"¿hr
PMIOGEVAUSC
O VENSKI
L A
I
N
P R
Leto VL, št. 42
Ljubljana, sobota 9. junija 1945
Mesečna naročnina lir 45.—, RM lfL—#
Smrt fašizmu —
svobodo narodu
ONTE
Cena L 1— oz. RM 0.70
Šišenska žena na braniku svobode
Kadar bomo polagali obračun o nadčloveških naporih in žrtvah osvobodilnega boja pri nas, bomo morali zmerom znova in znova poudarjati častni herojski delež, ki ga je vsa štiri leta svete domovinske vojne na vseh frontah, doma in v prvi bojni črti doprina-Ssda slovenska žena.
Slovenska žena borka: Naj bi bile tele besede kakor v neminljiv spomin vsem tistim znanim in nepoznanim junakinjam, ki so v vrstah partizanskih brigad, ramo ob rami s svojimi moškimi tovariši, s puško in bombo v rokah neustrašeno napadale fašistične tolpe, rušile sovražnikove bunkerje, povsod in zmerom prve med prvimi, odločne, pogumne, predane in do poslednjega diha zveste svoji sveti nemi prisegi: ne bo prej sonca in miru, dokler poslednji sovražnik naše svobode ne bo pregnan s te izmučene zemlje, da se bodo v naše domove vselili mir, zadovoljstvo in sreča naših mater in otrok, ki je vendar sreča nas vseh. Ni bilo mar partizankam-borkam ne žeje ne gladu, ne mraza ne tisočerih telesnih tegob neskončnih partizanskih pohodov. Vzdržale so zmerom do kraja, bodrile slabotne, bile same svetal zgled požrtvovalnosti in samopremagovanja. Šle so v napad z dvignjeno glavo in vedrega čela in če so padle, so padle s častjo, do poslednje kaplje krvi junaške branilke svobode svoje zemlje. Branile so svoj rod, naš rod, kateremu je treba ustvariti na tem svetu lepši, pravičnejši, svobodni dom, ki bo očiščen vsega zlega. To je bila tovarišica Ančka, ki je v dolomitskih gorah ob padlem tovarišu mitraljezcu zgrabila za strojnico, streljala do poslednjega naboja in potlej dala svoje mlado življenje za novo svobodno domovino. Bilo je na stotine znanih m neznanih imen, ki so in bodo ostale zapisane v zgodovini osvobodilnega boja v prvih vrstah junakov, borcev in graditeljev svobode
Slovenska žena bolničarka. Ali bodo mogli naši ranjenci kdaj le za trenutek pozabiti tovariško sestrsko skrb bolničark za njihovo življenje, ki so jih, ne meneč se za točo sovražnikovih krogel, reševale z najbolj izpostavljenih frontnih položajev, iz bojne črte v zaledje, jih obvezovale, hranile ter jim bile nenadomestljive tolažniee v težkih urah. Le velika, vseprešinjajoča osvobodilna misel je mogla v njih odkriti toliko požrtvovalnosti m plemenitosti srca, dvigniti v njih čut tovariške odgovornosti in nesebične materinske skrbi in brige za svoje ranjene tovariše in tovarišice na bojnem polju, v bolnišnicah in v obvezovališčih, v zaledju, povsod tam, kjer je bilo treba svojemu bližnjemu v nesreči priskočiti na pomoč.
Slovenske žene matere. Poklonimo se vsi našim junaškim partizanskim materam, ki so v nočeh na skrivaj trepetale za življenja svojih sinov, hčera in mož, borcev za svobodo svoje zemlje, čez dan pa s stisnjenimi zobmi kljubovale na Svojih domačijah tujim in domačim fašističnim zločincem. In če so padle, so padle brez tožba na na svojem pragu, ne da bi se umaknile le za korak s svoje rodne grude, svojega rodnega doma — te naše neupogljive, zveste čuvarke naših ognjišč. Tako je padla pod nožem belega izdajalca Majcnova mati — ta nož, ki ga je bedni izrodek naše krvi zasadil Majcnovi materi v srce, je bil zasajen v srca vsem slovenskim materam.
Ni ga bilo zlega ki gorja, ki ga v teh letih fašističnega suženjstva ne bi prestale in prenesle naše junaške slovenske matere. Vztrajale so na svojem mestu ne omahljivo, kakor so neomah-ljivo vztrajali na bojnem polju njihovi sinovi in hčere, vztrajale vsemu na-kljub v enem samem svetem vzvišenem cilju: osvoboditi svojo domovino, očistiti našo rodno zemljo plevela in posejati novo njivo, ki bo dajala ploden in obilen sad pod svobodnim soncem za nas vse.
Kaj pa tisti tisoči in desettisoči slovenskih ženi, ki so z delom svojih rok na poljih hranile narodno vojsko, sodelovale z vsemi svojimi silami pri graditvi narodne oblasti, organizirale in visoko dvigale vsenarodni odpor proti tujim fašističnim nasilnikom bj
MARŠAL TITO MED RANJENCI
„Vsesa tovarišem, ki so izgubiII zdravje in postali v vojni nesposobni za delo, Je bodočnost zagotovljena - V narodno-osvobodilni vojski
Je invalidsko vprašanje urejeno“
Beograd, 7. jun. (Tanjug:.) Maršal Tito je v spremstvu generalnega poročnika Aleksandra Rankoviča, poveljnika n. armade, gen. poročnika Ivana Gošniaka tn gen. majorja Ivana Krajačiča obiskal bolnišnico
II.	armade. Ranjenci so navdušeno pozdravili maršala Tita, ki jih je nagovoril z naslednjimi besedami:
Vi veste, da so naša narodno osvobodilna vojska In njeni voditelji izkazovali največjo pozornost našim ranjencem še takrat, ko so se borili po hribih in gozdovih. Dobro veste, kako je bilo takrat zdravim, ko so gledali trpljenje ranjencev brez zdravil. Spominjate se ofenzive, ko smo se morali ogorčeno boriti z Nemci in četniki, da rešimo naše ranjence. Že prve naše brigade so se držale načela, da nikdar ne zapuste ranjencev. Sedaj so ustvarjeni boljši pogoji za zdravljenje. Tukaj se nahajajo težki ranjenci, borci, ki so izgubili svoje zdravje in fizično sposobnost za delo. Sporočam jim, naj se ne boje za svojo bodočnost. Borci, ld so dali za domovino svojo kri, bodo v novi federativni demokratični Jugoslaviji preskrbljeni. V narodno osvobodilni vojski Jugoslavije je vprašanje invalidov urejeno. Naša želja je, da bodo naše pokrajine zdravilišča za naše ranjence, tova-riše-borce. Zaradi tega imate tudi pravico, ‘ da to zahtevate od nas in nikar se ne vznemirjajte, če De boste našli razumevanja pri nižjih organih. Pridite k meni in k mojim sodelavcem. Bik) bi mi najtežje, če bi zve-
del, da so ozdravljeni borci odšli v požgane kraje, da bi se še dalje mučili. I® hočemo, da naši ranjeni borci žive enakopravno, da duhovno ne trpijo, če že morajo trpeti telesno, da imajo vse, kar jim je potrebno za življenje. To sporočite tudi ranjencem, katerih nisem mogel videti. Želim vam čim hitrejšega okrevanja in da se vrnete nekateri domov, drugi pa v edinlce. Na svidenje, tovariši!
Maršal Tite je nato odšel v drugi oddelek bolnišnice, kjer je -anjenim borcem spregovoril naslednje besede:
Tovariši ranjenci, borci narodno osvobodilne vojske! želel sem in smatral za svojo prvo dolžnost, ko pridem Iz Beograda semkaj, da vas vidim in da se vam zahvalim kot vrhovni poveljnik naše vojske za vaše junaštvo tn vaše žrtve, ki ste jih dali za novo Jugoslavijo. Imel sem priliko videti v Mariboru naše ranjence, razgovarjal sem se z njimi in jih vprašal odkod so. Našel sem tam sinove vseh naših narodov. Največ je bilo Slovencev In Vojvodincev, ležali pa so tamkaj tudi ranjenci, sinovi vseh naših narodov: Srbi, Macedonei, Hrvati, Crnogorci. Kaj naj to pomeni? To pomeni, da je bratstvo, ki je ustvarjeno v novi demokratični federativni Jugoslaviji, zapečateno s prelito krvjo naših borcev, tovarišev in tovarišic, da je prav zaradi tega trdno in da ga ravno zaradi tega moramo čuvati kot zenico svojega očesa. Nekoč se je Jugosla-
vija ustvarjala za zeleno mizo. To je bila
nepravična Jugoslavija. Danes smo novo Jugoslavijo ustvarili mi. Branili bomo Srbijo, Hrvaško, Srem, Istro, vse, kjer žive naši narodi. Po taki Jugoslaviji so hrepeneli naši padH bratje, M je niso dočakali, po taki Jugoslaviji so hrepeneli naši narodi. Danes Je ljudstvo samo ustvarilo novo Jugoslavijo. Vam borcem se mora zahvaliti vsak narod sam in vsi narodi za zmago, kajti naša zmaga je bila popolna. Maščevali smo žrtve, ki so jih zadali našim narodom okupatorji in njihovi domači izdajalci. Tudi za vas bi hotel dovršiti nalogo, ki sem jo začel, to je obnoviti, izgraditi našo novo Jugoslavijo. Tukaj bi poudaril to, kar sem poudaril že prej, to je, da je vsem tovarišem, M so izgubili svoje zdravje ali so bili v tej vojni telesno onesposobljeni za delo, bodočnost zagotovljena. Demokratična federativna Jugoslavija hna predvsem nalogo skrbeti zanje. Ce bi se vam zgodila kakšna krivica, pridite k meni, k svojemu vrhovnemu poveljniku še iz časov partizanskih bojev. Vem, kaj lahko duhovno občuti borec, ki je prostovoljno odšel, da da svojo kri. še bolj občuti storjeno krivico in jaz se bom boril proti vsem takim krivicam. Naši borci morajo biti zavarovani. Naši invalidi ne bodo invalidi, «stvarili se bodo taki pogoji, ki jim bodo omogočali življenje. Mi to želim* in hočemo in kar hočemo, v tem bomo tudi. uspeli.
Pred kapitulacijo Japonske?
Toldo, 8. Jun. Japonski ministrski svet je imel včeraj izredno sejo, ki je trajala celih pet or. O seji ni bilo Izdano nikako uradno poročilo in tudi sicer čuvajo o predmetu posvetovanj najstrožjo tajnost. V japonskih političnih krogih domnevajo, da gre za izredno važne odločitve v zvezi s splošnim vojnim položajem in ne Izključujejo možnosti, da se pripravlja Japonska na brezpogojno kapitulacijo, ker je postalo jasno, da se ne more več dolgo upirati silni premoči zaveznikov.
Kcaec podntorniške » . vsjne
Vflashington. 8. jam. (o). Predsednik Truman in ministrski predsednik Churchill sta izdala zadnje skupno poročilo o podni omišk; vojni na Atlantiku, iti se smatra sedaj za končnoveljavno zaključena. V teku sedanje vojne proti sovražnim podmornicam je bilo potopljen;h skuono 7:0 sovražnih podmornic. Najbolj kritična doba je bila 1. 1941/42, ko je bil iz'đ odločilne borbe proti nemšk;m podmonteam zelo dvomljiv. Po zaslugi zavezniških mornarjev, ladjedelnic, znanstvenikov in tehnikov pa se je posrečilo zaključiti :o borbo enako zmagovito kakor na kopnem.
Cabaliero rešen
Pariz, 7. jun. V torek je bilo objavljeno, da je sovjetska armada osvobodila bivšega španskega ministrskega predsednika Larga Caballera iz nekega nemškega koncentra-** cijskega taborišča. Caballero je postal predsednik združene španske fronte leta 1936, ko se je upri generalu Francu.
Sporazum v San Franciscu
ta vsak sklep o prisáíssih «krepili $e potrebno pepts&s® segšasfe vsek stalnih elanov sveta mednarodne organizacije za variassi
New York, 8. jun. (o) Konferenca v San .
Franciscu, na kateri je zaradi nesoglasij I glede pravice veta petih velesil nastal zastoj, ki je ogražal ves uspeh konference, se je sedaj zopet premaknila z mrtve točke. Predsednik Zedinjenih držav Truman je po svojem posebnem odposlancu Harryju Hopkinsu poslal maršalu Stalinu poslanico, V kateri je predlagal, naj bi se razprava glede pravic veta začasno odstavila z dnevnega reda in naj bi se o njej razpravljalo pozneje. Truman je mnenja, da je edino na ta način mogoče še rešiti konferenco v San Franciscu.
Ponoči je medtem prispela vest, da je že dosežen popoln sporazum med prizadetimi petimi velesilami. Ameriški zunanji minister Stettinins je sporeči! novinarjem, da sloni sporazum na načelu, da je potrebno glede vsakega sklapa o prisilnih ukrepih popolno soglasje vseh stalnih članov sveta mednarodne organizacije za varnost. Osvojeno je tudi stališče Sovjetske zveze, da ne more noben član omejiti pravice kakega naroda, da predloži sporne zadeve svetu mednarodne varnostne organizacije in da noben član ne more preprečiti, da bi se o tem razpravljalo. V tem pa je bil tudi glavni spor, zaradi katerega je prišlo do zastoja v San Franciscu.
Sestanek velike tropce
Moskva, 8. jun. (o). Posebn* odposlanec predsednika Zedinjenih držav Harry Hop. kins, ki je imel številne sestanke z maršalom Stalinom in drugimi sovjetskimi državni je snoči z letalom odpotoval iz Moskve v Washington. Predsednik Tru-niiiia"o.-~or	"T7n~n "	■■
izdajalcem, bile povsod in ob vsakem času neodjenljiv in neustrašen pobornik osvobodilne ideje. Vodili so jih v ječe in internacijska taborišča, jih mučili in ubijali, ne da bi kdaj koli prišla beseda slabosti iz njihovih ust Vztrajale so in ostale vredne svojih sinov in mož, povezane s svojim narodom v nepremagljiv, neporušljiv jez m branik.
Takšna stopa danes zavedna slovenska žena pred nas, tista žena, ki je s svojim junaštvom, borbenostjo in z ustvarjalnim delom prvikrat v zgodovini enakopravno soodločala pri osvobajanju m ki enakopravno soodloča v obnovi in graditvi naše nove domovine. Borbeni slovenski žeai zahvala, spoštovanje in čast!
Takšna stopa danes, na veliki kongresni praznik, zavedna slovenska žena pred nas. Ona je s svojo borbenostjo, s svojim zavestnim ustvarjalnim delom prvikrat v zgodovini enakopravno soodločala o narodni usodi v velikih usodnih dneh naše preteklosti. Ona danes enakopravno soodloča in z vsemi silami sodeluje pri obnovi in izgradnji osvobojene domovine. In kakor danes, tako bo tudi jutri in vse-kdar ostala slovenska žena eden temeljnih neporušljivih stebrov naše
nOVe držagrt*
man je snoči izjstvĐ novinarjem, da bo prišlo đo sestanka takc.: .rraae velike trojice, to je Stalina, Churchilla in Trumana verjetno v prihodnjih 14 dneh.
Sáralem «amsdl nanaestu Bmšfva ssarsdov
San Francisco, 8. jun. Pristojni odbor je sklenil, da bo imela mednarodna varnostna organizacija uradni raziv Združeni narodi v počastitev spomina pokojnega pre-zidenta Roosevelta, ki je prvi uporabljal ta naziv, namesto naziva Društvo narodov. Sklep mora potrditi še plenarna skupščina.
„Ezve*ifa“ o kcnSerenei v San Fratsclsoai
Moskva, 7. jun. (Tass.) Dopisnik »Izvesti j« poroča iz San Francisca: »Ali bo bodoča mednarodna organizacija resničen varnostni organ, ki mu bo pet največjih sil sveta jamčilo za nepristranost, ali pa se bo izrodila v debatni klub z neskončnimi prerekanji, tožbami, protiobtožbami ter raznimi drugimi atributi «psihološke vojne». To je večno vprašanje, ki se vsiljuje človeku na konferenci v San Franciscu.«
Delo kenfreliie komisije ¥ Berlism
Mo»kva, 8. jun. (o). Glasilo rdeče armade »Krasnaja zvezda« objavlja naslednje podrobnosti o razdelitvi in razmejitvi zasedbenega področja 'v Nemčiji:
Angleži zasedajo luko Lübsck, dočim spada v sovjetsko zasedbeno področje tudi še mesto Magieburg. vsa Turing1 ja in pretežni de! Saške. Ameriške čete se morajo umakniti, tako da pridejo pod sovjetsko kontrolo tud* mesta Lipsko, Halle, Chemnitz, Weimar, Jeana in Biseaach. Delno se morajo umaknit1 tudi angleške čete. V angleških of cieinih krogih je objava teh podrobnosti zbudila precejšnje negodovanje, vendar pa polčrtavajo. da izvirajo te informacije iz uradnih krogov.
Kontrolna komisija, ki zaseda v Berlinu, razpravlja sedaj, ko je končnoveljav-no določena razmejitev zasedbenega področja, še o koordinaciji politike napram Nemcem ter o organ'zaciji nemške ‘ndu. strije in nemškega kmetijstva, da se na ta načfn prepreči katastrofa, ki grozi Nemčiji prifaoinjo zimo, še sama ne bo pridelala dovolj živil za prehrano prebivalstva.
V angleški spodnji zbornici je objavil zastopnik vojnega ministra, da so v angleškem zasedbenem področju raaorožene vse nemške čete, razen 20 009 mož, M jih uporabljajo kot straže pri razrafri sklacFšč8i. Pripadniki teh oddelkov so Mii izbrani iz popolnoma zanesljivih ljudi.
Rannsptev eksspec'jsfáh poéxmm v Nemčiji
London, 8. jun. O razmejitvi okupacijskih področij v Nemčiji ge dozna vajo na-daajege podrobnosti. »Times« poroča, da bodo angleške šete zased!« tudi severno Porenje in industrijsko Porurje, ki ga kaa sedaj zasedenega 16. ameriška armada, ki se • bo morala s tega področja umakniti. Angleško zasedbeno področje se bo na ta način povečalo za 12.000 kv. km. Francoa bodo zasedli Posarje, Pafatinot, večji del
Raflwirfra ir» Portali« dr» Ktihl«wiL
SSSR za snima poravnavo sirijskega spora
Sovietica »ota Sranceski, angleški, anterfšld in fdtajskj vladi glede Sraneosko-girifsikega spara
Moskva, 7. junija (Taes) »Pravdin« dopisnik za zunanjo politiko piše:
Spor med Francijo na enj ter Sirije in Libanonom na drugi strani vzbuja še dalje napeto pozornost svetovnega javnega mnenja. Kakor je znano, je prišlo do oboroženega spopada. Framooai so si s topniškim ognjem in z bombardiranjem iz zraka podvrgli Damask, prestolnico Sirije. Do resnih praks je prišlo tud; v Hami, Homsu, Hatebu in drugih mestih, kjer je bilo veliko števšPo mrtvih fa ranjenih-Vse to se je zgodilo ravno v trenutku, ko je Levant po izjavi ministra za zunanje zadeve v Libanonu upal, da bodo zavezniške čete po zmagi nad Nemčijo zapustite Sirijo in Libanon. (V Levantu so poleg francoskih tudi britanske oborožene čete). Nastop francoskih čet je preprečil pogajanja o splošni ureditvi odnosov med Francijo in tevanteOrimi deželami. Priznanje neodvisnosti Siriji in Libanonu, ki jih je poprej upravljala Francija s posebnim mandatom, je zahtevala nove ureditev francosko-levantekh odffosov.
Spor, Iti je nastal, je tem bolj pereč, ker o Francija, Sirija in Libanon vse članice konference združenih narodov v San Franciscu in ker so nastali dogodki diametralno nasprotni duhu odlokov v Dumbarton Oaksu, kakor tudi ciljem konference združenih narodov v Sam Franciscu, ki želi ustvariti organizacijo za utrditev miru in varnosti med narodi. Zato je sovjetska vlada poslala posebno deklaracijo vladam Francije in Velike Britanije, Združenim državam Amerike in Kitajske, v kateri opozarja na zgoraj omenjene okoliščine ter poudarja nujnost ukrepov za prekinitev sovražnosti v Siriji in Libanonu ter mirno poravnavo nastalega spora. Sovjetsko javno mnenje upa, da bo imel predlog Sovjetske zveze za-željen uspeh ter pripomogel k mirni poravnavi francosko-sdrijskega spora.
