršbo svojega podjetja po polnem ustavi, mora pismeno naznanilo o tem poslati gori omenjenemu finančnemu uradniku.
Stoprv s potrdilom, katero prejme o tem, bode on odvezan odgovornosti za vzdržbo ali ohrambo uradnega oznamenila na vršbenih prostorih, delnih pripravah in posodah.
§• 7.
K zdelovališču, opis katerega mora podjetnik vpoložiti (§. 4), štejejo se:
a)	Prostori, v katerih se vrši davkovno zdelovanje ali napravljanje ;
b)	prostori, v katerih se k temu zdelovanju spadajoča sirovina (sirove tvarine) in iz nje dobljeni zdelki hranijo;
c)	vsi prostori, ki so v neposrednji zvezi s katerim pod a) in b) naštetih prostorov.
§. 8.
Dokler davkovno zdelovanje stoji, sme se poraba istemu namenjenih delnih priprav in orodij onemogočiti ali s tem, da se uradno zapečatijo, ali pa kako drugače.
Podjetnik je odgovoren za vzdržbo nepokvarjenega pečata ali oznamenih1 finančnih postavljencev, ako ne izkaže slučajnega prigodka, katerega ni on sam kriv, ali pa krivnje kakega človeka, za katerega ni on v zavezi (poi’ok).
Izključljivo finančnim postavljencem pristoji sodba, je li in pri katerih delnih pripravah in posodah je onemogočiti porabo.
§• 9.
Dobo, kdaj se hoče uradni zapili podvržena delna priprava zopet v porabo vzeti, dolžan je podjetnik 6 ur poprej naznaniti finančnemu postavljenem, katei'1 mu zdelovalnico nadzira.
Ako bi do tega časa ne prišel v zdelovalnico noben finančni postavljene0 snemat uradno zapiro, ima podjetnik pravico, sam odvzeti zapiro.
§• io.
2 Pl.j |edne Zdelovanje v §. 1 omenjeno umetnega vina in poluvino podmeta se dav' pravice financ- kovno-uradnemu nadzoru.
trÄ Finančnim postavljencem je torej dopuščati, da stopijo v zdelovalnico take#'1 podjetnikov in podjetja, kakor tudi da v njej toliko časa ostanejo, kolikor jim je v opravo oj*
župan v oziru na zvrsevanjc priglcda.
hovih uradnih del potreba, namreč po dnevi — in kadar se delo vrši, -	,.
ponoči, ter jim pri njihovih uradnih opravilih, kolikor bi zahtevali, podjetnik a . sam osebno ali po svojem služabnikih pripomagaj s potrebnim delom. lu __ zunaj omenjenih slučajev treba je tem postavljencem, — kadar pridejo, pi'idrU
tudi
živši si človeka od oblastva ali udâ občinskega županstva, — dopuščati pristop v zdelovalnico in opravo njihovih uradnih del v njej.
O davkovno-uradnem preiskovanji dolžnost je podjetnikova, nemudno pokazati bolete, v §. 18 omenjene zapiske in druge listine, katere hraniti mu je ukazano, in če je treba, za prejemno potrdnico finančnim postavljeneem izročiti.
Dalje ima podjetnik dolžnost, nekaj od tekočin, kar jih biva v njegovi zde-lovalniei, finančnim postavljeneem, ako zahtevajo, na pokus izročiti, da jih dadč po vesčakih preiskati, in sicer toliko, kolikor je v ta namen potrebno.
§• H.
Vsako županstvo ima dolžnost, brez odloga postavljeneem, ki čujejo nad izpolnjevanjem pričujoče postave, pri njihovih uradnih poslih, ako zaprosijo, na pomoč biti.
V to poslanemu udu občinskega županstva je naloženo, neprestano pričujoč biti pri teh uradnih delih, če se najde kaka spotika, na opis učina ali djanja in najdenja, na zapisnike o zasliševanji in vse k davkovno-uradnemu preiskovanju spadajoče listine in pomagala tudi svoj podpis pristavljati in sploh vso zakonito pomoč dajati.