Franci za sklicanje konference 5 sil
London, 7. junija (Reuter) V Parizu je bilo uradno ob ja vi j eno, da je francoska vtiada naročila svojim veleposlanikom v Londonu, Washingtoou, Moskvi in Cung-kšngu, naj predlože tamkajšnjim vladam predlog francoske vlade o sklicanju konference petih sil, da pretrese probleme Srednjega vzhoda.
Sir Edward Grigg, britanski minister za Srednji vzhod, je y govoru v Kairu naznači!, da britanska vlada nasprotuje francoskemu predlogu- Britanska vlada .nasprotno smatra, naj bo konferenca omejena na Združene države Amerike, Britanijo, Francijo in levantske države.
Francoska posvetovalna skupščina se je odločila, da bo razprava o incidentih v Siriji m Libanonu prihodnji teden. General de Ganile bo pozvan, da poda skupščini jasno izjavo o incidentih. To se bo verjetno zgodilo prihodnjo sredo.
O arabskem vprašanju
London, 6. jun. (Reuter). Liberalni »Manchester Guardiane piše v današnjem uvodniku: Britanski in francoski interesi na Bližnjem vzhodu so v bistvu enaki Vzdrževanje našega tamkajšnjega položaja je vzrok našega gospodarskega tn strateškega zanimanja. Naše baze v arabskih
hi	ra/U nhirinH fniro i)n|gn
dokler je svet takšen, kakrion jc. Britain ske vlade so velno priznavale, da je postal arabski nacionalizem pomembna sila, kateri se je treba upreti ali pa se z njo pobotati. Ce je bilo potrebno preudarno pospeševati arabsk1 nacionalizem, je drugog vprašanje. Ni politike brez nevarnosti. Ce-' prav je sedanji arabski nacionalizem usmerjen proti Franciji, pa resno ograža tudi naš položaj.
Ameriški novinar e Savjetski svesi
New York, 8. jun (o) Znani ameriški novinar dr. Lauterbach, ki se je vrnil z daljšega potovanja po Sovjetski zvezi, jo imel v Filadelfiji predavanje, v katerem jo z največjim navdušenjem govoril o razmerah v Sovjetski zvezi. Ostro je obsodil napade gotovega ameriškega in angleškega tiska na Sovjetsko zvezo in pri tem ugotovil, da se reakcionarni krogi v Angliji in Ameriki poslužujejo docela izmišljenih in lažnih vesti za svojo propagando. Ugotovil je, da se je na lastne oči prepričal, da so vse trditve te lažne propagande izmišljene in da bo ves svet prej ali slej spoznal, kje je resnica. Poudaril je tudi aeobhodno potrebo najtesnejšega sodelovanja s Sovjetsko zvezo, ker je edino na ta način mogoče zagotoviti trajen mir in preprečiti gospodarsko krizo.
12. zasedanje vrfecvnega sveta SSSR
Moskva, 7. jun. (Tass.) Predsedstvo Vrhovnega sovjeta SSSR je odločilo, da skliče 12. zasedanje Vrhovnega sovjeta SSSR za 22. julij.
Francuski kcmusrsti za jure* kissštev odnosov s Španijo
London, 7. jun. (Reuter.) Razpravljajoč o novih premikih španskih čet na franco-sko-španski meji piše pariške komunistični dnevnik »L’Humanite«: »Prekiniti bi bilo treba diplomatske stike s Hitlerjevim agentom generalom FYancom, ki je ustvarjal in vzdrževal neznosen položaj na naši meji in ki ščiti naše sovražnike s tem, da ovira potek pravice.«
Francoski socialisti graze z Izstopom ’o. parlamenta
Pariz, 7. junija. (Reuter). Socialistična skupina v francoskem začasnem parlamentu — narodni posvetovalni zbornici T— preti z izstopom, če vlada ne pristane na to, da se poki'če jo v parlament nekateri prejšnji zastopniki in ministri, ki so bili v vojnem ujetništvu ali pa pregnani.
Povratek beguncev
iz Anglije
London, 6. jun. (Reuter.) Notranji minister sir Donald Somervell je na vprašanje v spodnji zbornici odgovoril, da se bodo civilisti, ki so se zatekli v Anglijo, ko so Nemci zasedli dežele severne in severno-vzhodne Evrope, zopet vrnili domov, čim jim bodo to dovoljevale tamkajšnje prilike. Mnogo Francozov in Belgijcev je že odšlo. Vsekakor mora biti število povratkov om®. Jeno zaradi prevoznih težkoč,
Sodatiti In gospodarski program osi. vlade
Izjava češkoslovaškega ministrskega podpredsednika
dr. Fierfingerja
Ženski glas iz Trsta
Trst, 5. Junija.
Objavljamo pismo SP2Z iz Trsta, ki z
London, 7. jun. Reuterjev dopisnik poroča o naslednjih glavnih točkah socialnega ln gospodarskega načrta, ki ga je objavil češkoslovaški ministrski predsednik Fier-linger:
1.	Češkoslovaška zunanja politika mora temeljiti na zvezi s Sovjetsko zvezo.
2.	Industrijski monopoli in velike banke bodo postavljeni pod državno nadzorstvo, da ne bodo mogli ogražati notranje enotnosti v državi.
3.	Vladni program se ne bo izvajal z na-tflnimi ukrepi, temveč po odločbah, ki jih
bo sprejel narodni odbor ljudskih zastopnikov. Narodna skupščina bo na zakonit način nadomestila narodni odbor in končno bo parlament določil ustavo in zakone.
4.	Češkoslovaški denar bo v bližnji bodočnosti stabiliziran. Denarna podlaga mora biti delo, ne pa zlato. Prva naloga naj bo obnova proizvodnje.
5.	Malega kmeta je treba zaščititi in izločiti moč veleposestnikov. Kmetske zadruge bodo dobivale vso mogočo podporo, toda kolhozi ne bodo uvedeni obvezno;
Delegatom ministrstva za pravosodje in čuvarjem sodišč
Z zvezi z objavo ministrstva za pravosodje o ugotavljanju in ocenjevanju vojne škode na objektih pravosodne uprave, ki je bila objavljena v Slovenskem Poročevalcu z dne 5. t. m., pozivamo vse delegate ministrstva na sedežih okrožnih sodišč, predsednika okrožnega sodišča v. Novem mestu ter vse čuvarje posameznih sodišč in sodnih ustanov, ki so bili na predlog delegatov tega ministrstva postavljeni po NO ali OF odborih, da nemudoma dostavijo podatke in ocenitev vse vojne škode na imovini pravosodnih ustanov direktno ministrstvu. Elaborat naj ne bo detajliran in ocenitev škode naj bo aproksimativna in v globalnem iznosu po cenah, izraženih v dinarjih, ki so veljale v aprilu 1941. Pregled škode in njena ocenitev naj se raztega na vsa poslopja, inventar, spise, zemljiške knjige in mape, sploh na vsako vojno škodo, ki je nastala pri pravosodnih ustanovah.
Naknadno pa naj naveden! sestavijo podroben pregled te vojne škode za vsako posamezno ustanovo odn. sodišče z ocenitvijo škode, ki naj bo kolikor mogoče točna in naj pregled dostavijo ministrstvu še posebej.
(Iz ministrstva za pravosodje.)
Navedita za zbiranje in opajanje prijav kemisifi za ugotovitev vejtae škode
V teku današnjega ln jutrišnjega dne naj vsi krajevni popisovalci poskrbe, da bodo delo pravočasno zaključili in sestavili krajevne zbirne preglede vojne škode. Njih naloga je tudi, da po najkrajši možni poti pošljejo vse zbrane prijave okrajnim odborom, ki pa morajo s svoje strani skrbeti za to, da bodo prišle te prijave v Ljubljano k podpisani komisiji. Pri tem naj se poslužujejo tako železnice, raznih vozil državnih ustanov, ki bodo na poti v Ljubljano, kakor tudi kurirskih vozil vojne oblasti IV. armade. Zaradi tega naj se zastopniki okrajnih odborov predhodno sporazumejo s pristojnimi vojaškimi oblastmi zaledne vojske (področja, komande mest), ki so naprošene za pomoč.
Ponovno prosimo, da morajo biti vse prijave sortirane v smislu navodil v štiri skupine, Komisija za ugotovitev vojne škode mora imeti vse prijave z zbirnimi pregledi zbrane najkasneje do sobote 9. t. m. zvečer.
Ce je kje zmanjkalo prijav, pošljite po tiskovine s kurirjem kar h komisiji.
Komisija za ugotovitev vojne škode za SlovenljD.
Prifava vefsse škede na tulsfcc-fisicjtnetsišfa napravah
Razne tujskoprometne naprave so bile pred okupacijo last bivših tujskoprometnih zvez. krajevnih-občinskih tajskoprometnih odborov (KOTO), tujskoprometnih društev in podobnih privatnih ali javnopravnih združenj in ustanov. Poleg zgradb in pdsara ter biletarn pridejo v poštev tudi objezerska in obrežna kopališča, bazeni in naprave v javnih nasadih in parkih ler v podzemskih jamah (Županova jama. Križka, Postojnska, Škocija-nska itd.). ifirieorološke in sploh vse naprave, tudi zdravstvene in športne, kolikor so bile kast v poštev prihajajočih združenj in ustanov. Velik del teh naprav, naravnih lepot itd. je bil po okupatorju uničen ali poškodovan.
Ker ni dana možnost, da bi lastniki sami. ki so deloma v likvidaciji, na kraju samem ugotovili škodo in jo pravočasno prijavili, naj krajevni narodno-osvobodilni odbori zaradi nujnosti za lastnike prijavijo vso škodo, ki je po 5. aprilu 1941 zaradi vojne nastala na lastnini bivše Zveze za tujski promet v Ljubljani in Tujsko-nrometne zveze v Mairi-boru, krajevnih občinskih tujskoprometnih odborov, vseh tujskoprometnih društev in podobnih zasebnih ali javnopravnih ustanov in združenj. Prijave naj napravijo tako, kakor velevajo navodila.
Obenem pozivam narodno-osvobodilne odbore. da s primernimi ukrepi zavarujejo pred nadalipjo škodo vse tujskoprometne naprave onih lastnikov, ki so odsotni ali ki so v likvidaciji.
Minister za trgovino in preskrbo: Dr. L. Vavpetič
Sprejemi
F?1 ministrstvu prosvete
Minister za prosveto sprejema vsak ponedeljek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure dopoldne v vladni palači, II. nadstropje na Bleivveisovi cesti.
Vodja odseka za srednje šolstvo, ter vodja odseka za osnovno šolstvo, sprejemata ob istih dnevih in ob .istem času v prostorih v vladni palači II. nadstropje, Bleivvei-sova cesta.
Sovjetska žena nam je bila zgled v borbi, na j nam bo tudi zgled pri obnovi razrušene domovine.
Sodišče vojnega področja za Štajersko in Prekmurje je obsodilo Jos'pa Benka, industrij ca iz Murske Sobote na 12 let težke ječe, na trajno izgubo državljanskih pravic ter na zaplembo imovine. Benko je užival kot dolgoletni poslanec sc boškega okraja v bivš'i Jugoslaviji vse ugodnosti. Ves svoj vpliv je zlorabljaj v svoje trgovske namene. Že leta 1940 je imel zveze s Kulturbundom in ga je tudi denarno podpiral. Ob okupaciji Prekmurja je pozdravljal najprej nemške okupatorje, pozneje pa madžarske. Vstopil je v vse takratne madžarske organizacije in sodeloval pri madžarizaciji Prekmurja- Sodišče ni moglo upoštevati obtoženčevega zagovora, da je ravnal tako zaradi tega, ker se je bal gospodarskih represalij, kajti v istem času so tisoči zavednih Slovencev žrtvovali ne le svoja premoženja, mar več tudi svoja življenja v boju za svobodo. Obtoženec je bil v letih okupacije odbornik veleizdajalskega madžarskega kulturnega društva. Bil je član komitatskega odbora v Szambathelyju, občinski svetnik v Murski Soboti, član stranke »madžarskega življenja«, San Kazine — društva »kjer ni mesta za človeka, ki ni stoodstotno na madžarski strani«. Z denarjem je podpiral kuiburbundovce in ma-
navdušenjem poroča o razpoloženju žen j v Trstu, kakor se je pokazalo na konfe- | renči tržaških aktivistk. V uvodu omenja j poročevalka, da je poroč'lo suhoparno, konferenca pa da je bila pesem, ki jo noben opis ne more podati. Potem takole nadaljuje:
»Konferenca je bila plebiscit ljubezni tr. žaške žene do naše vojske, do maršala Tita, do osvobodilne borbe, bila je izraz predanost' Jugoslaviji, bila je veličastna pesem bratstva med slovensko in italijansko ženo.
Vso to pesem si občutil v cvetju, ki je krasilo vso dvorano in oder, v cvetju, s katerim so obložile dolgo mizo, za katero so sedele delegatke in delegat'. Ob zaključku konfer«nce so delegate med igranjem godbe in skupnim petjem slovanske himne obsipali s cvetjem. To pesem s' občutil v navdušenem vzklikanju m ploskanju tovariš e vseh starosti, stanov in poklicev.
Dvorana je bila natrpana s tržaškimi ženami, tja v predsobe in hodnike se je gnetla množica, ki je pozorno poslušala, pritrjevala in vzkTkala naši vojski, Rdeči armadi, Titu in Stalinu. Klicala je smrt fašistom in izdajalcem, glasno je obljubljala, da bo delala za ohranitev vseh pri-dob'tev naše osvobodilne borbe in sklenila branitj čast naše vojske. Ko-jih je tovarišica Marja pozivala, naj izpolnjujejo delo mater in sester do naše vojske, so to glasno obljubljale.
Tovarišica Marja Je dejala: »So še ljudje fašistične nrselnosti v mestu, ki si upajo omalovaževati naše borce, ker nimajo enotnih oblek, ker njihova pojava ne izraža blagostanja. Res, naši borci nimajo
Takoj ob razpadu Italije je takratni pokrajinski svet pozval vse učitelje, da prično s poukom na slovenskih šolah. Kljub vsemu nasilju okupatorja in njegovih Hlapcev se je pouk vršil na kakih 400 naših šolah, število šol se je menjalo zaradi pomanjkanja učiteljstva in zaradi nasllstva okupa-tonja, ki je pobijal naše učiteljstvo. Za naše šole smo smatrali samo one šole, katerih okupator ni mogel nadzirati in v katerih se je pouk vršil v duhu narodno-osvobodil-nega gibanja.
Danes ja naše šolstvo sicer v razvoju, toda že dobro organizirano. V obeh okrožjih so postavljeni okrožni šolski nadzorniki, za slovenske ljudske šole Slovenca, za Italijanske ljudskč šole pa nadzornika italijanske narodnosti. Po okrajih so postavljeni okrajni šolski nadzorniki. Vršijo se s’fupna zborovanja italijanskega ln slovenskega učiteljstva v okrožjih.
Vsi učitelji nimajo potrebne strokovne kvalifikacije, zato bodo morali učitelji-prl-pravniki svoje znanje nadoknaditi v petih letih. Temu učiteljstvu bodo pomagali s primernimi tečaji v mesecih juliju in avgustu. Za tečaje so že Izvršene potrebne priprave. Po poročilih, ki so nam na razpolago, bo predvidoma posečalo tečaj okoli 300 učiteljev-pripravnfkov.
Novo šolsko leto se bo predvidoma pričelo 1. septembra. Srednje šole bodo letošnje leto nadaljevale s poukom septembra ln oktobra in bodo po izvršenem izpitu takoj nadaljevale šolsko leto 1945-46. Za učence slovenske narodnosti, ki bodo prestopili v slovenske šole, se organizirajo tečaji za slovenščino že sedaj in se bodo nadaljevali v juliju in avgustu. V zimski dobi ln že sedaj se po mestih organizirajo večerni tečaji za ono mladino slovenske narodnosti, ki je obiskovala italijanske šole ln ne obvlada slovenskega književnega jezika.
Zfeor učiteljstva v Trstu
V torek je bila v Trstu prva konferenca italijanskega ln slovenskega učiteljstva iz
Ljubljana 8. junija.
Sjiočl ob 11. uri je prispel v Martuljek na Gorenjskem drugi transport jugoslovanski internirancev iz taborišča smrti v Dachavu. V transportu je bilo okc-li 700 oseb, od katerih so bili mnogi leta in leta izpostavljeni vsem nečloveškim šikanam sad'srične podivjanosti nemških nacističnih rabljev. V Martuljku je bilo namešče- ✓ nih na tamošnji zbirni bazi za repatriiran-ce jz Nemčije okoli 350 internirancev, ki o bil: takoj razvrščeni v prostorih tamošnjih velikih poslopij.
Ostalih 274 internirancev je nadaljevalo potovanje s kamijoni v Kamnik. Kamor so dospep okoli 2. ponoči. Pričakovala jih je na ulicah množica mestnega in okoliškega prebivalstva. Ob priholu transporta je zaigrala godba državno in narodno himno.
džarske fašiste-njilaše. V službo okupatorju je dal svojo tovarno z vso kapaciteto in s tem podpiral okupatorja v boju proti narodno osvobodilnemu gibanju. Višak njegovega izdajalskega početja pa je bila denunciacija Saše Ribnikarja. S to izdajo je povzročil aretacijo približno 60 Slovencev. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Josip Rapoc, krivdo pa je obtoženec deloma priznal, dekana ga mu je biia dokazana z izpovedbami prič.
Sodišče je obsodilo nadalje Jožefa Lipiča, bivšega ravnatelja Prekmurske banke, na 6 let težke ječe in na trajno izgubo državljanskih pravic, Evgena Antauer-ja, bivšega šolskega nadzornika, na 5 let težke ječe in na trajno izgubo državljanskih pravic, Rudolfa Ste Vanče ca, učitelja, , na 4 leta težkega prisilnega dela, pogoj-' no na 2 leti ter na izgubo državljanskih pravic za dobo 10 let, Jožefa Adamiča, banč. urad., na pririfno delo pogojno* za dobo 2 let, ter na izgubo državljanskih pravic za dobo 5 let, Alojza Faflika, ka-varnarja, na prisilno delo za čas 6 mesecev. pogojno na 2 leti, in na izgubo državljanskih pravic za dobo 2 let- Vsi navedeni so sodelovali z okupatorjem kot njegovi priganjači in pomagači.
enotnih oblek, saj so bili primorani boriti se z golimi rokami in se oblačiti t uniforme sovražnika, ki so ga premagali. Imajo pa zato trdno skupno voljo, a katero
so strli krvoločnega in pohlepnega fašista. Naši borci niso prrparadirall ▼ Trst s kamioni, temveč so se priborili 3kozi kri in ogenj, skozi muke in smrt! Naša dolžnost je, da jim nadomestimo matere in sestre, da se bo na njbovih oblekah odražala ljubezen skrbne roke.« Vse žene so % vnemo obljubile negovanje in oskrbovanje.
Toplo občutje te je objelo ob ploskanju in vzklikanju tržaškTi žen našim borkam, katerim se je lesketela na prsih zaslužna svetinja. Marja je dejala: »Zaslužile so Jo s svojo požrtvovalnostjo in junaštvom. Bile so našim borcem sestre in matere v težki borbi, svoj'm soborcem so lečile rane, prale so jim ln šivale, kuhale in s svojo sestrsko nežnostjo milile trdo ozračje krvave borbe«
Naše tržaške žene pa so naše borka te
borce obsipavale s cvetjem v zahvalo kt priznanje.
Komisar Garibaldijeve brigade, tovariš Abram, jim Je v prisrčnih besedah povedal, da za vge to, kar doživlja, ne najde besed, da bi z njim' izrazil občutje, ki ga navdaja. »Drage matere in sestre! Rečem vam le hvala! Brez vaše pomoči tn vaše Ijubezn; ml ne bi b’H zmagali!« Tako Je zaključ'L
Iz pozdravov delegatov. !* govorov referentov, zlasti pa iz vzklikov tržaških žena je zvenelo bratstvo med slovensko in italijansko tržaško ženo. Poročevalka n. ključujec
»Draga Mara! Moje besede so revne. Morala bi biti navzoča, da b' bila videla in občutila. Vesela si lahko, ker to Je ▼ veliki meri Tvoja zasluga!«
Trsta in tržaškega okrožja. Udeležilo se Je je več kot 600 poklicnih ln pomožnih učiteljev in učiteljic, šolski nadzornik za italijanske šole v Trstu tov. Ferlan je pozdravil navzočne, med njimi predsednika PNOO tov. Franca Bevka, zastopnika komande mesta Trsta tov. majorja Kostjakovskega In zastopnike civilne oblasti. V svojem govoru je dejal: šola mora postati vir ljubezni in bratstva med narodi, šola bo postala ustvariteljica ln vzgojiteljica novega reda. Šolski nadzornik slovenskih šol v Trstu tov. Drago Bahor je prikazal borbo ln velike žrtve, ki jih ima za seboj primorska partizanska šola. Udeleženci so odobravali zagotovila govornika, da se bo pomožnemu učiteljstvu nudila možnost, Izučiti se in se nato uvrstiti med poklicne učitelje. Tržaško učiteljstvo sta toplo pozdravila tov. Bevk France in zastopnik komande mesta Trsta, ki je še enkrat poudaril veliko vlogo učiteljstva pri ustvaritvi novega sveta. Geslo »Vzgajali bomo nove rodove za bratstvo in mir med narodi« naj bo našemu učiteljstvu smernica za novo vzgojo slovenskih in italijanskih otrok.
Tudi dijaštv® sodeluje
Skupina dijakov je po lastni iniciativi sklicala zborovanje, ki se je vršilo 4. junija v telovadnici Gtnnastica. Udeležili so se ga številni dijaki ln dijakinje. Zborovanje Je otvorila dijakinja Giraldl, ki je v kratkih besedah razložila namen zborovanja. Za njo je povzel besedo dijak Neri, ki je podal pregled zadnjih šolskih dogodkov in podčrtal važnost in potrebo aktivnega sodelovanja dijaštva pri reševanju njihovih vprašanj. Predlagal je ustanovitev komisije dijakov z raznih šol, ki bi reševala dijaška vprašanja in predlagala šolskemu Inspektoratu potrebne ukrepe. Predlagano je bilo, da bi šolski inšpektorat odredil ustanovitev neobveznih tečajev, ki bi dijake pripravljali na jesenske izpite. Predlog- je bil navdušeno sprejet. Končno so zborovalci izvolili odbor, Id bo takoj pričel z delom.
Sprejem dachavskih povratnikov je vzorno organiziral kamniški Narodno osvol bodilih odbor, ki Je s sodelovanjem vrlih Kamničanov in Kamničank pripravil za vse prispele internirance lep dar v obliki cigaret, sladkarij, salja, kruha itd. Po pozdravnih govorih so bili povratniki odpeljani v prostore kamniškega Zdraviliškega doma. Presrečni povratniki so prvič po dolgih mesecih legli v čiste postelje, potem ko so se oprali v pripravljenih kopalnicah s toplo tekočo vodo. Poleg kopalnic jim je na razpolago tudi velik plavalni bazen.
V teku današnjega dne so opravljali organi zbiralne baze vse potrebne formalno, sti za čim hitrejši povratek prispelih povratnikov v kroge njihovih družin, ki jih že tako nestrpno pričakujejo. Na srečo J« zdravstveno'stanje povratnikov še kar zadovoljivo in je bilo oddanih v zdravniško oskrbo osem povratnikov. Danes poDoldne je bil prirejen povratnikom pozdravni koncert.
Jutri, 9. junija prispe Iz Dachaua zadnji transport naših internirancev, ki bo štel okoli 1000 povratnikov. Z njim bodo odpremljeni poslednji Dachavci v domovino. Takoj nato pa se bo nadaljevalo repa-triiranje internirancev Iz ostalih nemških taborišč. f-
Jisgisslovassski poslanik prispel v Varšavo
Varšava, 7. jUn. (Tass). Semkaj je prispel jugoslovanski poslanik Lubovič. Na letališču sta ga sprejela poljski zunanji minster Berman in ravnatelj prctokolnega oddelka zunanjega ministrstva Kluczinsld.
2£idw80d Japoncev odrezanih
Bern, 8. jun. Po poročilih iz Oungktnga so kitajske čete zavzele Junečau v koridoru, ki predstavlja zvezo japonskih čet na Kitajskem z orfani v Indokini. S tem jo odrezanih od zaledja okrog 200.000 Japoncev.
Živele protifašlstke vsega sveta! Težka štiriletna borba naših naroda* je najtesneje povezala tudi vse jugoslovanske žene v bratstva in edinstva.
Č2frto odlikovanje topovske tovarne »Stalin«
v Moskvi
Moskva, 8. jun. (Tass.) Te dni je moskovska topovska tovarna »Stalin« izdelala stotisoči top. Med vojno je osebje te tovarne opravilo junaško delo, ki mu doslej ni bilo para. Dovolj bo, če povemo, da je •fesvsma pred vojno izdelala komaj 5000, med vojno pa 95.000 topov. Pri tem je tovarna prihranila 137.000 ton jekla, 3000 ton neželeznih kovin in prihranila narodnemu gospodarstvu 2800 milijonov rubljev. Za njene velike zasluge pri delu in organizaciji proizvodnje topov je podelilo predsedstvo vrhovnega sovjeta tovarni njeno četrto odlikovanje — odlikovanje narodne vojske prvega reda. Danes proizvaja tovarna poleg najmočnejših vzorcev topov, tudi orodje, potrebno za petrolejsko Industrijo.
Predsednik državnega obrambnega odbora. maršal Stalin, je v čestitki tovarni ob priliki njenega stotisočega topa in odlikovanja dejal: »Prav po zaslugi vašega junaškega dela je mogla Rdeča armada razpolagati s stalnim pritokom prvorazrednega topovskega materiala, ki je postal v rokah naših spretnih topničarjev odločujoča sila pri porazu Hitlerjeve Nemčije in naši dokončni vojni zmagi, želim vam novih uspehov pri proizvodnji topov in orodja za petrolejsko industrijo, ki je največje važnosti za naše narodno gospodarstvo in za Rdečo armado.«
»Naša vojna industrija,« piše časopis »Iz-vestia« v svojem uvodnem članku, »je dala Rdeči armadi toliko topov, da smo jih lahko na vsakem kilometru združili v bitkah na stotine najrazličnejših kalibrov. Prav zaradi silnega topniškega ognja bitke v tej
UD
Svečama seja avstrijske vlade
Dunaj. 8. jim. Kakor poroča fist »Neues Oesterreich«, je podal državni kancelar dr. Renner na seji vlade ob prisotnosti najstarejšega ministra Buchingerja naslednjo
slovesno izjava:
»Slovesno se zavezujem, da bom čuval nedotakljivost ustave in zakonov, avstrijske republike ter bom posvetil vse svoje moči delu za avstrijski narod in zopetni razcvit naše domovine, ki je prestala težke preizkušnje.«
Dr. Renner Je nato sprejel svečane izjave drugih članov svojega kabineta. Vlada je nato nadaljevala podrobne razgovore o gospodarskih in finančnih problemih. Po poročilih listov je bil dr. Renner pooola-ščen, da podvzame v tem pogledu primerne korake.
Bmmn odhaja
Bern, 8. jun. Opoldne so se razširile vesti, da je predsednik italijanske vlade Bonom' pečtaa ostavko. K temu poroča Reuter, da že dalje časa trajjajo pogajanja za sestavo nove vlade. V četrtek zvečer je Banami izjavil, da je sit brezkončnih pogajanj in, da zaradi tega odstopa, pozneje pa je po razgovorih s predstavniki komunistične, socialistične in ljudske stranke spremenil svoj sklop in svojo ostavko za pa rdni zopet odgodil. Vsekakor je več ko gotovo, da so dnevi Bonomljeve vlade šteti.
Poljaki sl žele domov
Varšava. 6. jun. Predsedn'k Narodnega sveta Poljske,- Bjerut, je sprejel pet predstavnikov poljskih beguncev v zapalni Evropi, ki so sedaj v Varšavi, Mitoka, K! maszewskega in druge. Zastopniki so poročali predsedniku o položaju m’Tijonov Poljakov, ki še zve v Franciji. Belgiji, švci, kakor tudi v zapadni Nemčiji, katero nadzorujejo sedaj angl o-ameriške čete. Po njihovih poročilih se želi velika večina Po. liakev povrniti na Poljsko, toda reakcionara; voditelji poljsk'h beguncev v Londonu preprečuje-io to na vse mogoče načine. Izrazili so željo, naj bi začasna vlada pomagala Poljakom, da bi se iz zapadne Evrope vrnili domov. Predsednik Bjerut je odgovoril, da bo začasna vlad§ ukrenila vse mogoče, da č:m prej omogoči repatriacijo Poljakov. »Hočemo, da bi resnica o prerojeni Poljski,« je dodal Bjerut, »dosegla vse državljane, ki so sedaj raztreseni po razl'čn'h deželah.« Ko je omenil težave, ki jih je kot posledico večletne vejne 'n okupac'je preživela -Poljska, je predsednik poudaril, da so sedaj dane vse možnosti, da se hitro pozdravijo rane.
Pujska skrb za repatrarance
Varšava, 7. jun. (Tass.) Poljske oblasti in javni krogi se skrbno pripravljajo za sprejem Poljakov, ki se bodo vrnili iz nemških koncentracijskih taborišč. Vlada je odločila, da jim bo dala na razpolago veliko količino živeža ter osnovala posebne kuhinje za otroke. Ministrstvo za socialno politiko kakor tudi druge javne ustanove širokopotezno snujejo pomoč povratnikom.
P&ffsM reakcionarni hujskač
Moskva, 8. jun. (Tass.) Po poročilu časopisa »New York Herald Tribune« je znani poljski škof Justinijan Figas poskušal, da bi dobil podporo predsednika Trumana v organiziranju potovanja na Poljsko. Figas Je razširjal vesti, da ga je povabil poljski Rdeči križ. Figas je bil znan že prej kot sovražnik poljskega ljudstva in Sovjetske zveze in je eden izmed agentov tako imenovane poljske begunske vlade v Združenih državah Amerike, že zdavnaj je pripravljal
vojni nimajo primere v zgodovini. Industrija orožja je v našem narodnem gospodarstvu ena izmed najnaprednejših in tovarna «Stalin» je ena izmed naših najboljših podjetij za izdelavo topniškega materiala. Samo ona je izdelala sto tisoč topov, in vendar ni v naši deželi edina, ki izdeluje topove.«
Tretji sestanek VPhavnega sveta BSFSE
Stoskva, 7. jim. (Tass). Dne 3. junija je bil otvorien tretji sestanek zasedanja vrhovnega sovjeta Ruske sovjetske federalne socialistične republike.
Odlikovanje sovjetskih umetnikov
Beograd, 8. jun. Dr. Ribar je v imenu predsedništva antifašističnega narodnoosvobodilnega sveta Jugoslavije izročil rede »Bratstva in edinstva« odličnim igralcem kijevskega opernega in dramskega gledališča. Slovesnosti so prisos'vovaii sovjetski veleposlanik Sadč:kov ter načelnik sovjetske vojaške misije generalni major Kiseljev, nadalje vodi'nj uradniki poslaništva in vojne misije, zastopniki društva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo kakor tudi mnogi novinarji. Po izročitvi redov je dr. Ribar čestital odlikovancem, poudarjajoč, da so v času svojega obiska v Jugoslaviji mnogo doprinesli k izpopolnitvi kulturnih vezi med bratskimi narodi Jugoslavije in Sovjetske Rusije.
skupno s svojimi pristaši skupine, ki bi naj odšle na Poljsko rovarit proti poljski začasni vladi. Figasov namen je, da bi ustvaril razpredeno mrežo svojih agentov na Poljskem in se na ta način boril proti demokratični Poljski.
Povratek zunanjega m'tsistra h San Francisca
Be°grad, 8. jun. Zunanji minister dr. šu-bašič, k; je vodil jugoslovansko delegacijo na konferenci v San Frančiču, je danes do spel v Lond on.
6 ustaških ministrov obsojenih na smrt
Zagreb, 8. junija, (o) Vojno sodišče II. armije je po izvršeni preiskavi in glavni razpravi obsodilo šest ustaških ministrov na smrt, med njimi bivšega ustaškega predsednika vlade dr. Mandiča, bivšega zunanjega ministra Mile Budaka ter ministre .Rukavino, dr. Ma-kanca in bivšega ustaškega ministra Steinfla. Smrtna obsodba je bila takoj izvršena.
Obsodbe romunskih fašističnih novinarjev
Bukarešta, 7. jun. (Tass.) Rumunsko ljudsko sodišče je obsodilo 14 rumunskih fašističnih novinarjev. Secary in Manoile-scu, ki sta zapustila deželo in zbežala k rumunskim sovražnikom, sta bila obsojena na smrt. Radulescu, ki je bil obtožen zlo? činskega vzpodbujanja k vojni, je bil obsojen na dosmrtno težko delo, Krainik, Po-pescu, Balanescu, Seisanu, Prundeni, Kosma in Vizireseu so bili obsojeni na dosmrtno ječo, Dimitrescu, Danu, Hodoš na 20 letno ječo ln na izgubo častnih pravic za 10 let, Demetrescu na 20 let ječe in na izgubo častnih pravic za pet let. Imetje vseh zločincev bo zaplenjeno.
Teden sovjetske kulture v Bolgariji
Sofija, 7. jun. (Tass.) V Bolgariji so svečano otvorili teden sovjetske kulture pod pokroviteljstvom -bolgarsko-sovjetske družbe.
Oferašto z mučiteljem padalcev
London, 7. jun. (Reuter.) Sestradanim prebivalcem nekega strahotnega koncentracijskega taborišča v Avstriji so morali naravnost preprečiti, da niso raztrgali bivšega komandanta, sadističnega Franca Zei-reisa. Zeireis je 48 zavezniških padalcev mučil na ta način, da so morali prenašati težke skale po 170 stopnicah, vmes pa so jih SS vojaki bičali z bikovkami. Ko so se bližale ameriške čete taborišču, je Zeireis zbežal. Ujetniki taborišča so ga zasledovali in ga pripeljali nazaj v taborišče, nakar so mu vžgali na hrbet znamenje kljukastega križa ter ga obesili na telefonski drog. Zei-reisov 12 letni sin se je učil streljati na žive tarče. Nekaj-SS vojakov, ki so pretepali padalce, je bilo ujetih in obglavljenih.
Povratek norveškega kralja v domovino
Oslo. 7. Jun. Popoldne se je po 3 letni oisotnosti v tujini vrnil na Norveško kralj Hakoon. Prebivalstvo v Oslu ga je 'prejelo z velikim navdušenjem. Pozdravili .so ga prestolonaslednik, predsednik vlade in predsednik parlamenta.
dialetti naredit! Izdajalci v Prekmurja
Organizacija šolstva na Primorskem
Tečaji slovenščine za mladino, ki ne o bvlada slovenskega književnega jezika
Vrnila se je druga skupina Dadavcev
Pozdravljene, borbene slovenske žene!
Z vedno večjim dotokom slovenskih Jen v Ljubljano tudi samo mesto izpre-jninja svoje lice. Obledele zastavice so zamenjane z novimi, smrekovi in borovi venci vise v lokih raz okna in iz vsega ge čuti, da Ljubljana z največjim navdu-šenjem sprejema najboljše žene iz naše dežele.
Prišle so Korošice, za njimi Štajerke in žene iz Prekmurja, popoldne so se v živopisanih narodnih nošah pripeljale Gorenjke, zvečer pa pričakuje Ljubljana drage Primorke.
Že na predvečer velikega praznika EPŽZ čuti Ljubljana prerojenje sloven-
ske žene. čisto drugačna je danes slovenska žena, kot je bila pred štirimi
leti!
Delegatke iz posameznih okrajev imajo s seboj darila, ki jih bodo podarile maršalu Titu. Večina njih je ročni izdelek slovenskih obrtnikov, delavcev, kmetov in preprostih žen, zato bo teh daril naš Tito brez dvoma vesel.
Jutri bodo pričele z delom! Polagale bodo pred narodom račun o svojem dela in sklepale o nalogah, ki jih čakajo v prihodnosti. Zavedajo se, da stoje pred velikimi težavami, toda odločene so, premagati jih.
fíotoélíe §en@^fußtjani
Prišle so take, kakor smo jih pričakovali! Navdušene za Titovo Jugoslavijo, samozavestne in z globoko vero v srcu, da ne sme Koroška nikoli in za nobeno ceno ostati izven mejš nove federativne demokratične Jugoslavije.
Nekaj pred enajsto uro dopoldne so fih sprejele na bloku pri remizi v Zg. Šiški zastopnice glavnega odbora SP ¿Z, mladina in mnogo ljubljanskih len, veliko izmed njih v slovenskih narodnih nošah.
V imenu glavnega odbora SPZZ jih je prisrčno pozdravila tov. Andrina Levstikova, v imenu srbskih žena tov. Danica Blažičeva, delegatka iz Srbije, v imenu v Ljubljani živečih koroških Slovencev pa tov. Vilma Možinova Tov. Marija Leskovškova je v imenu slovenskih žena pozdravila koroške 'Avstrijke, mala ljubljanska pionirka v narodni noši pa je pozdravila Korošice V imenu ljubljanskih pionirjev.
Topli pozdravi so vzbudili navdušene vzklike Koroški, maršalu Titu, združeni Sloveniji in novi Jugoslaviji. Partizanska udarna pesem se je prelivala v živahno koroško narodno:
M" je n kra jčič posvava po Drauci dovsh ...
».Koroška še vedno trpi pod nacizmom!• je zapisano s krepkimi črkami
na enem izmed mnogih transparentov, ki jih drže v rokah Korošice.
»To znamo i me žene u Crnoj gori. Ali ja Crnogorka vam kažem, nećete dugo, boga mi nećete!« poudarja majka Mirona Šaranovičeua, delegatka iz črne gore. Pri teh besedah je zapičila svoje sokolje oči v transparent, na katerem stoji: Celovec.
»Prišle smo v Ljubljano, da vsem na svetu povemo, kje hoče živeti Koroška. Žalostno je, da smo se morale med potjo skrivati, da bi nas ne dobili v roke nacisti in tisti, ki jih ščitijo1«
»One prve razumem, ali one druge... Neka ih d javo shvati!« vsa ogorčena tolaži starejšo Korošico majka Šaranovićeva.
»In vendar bo tudi Koroška kmalu doživela svobodo, kakor jo ima danes Ljubljana!«
»Tako je!«
S pesmijo in vzkliki so se naše drage Korošice odpeljale naprej v središče mesta, pozdravljane od L jubljančanov. Po dolgi poti so potrebne počitka, ker jih na 11. kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze čaka veliko delo!
Drage Korošice, Ljubljana in z njo vsa osvobojena Slovenija vas najtopleje pozdravlja. Kmalu bomo združeni!
„Pošlji ml Primorko“
Tovarišica Nada, M Je Iskala prenočišča za delegatke kongresa SPŽZ, se je po strmih stopnicah vzpela v podstrešje majhne predmestne hiše in potrkala. Dvomila je sicer, da bo tu gori kaj prostora za goste, toda rekli so ji, naj vpovpraša povsod in ubogala je.
Vstopila je in v zadregi obstala pri vratih. Sob1 ca je bila res tako tesna. Omara, postelja, miza in stol so se tesno tiščali Skupaj. Levo od vrat je ob malem železnem Stelilnlku sedela poštama žena in lupila krompir. Nada je povedala, da išče preno-č:šča za delegatke In dodala, da pač vidi, da tukaj rti prostora, se opravičila in hotela oditi. Tol a žena je živo vstala in jo zadržala.