§. 12.
Davkovni postopek nareje umetnega vina in poluvina začenja se z uporabo Uolo(H,a vtonarejo namenjenih sirovin ter se končuje z dobo, ko se zdelek vzlije hranilne glede davkov-POSode	nega P0St0Pka
pri nareji umetnega vina
|§. 13.	in poluvina,
kakor tudi
Kolikorkrat podjetnik namerja umetno vino ali poluvino (polovičnjak) na- gledé zgiaše-pravljati, mora najpozneje 6 ur pred začetkom davkovnega postopka zglasiti ga ^ovanjatega pri uradu, kateremu je zdelovalnica v oziru na opravljanje davka za umetno vino postopka.
111 poluvino odkazana.
To zglasilo mora obsezati :
1.	Podjetnika ime in priimek, kakor tudi kraj ali selišče, okraj, ulice in po-ptsno številko poslopja, v katerem se nahaja zdelovalnica;
2.	oznamenilo zdelovalničnih prostorov, namenjenih davkovnemu po-«topku;
3.	dan in uro začetka in konca davkovnega postopka;
4.	vrsto in množino sirovin, ki se hočejo uporabljati. Množino je povedati v litrih, ali kilogramih, po tem kakor gre ali za tekoče ali za drugačne sirovine;
5.	množino umetnega vina ali poluvina, ki se hoče narediti, v litrih;
6.	vrsto in številko v porabo namenjenih delskih priprav in hranilnih
Posod ;
7.	pristojbino davka, kolikor je prihaja. Pristojbina ta naj se odmerja za ^delovanje umetnega vina po polni vzglašeni množini istega, odbivši 1 odstotek,
111 za zdelovanje poluvina ali polovičnjaka po <5ni množini, za katero je zglašena ^Oožina istega po odbitji 1 odstotka večja od množine prirodnega (pravega) vina, inskega mošta ali vinske drozgalice, kakor je bila zglašena da se uporabi
v delo.
Vsako zglasilo mora biti na uradno pripravljenih golicah (blanketah) v treh soglasnih primerkih izdano, čisto in čitno pisano ter ne sme imeti premenjenih ali izstruganih mest, sicer bi ga bilo zavrniti.
En primerek zglasila s potrdbo dneva in ure, kdaj je bilo vpoloženo, dâ se podjetniku nazaj ob enem z boleto o opravljenem davku.
§. 14.
Dokler uradna boleta o storjeni zglasitvi in opravljeni pristojbini davkovni v rokah podjetnikovih ali önega človeka, kateri namesto njega odgovor daje (§. 6), in dokler ne nastopi napovedani čas začetku davkovnega postopka, ne sme se ta postopek začeti.
Niti se sme pred napovedanim časom, o katerem bode isti postopek dokončan, noben del zdelka odnesti iz prostorov, v katerih se po zglasilu zdelek hrani.
§• 15.
Davkovni postopek mora se zvršiti takö, kakor je bilo zglašeno in kakor je pisano v boleti o tem izdani.
Vsak samohoten odstopek ima to posledico, da dotična kazenska določila v uporabo pridejo.
Ako bi se po kakem slučaji napovedani davkovni postopek oviral ali prekinil, naj podjetnik to oviro brž naznani finančnemu uradniku, kateri mu zdelo-valnico nadzira.
Ako se po neodpravnem zadržku zgodi, da je davkovni postopek predrugačen, tedaj mora podjetnik poleg gori omenjenega naznanila vpoložiti tudi novo zglasilo. V tem slučaji dene se davkovna pristojbina po novem zglasilu v čisto.
§. 16.
Kadar se zglaseni davkovni postopek takö obrezuspeši, da zdelek ni nikako rabo, veljâ samo tedaj pravica do povračila opravljenega davka, če 8® brez odloga pri finančnem uradniku, kateri ima zdelovalnico na pažnji, poprosi za preisk ter se zdelek pod davkovno-uradnim nadzorom stori za človek» neužiten.