»Tesno Je res pri meni. Ko so zvedeli, da imam hčer v hribih, so ml vzeli stanovanje ln me zrinili tu sem, a svojo posteljo prav rada odstopim. Cista je.« Nada se je ozrla po tesni sobici in ugovarjala:
»Toda kje boš pa potem td spala, tovarišica?«
»Jaz?« se je žena nasmehnila. »To se bo že uredilo. Slamnjačo si vržem na tla, pa bo. Le pošlji mi jo, čimprej. In to te prosim, pošlji mi Primorko. Tako se že veselim. Vse te dn; že razmišljam, kako jo bom sprejel?.. Objela jo bom kakor rodno sestro. Vidiš, moja Minca je bila na Primorskem pri partizanih. Tam je tudi ostala za zpierom. In primorska mat* je bila, ki P je stregla ln ji zatisnila oči namesto mene. Tako lepo mi je Minca p'sa-la o Primorkah. Zlato srce imajo. Od takrat Jih imam tako rada. Na, če hočeš, beri!«
Iz predala Je vzela Škatlo, kjer je hra-
nila hčerina pisma. Nada je vzela v roke nekaj majhnih neštetokrat zganjen1h lističev popisanih z drobno, rahlo obledelo pisavo.
—	Mati! Ne skrbite zame, dobro ml je ln zdrava sem. Bila sem že v borbi, kjer smo premagali precej števdnejšega sovražnika. Kako srečni ln veseli so bili domačini, ko smo pregnali fašiste. Veš, mama. tukaj so ljudje tako dobri in plemeniti ln tako z vsem srcem in z vso dušo naši —
—	Zyečer se s tovariši pogosto zberemo v hiši »matere Ivane,« ki so ji že trije sinovi padi-: pri partizanih. Čudovita žena je to, mama. Ce bi jo Tj poznala, bi jo takoj vzljubila. Čeprav je žrtvovala najdražje, se nikoli ne pritožuje. »Imela sem svoje otroke,« pravi, »zdaj imam pa vas. Vi ste moji otroci in jaz vaša mamica.« Vse. kar ima, deli z nami. Daje nam jesti iz skled, iz katerih so včasih jedli njeni fantje 'n spimo v posteljah njenih sinov. —
Na tretjem listku je brala Nada:
»Mama, ranjena sem. Pa ne bo sile. če ne nastanejo komplikacije, pravj tovariš Radko, ki je naš zdravnik. Ne skrbi, v dobrih rokah sem. Neguje me pa naša dobra »mati Ivana«, o kateri sem ti že pisala. Pravi mi hčerka in jaz jo kličem mamica. Kadar se njen dobri obraz skloni nadme, se mi zdi, da si ti pri meni in tako dobro mi je ...«
Četrti listek je bil napisan od druge, okorne, pisanje nevajene roke:
»Draga, neznana sestra in tovariš1 ca! Danes je na mojih rokah mirno umrla Tvoja hči. Ne joči. sestra, in ne pritožuj se. Bodi ponosna. Dala si otroka za odrešitev nas vseh. Jaz sem žrtvovala tri sino-
Kajuh:
(pesem matere
tleh pa\ti$ancv
Sini moji, moji fantje zlati, ki borite se v gorah, naj ne bo vas zame strah, zdrava sem in delam spet pri vas.
A v zaporu mi bilo je, kot bi konji me steptali, z mano so tako ravnali, sini moji, moji fantje zlati, da bi skoraj vam umrla mati.
Sini moji, moji trije fantje zlati, krila bi vam morala ob rojstvu dati, krila in roke mogočne, kot so hrasti, ki nad vami zdaj šume...
Pa sem dala vam le eno srce; a tega iz pr s izrujte in viharjem ga darujte!
Sini moji, sini moji zlati, vas bom še gladila po laseh?
Če ne vrne se noben od treh, sini moji, moji trije fantje zlati, žalostna bo, a ponosna vaša matil
ve. In se ne kesam. Ce bi bilo potrebno, dala bi jih še enkrat. Velika in dragocena je svoboda, za katero se borimo, sestra ...«
Nada je dvignila pogled. Sivolasa žena se je m‘mo smehljala.
»Kajne, zdaj razumeš, zakaj želim, da mi pošlješ Primorko! Vse žene s Primorja so- zame matere Ivane, ki so našim otrokom pomagale v najhujšem. Rala bi stisnila vsaj eno teh dobrih rok, ki so našun borcem na Primorskem obvezovale rane, lajšale bolečine, jim stregle, ki so- prinašale cvetja na naše grobove ...«
»Da,« je prikimala Nada, »razumem.« In je obljubila. »Pešljemo ti — Primorko,«
L.	S.
Vsem okrožnim odborom OF! Delega-raje in vse udeleženke naj pridejo na n. kongres izključno le v skupinah. Svoje prihode javljajte naprej. Vsaka delegacija in vE»ika skupina naj kna svojega vodnika, eden pa naj odgovorja za vse. Ob prihodu v Ljubljano naj se javijo na javkah, ki bodo postavljene ob blokih in avtobusnih in železnfškfh postajah. Opozarjamo, da si morajo prevoze preskrbeti okrožja' sama. Okrožne odbore prosimo, naj nam hitro pošljejo karakteristike žena, ki jih predlagajo za odlikovanja. Delegatke za kongres volite r.a okrožnih konferencah.
Spored n. kongresa
S!©veiižke protifašistične ženske zveze
V soboto 9. junija
Ob 8. url zjutraj otvoritev slavnostnega zborovanja na prostoru letnega gledališča v Tivoliju. Po otvoritvenih govorih volitev častnega in delovnega predsedstva kongresa in pozdravni govori posameznih delegacij.
Popoldne se bo pričel delovni del kongresa v veliki dvorani »Uniona«. Dnevni red obsega:
1.	Referat o političnem položaja.
2.	Politično organizacijski pregled dela Slovenske protifašistične ženske zveze od L do n. kongresa.
3.	Nove naloge Slovenske protifašistične ženske zveze v nastopajoči dobi.
4.	Sklepna resolucija.
5.	Volitvte v glavni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze.
6.	Volitve delegacije za L kongres AF2 Jugoslavije.
7: Zaključna beseda.
Tovarišice opozarjamo, da je prostor v veliki dvorani »Uniona« zelo omejen in zato v njem ne bo prostora za vse udeleženke kongresa. V dvorano »Uniona« naj pridejo zato samo delegatke, vse ostale udeleženke pa naj se zbero v dvoranah kina »Matica«, »Sloga«, »Opere« In »Drame«, kjer bodo MgJušale potek delovnega kongresa po radifffiFeko zvočnikov.
Kongresni odbor je organ'ziral za udeleženke kongresa celo vrsto večernih prireditev za 9. junij. Vstopnice za te prireditve dobite v Kongresni pisarni. Večerne prireditve pa se vrše:
V	ljubljanski Drami, kjer bodo nastopili pevci pevskega zbora Jugoslovanske armade »Srečko Kosovel«. Zapeli bodo nekaj narodnih in partizanskih pesmi pod vodstvom poznanega dirigenta tov. Rada Simonitija. Sledile bodo recitacije in pevske točke.
V	poslopju ljubljanske »Opere« bodo igrali Molierovega »Namišljenega bolnika«.
V	kinematografih »Matica« in »Sloga« pa bodo predvajali sovjetske žurnale.
Program za kongresne prireditve
V nedeljo 10. junija
Ob 8. uri zjutraj nadaljevanje delovmega dela kongresnega zborovanja po programu. Opozarjamo tovarišice na že omenjena navodila glede udeležbe v dvorani »Uniona« in ostalih dvoranah, kjer bodo lahko poslušale preko radia potek delovnega dela kongresa.
Ob 14. uri nadaljevanje In zaključek delovnega dela kongresa.
Ob 20. uri povorka udeleženk kongresa ln prebivastva Ljubljane ter okolice. Zbiranje delegatk, udeleženk kongresa in Ljubljančanov ob 20. uri na Kongresnem trgu. Vsi naj prihajajo na Kongresni trg organizirani po svojih skupinah. Ljubljančani In okoličani naj prihajojo na zborni prostor po
.svojih rajonih. Poskrbe naj, da bo med njimi čim več narodnih noš.
Okrožja naj pridejo na Kongresni trg skopaj s svojim voditeljem. Narodne noše posameznih okrožij naj korakajo skupaj v .okviru svojih okrožij, vendar pa kot posebne skupine.
Opozarjamo vse rajone ln okrožne skupine, kakor tudi delegatke in udeleženke kongresa, naj prihajajo na Kongresni trg samo po fielenburgovi ulici, Šubičevi ulici, od Gradišča in po Vegovi ulici, ker Dodo ostali dohodi na Kongresni trg zaprti.
Skupine naj se postavijo na Kongresnem trgu druga za drugo, kakor bodo prihajale. S čelom naj bodo obrnjene proti kinu »Matica«.
Povorka bo krenila s Kongresnem trga po Wolfovi ulici preko Marijinega trge, po Miklošičevi cesti mimo sodišča do Ajdovščine nato po Tyrševl ln Aleksandrovi cesti preko Plečnikove promenade v Tivoliju do Letnega gledališča ob Tivolskem gradu, kjer bo nato slavnostni miting. Na programu mitinga so:
slavnostni govor, ženske zborne recitacije, nastop pionirčkov iz Bele krajine ln Ljubljane, narodni plesi, Titovo kolo ln nastop pevskih zborov.
Prosimo Ljubljančanke naj med povorko razsvetle in okrase okna ter poslopja na cestah in ulicah, kjer se bo pomikala slavnostna poverka.
Med kongresom bodo po izložbah na Aleksandrovi cesti razstave slik, tiska, daril in zbirk, ki so jih naše žene prinesle s seboj za maršala Tita in druge politične predstavnike. Javnost bodo sigurno tudi zelo zanimala razstavljena dela, ki so jih delale naše žene in dekleta po zaporih in internacijskih taboriščih.
NAVODILA IZ KONGRESNE PISARNE
Partizanskim materam! Pridite na naš kongres vse, čeprav vae odbori OF ne bodo posebej vabili
Lastnicam narodnih noš priporoča kongresni pripravljalni odbor, naj se v kongresnih dneh po možnosti pojavljajo v javnosti oblečene v narodne naše, da bodo z njimj podkrepile pestrost in svečanost kongresnih dni, ko bodo v naši sredi poleg zastopnic le vseh jugoslovanskih pokrajin tudi gostje te drugih slovanskih držav.
Poslovanje ambulant Javljamo, da bodo v kongresnih dneh poslovale ambulante, in sicer: glavna ambulanoa na Miklošičevi cesta je v prostorih Okrožnega urada ta. bo poslovala do 11. t m. opoldne; ambulanca V Tivoliju deluje v dvoranj švicarije od 9. t. m. zjutraj od 7. do 14., in pa v času mitinga; ambulanca Rdečega križa posluje na -kolodvoru podnevi ih ponoči.
Predmete za razstavo H. kongresa prinašajte v prostore Phdl'ps-radio. Aleksandrova cesta.
M3H
Ob H. kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze:
NALOGE ŽENE V NOVI DOBI
Svoboda nas me sme uspavati, s podvojenimi m izgradnja s krvjo in žrtvami
Dolgotrajna In žilava narodno osvobodilna borba je zelo Izčrpala sile našega naroda in marsikdo bi si želel počitka. Toda zavedati se moramo, da smo si sicer priborili svobodo, da smo izgnali tujca, ki nam Je hotel krojiti usodo in nas izkoriščati za svoje umazane namene. Vedeti moramo, da smo si priborili oblast, da nam je torej dano, da si to usodo lahko krojimo sami. Vojna in borba za svobodo nas je stala toliko žrtev, uničila je toliko dobrin, da bi utegnili postati malodušni pred nalogami, ki jih nalaga obnova. Prav zaradi tega pa nam mora biti jasno, da zdaj i ne smemo počivati, temveč moramo s podvojenimi silami zagrabiti za delo, ki nas preganja iz vseh kotov naše domovine.
Vprašamo se; kaj je naloga žene v tej novi dobi ? V teku narodno osvobodilne borbe Je tudi slovenska žena, ki dotlej ni bila tako množično politično prebujena kakor Je danes, spoznala, kdo je tisti sovražnik, ki večini naroda, predvsem pa delovnemu ljudstvu, ni dal, da bi zadihal svobodno življenje enakopravnega in enakovrednega državljana. Jugoslovanska ln z
se moranto vključiti v delo za sasvega, boljšega ctsana
KIusot Joža:
Bolničarka Pavla
V	poletnem soncu je zavihrala naša zastava- Preko bregov vinskih gričev, vseh posejanih s prelestno lučjo, je široko zapela pesem harmonik. Nad gozdovi se je dvignila v nebo jata ptičev, pozdravljajoč veseli dan. Bataljon je korakal po beli cesti, ki se je vijugala med goricami. Na čelu za zastavonošo četa mladih part'zanov bi tovarišev s pesmijo na ustnih in z žarom v očeh. Med njimi koraka bolničarka Pav. la. Izpod čepice partizanke je ušel pramen črnih las in mehko obiel ozka, zagorela l’ca. V navdušenem zagonu plava pesem prav tja do Sv. Križa;
Nabrusimo kose, že klas dozoreva ...
Takrat sem jo prvič videl. Bilo je nekaj tednov pred kapitulacijo Italije, še bolj se mi je vtisnila v srce njena podoba, ko smo v noči, polni treskov in ognjenih dimov prinesli k njej ranjenega tovariša. Ko je klečala poleg njega ln s spretno roko ovijala široko zevajočo rano, so padale okoli nas mine, a ona je vdano in mimo vršila svoj tovariški in najtežji posel.
V	temni noči se skozi gozd premika transport z ranjenci. Na nosilih leže ranjena, trpeča, telesa, skozi šotorska krila pronica mrzli dež ter moči krvave obveze in pekoče rane. Ranjen’ tovariš tiho stoka, noge nosilcev zadevajo v femi ob kamenje in nosila se tresejo. Preko ranjenče-vega čela zdrsne voljna božajoča roka ta mehku glas materinsko tolaži:
»Potrpi tovariš. Kmalu bomo na mestu. Hočeš čaja?«
Teplo mu postane pri duši, za trenutek tagtne neznosna bolečina in poloti se ga ¡dremavica. Transport potuje skozi noč ta
ob njem hodi med vetrom in dežjem bolničarka Pavla...
V prostorni sobi poje harmonika. Partizani so priredil’ svoj miting ta vse se vrti in raduje ob zvokih poskočne harmonike. V kotu stoji sredi tovarišev razžarjenih l!c in s smehom v velikih temnih očeh bolničarka Pavla.
»Od kje si. tovarišica?«
»Iz Bele Krajine, iz moje dežele sonca. In njen pogled se zamakne nekam v daljo, tja. kjer je najlepši košček sveta. Bela 'Krajina. Naše srce, iz katerega smo vedno prinesi! up. voljo in vero v našo zmago.
Prišla je nemška ofenziva. Od vseh strani so po cestah pridrle horde nemških banditov. Zaplamenela je zemlja v ognju krvave borbe. Bataljon za bataljonom je v borbah izkazal junaštvo sinov slovenske zemlje. Gorele so vas’, Vesela gora je v plamenu ln dimu postala žalostna gora. V noči je bataljon zasedel visoki vrh Okroga, kakor otok sredi razpenjenega morja. Z dnem se bo pričel krvavi ples z roparsko drhaljo.
Okoli cerkve ln dveh poslopij tolčejo granate. Med njih tuleče rjovenje drdrajo mitraljez’. Ne boste nas pregnali z naših položajev. Granate bijejo vse okoli nas, ves vrh je zavit v žvepleni čad. šrapneH sekajo v drevje, streho, zemljo. A ml držimo. Po strmini lezejo morilci v oblekah kuščarjeve barve. Zmagoslavno tulijo, ko gledajo besneči pekel aa vrhu.
Mitraljezec se dvigne izza kozolca ta spušča nanje rafal za rafalom. Za hrbtom mu zatuli žvižg granate. Tresk Roka spusti orožje in telo počasi leze k tlom. Na usta prileze krvava pena ta oči v smrtnim boju prosijo pomoč1... Nov tresk! Skozi dim to plamen plane bolničarka Pav n. Vzame mitraljezca v naročje in mu oip ie obleko. Ovoj prekrije smrtanemo rano,
Skuša ga odvleči, a sama je prešibka. Kliče tovariše, naj pribito na pomoč, a on‘ ne morejo k njej, borijo se s pošastjo, ki prodira v breg.
Okol; nje se zgrne zemlja. Ostro- Železje preseka zrak jn Pavla omahne. Preko črnih svilenih las in lica se potoči droben, rdeč curek krvi in se spoji s krvjo tovariša na zemlji...
Med besnenjem borbe na vihri je njena roka mrtvo izpustila torbico na kateri je blestel naš rdeči križ.	y
V rokah i.žlm paruzanskega »Borca«. Na zadnjih straneh je napisan članek ta ko ga preb'ram, md vstajajo spomini. »Dežela sonca« je naslov. Nekje v neznanem grobu pa leži mlado telo z drobno rano v glavi. Zemlja onkraj Gorjancev pričakuje.., Ne morda nje, kl se a’koii več ne vrne, a zvesto čaka vse hčere slovenske zemlje, da pripno na svoje roke rdeči križ partizanske bolničarke Pavle ta gredo kakor ona skozi ogenj in kri, vse do dneva svobode.M
njo slovenska žena v stari Jugoslaviji ul bila enakopraven državljan tisto države, ki je v težki mednarodni preizkušnji dokazala, da je bila gnila politična, gospodarska te kulturna zgradba, ki se je opirala na Izkoriščanje delovnih množic s strani izkoriščevalcev. V tej državi tudi moški, ki Je bil sicer na papirju enakopraven državljan, v resnici to ni bil. Kje šele ženska! Saj je komaj dosegla, da si je izbojevala kisel kruh kot manj vredna delavka v tej ali oni panogi. Redke individualne izjeme, s katerimi so nas skušali slepiti, češ, saj sposobni vse lahko dosežejo, od posameznika je odvisno itd., so bile izjeme, ki so le potrjevale pravilo.
Propad trhle Jugoslovanske državne
zgradbe, odločno vodstvo v narodno osvobodilni borbi, sodelovanje najširših množic in neposredna udeležba naše žene v tej borbi, ne da hi kakor keli zaostajala za tovariši borci na katerem koli sektorju te borbe — vse to je naši ženi pomagalo do političnega osveščenja, do tiste zrelosti, ki jo terja novi čas.
Enakopravnost iff enakovrednost
Delež v narodno osvobodilni borbi je ženi prinesel enakopravnost in kar je še več, priznana ji je državljanska enakovrednost Tvorci nove demokratične federativne Jugoslavije, države prave ljudske demokracije, vedo, kakor je naglasil maršal Uto že v drugem letu narodno osvobodilnega boja, da sestavljajo žene večjo polovico naroda in da bi brez žen ne bilo uspehov naše borbe. Zato mora žena sodelovati v narodni oblasti, kjer se Ji nudi široko, neomejeno polje tvornega dela za boljšo bodočnost. Nova Jugoslavija se bistveno razlikuje od stare v ocenjevanju žene, ki predstavlja takšno množico državljanov. Vodstvo stare Jugoslavije Je imelo Interes, da je čim več ljudi obdržala v temi, ker jih je tako laže izkoriščala v egoistične namene. Ce bi bila dala ženi volilno pravico, torej eno izmed najvažnejših osnov enakopravnosti in enakovrednosti, bi sl bila za boljšo polovico pomnožila število mislečih državljanov. Pri tem bi bilo dobilo odločilno besedo veliko število žen lz delavskega razreda, ki Je od nekdaj najbolj dosledno in najbolj revolucionarno vodil borbo zatiranih ljudskih množic proti svojim zatiralceih.
Zrelost
Današnja nova Jugoslavija pa teži aa tem, da bi čim več ljudi zrelo politično mislilo, da bi prihajala delovna iniciativnost iz čim bolj širokih ljudskih množic, kar je najboljše Jamstvo, da nam bo svoboda, ki smo si jo priborili, tudi prinesla ta, za čemer smo težili.
V narodno osvobodilni borbi Je žena, ki se je smelo tudi s puško na rami postavila ob stran tovarišu borcu, politično dozorela. Kakor je v tej borbi pokazala svojo zrelost, tako naj tudi v nalogah, ki nam jih narekuje .priborjena svoboda, dokaže svojo zrelost kot enakopravna ta enakovredna
državljanka s tem, da se bo te svoje enakopravnosti tudi posluževala tako v sodelovanju v narodni oblasti ta na polju obnove domovine, kjer se Ji zlasti na vzgojnem ta socialnem polju odpirajo neizčrpne možnosti dela. Enakopravnost pa ni le pravica, ampak je tudi dolžnost v tem smislu, da se moruno te pravice tudi posluževati v prid skupnosti povsod tam, kjer se pokaže potreba.
Politična razgledanost
Belo na obnovi je zdaj najbolj pereče vprašanje, za katero Je treba zagrabiti z vsemi razpoložljivimi rokami, kajti delo je obsežno ta zato se nujno mora vsakdo vključiti. Res, da so marsikatere žene, ki 90 se vrnile na osvobojene domove, našle vse razdejano od tlačiteljev-fašistov ln nehote se JBi poloti vroča želja, da bi kar tam na mestu zagrabile za delo. A to ne bi bilo dovolj. Niso bili porušeni le domovi. Tudi naša dec a, ki je zvečine ostala pod oblastjo tlačiteljev, je bila bolj ali manj prepuščena sama sebi In so jo osvoboditelji našli zanemarjeno, da jih Je v srca zaskelelo. Kajti toliko ta toliko slovenskih žen je moralo zapustiti svoje domove ta otroke tako rekoč na milost ta nemilost vsemu hudemu, česar je bil zločinski okupator zmožen. Zaradi tega so jih nekateri včasih grajali, češ, slabe matere ste, ko se brigate za vse, namesto da bi se vse posvetile svoji družini, vzgoji ta vzreji svojih otrok. Toda prav tiste žene, Id imajo družino ta Id se zavedajo dragocenosti družinskega Življenja, bi se morale, v kolikor se še niso, sprostiti Iz ozkega obroča, ki zaključuje družino kot najmanjšo celico družbe ta se vpreči v delo za vso veliko narodno družino.
Pisatelj Mile Klopčič nam je v enodejanki »Mati« pravilno nakazal sinov nauk materi, da bo tudi ona prav gotovo Izgubila svoj grunt, če ne bo on s partizani osvobodil »velikega grunta« vse slovenske zemlje. To spoznanje je globoko začela razumevati naša kmetica zlasti povsod tam, kjer Jo Je narodno osvobodilna borba najbolj neposredno zajela, na primer v Beli krajini in na Primorskem, in s tem ji je raatlo tudi razumevanje vseh političnih vprašanj, žena je razvila v sebi vse tiste politične sposobnosti, ki so prej neizrabljene spale v njej. Kajti iz ozkega domačega in družinskega kroga se je ozrla najprej po vsej slovenski zemlji in potem po vsem svetu, koder koli Je živela raja brezpravnih. In Sele tedaj, ko se je dvignila do razumevanja čisto političnih vprašanj, je postala zrela za samostojno In nezmotljivo presojo in obvladanje vseh nerešenih vprašanj, ki se JI pojavljajo v novi dobi te tako se bo pravilno znala poslužiti svoje volilne pravice tako kot voHlka kakcu- tudi kot Izvoljena. Vedela bo, komu mora izročiti oblast In kaj naj dela sama v organih oblasti, da bomo zgradili res nov dom ta da bo mladina uživala tiste boljše dni, za katere se je borila ta žrtvovala. (nkn)
Kafeski Slovenci lu Goričanci za Titovo Jugoslavijo
K» Je oevobodHa Bdeča armada vzhodne 1 predele Slovenije, je pričelo tam novo življenje. Znak tega novega življenja so tudi ' veličastne manifestacije v Prekmurjn In v Porabju, ki je bilo stoletja odtrgano od slovenskega narodnega telesa in izpostavljeno brezusmiljenemu potujčevanja madžarskih grofov. Ti porabski Slovenci so se v nedeljo skupaj s prebivalci severne Goričke zbrali na velikem zborovanja, da tako pred vsem svetom pokažejo, kaj čutijo in kam spadajo, čeprav so Mie težave velike, so zastopniki Iz vseh porabskih vasi. gorička vas Trtkova je bila vsa v zastavah in cvetju. Radostna pesem se je ves dan razlegala po naselja.
Med vsemi govorniki je vzbudil največjo pozornost in žel veliko odobravanje zastopnik protifašističnega gibanja v porabskem BMetn Monoštru, ki je svoj govor v madžarščini končal z naslednjimi besedami: »Tudi tisti demokratični monoštrski občani, ki govorimo madžarsko, smo komaj čakali trenutka, da se osvobodimo izpod nemškega škornja. Vedno smo vedeli, da Monošter ne more živeti brez okoliških slovenskih
vasL BO, M zna se borili proti fašizmu, imamo pravico vedno in vsakomur povedati, da hočemo MO združeni s slovenskim zaledjem. Naša borba je vaša borba. Naj živi nova demokratična federativna Jugoslavija!«
Med manifestacijami za našo novo državo, za maršala Tita in naše velike zaveznike so bile odposlane pozdravne brzojavke maršalu Titu, narodni vladi Slovenije in izvršnemu odboru Osvobodilne fronte. Telegrami pravijo med drugim:
»Rabski Slovenci, zbrani na mitingu ▼ Trtkovi, na temelju pravice narodove samoodločbe slovesno izjavljamo, da hočemo živeti v demokratični federativni Jugoslaviji.« V brzojavkah nadalje javljajo, da vrše profašistični In reakcionarni elementi, ki so se vrinili v vrste sedanje demokratične oblasti na Madžarskem, nad našim ljudstvom v Porabju pritisk in ga skušajo še vedno raznarodovati, toda rabski Slovenci ne klonejo in se bodo skupaj z demokratičnimi Madžari borili za priključitev k demokratični federativni Jugoslaviji.
SvofeoSsso kretassje od 4. ¿1© 24.
Komanda mesta Ljubljana razglaša: Svobodno kretanje po teritoriju Ljubljana je dovoljeno od 4. ure zjutraj do 24. ure «večer.
MJasfmdi — dofeovsljei sa zssšm» obrambo Ljubljane
Zračna obramba Ljubljane bo sprejela v svoj krog 100 do 150 mladineev-dobrovolj-eev pod sledečimi pogoji:
1.	pripravljeni morajo biti, da bodo služili v zračni obrambi Ljubljane,
2.	biti morajo pismeni,
3.	fizično morajo biti povsem zdravi,
4- ne smejo biti mlajši od 17 let niti starejši od 20 let,
5.	predložiti morajo pismeno potrdilo o svojem političnem zadržanju za časa okupacije v Sloveniji.
Zlasti so zaželeni mladinci, ki čutijo posebno veselje in sposobnost pri mehaničnih,
elektromehaničnih, radiomehaničnih in optičnih delih.
Mladinci-dobrovoljci naj se javijo od 8. do 10. t. m. pri štabu zračne obrambe v Mestnem domu, vhod iz Streliške ulice, n. nadstropje.
Sprejeti mladinci bodo izvršili potreben tečaj in se bodo smatrali za mobilizirane vojake.
Obiskovalcem šmarne gore!
Dolga štiri leta smo izza žičnih ograd hrepeneče gledali to našo gostoljubno sosedo. Odkar pa so odstranjene blokovne ovire, so na šmarni goii^ ifeherni dan procesije mladine in odraslih, v. '.kakor so nas šmar-nogorčani iskreno ves&J tako se na žalost tudi pritožujejo, da jim delajo izletniki veliko škodo na skromnih travnikih, ki so tik pred košnjo, pa tudi po njivah in na drevju. Mladinske vodnike prosimo za primerno nadzorstvo tudi glede ognja. Dokažimo, da smo dorasli sedanjemu času tudi na izletih!
Požrtvovalno delu ruskih delavcev
m obnovo železniškega premeta
Načelnik osrednje uprave vojaškega obnovitvenega dela pri ljudskem komisarijatu za železnice v Moskvi, junak socialističnega dela, generalni poročnik tehničnih čet Ka-banov, je izjavil v razgovoru s predstav-
niki sovjetskega tiska:
Med vojno so železniške čete popravile ali zgradile okoli 110.000 km tračnic, 230 tisoč metrov velikih in srednjih mostov. Signalci železniških čet so napeljali
675.000	km prevoznih prog. Po koncu vojne
v Evropi nadaljujejo železniške čete svoje obnovitveno delo z enakim navdušenjem in vztrajnostjo. Medtem ko so se Nemci umikali pred udarci Rdeče armade, so skoro povsod uničili železniške naprave v češkoslovaški, Madžarski, Avstriji in sami Nemčiji.
Izpolnjujoč odredbe odredbe poveljništva bo železniški delavci, graditelji mostov in signalci obnovilj proge, ki so bile potrebne za dobavo vojski na bojišču, železniške čete so že popravile tri najvažnejše proge, ki vodijo v Berlin. Iz Frankfurta ob Odri, iz Küstrina in Writzena vozijo vlaki redno skozi Eberswalde v Berlin. Trije oddelki tehničnih čet so obnovili 255 km železnic, ki tečejo preko Odre in Warthe, ter 786 m mostov samo na področju pri Kiistrinu. Enote železniških čet ped generalom Ro-gatko so položile tire do Labe. Reden promet je vzpostavljen med Berlinom, Rathe-nowom in Witembergom. Urejeno je bilo berlinsko železniško križišče, ki ima stotine kilometrov dohodnih prog. šlezijski, stet-tinski in spandauski kolodvori že obratujejo. Obnova tako imenovanega severnega in južnega okrožja < polkrog berlinske železnice) je bila dokončana. Edinega odloga pri delu je bil kriv porušen most čez Spreejo, ki pa bo kmalu obnovljen. Del proge, ki veže šlezijsko in charlottenburško postajo, Je bil izročen prometu. Železniške čete, ki bo zaposlene na področju nedavnih bojev na drugem beloruskem boj-šču, so v prvih treh tednih miru popravile in izročili prometu 209 km prog. Prav tak* je popravljena proga, ki vodi v Stralsund in Rostock.
železniške čete leningrajskega bojišča se obnovile železniško preg* od glavnega li-
tovskega mesta Rige do važnega pristanišča na Baltiškem morju Lepaje (Libave). V zadnjih dneh so vojaški železniški delavci, ki so podpirali boje čet maršala Konjeva, popravili 75 km dolgo dovozno progo v Berlin, južno od Luebena, in progo iz Berlina v Dresden, že dne 11. maja so prišli vlaki v Dresden.
Sovjetske čete delajo z izrednim navdušenjem in popravljajo proge tudi na ozemlju zavezniške češkoslovaške. Dne 11. maja so pričeli popravljati 123 km dolgo progo od postaje Nemecky Brod do Prage in dne 15. maja so že pričeli voziti vlaki na tej progi, železniške enote so zajamčile vzpostavitev prometa na dohodnih progah v bližini češkoslovaškega glavnega mesta. Na jugovzhodu so obnovili progo, ki teče preko planinskih prelazov od Brna do Prage. Dne 19. maja so vlaki vozili točno po voznem redu in vzdržujejo zvezo med južnovzhodno češkoslovaško in Prago, železniške čete, ki so delale na področju Dsedice-Moravska Ostrava, so imele posebno trd posel. Tu so morale zgraditi 8 mostov preko hudournikov, da so lahko vzpostavile promet na 54 kilometrov dolgem odseku, čut bratske vzajemnosti s prijateljskim češkoslovaškim ljudstvom je vodil sovjetske železniške čete, : so pokazale zgled resnično junaškega dela.
1500 novih sirotišnic
Kolektivna gospodarstva Sovjetske zveze so ustanovila med vojno približno 15U0 sirotišnic. V Maltoakem distriktu je 60 kolhozov organiziralo otroške domove na lastno pobudo. V vasi Buturlinovka pri Voror nežu so odprli tri večje domove. Kmetje so posejali zanje polja, jim dali živino, nasadili sadovnjake, jim pomagali arganizi-rarti mlekarstvo in čebelnjake, ter zbrala mnogo otroških oblek in čevljev.
Slovenske matere in žene, sodelujte pri izgradnji naše narodne oblasti, čuvajte jo pred sovražniki, ki bi vas hoteli ©ropati vaših s brvjo pridobljenih pravic!
Premagani s&vražmk te poskušat izrabljati težave pri Obnovi naše porušene domovine: Z vztrajnim delom in čuiečmistšet mu hm»«© to vremečslil
KOLEDAR
Soboto, p. Janija: Primož in FeHcfjan.
SPOMINSKI DNEVI 9r—40. 1923. — Sofijski prevrat bolgarske reakcije makedonstvujuščih in vojaške lige, pri čemer je bil ubit Aleksander Stam-bottjsddj, vodja bolgarskega kmečkega gibanja in zagovornik potLtBčnega združenja južnih Slovanov.
DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet, Girii Metodova ulica 43; Tm-k»cxy ded., Mestna, trg 4; Ustar. šelea-bugova ulica 7.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote 9. t. m. opoldne do ponedeljka 1L t. m. do 8. ure mestni višji zdravnik dr. Logar Ivan, Rimska 7, teh 21-66.
•
VREMENSKA NAPOVED ZA DANES: Sprva oblačno, pozneje razjasnitev in topla.
Dnevne vesti
Poziv telefonskim naročnikom! Poštna direkcija pripravlja izdajo novega telefonskega Imenika. Z ozirom na veliko število sprememb, ki so nastale v zadnjem času, se pozivajo vsi naročniki, javni, privatni in vojaški, ki so že vključeni, ali tisti, ki še nameravajo vložiti prošnjo za priključitev, da čtmprej javijo svojo telefonsko številko in točen naslov, kakršnega žele imeti v novem telefonskem imeniku. Rok za oddajo Je do 12. t. m. Dopisi se naslavljajo na UL t. t. sekcijo, Ljubljana, Sv. Jakoba trg.
Cepljenje »oper koze v Št. Vidu nad Ljubljano bo po naslednjem redu: 11. t. m. ob 14 za št. Vid (Zdravstveni dom), 12. t. m. ob 14 za Šmartno (krajevni odbor OF), ob 15 za Skaručno (šola), ob 16 za Pirniče (šola); 13. t. m. ob 14 za Presko (šola), ob 15 za Soro (šola), ob 16 za Gorenjo vas-Rete-če (gostilna). Pregled bo teden dni pozneje ob istem času in na istem kraju.
Centralna vojna bolnišnica, oddelek za transfuzijo v Mostah, naproša vse one tov. kridajalce, ki so se javili v upravi CVB,
H.	kirurg, oddelek, naj se javijo v soboto,
9.	t. m., zaradi registracije in odvzema krvi od 8 do 10. Obenem se priporoča za nove prijave.
Dijaki in dijakinje, vpisani v tem šolskem letu, ki niso po 9. maju več prišli v šolo, naj se javijo na svojih zavodih in opravičijo izostanek najkasneje do 15. t. m., sicer bodo črtani po členu 19 disciplinskih pravil. — Začasni delegati na srednjih šolah v Ljubljani.
Iniciativni odbor aa ustanovitev Strokovne zveze prosvetnih delavce* * * * v, bo imel sejo v soboto ob 19.30 v Frančiškanski uliicj št- 6/1. Sestanka naj se udeleže tov. Mušič Marjan za arhitekte, Kalin Boris Za kiparje, Saša šantel za slikarje, Bartol Vladimir za književnike, Tiran za nameščence gledališča, Ravnik Janko za glasbene zavode, dr. Grošelj za univerzo, dr. Slodnjak za strokovne šole in Jurančič Jože za ministrstvo prosvete.
Ustanovni občni zbor pripravljalnega odbora podružnice Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev pri mestnem cestnem nadzorstvu bo v torek 12. t. m. ob 16 na Ambroževem trgu 7.
Slušateljem 1 jubljanske.unlverze! Kdor še ni dvignil vprašalnih pol v svrho izpolnitve podatkov, naj jih dvigne takoj v vratarjevi loži na univerzi. Opozarjamo vse slušatelje ljubljanske univerze, da odpade skupni sestanek, ki je bil določen za soboto 9. t. m. v frančiškanski dvorani, zaradi kongresa SPŽZ. Sestanek bp v četrtek 14. t. m. ob 9 dopoldne v frančiškanski dvorani. — Iniciativni odbor slušateljev ijublj. univerze.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Moste poziva članstvo, da takoj, najkasneje pa do 30. t. m. osebno poravna članarino za leto 1945 tov. Velikonji Matku, Gašperšiču Ivanu, Lavriču Antonu. Vsi, ki poravnajo članarino, prejmejo »Sadjarski koledar«, 06tali bodo črtani iz članskega imenika.
Tečaji ruščine In angleščine (začetni in nadaljevalni) prično v sredo 13. t. m. Informacije dnevno dopoldne in popoldne. — Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2, H.
Tečaji angleščine in ruščine se prično 11. t. m. Informacije dnevno od 9. do 11. ure in od 18. do 19. ure. »Korepetitorij«, Mestni trg 17-1.
Ruščina v Celju in okolici. Celjani, Žal-čani in Laščani bodo imeli priložnost učiti se ruskega jezika v svojem kraju. Za večerne praktične tečaje se morejo javiti ljudje vsake dobe in izobrazbe, ki bodo primemo porazdeljeni v male krožke. Nagrada za uk je res malenkostna. Tečaj bo imel 35 lekcij in bi trajai 4 mesece. Javite brez obveze svoj naslov to položaj v celjsko upravo lista pod »Po russki«.
Obvestila ©F>
Tovariši in tovarišice, spodaj navedeni, naj se takoj zglase v pisarni Učiteljskega odbora OF v Frančiškanski 6, I, zaradi svojih naslovov: Zupančič Bernarda, Rode Silvester, Svetina Marija, Beričič Julija, Janežič Nada, Jenčič Vida, Sancin Antonija, Koželj Alojzij, Blažič Doroteja, Antonac Oda, Rožič Marija, Robič Anton, Ivančič Josipina, Jugovič Marija, štular Angela, Peče Hermina, Kuhar Vida, Podboj Ljudmila, Vizjak Marija, Kadunc Julija, Dolenec Marija, Prudič Ana, Ažman Mili, Robič Marija, Petelin Melita, Smolič Marija, Valenta Berta, Berce Katarina, Koman Leopold, Erjavec Amalija, Penko Eleonora, Pertl Marija, Ukmar Silva, Zver Hedvika, Vivoda Zofija, Hrast Kristina, Rus Marija, Cizel Marija, Štrus Justina, Poženel Draga, Hitzel Ana, Ravnikar Vera, žitek Ja-kobina, Cerar Marija, Schubert Štefanija, Likozar Ana, Werne Teodora, Korenčan Frančiška, Nendl Matilda, Clementz Leopoldina, Hafner Alojzija, Stanič Olga, Vidmar Bogomila, Cotman Alojzij, Kosmatin Nada, Doležalek Angela, Zupanec Cirila, Meglič Terezija.
ZSM, kvart Vrtača, sporoča vsem, da je pisarna začela poslovati na Erjavčevi 19 (šola na Vrtači) od 9 do 11 in od 16 do 18. Vabimo vso nevčlanjeno mladino, da se vpiše v našo organizacijo.
Osvobodilni odbor OF za Štajersko in Prekmursko v Ljubjani razglaša: Izseljen-ra-izgranci iz mairiiborsikega in celjskega okrožja, ki se želijo vrniti v kraje, od boder so bili izgneai ali so bežali, naj se takoj zglasijo v pisarni Osvobodilnega odbora OF za Štajersko in Prekmurje v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10. oni, ki se iz kakršnega feoM razlpga še ne želijo povrniti, naj se ne prijavljajo, ker se bodo dovolilnice izdale le za stalen povratek na domove. Javijo naj se tudi oni, ki so se že ja-
Kje so naš! dragi?
Svojcem oficirjev, ki so bili internirani ▼ Dachauu. Včeraj se je vrnil iz Dachaua v Ljubljano tov. kapetan Sokolović Tomislav. Kdor želi kakih podatkov ali pojasnil o oficirjih, ki so bili skupno ž njim internirani v Dachauu, naj se obrne na naslov: Sokolović Tomislav, Ljubljana, Puharjeva 5, IV. nadstr.
Kozinc Anton, »Lukec«, roj. 1920, je bil pri šlandrovi brigadi. Zadnje sporočilo septembra 1944 iz Semiča. Anton Kozinc, Ljubljana, Vodovodna 74.
Dobo višek* Heribert, roj. 17. 3. 1911 v Radgoni, »Marko«, je bil v XTTT. Bračičevi brigadi. Zadnjič se je javil aprila 1945. Jurij Dobovišek, Sv. Jurij 47 pri Celju.