§• 17.
4. Določila	Podjetnikova dolžnost je, gledé množine pravega vina, mošta ali vinske
o izkazovanji drozgalice, umetnega vina in poluvina, ki se nahaja v njegovi zdelovalnici, izk»' liavka. "(T* zati plačil o davka, odnosno dobavo (prejem) z davkovnimi boletami ali d°' nosno prejetja bavnicami, po tem kakor je zalogo to ali sam vvažal prek potrošninske linije »11 ^'vinskega " sam naredil, ali znotraj potrošninske linije od koga prejel, mošta m o	Izimlje se ona množina zaloge, katero je bil podjetnik odkod prejel uŽe
âavkovni predno je začel umetno ali polovično vino delati.
prigled.
§• 18.
Podjetnik ima dolžnost, v uradno prirejenih sešitkih, kateri sc za povraß* ® napravnih troškov od finančnega oblastva izročajo, mesečno završujejo m 0 jemljö, pisati davkovni prigled zapiske:
a)	o prejemu prirodnega ali pravega vina, mošta, vinske drozgalice, umetnega
vina in polu vina;
b)	o zdelovanji umetnega vina in poluvina;
c)	o uporabi vina, vinske drozgalice in mosta pri tem zdelovanji;
d)	o zvodu (prodaji) prirodnega vina, vinskega mosta, vinske drozgalice,
umetnega vina in poluvina.
Pri prejemu a) treba je za vsako množino tekočine tudi povedati, če se je ista prejela neposrednje prek potrošninske linije ali pa znotraj te linije in od koga.
Pri prodaji d) mora se za vsako množino tekočine navesti, kdo jo je vzel.
Davkovne bolete in dobavnice (§. 17), služeče v izkaz, treba je dotičnim Številkam zapisa kot priloge pripenjati.
§• 19.
Na prestopke propisov o potrošnini od zdelovanja umetnega vina in poluvina uporabljati je kazensko postavo o dohodarstvenih prestopkih z dodatnimi določili vred, kolikor se v pričujoči postavi ne ukazuje drugače.
§. 20.
Globa (kazen v denarjih) zarad nenapovedanega davkovnega postopka na-reje umetnih ali poluvin naj se ne izrekuje nikdar manja od 100 gld.
§. 21.
Kadar se za zdelovanje poluvina uporabi manj vina, mosta ali vinske drozgalice nego je bilo zglašeno (napovedano), stori se s tem težek dohodarstven prestopek. Globe je odmerjati po toliko, za kolikor je davkovna pristojbina, ki prihaja na podlogi zglasila, manja od pristojbine primerne postopku, kakoršen je res bil.
§. 22.
Podjetnik, če delovršbe sam ne vodi, porok je brezuvetno za globe, ki se prisodijo poslovodniku.
§. 23.
Ta postava pride v moč tri mesece po tistem dnevi, katerega bode razglašena.
Samo za Trst sme se uporaba te postave odložiti na dotle, dokler bodo on-dukaj veljali izimni razmeri glcdé potrošnine od vina.
§• 24.
Zvrsitev te postave naroča se finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 30. marcija 1882.
Franc Jožef s. r.
III. Kazenska določila.
IV. Končna določila.
Taaife s. r.
I>unajewwki s. r.

16.
Ukaz minister štev za notranje reci, finance in trgovino od
25. aprila 1882,
o prepovedi vvoza zdelkov Pariške firme Grimault & Comp., ki se v trgovini nahajajo pod imenom konopnih ali indijskih smodčic (cigaret).
Po domembi s c. kr. ministerstvoma za notranje reči in trgovino in s kralj-ogersko vlado prepoveduje se povsem vvoz proizvodov ali zdelkov firme Griviault & Comp. v Parizu, katere se dobivajo v trgovini pod imenom konopnih ali indijskih smodčic (cigaret).
Ta prepoved postane precej veljavna.