Interniranke iz taborišča Zwodau v Sudetih prosim za obvestilo o moji hčerki Tatjani Teržan. Teržan Ivan, Lj., Tržaška 82.
Horvati6ek Drago, star 23 let, je odšel po italijanski kapitulaciji iz Ur.ca k partizanom. Bil je v Prešernovi brigadi politkomisar. Horvatiček Viljem, Unec, Rakek.
Javornik Vincenc, je bil interniran v Dachau. Zadnje sporočilo v februarju t. L Njegova malti, Jurčkova pot 111 a.
Ruzman Drag«, roj. 1926, je bil v XH brigadi Baje je padel. Koprivec Lili, Malejeva 12, Kodeljevo.
Petrovčič Al°jz, iz Borovnice, roj. 1924, je bil v taiboršču Weimar-Buchenwald. Brat Alojzij, roj. 1922. Njuno nadnje sporočilo v februarju. Petrovčič Mara, Ažbe-tova 4.
Juhant Ivan, roj. 1900, je bil pri IH četi avtomobilskega bataljov.a v Kočevju. Juhant Franc, Tugomerjeva 29.
Slapšak Alojz, »Martin« iz Ogrtočeve št. 5, je šel k partizanom 18. junija 1942. Baje padel 1943. Slapšak Vinko, hotel Slon.
Ovčak Biarija, je baje padla. Sporočiti materi, Ovčak Mariji, Železniška direkcija.
1 Fischinger Fritoc, roj. 1922, je bil ob Italijanski kapitulacija, v Bariju, zatem v Dalmaciji to Bosni. Fischinger Marija, Tržaška 4.
Završnik Janez, roj. 1926, dijak, je šel po internaciji v Ga.:iarsu k partizanom. Završnik Srečko, Ilirska 28.
Golc Franc, roj. 1927, iz Rečice pri Bledu, je bil pri Bohinjsko-jeseniškem *odredu. Zadnje sporočilo v aprilu. Škorjanc Ljudmila, Florjanska 14, trgovina Janežič.
Kolenc Vinko, je odšel k partizanom iz Ljuhljane 9. 9. 1943. Bil je v Trebnjem, sporočila nobenega. Tomo Potoa.lik, Ljubljana, Gnidovčeva 5.
Marvin Marjan, »Gams«, Je odšel v septembru 1943 k partizanom. V februarju 1943 je bil v radijski telegrafski šoli v Črnomlju. Lucija Marvin, Ljubljana, Kamniška 36.
Košir Stanko, roj. 1921, je bil v zadnjem času v strojni tehnični železniški delavnici v Mariboru. Franc Košir, oficirska šola za Zvezo, Bežigrad.
šetina Franc, roj. 1900, je bil v XXXI diviziji aij delavskem bataljonu v ŽLreh. Alojzija šetina, Zapoge 7, Smlednik.
Gostič Ivan, roj. 1921 je odšel 3. 3. 1943 k partizanom. Zadnje sporočilo 14. 5. 1944 s položaja: preko Igorja 15. Terezija Gostič, Linhartova 30.
Pavlin Leopold, roj. 1905, je odšel k partizanom 19. 3. 1944. V novembru je bil baje v Vipavi v kuhinji. Alojz Avsec, Gajeva 6.
Knipic Slavko, je odšel maja 1942 k partizanom iz D. M. v Polju. Ranjen in ujet v Št. Vidu pri Stični. Po obsodbi na do-smrtrio ječo v Ljubljani je bil odpeljan v jetnišnico Fossoneau. V juniju izpuščen. Po izjavi tovariša, odlšel v Trst, nato k partizanom. Knipic Milka, Miklošičeva c. 18, pri dr. Merljakcvi.
Šlosar Ciril, je bil interniran na UstikL Zadnjič so ga videl j v Neaplju. Šlosar Ladislav, Brdo, Brdnikova 36.
Cotman Mimi, »Nanuäka«, je bila pri mestni komandi v Kočevju.. Nobenega sporočila. Francka Fatur, odšla poleti 1944 v Gubčevo brigado. Pavla Cotman, Domžale, Taborska 30.
Fatur janez, mobiliziran 25. avgusta 1944. Nobenega obvestila. Lukman Trato št. 71.
D°belšek Karel je bol kot ujefark v Begunjah, žena Marija Dobelešek prosi za sporočilo na »Slov. Poročevalca«.
Dovžan Nace iz Tržiča na Gorenjskem, je odšel k partizanom 20. oktobra 1944. Zadnje sporočilo 13. novembra 1944 s štajerskega. Ivan Dolžan, brat, Galeiova 4.
Dragar Anton, »Nedeljko«, je bil pri Narodni zaščiti ria Primorskem. Dragar Franc, Tyrseva 75.
Knavs Franc iz Bukovice, roj. 1911, je šel k partizanom v septembru 1943. Bil je pri topničarjih v Levstikovi brigadi. Zadnje sporočilo 10. novembra 1943. Marija Knavs, Bukovica št. 1, pri Ribnici,
panjič Ivan iz Bukovice pri Ribnici, roj. 1925 dijak, je odšel k partizanom v septembru 1943. Bil je v Levstikovi brigadi. Pogreša se od novembra 1943. Panjič Ivan, Bukovica št. 2, pri Ribnici.
Boštjančič Andrej, »Hrast«, je odšel k partizanom. Angela Brdnik, Podmilščakova št. 25.
Benedičič Jože je odšel k partizanom, to je bil v I. četi HI. bataljon, L divizija. Angela Brdnik, Podmilščakova 25U
Sadar Alojz je bil v M. četi L bataljona , Cankarjeve brigade. Terezija Sadar, št. Vid pri Stični
š kar abot Jože je odšel v septembru 1943 k partizanom. Bil je pri X. brigadi. Sporočiti ženi, Kamniška 19 (Bežigrad).
Pavček Rudolf iz Podgore pri Novem mestu je odšel po razpadu Italije k partizanom. Zadnje sporočilo 14. aprila 1945. Martin Pavček je odšle! L 1944. k partizanom. Zadnje sporočalo decembra 1944. Ivanka Pavček iz Zapuž 10 pri. Bledu, se pogreša. Sporočila na naslov Vida Zupančič. Novo mesto, Kolodvorska 5.
Rozman Ivo, komandant Tomšičeve brigade, se je zadnjič javil pred dvema letoma z Rakeka. Sporočila bolehni materi Uršuli Rozman. Ljubljana, Grablovčeva 6.
Pelc Ant°n, roj. 1902, iz Ribnice, je bil pri partizanih v L brigadi 14. divizije. Marija Pelc Ribnica 205.
Lešnjak Franc, roj. 1912, je odšel k partizanom v septembru 1943. Antonija Lešnjak. Novo mesto. Regerča vas 15 "
Košir Joško, roj. 1920, je po razpadu Italije odšel baje na Koroško. Košir Martin, Novo mesto, Pugljeva 3.
Brajer Ante-Zvone, roj. 1922, je odšel k partizanom 8. junija 1942 s tov. Vesno. Bil je v Dolomitskem odredu, nato v Šercerjev! brigadi. Zadnje sporočilo o veliki noči 1943. Rupnik, Gosposka 10,
Penca Stanko, roj. 1924, iz Smolenje vasi, je odšel k partizanom 9. septembra 1943, Zadnje sporočilo v juliju 1944. Franc Penca, Smolenja vas, Novo mesto.
žufič Pavlina m žufič Tatjana sta zapustil: Jelšo na Hvaru v aprilu 1944. Nazadnje sta bili v Novi Gradiški, žufič Blaženko iz Jelše na Hvaru je odšel k partizanom v marcu 1944. Pisansky Rajko, Komenskega 36.
Fujan Ciril, roj. 1924, iz Skaručne, je bil v Šlandrovi brigadi. Zadnje sporočilo 24. decembra 1943. Kastelic Anton, TyrSeva 118.
Vide Jože, roj. 1910, iz št. Jerneja, je odšel po italijanskem razpadu k partizanom v Gorjance. Kastelic Josipina, Tyrševa 118.
Smrekar Vinko, roj. 1921, iz Črnuč, mornariški podnarednik, je bil v Dachau in Wiener Neudorfu. Zadnje sporočilo februarja 1945. Smrekar Vinko, Črnuče 41.
Piskernik Mara, roj. 1922, drogerljska pomočnica, je bila v internaciji v Dresdenu (Priznitz). Zadnje sporočilo 13. marca 1945. Piskernik Jakob, Novo mesto, Kapucinski trg 3.
Miklavec Jože, roj. 1922, v Podmolnika, je odšel 26. septembra 1943 k partizanom. V oktobnf 1943 je bil na Igu. Marija Miklavec, študentovska 3, Ljubljana.
Čebulj Valentin, roj. 1920 v Trzinu, Je bö pri partizanih. Cotman Alojz, roj. 1899 v Trzinu, je bil nasilno odgnan. Zadnji naslov: Duisburg-Meiderich. Bergant Ljudmila, roj. 1927 v Ljubljani, je odšla k partizanom 8. novembra 1944. Sporočila na »Slovenskega poročevalca«. Gregorin Metka je bila v Prešernovi brigadi. Kecelj Angela je bila prepeljana v Burgheim. Narobe Zofka v Birkenheide-Gouderkessee. Štefan Topli-čan v Duisburg-Meiderich. Liplin Janez roj. 1899, je bil v Mauerkirchnu na Zgor. Avstrijskem. Znpan Antonje je bil v Kosovelovi brigadi. Zadnje sporočilo v avgustu. Stane Smerajc je bil v Koroškem odredu. Kuhar Franc je bil v Kosovelovi brigadi. Habat Franc je bil pri kurirski stanici 1-6. Orel Ivan je bil odveden v taborišče v Nemčiji. Kotar Anton je bil obveščevalec v Šlan-drevi armadi. Košak Ivan je bil pri 17. brigadi 30. divizije. Kralj Frane je bil v 3. brigadi IX. korpusa. Zorman Benjamin v
14.	diviziji. Mušič Fran v Tomšičevi brigadi, Rakef Franc v 30. diviziji pri totenda-turi 9. korpusa Rakef Anica je bila v .tar-borišču Raineralpe, Kraut (Tegernsee). Križman Fran je bil pri Koroškem odredu, kurirska stanica 1-12. Sporočiti vaškemu odboru OF v Trzinu.
Novotny Anton, roj. 1919, je odšel k partizanom konec aprila 1944. Baje padel v oktobru 1944 pri Kočevju. Novotny Franc, Draga 35, Ljubljana.
Pakiž Ivan iz Blok je odšel po italijanski kapitulaciji k partizanom. Baje je v Trstu. Pakiž Pepca, Mirje 9.
Pokorn Franc, roj. 1899, odšel k partizanom 3. maja 1942. štefi Pokovec, Zaloška 86.
Špan Fran Iz Lok pri Zagorju je bil odpeljan konec aprila iz Maribora v Dachau. Lojze Ašič iz Lok pri Zagorju odpeljan iz Maribora v začetku maja v Dachau. Lojze Vavpotič iz šmarce pri Kamniku v Flossenberg-Weiden. Karel Vavpetič Iz Šmarce interniran v Flossenberg - Weiden. Jožica Zajček, Ljubljana, Strmi pot 4.
Zaiček Franci je bil pred tremi meseci ▼ Šercerjevi brigadi. Jožica Zaiček, Strmi pot 4.
Rozman Ivan, roj. 1926, je odšel v avgustu 1942 k partizanom. Zadnje sporočilo iz bolnišnice 11. 10. 1943. Rozman Ivanka, šujca 33, p. Dobrova.
štangel Štefan je šel v Juliju 1941 k partizanom na Gorenjsko. Zadnje sporočilo iz L 1944. Vera štangel, šišenska 9, pri g. Neubauer.
Beg Viktor iz Trbovelj je pobegnil lani iz nemške vojske v Trstu to odšel k partizanom. Beg Pepca, Trbovlje-Loke.
Suhadolnik Marjan roj. 1925 v Ljubljani, je odšel k partizanom v februarju 1942. Suhadolnik Franc, roj. 1922 v Ljubljani, je odšel k partizanom v aprilu 1942. Suhadolnik Ana, Rožna dolina H-48.
Auguštin Franc, roj. 1924, je bil v Beneškem bataljonu. Zadnjič se je javil novembra 1944. Marija Auguštin, Delavski dom, Bleiweisova 42.
Lamut Ivan je bil v taborišču v pokrajini Peruggia. Zadnje sporočilo iz marca 1943. Lamut Tončka, Karlovška 9 pri Travniko-vih.
Ing. Gerzinič Albin je bil 1. marca 1945 odpeljan baje v Dachau. Marija Gerzinič, Karlovška 2.
Božič Ivo, bivši inž. kapetan L ki. v Trbovljah, je bil baje v Dalmaciji to pozneje v ćmomlju. Nuša Božič, Strossmayerjeva 8.
Petrič Egon, roj. 1922, se pogreša od julija 1944. Baje je na Primorskem. Ana Petrič, Gornje Gameljne 18, št. Vid.
Kos Bernard je bil obveščevalni oficir uri transportni četi 31. div. IX. korp. Lipicer Silva, Ljubljana, Glinška 9.
Odgovori
Dr. Krašovca Franju _ sanitetnega referenta v Gubčevi brigadi, obvešča inž. Ciril Petržela, da se je živ to zdrav vrnil tos taborišča Mauthausen.
Majal Ivan iz Zg. Polskave sporočam svojcem, da sem v Ljubljani.
Pogačnik Bogdan ima v upravi »Slov. Poročevalca« pismo.
Dr. Pečovnik Adolf, Sp. Polskava. Dekret o postavitvi dospel. Vrni se takoj!
žele Franc sporoča staršem, da je živ in zdrav v Ljubljani. Na skorajšnje svidenje!
Družini Jurčkovi v Kropi sporočam, da smo vsi živi in zdravi. Martin Sabina to Gretica Tovornik.
Furlan Adolf iz Zgonika pri Trstu sporoča svojcem, da je živ in zdrav v Ljubljani.
Ludvik, Mitja! Sporočilo prejela. Veseli to zdravi. Mami.
Javljajo se partizani in pošiljajo pozdrave svojcem iz št. Vida nad Ljubljano: Bevc Miha, Krivica 18, Prevorje; Vasle Štefan, Založe 56, Polzela; Pate Friderik, Rodne 21; Bruder Franc, Daljni >Th 2; Podbornik Jože, Rečica 145, Laško; Klenovšek Franc, Ojstro 30, Hrastnik; Jelen Peter, Retje 119, Trbovlje; Slatnar Franc, Loke 324, Trbovlje; Dolinšek Friderik, Dobove 10, Trbovlje; Kožuh Jurij! Sv. Uršula 2, Dramlje; Škabar Karel, Veliki Repen 31, Trst; Zadravec Adolf, Jarenina 3 pri Mariboru; Kočevar Anton, Gorenje pri Kočevju; Bolta Iv., Jarše pri Ljubljani; Turenšek Božo, Ljubljana; Železnik Anica, Jerman vrh. Bučka; Bola Anton, Retje 45, Trbovlje.
Kolenc Marko, »Tičko«. Javi se čimprej mami potom lista!
Orsanliiraiino gospodarske mitinge!
Ljubljana, 4. junija.
Gospodarska obnova naših krajev je najnujnejša In najbolj pereča naloga današnjih dni ln bližnje bodočnosti., Tega se vsi zavedamo, saj se nam delo kar samo ponuja. Povsod je ruševin v taki obilici, da jih ne moremo pregledati: po vseh naših mestih, trgih in vaseh so porušene hiše, domovi, gospodarska poslopja, uničena polja in vinogradi, poškodovani gozdovi. Uničene ali Pžko poškodovane so številne javne naprave, šole, poštni uradi, železnice, telefoni in industrijska podjetja. Marsikje primanjkuje delovnih moči, število goved in konjev se je občutno znižalo.
Poziv na fronto dela, M ga je naslovil maršal Tito na vse pošteno prebivalstvo Jugoslavije, je povsod naletel na globok odmev. Delavci in nameščenci, možje, žene in mladina se že uvrščajo v delovne edinice, ki upravljajo najnujnejša obnovitvena dela po tovarnah, pri prometnih napravah, na vasi ln na polju. Razvija se zdravo tekmovanje, kdo bo več in uspešnejše napravil. Tekmujejo med seboj vaščani, delavci, pač vsi, ki sodelujejo. Smisel za tekmovanje, za izvršitev nalog preko običajne mere, preko običajnih delovnih ur, vedno bolj zajema najširše množice delovnega ljudstva, ki se d nea zaveda, da je postalo na svoji zemlji resničen gospodar ln da ga nihče več ne bo Izmozgaval in Izkoriščal.
Obseg uvrščanja razpoložljivih delovnih moči v čvrsto organizirano fronto dela pa bo treba v bližnjih dneh še povečati. Danes smemo ln moramo zahtevati od vsakega zavednega ln poštenega pripadnika nove Jugoslavije, da v svojem delokrogu ali v svoji bližnji okolici doprinese svoj delež pri splošni obnovi naše domovine. Pristojni činitelji
sobni, koristno zaposleni ln uvrščeni V fronto dela. Kdor ni nujno potreben doma, bo poklican, da pomaga v dtugih krajih. Zlasti naše dijaštvo, naša mladina bo tako v bližnjih počitnicah lahko mnogo storila in ko-ristiia.
Obseg obnovitvenih del pa je tolikšen, da
bo treba organizirati tudi vse druge, ki bodo ostali na svojih mestih in jim dnevno čas dopušča priskočiti obnovitvenim delom na pomoč vsaj z eno ali dvema urama prostovoljnega dela. Ce se bomo vsi zavedali svojih dolžnosti v teh odločilnih dneh, taka organizacija ne bo težko izvedljiva. Pristojni kvartni odbori lahko sestavijo vsak za svoj okraj delovno kartoteko, iz katere bi bilo takoj razvidno, kdaj je kdo na razpolago za prostovoljno delo in kje bi ga bilo mogoče najkoristneje zaposliti. Važno bi bilo tudi vedeti, kdo ima na razpolago prevozno sredstvo in kakšno.
Predno bi se lotili sestavljanja take kartoteke, na primer v Ljubljani, bi morali kvartni odbori ugotovit: gospodarske ln obnovitvene potrebe svojega kvarta. So drobna gospodarska vprašanja, ki jih poedincl v današnjih razmerah Iz raznih vzrokov ne morejo rešiti, ki bi jih pa zmogla skupnost, ki bi imela od tega nedvomno korist. Ljubljančani so sicer v tej vojni obdelali vso razpoložljivo zemljo, marsikje pa bi se pri natančnem pregledu ugotovilo, da nekatere parcele sploh niso ali pa vsaj ne najboljše Izkoriščene. V južnem delu Ljubljane so mnogi vrtnarji prizadeti po zadnjem bombnem napadu. Bombe so jim pri eksplozijah uničile velike kose vrtov, še danes so ponekod vidni lijaki, drugje pa zasipane jame, ki so ostale neizkoriščene. Eksplozija je rodno zemljo odnesla, ostala je samo ilovica. Da bi parcela zopet služila svojemu staremu smotru, bi bilo treba navoziti na-
njo dobre prsti ati pa vsaj smeti. V današnjih razmerah posameznik obnovi svojih parcel ni kos že zato, ker ne razpolaga a primernim prevoznim sredstvom.
Našteli smo samo dva primera gospodarskih nalog, ki bi se jih morali lotiti v skupnem sodelovanju. Podobnih težav pa je še vse pSlno, treba pa jih je ugotoviti ln določiti. Koristno bi bilo zato, če bi se kvartni odbori lotili čimprej prirejanja gospodarskih mitingov v obsegu, ki bi prinesel zaželene rezultate. Taki gospodarski mitingi naj bi bili združeni na primer s predavanjem o vrtnarstvu, sadjarstvu, zadružništvu ali kakšnem drugem gospodarskem vprašanju, ki se bo v bližnji bodočnosti pravno ln dejansko urejevalo. Na njih naj bi se govorilo o gospodarskih težavah kvarta, o možnostih, kako bi se jih s skupnim delom odpravilo, kje bi naj skupnost priskočila na pomoč posamezniku itd.
S takimi mitingi in z načrtnim pregledovanjem svojega kvarta, bi si kvartni odbori kmalu ustvarili popolno In podrobno sliko o najnujnejših gospodarskih potrebah svojega področja. Zasebni pobudi bi bila še vedno odprta prosta pot, našla bi pa oporo v skupnosti, za katero v vsakem primeru dela. Tako bi se tudi najlaže izločila vsaka sabotaža in malomarnost, pomagalo pa bi se tistim, ki si sami ne morejo ali ne znajo pomagati, da se zemlja ali kakšen drug gospodarski obrat izkoristi do najvišje mere.
Na ta način bi najuspešnejše uvrstili ▼ fronto dela tiste, ki zaradi svojih služb ne morejo v druge kraje na pomoč, imajo pa dnevno nekaj ur časa, ki ga v svojem delovnem območju ne morejo izkoristiti. Kvarti bi dobili potrebni vpogled v gospodarstvo svojega področja in bi tako uspešno upravljali eno izmed najvažnejših svojih funkcij.
že skrbijo, da bodo vsi, ki so za delo spo-
Vsšina naših rudnikov dda
Presfcrba prebivalstva * najnujnejšim Je dasies ono najvažnejših vprašanj. Po eni strani gre tu za preskrbo z živežem, po drugi strani pa za preskrbo z industrijskimi predmeti, predvsem s takimi, ki so potreban našemu kmetu. Ce bo kmet imel potrebno orodje in drugo, kot na pr. galico ter umetna gnojila, bo svojo zemljo v redu obdefiai in preskrba z živežem bo zagotovljena. Vprašanje aprovizacije z živeža mne rešuje torej samo kmet, rešuje ga tudi naš delavec po tovarnah, rešuje ga vsak, ki dela za hitro obnovo porušenega gospodarstva. Obnova industrije in prometa je v celotnem našem prizadevanju prav tako važna kot to, da ne ostane niti košček zemlje neobdelan. Prvi pogoj za obnovo industrije in prometa pa je, da dvignemo proizvodnjo naših rudnikov, predvsem tistih, ki nam dajejo pogonska sredstva za tovarne in železnice.
Rudniki v bivši dravski banovini v tej vojni v splošnem niso bili močno poškodovani. Največ so trpela rudniki v Mežici zaradi zavezniškega bombardiranja- Porušeni so bili nekateri defi topilnice in žičnice in še nekateri objekti. V Velenju je bila porušena separacija in ventilator ter deloma elektrarna, v Rajhenburgu pa separacija. Največ pa so naži rudniki trpeli zaradi tega, ker so okupatorske oblasti uvedle pravi roparski sistem, to se pravi, da so rudnike samo izčrpavale, zanemarjajte pa so vsa pripravljalna dela, ki so pri rudarstvu potrebna, zanemarjale so preiskovanje terena, pripravo jamskega lesa, kamenja itd. Zanemarjenje priprav-ljafcruh de| nam Je napravilo največjo škodo in je tudi glavna ovira za hitro obnovo rudnikov.
Naše oblasti, delavci ki nameščenci sl veliko prizadevajo, da odstranijo težke poledice okupacije in da čim prej dvignejo produkcijo. Seveda naletijo pri tem še na druge težave, ki so v današnjih razmerah nujne, ki pa jih kljub temu prebrodijo in odstranijo. Manjka na pr. jamskega lesa, pa uporabljajo les, ki so ga pripravili Nemci za utrjevalna dela. VeČko Je pomanjkanje eksploziva. Za prvo silo Služi eksploziv, ki smo ga zaplenili p« nemških vojaških sklad ščih- Velike težave povzroča preskrba strojnih olj, pogonskega bencina in specialnega bencina za Jamske svetilke. Najtežje pa je, ker manjka delavstva, predvsem strokovnega, ki se še ni vrnilo na svoja mesta. UredSJo p» se bo to že v bližnjih tednih.
Kljub ogromnim težavam p« ftno z za-
četnimi uspehi lahko zadovoljni. Zdaj že delajo rudniki v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, v Rajhenburgu, Velenju, Zaibu-kovici, Pečovniku, Mežici, Kočevju, Ka-nižarci in v Orljah, pni Dolenji Lendavi pa črpamo nafto.
Komaj mesec je minilo po osvoboditvi, pa se je produkcija premogovnikov že dvignila na 25°/« povprečne predvojne proizvodnje. Upanje je, da se bo do konca leta dvignila na 50°/», drugo leto pa bo morda že dosegla predvojno produkcijo.
V Mežiški doCird kopljejo svinčeno, cinkovo in motibdenovo rudo. V jami so delali šele nekaj dni, vendar je dnevna produkcija skoraj enaka predvojni- Težave pa so v tem, ker topilnica še ne obratuje in se ruda koplje samo za zaloga
Pri Dolnji Lendavi so naftina polja, ki so jih navrtali Nemci. Ob umiku so odpeljali vse vrtalne priprave in našim oblastem dela veliko skrbd in truda, kako dobiti vrtalne stroje nazaj. Dnevna produkcija znaša 20 ton nafte, ki se predeluje v čistilnicah v Mariboru. Nafta daje 20*/o bencina, 20% petroleja in 40°/« plinskega olja za Dieselove motorje. Ostanka, iz katerega bi dobili mazava olja, v Mariboru ni mogoče prečistiti. Ko bo železniški promet popolnoma stekel, bi lahko nafto jz Prekmurja lahko vozli v tržaške čistilnice, ki bodo dajale tudi mazava od j a.
Glavna naša naloga v sedanjem času je, da čim bolj dvignemo produkcijo rudnikov. Naše oblasti so napravile vse ukrepe, da se zbere ves material ki je potreben za obratovanje rudnikov, da se tako čim preje doseže predvojna produkcija, v bodočih letih pa da se dvigne do na j večje zmogljivosti- Uvedlo se bo načrtno gospodarstvo, ki bo koordinirano s celotnim načrtoma zveznega ministrstva v Beogradu. Cim prej se bo začeta rudarska geološka preiskava obstoječih in novih rudišč, da se postavijo novi rudarsiki objekti Ministrstvo za industrijo in rudarstvo pa posveča veliko skrb strokovni izobrazbi delavcev. V najkrajšem času bo začelo obnavljati rudarska šolo v Celju, k; je bila po bombnem napadu porušena- Prirejati se bodo tudi strokovni tečaji za delavce v obratih, da se t: za svoje delo čun bolj usposobijo. Višina produkcije je v prvi vrsti odvisna od delavstva, zrna N tega pa mora bti to 6-vrljno strokovno usposobljeno in mara imati dovoljna življenjska sredstva, da s svojim delom ne bo ustvarjali blagostanja samo drugim, te.nveč tudi sebi
O delu ksttslslfe za ugotavljanje vojne Shode
Začasna komisija za ugotavljanje vojne Škode, ki je začela poslovati v nedeljo in Id je bila ustanovljena z namenom, da zbere podatke o vojni škodi, ki bodo predloženi medzavezniškl konferenci v Moskvi, končuje svoje delo. Delo, ki ga bo ta komisija končala danes je ogromno in je bilo Izvršeno v rekordnem času.
Predsednik komisije dr. Janko Lavrič nam Je dal naslednja pojasnila o delu komisije: Naša komisija Ima ožji in širši od-brg. V širšem odboru so zastopniki vseh ministrstev, vojske in raznih ustanov. Ožji odbor šteje samo 6 članov in predstavlja nekakšen Inciativni ln izvršni organ. Ta ožji odbor je Izdplal vse načrte za formularje, kakor tudi načrt o tem, kako v najkrajšem času razdeliti tiskovine in dostaviti navodila zbiralcem na terenu. V ta namen Je šlo 12 eldp inštruktorjev v ponedeljek lz Ljubljane. Naravno je, da razpošiljanje tiskovin ni šlo povsem gladko, toda reči moram, da nam je partizanska Iznajdljivost in iniciativa marsikje pomagala. Tako je bilo n. pr. v eni noči razposlanih
880.000	izvodov tiskovin.
Popis vojne škode se je vršil na dva načina. Vsa škoda, ki je bila prizadejana javnim ustanovam je bila popisana od zgoraj navzdol, to pa zato ker imajo posamezna ministrstva pregled nad temi ustanovami tn deloma tudi o škodi, ki Jim je bila prizadejana, dočim za zasebnike tega ni škoda, ki je bila prizadejana na zasebnem sektorju, je bila popisana od spodaj navzgor, čisto po zgradbi naše ljudske oblasti To delo so vodili krajevni narodno-oevo-bodllni odbori ali kjer teh ni odbori Osvobodilne fronte, po mestih pa kvartni odbori, M so razdeljevati tiskovine, dajati navodila in zbirali prijave. Zaradi kratkega roka ni bilo mogoče zahtevati od vsakega posameznika, da prijavi povzročeno mu Škodo. Zato smo uredili začasno prijavo po
družinah, tako da prijavi družinski poglavar škodo za vso družino. Prijaviti je bilo treba škodo, ki je nastala kjerkoli bodisi v kraju kjer oškodovanec sedaj biva, torej na rednem njegovem bivališču, ali pa kje drugod, prijave same pa Je bilo treba oddati na sedanjem bivališču oškodovanca. Za tiste oškodovance, ki bivajo izven Slovenije, kakor n. pr. za internirance, ki se še niso vrnili iz Nemčije, za pregnance v Srbiji itd. so podali prijave o njihovi škodi krajevni Narodno osvobodilni odbori odnosno krajevni odbori OP. Prijaviti je bilo .treba vso škodo, ki so jo povzročili okupatorji ali njihovi pomagači, pa tudi škodo, ki je bila zaradi vojne nujnosti povzročena od naše vojske ali od zavezniških armad. Pri zbiranju podatkov o vojni škodi smo se posluževali v prvi vrsti krajevnih zbiraleev, pa tudi komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev.
Sprememba plačilnih razredov pri pokojninskih zavodih
Minfeter za socialno politiko pri osrednji vladi je na podlagi zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev podpisal novo uredbo o spremembah plačilnih razredov v pokojninskem zavarovanju uslužbencev, ki so zavarovani Tiri pokojninskih zavodih ▼ Jugoslaviji. Razredi pokojninskega zavarovanja se določajo na podlagi letnih dohodkov. razpredelnica obsega sedem plačilnih razredov. V prvi plačilni razred spadajo tisti nameščenci, ki imajo na leto do 24.000 Din dohodkov. Ti nameščenci plačujejo mesečno 228 Din kot prispevek za pokojninsko zavarovanje- Sedmi razred, ki je najvišji med vsemi ter obsega letne plače do
72.000	Din. pa ustvarja pogoje za mesečni prispevek 700 Din od vsakega, zavarovanca, seveda se tudi te vsote delijo po posebnem ključu na plačilo delodajalcev in na plačilo delojemalce«.
O haaeva gospodarstva
v celjske«! oSa?až|«
V	številnih industrijskih podjetjih v celjskem okrožju se delo naglo obnavlja. Obrati so ostali pretežno nepoškodovani. Za sedaj primanjkuje samo še surovin in pa delovnih moči. Železarna v Štorah že obratuje. Kemična tovarna v Hrastniku je vse pripravila, da bo izdelala nekaj tisoč kilogramov margarine. Oblasti posvečajo veliko pažnjo prehrani Spodnje Savinjske doline.
Žalski okraj, ki šteje 14.000 prebivalcev in ima za mesec junij dovolj hrane in bo oskrbel tudi druge najbolj prizadete kraje s potrebnimi živili, zlasti s kruhom in maščobami. Tako bodo iz žalskega okraja te dni poslali 15.000 kg moke v Trbovlje, kjer je vprašanje prehrane najbolj pereče. »Navodu« v Celju je v okraj Žalec poslal 1500 kg olja, okrožnemu odboru OF v Celju pa 2300 jajc in celjski bolnišnici 1900 jajc. Okrajni odbor v Žalcu je vrhu tega organiziral prostovoljno oddajo mleka, jajc in drugih živil. Ta organizacija že dobro deluje, saj je žalski okraj v času od 16. do 25. maja oddal celjski mlekarni 4776 litrov mleka.
V	hmeljami v Žalcu je sedaj vskladiščeno 2870 metrskih stotov hmelja, do polovice blaga prve vrsta Ta hmelj je prepariran in v vrečah pripravljen za izvoz. Pri hmeljarjih pa leži še okrog 3000 metrskih stotov hmelja, vse letnika 1944. Za naš hmelj ee zanimajo Amerika, Anglija, Francija in Belgija. Ker bo za vso domačo porabo treba rezervirati največ 10 °/», se bo ves ostali pridelek lahko izvozil v inozemstvo, kar bo važna postavka v naši trgovinski izmenjavi z inozemstvom.
Naš oba&sf pžSfitSDffSSd promet se obnavlja
Dr. Uiikse Stanger, minister za obalni pomorski promet, ribarstvo in lokalni promet v Narodni vladi Hrvatske je napisal v zagrebškem »Vjesniku« daljši članek o stanju pomorskega obalnega prometa, ki spada v njegov resor. Prekomorski promet spada v pristojnost beograjske cen* trajne vlade, kakor tudi vsi z njim zvezani posti in ustanova
Pred izbruhom druge svetovne vojne so višilje obalni pomorski prometno jugoslovanski obali tri paroplovne družbe, in sicer Jadranska, Dubrovačka in Zetska plovi tba. Te tri paraplavr.e družbe so imele skupaj okrog 80 za obalno plovbo primernih parnikov. Poleg tega je bilo še nekaj zasebnikov, ki so vršiti obalni promet z malima motornimi ladjami. Pred vojno Je obratovalo na jugoslovanski obali okrog 70 paropiovnih prog od Sušaka do Albanija V zvezi s temi domačimi progami je bilo še nekaj prog do italijanskih, albanskih in grških laik. Družbe, ki so vzdrževale promet na teh progah, so prejemale letno podporo 60 milijonov dinarjev,, ki jih je plačevala država na račun stroškov za prevoz pošte-
Druga svetovna vojna je strahovito prizadela pamiški park naše obalne plovba Od modernih parnikov, ki so bili ponos jajgoslovanske obalne plovbe, je ostal samo še parnik »Ljubljana«. Trenutno se vrši promet na 9 paropiovnih progah. Na 40 progah pa vzdržujejo obalni promet z malimi motornimi ladjami V naših ladjedelnicah mrzlično popravljajo nekatere poškodovane parnika Nekaj jih bodo vrnili zaveznilri, ki so jih uporabljali med vojno, tako da bo čez nekaj tednov lahko plulo ob obali kakih 20 jugoslovanskih parnikov. Medtem bodo dvignili tudi vrsto parnikov obalne plovbe, ki so jih okupatorji potopili pred svojim begom v reški, puljski in tržaški luki. Narodna vlada Hrvatske izdeluje načrte za ureditev pomorskega obalnega prometa. Načrti bodo v kratkem objavljeni.
Sklada, Id jo je povzročil okupator na Primorskem
Po podatkih, ki so m razpolago, ki pa še niso popolni, je okupator v času narodno osvobodilnega boja na Slovenskem Primorju uničil 5500 stanovanjskih hiš, brez strehe pa je ostalo 27.500 prebivalcev, t. j. 4% vsega prebivalstva Slovenskega Primorja. Ko je narodno osvobodilno gibanje zajelo našo Primorsko so fašistični nasti-niij tudi tam izvajali najhujša nasilja. Po dosedanjih podatkih je škoda največja v severnih krajih Goriškega in tržaškega, okrožja. Od 615 trgov in vasi na slovenskem Primorju jih je v severnem, srednjem in zapadnem Primorju prizadetih 219. Oe prištejemo še vasi južnega Primorja tedaj lahko cer.imo, da je prizadetih okrog 250 naselij, t j, preko 40& X prizadetih
nasciJUi j» r «eM tel de potovtce porušenih 15% hiš.
Za severno Primorsko so na razpolago naslednji podatki: v baško-cerkljanskem okraju so porušene 403 hiše, poleg 186 gospodarskih poslopij in 174 senikov odnosno hlevov. V kanalskem okraju je porušenih 257 hiš, 24 gospodarskih poslopij in 45 senikov odnosno hlevov, v okraju Voj-sko-Cmi vrh pa 90 hiš, 23 gospodarskih poslopij in 29 senikov.	o o
V srednjem Primorskem, t. j. v okrajih Ajdovščina, Vipava, Mirna, Komno, Sežana, Podnanos in Gorica z ckol.co je popolnoma ali hudo porušenih 24 nasolj, delno pa 45 naselj. Vsega, je prizadetih 1412* stanovanjskih hiš.
Na zapadnem Primorskem, kjer Je okupator prav tako divjal, je v okraju Brdo zelo prizadetih 9 naselij, mnogo naselij je porušenih tudi v kobaridskem in bovškem okraju. Skupaj je porušenih okrog 1480 stanovanjskih poslopij, 8 cerkva in mnogo drugih javnih zgradb.
Gornje številke kažejo, da je okupator požigal najbolj brezobzirno v pasu, ki je branil osvobojeno ozemlje od juga, odnosno od glavnih okupatorjevih postojank. Pripominjati pa moramo, da so bili gornji podatki zbrani do L februarja t. L in je po tem datumu šla preko Primorske še ena velika ofenziva, v kateri je okupator s svojimi hlapci požigal in uničeval vrsto domačij. Vse to pa primorskega ljudstva ni strlo. Bolj kot kdajkoli stoj} trdno v vrstah osvobodilne fronte, ki mu je po to-bikih letih suženjstva prinesla svobodo. (Tanjug).
Obts&va prometa v Slavassifi
V Slavoniji Je bilo najtežje vzpostaviti železniški promet, ker so bile skoro vse proge porušene. Z udarniškim delom pa je uspelo tudi tu promet kmalu obnoviti. Da tri. se železniške proge temeljito uničile, si je sovražnik fczmfWl3l takozveno »oranje prog«. Pri takem »oranju« je lokomotiva vlekla za seboj plug, ki je polomil vse lesene pragove in tračnica Poleg glavne proge Beograd—Zagreb je bila najprej vzpostavljena proga med Podravsko Slatino in Bjelovarjem, Iger je bilo 29 km proge zorane ioi je bilo treba zgraditi več mostov. Veliki most piri Sladojevcu, dolg 19 m je bil zgrajen v rekordnem času 6 drri. Most pri Podravski Slatini pa je 40 delavcev postavilo v 4 dneh. Lesno-industrijsko podjetje v Belišču je za popravilo proge Podravska Slatina-Viroviitiea izdelalo 15.000 pragov. Podjetje sedaj izdeluje dnevno 1000 in še več pragov. Vzpostavljen je promet tudi že na pirogah Osijek—Bjelovar in Osijek— Daruvar. Pri obnovi prometa pomaga ves narod. Na progi okučani—Kapela je zaposleno pri popravljenih delih 300 železničarjev to 3000 omladincev na glavni progi Vinkovci—Brod pa Je še sedaj zaposlenih prt popravilih nad 10.000 ljudi
Za obnovo prometa med Bačko in oste-Hmj predeti države je velikega pomena ob-
bovh žeiaralBkega hi ce^aegh —I« te»
ko Donave pri Novem Sadu. Za prevoa *-vil iz Bačke v pasivne pokrajine p* Ji enako važna tudi obnova rečnega presneta«. Rečne ladjedelnice ob Donavi naglo popravljajo rečne ladja Delavci državne ladjedelnice v Apatinu so navzlic znatnim težko-čam obnoviti vse ladjedetefške naprave hi sedaj intenzivno delajo pri popravilu vlačilcev in šlepov. Pred dnevi so dali ▼ premet prvi remorker, kj je bil popravljen ▼ tej ladjedelnici. Delavci ladjedelnice »o poklonili maršalu Titu za rojstn idan mtoša-tumi model nove rečne potniške ladje »Proleter*.
Oprostitev zapove blaga
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo, objavlja:
Tekstilne tovarne, M želijo dati glavno-mu odboru Rdečega križa Slovenije brezplačno na razpolago blago za vračajoče se internirance, naj sporoče količine ministrstvu za industrijo In rudarstvo v svrfao oprostitve zapore. Za prevzem blaga po tovarnah so pooblaščeni edino člani glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, s posebnim potrdilom ministrstva za industrijo in rudarstvo.
- Udarniško delo Idrijskih redhlte.
Takoj po osvoboditvi so idrijski rudarji pričeti z delom za obnovo idrijskega rudnika, ki je eden največj’h v Evropi. Ru-darji so se z udarniško vnemo lotili begu dela in je računati, da bo pričel rudnik r kratkem obratovati, čeprav so bile mnoge važne naprave poškodovane. Rudarji so ves čas faš'stične dobe kazati mržnjo proti okupatorju. Že* v letih 1935 ln 1936, ko so italijanski fašisti napadli Abeslnijo, so idrijski delavci s sabotažami zmanjševati proizvodnjo živega srebra. Napad na Jugoslavijo in zverinstva v okupiranih jugoslovanskih predelih, vse to jih Je še bolj podžgalo. Tako so se vrstila sabotažna dejanja, ki so se polagoma tako stopnjo, vala, da je proizvodnja živega srebra vedno bolj padala. Sabotažo je izvršila partizanska skupina, ki je L 1944 v 14 rovih povzročla poplave in uničila veliko električno sesalko. To je bilo eno največjih sabotažnih dejanj, za katere Je izvedel svet. Letos so bile izvršene sabotaže zlasti na onih strojih, ki jih je težko popraviti ali načlomesiti. Kakor so rudarji prej * vnemo vršili sabotaže, tako sedaj z vnemo delajo, da se obratovanje obnovi. Orodje, ki so ga prej skrivali, je prišlo zopet na dan. Tudi stroji bodo kmalu popravljeni, nakar bo rudnik začel zopet obratovati. »Tanjug.«
■= železniški promet v Istri. Takoj po
osvoboditvi je pričelo udarniško delo v Istri. Italijanski slovenski delavci ladje-đeln'c delajo udarniško ln manifestirajo na ta način svojo ljubezen za Titovo Jugoslavijo. V vsej Istri se obnavlja železniški promet. Uporabne so že proge, ki vodijo v Pulj, Pazin, Reko in Trst. »Tanjug.«
KULTURNI PREGLED
UpodaMJafsea usnetaost
In naša osvobodilna vojna
(Iz poročila, bi ga je imel tov. France Mihelič na ustanovnem občnem zbora Slovenskega umetniškega ki uba, oktobra 1944 v Semiču)
i Ko govorim o upodabljajoči umetnosti v vojnih časih ta posebej v času naše osvobodilne vojne, mislim pri tem na vsebino naše sedanje in bodoče upodabljajoče umetnosti.
Ker Ima vsaka prava umetnost v svoji osnovi globoko etičen značaj, je vsaka taka armetnost načelno antlmilitaristična. V vojnah, v katerih smo -Slovenci stoletja krvavel; za tuje imperialistične težnje, je to tudi povsem razumljivo. Drugače pa je danes. Borili smo se proti tiraniji in zločinstvu in v tem je globok etičen pomen naše borbe. Iz tega sledi tudi to, da mora biti vsaka prava onnetnost na naši strani. Umetnik, ki tega ne vidi in ne občuti, je zaslepljen.
Primere take kvazi-umetnosti imamo v Nemčiji. Ko je Hitler prevzel oblast, je ta. koj izdal ukrepe proti tako zvani izrojeni umetnosti — entartete Kunsti Največji nemški sl’karji In kiparji, kot so Käthe Kolwitz, Georg Grosz, Kokoschka, Barlach in drugi so postali »entartete«. Zakaj ? Zaradi svoje človečanske in proti militaristično usmerjene note. Umetniki, ki so hoteli v Nemčiji uspevati, so morali »gleich-schattati«, to se pravi svojo umetnost prikrojiti smernicam nacionalsocializma. Na razstavčh s-' potem videl kipe muskuloznih Germanov, M izdlrajo meč iz nožnic in mogočne ženske — Amaconke v sandalah. Oblikovno je ta kvazi .umetnost Irpala iz starih klasičrih, že zdavnaj trtrjenih načinov in svoje znane slikarsko omledne romantične dobe.
V Italiji ta prikrojltev ni Wla tako izrazita, to pa zaradi večje umetniške potence in umetniške stvaritve. Vzporedno se je pa pojav’la pol vplivom literata Ma. rtoettija tako zvana futuristična umetnost in iz nje izvirajoča aeropltura. Umetnost, ki naj bi -izražata težnje faš zrna. To je bila »umetnost«, ki je na plakatsko kričav nač'n skušala dopovedati ljudem, kako veličastna je ta njihova borba za novi red.
Na razstav} aerop'ture v Benetkah je visela slika, kjer je bilo prikazano, seveda na »futurističen« način, kako italijan-sik bombniki' sipajo ogenj in strelo na neko slamnato abesinsko vas In kako goli in neoboroženi Abes'nci beže na vse strani kot čreda preplašenih Kval’. Taka in podobna Junaštva so bila predmet fašistične umetnosti, umetnosti, ki je bila enodnevnica ta je ormria s faš’zmom vred.
Vidimo, da je te vrste umetnost umetnost manj vrednih ljudi, ljudi brez vsake jasnovidnosti tn človečanskega čustva, umetnost ljudi brez pravilnega gledanja na umetnost samo, da je vsaka taka umetnost kratkotrajna to da umre navadno istočasno kot režim, ki mu je služila.
Logično smo prišli do problema tendence v umetnosti. Je to problem, o katerem se je že zelo mnogo debatiralo in prepiralo. Misli se tako, da imamo umetnost, ki izraža gotova plemenita čustva, misi-i, želje, ki uči, graja in ironizira, to pripoveduje o herojskih dogodkih s tendenco občudovanja tn posnemanja, o trpljenju s tendenco upora itd. To je bila tako zvana tendenciozna umetnost. Druge vrste umetnost pa, ki nas pust’ hladne in je tuja vsem človeštom čustvom, mislim itd. in Izraža samo neka estetska ojgodja, ki v nas
ne vzbujajo nikakih želja, spominov ftA. pa naj bi bila tako zvana Fart pour F artistična oimetnost, to je umetnost zaradi umetnosti same. Kje je prehod med tema dvema umetncstima to ali se da sploh ugotoviti ?
Ne bom »e spuščal globlje v teoretiziranje. Jakop:č pravi nekje: »Umetnost je, ali pa je mi. Noben namen je ne izsili in noben program.« Ali je Jakopičeva umetnost tendenciozna ali je pa samo neko barvno muzicranje, harmonija barv, ki rte vzbuli v nas nobenega čustva in m-isti. Cisto gotovo je, da je tendenciozna. Iz njeu -govih pokrajin veje globoka ljubezen do koščka zemlje, kjer smo doma. Veliko in globoko človeško čustvo veje Iz njegovih delavcev na polju, ki jih. obliva slap luči, iz njegovih »Izgnancev« in njegovega -»Slepca«, ki od sonca obžarjen tipa nekam v praznoto in večno temo.
Jakopičeva umetnost je zrasla to njegove globoke človečnosti in je zaradi teg* tudi kažipot naši umetnosti v bodoče.
Vzel sem ekstremni primer Jakopiča zaradi tega, ker hočem po-velati, da'ni potreba, da je izražena tendenca v sliki na takoj razumljiv jn kričav način ln tudi ni tendenca samo v vsebini, pač pa mora biti izražena z izražajočo formo, ki je z njo organično zrasla.
Van Gogh je brezdvomno eden najglobljih socialnih slikarjev, prav tako kot Daumier, čeprav je sikal večinoma krajane in tihožitja. Socialnost leži tu v formi, ki je najneposrednejši izraz umetnika samega, njegove m’selncsti in čustvovanja.
Kakšna bo naša upodabljajoča umetnost po vojni in »jako bo vplivala nanjo naša osvobodilna borba?
Če vzamem* soroien primer ruske revolucije, tedaj vidimo, da je vptivala revolucija na umetnost pozitivno. Kako h» zakaj? Do revoluoije je bila upodabljajoča armetnost v Rusiji Ob dragih umetnostnih panogah pastorka. Medtem ko imamo T literaturi to glasbi kolosalna dela, nimamo v upodabljajoči umetnosti razen osami Jeri h pojavov Rjepčna in Vereščagina skoraj ničesar. Upodabljajočo armetnost je imelo v zakupu plemstvo in buržuazija in ti so bili tudi eitoa naročniki in kupci 91*k. Jas. no je, da so umetniki v glavnem produOti, rali dela, ki so ustrezala okusu in potre-bam teh ljoidL
Po revoluciji so se vse dotlej uspavano sile prebudile in bruhnile na dan. Jasno Je, da se je novo porajajoča umetnost, ki n! zrasla iz nikakih korenta tradicije, katere tuli imela ni, naenkrat nenadoma znašla V nekakšnem kaotičnem in anarhičnem stanju. Ti revolucionami sl’karji in kiparji so deloma povzeli formo od najekstrem-nejš!h smeri v zapadni Evropi, smeri, dn katerih so tam prišli na organski način, deloma pa je zrasla tako zvana socialna umetnost, ki ji je bila glavna stvar vsebina to sicer prikazovanje revolucij* ln njenih tendenc, brez posebne pažnje na formo samo. Revolucija in njene tendence so hL le prikazane večinoma neprepričevsJno In formalno nedognano. Pojavilo si Je potno tako zvanega socialnega k*ča In marsikdo^ ki je bil hudo revolucionaren po vsebin^ je bil dostikrat oblikovno zelo konservatš. ven in celo dtietantskt
Se bo relaljmtet
Obvestila Rdečega križa
Rdeči križ, poizvedovalni odsek, Ljubljana, Marijin trg 5, sporoča: Za svobodo slovenskega naroda so žrtvovali svoje življenje dne 14. 9. 1942 v Udnem borštu nad Kranjem naslednji tovariši borci iz Ljubljane In ljubljanske okolice: Škapin Leo, roj. 27. 2. 1919 v Ljubljani, Černe Feliks, roj. 13. 5. 1926 v Vevčah pri Ljubljani, Škof Jožef, roj. 14. 3. 1921 v Ljubljani, In Rupnik Jožef, roj. 16. 3. 1904 v Hotedršici. — V Besnici pri Kranju je bil ustreljen dne 22. 3. 1943 K a r 1 š Jožef, roj. 27. 5. 192S v Ljubljani. — V Bistrici pri Naklem pa je bil ustreljen 28. 7. 1942 Šušteršič Peregrm, roj. 27. 4. 1899 v Savljah.
Poziv. V poizvedovalnem oddelku Rdečega križa Slovenije, Glavni odbor, Marijin trg 5, naj se javijo naslednje osebe ali njih svojci: Celestina Vlasta in svojci Bu-1 j a n Anteja.
Za namene Rdečega križa Slovenije so darovali: tvrdka Suttner 5000 lir, Dolenc Marija 2000 lir, Dolenc Franjo 2000 lir, Pe-tprka-Malec Fr. 1000 lir, Česnik Janko 500 Er, Okretič Olga 550 lir, škof Anton 300 lir, Lipnik Janko 250 lir, Brezovar Jože 200 Hr, Pirnat Stanko 200 Ur, Kirschner Eme-rik 200 lir, neimenovana 100 lir, Selan Iva 50 lir, češarko 200 lir.
srca LfuMfnaa
T pisarni rajonskega odbora Center je daroval dr. Baldomir Savinšek v počastitev spomina Andreja Grasellija, dr. Karla Petriča, dr. Slavka Prevca in dr. Vladimirja Mi-’ lavca za sirote in vdove padlih partizanov 1500 lir ter za protituberkulozni dispanzer 1500 lir.
Za vdove in sirote padlih borcev in t®l-
eev so darovaiH.: Osebje obratne kuhinje v kurii'niSki delavnici Ljubljaea-šiška Idr 1527.50, Franc Zobal 1-400 Er in Kadunc 1030 Ut pri kvartu Galjeviei, v počašče-nše spomina Mjatrjetike Kušarjeve sostanovalci v hiši na Tyrševi 29 1000 lir, uradni-šbvo Navoda, odsek za kože, zbral 1250 lir, Mila Košakova v počaiščenje spomina ge. Zdenke Gspanove ob obletnici njene smrti 800 lir, Marija Roth v spomin svojega umrlega sina 300 lir (denar je v kvartu strogi center, učiteljstvo VI. mešene ljudske Sole ▼ Ljubljani 1000 lir, uslužbenci strokovnih zvez delavcev in nameščencev v Ljubljani 2.300 Er, obenem za ranjene partizanske borce. Prebivalci kvarta Gradišće so zbrali 26.850 Er.
Za internirance povratnike: rodbina teciva Zupaniča nemesto cvetja na grob drage svakinje Fanike 200 Er, Pavla Kraljeva 300 Hr, Jelka in Marija Urh v počaščenje spomina Bogdana Zaplotnika, art. podporočnika, padlega v osvobodilnem boju 300 Er, Ana Pirnatova namesto cvetja na grob Nedi Gerziničevi 500 Er.
Pri kvartu Kclodvor so darovali: Marta Gajski 10.000 Er za partizanske ranjence in 2000 lir za okrasitev grobov, dr. Ivan Slokar 1000 Er za vdove in sirote talcev, tvrdka Slovenija. Transport v počaščenje spomina svojih padlih uslužbencev partizanov Avgusta Svetka in Slavka žitnika 1000 Er, uslužbenci pa 1200 lir za ranjene perttea^ ne. Romana Šramel iz Pražakove 160 lir za oikrasitev grobov, Mtnka Rebičeva 100 Er za okrasitev grobov in 100 lir za inter-. ¿ranče, Alojzija Vargazon 50 Er za internirance, Jožica in Janez Puhar z Milkloši-< eve IS, v spomin tov. Vladimirja Vrhov-raka 500 Er za vdove in sirote in 500 lir že interršanee povratnike, ter Milka Grudnova iz Kolodvorske uKce 31 200 Er za jraitimnske ranjence.
Ue.iizbenstvo pivovarne Union je nabralo ob priliki pogreba turjaških žrtev za venec 4085 lir, ostanek 3085 lir daruje za ubožne svojce teh žrtev. Prav tako je delavstvo in. naaneščecstvo nabralo za ranjene borce 8163.50 lir.
Društvu slepih je daroval g. Hugo Milavec 500 lir v počastitev spomina gđa. dr. Rudolfa Kobala, san. generala v Beogradu,
Vsemi darovalcem — iskrena hvala!
TELESNA KULTURA
Pred tssias&oviivij® prvega
Szkssi&smega druživa v LfsaMfaasi
Predsteočnjim so se y palači Grafike sflsrai bivši člani športnikov khrbov Svobode in Grafike, da si bot prvi — zaačHno js, da je največ iniciative za izvedbo no-v.ra smernic za udejstvovanje na fizkul-tnmem področju baš v delavskih in na-meščenskih vrstah. — poiščejo ljudi ia pota za ustanovitev nove fizkultume edimce, ki jim bo spet «mogočila svoboh» izživljanje vseh panogeh fiakulture pod okriljem množične delavske in nameščenstoe cuga-na zad je.
Sestanek, hi je bS lepo obiskan in Je pokazal, da je že peščica prvih delavcev na tem polju prežeta odločne volje za čim prejšnjo oživitev prepotrebne krepitve in razvedrila v sportu in telesni vzgoji, je vodil tov. Galof, ki je na kratko obrazložil namen sestanka, na kar so se v podob-izvajanjih prključfl zastopnik ESZDN tov. Krušnik in tov. Guzina. Zborovalce je pri-šel pozdravit tudi zastopnik FOS-a L tajnik tov. Boris Kogovšek, M je obljubil novo se snujočemu društvu najširšo podporo vrhvne fizkulturae organizacije za Sloveni-jo. Društvo bo tem boij nvaževano, ker pod bivšimi več teskor 10 lot ni moglo javno delovati kot delavska športna, organizacija, ima pa koc zfcaraUtče ročnih in umskih delavcev pred seboj velike razvojne možnosti is važne vzgojne naloge v duha novih časov m novega razmaha fc&ntture za delavsko plast našega naroda.
Za tem je bE izhresn škršj pripravljalni odbor za ustanovitev društva, v katerega so pašSi najprej zastopniki poeamesauh športnih sekcij kot teiuiifed referenti, ih sicer skoraj za vse panoge, ki jih ho verjetno mogoče gojiti že v prvi dobi po ustanovitvi, mod njimi tov. šega, Verhovec, Pezdir, Krejger, Dolžanov*, Kralj, Galof, Žagar, Cesar, Vospernik, Mavec, Orehek, Prezelj, Pintar, Accofebo, Simonič, Rogelj, Franze*, Kolar in Potočnik. V odbor sam so biti soglasno izvoljeni: Kralj, Jugove©, Kajn, Gaiof, Burič, Pievelj im Guzeds.
Po končanih volitvah je bilo izrečenih še mnogo vzpodbudnih besed za čtan hitrejši začetek dela v novem firicuiturnem društvu, ki a je soglasno nadelo sianboBč-no ime: Delavsko fizkuitansno društvo Svoboda.
NcgooKt v ssedelfo
Tekma za sestavo reprezentance Slovenije
V zvezi z izletom fiskultumikov v Beogradu, kjer bo nastopila tudi nogometna reprezentanca Slovenije, bo v nedeljo 10. t. m. ob 17 na igrišču SK Ljubljane nogometna tekma med A In B moštvom. Na igrišču naj se javijo v nedeljo ob 16.15 naslednji igralci: Kovačič (Kranj), Rožič, Razbomik, Plečko, Aljančič, Lah, Dekleva, Piskar, Pu-terle, Antonič, Martelanc (Kranj), Pilej, Pupo, Volavšek, Razinger (Jesenice), Vari, Sočan I. in EL, Kroupa, Medved, Hader, Bertoncelj n., Smole, Šibenik, Humar, Žigon, Fajon, Lazar,' Slokan (Kranj), Vodeb, Brodnik. Spodnjo opremo-naj prinese vsak s seboj.
Ob 16 bo tekma juniorskih moštev.
Referent za nogomet.
— Vabilo. Vabijo se vsi telovadni in spartaj delavci otaajev vzhodnega dela mesta Ljubljane t. j. Poljan, Sv. Petra, Starega in Novega Vodmata, Zelene jame, Most, stepanje vasi, Hrušice in Pcdgolovca k ustanovitvi fizkultume organizacije za vzhodni del mesta Ljubjane. Sestanek v Mladinske mdomu na Kodeljevem jutri v nedeljo ob 9. Tovariši in tovarišice vseh panog športa, ki hcčejo sodelovati pri vzgoji mladine, so vahijeni, naj se tega sestanka udeleže polnoštevilno in zanesljivo. — (Ime sklicatelja ni čitljivo. Op. ur.)
Velika športna prireditev v Beogradu. Po odločitvi tajništva odbora za fizkulturo v Jugoslaviji, bo meseca avgusta v Beogradu srečanje vseh jugoslovanskih športnikov. Svečana otvoritev prireditve 26. avgust, zadnja tekmovanja naj bodo 2. sept. Tudi zaključek prireditve bo slovesen.
Radio Svctcdsm Ljubljana
589 m/46 m
SOBOTA, 9. JUNIJA 1945 7.—7.30 Poročila. 7.30—8. Narodne pesmi. 8.—8.30 Obvestilo., objave, poizvedbe. 8.30—9. še nekaj pesmi. 9.—12. Prenos kongresnih slavnosti SPŽZ. 12.—12.30 Odredbe, objave, poizvedbe. 12.30—13. Vaša Prihoda na ploščah. 13.—13.20 Napoved časa in poročila. 13.20—14. Lalo: Suita za orkester. Suk: Iz godalnega kvarteta v B-duru. Wieniavski: Faust, fantazija. 13.— 18.30 Komorni orkester. 18.30—19. Naše pesnice v času narodno-osvobodilnega boja. 19.—19.45 Slovenski plesi in klavirske skladbe. 19.45—20. Tedenski politični pregled. 20—22.15 Prenos slavnostne predstave Slovenskega Narodnega gledališča in opernega gledeilšča. V odmoru poročila. 22.15—23. Koncert orkestra Radia Svobodna Ljubljana (Dirigira Anton Neffat). 23. —24. Večerna glasba.
TEHNIK strsjiae strcšse
Tovarna SATURNUS v Mostah potrebuje za svoj tehnični obrat tehnika z absolvirano srednjo tehniško šolo, mlajšo agilno moč. — Nastop službe s 1. VH. 1945. — Pismene ponudbe poslati tovarni SATURNUS, Moste, do 25. VI. 1945.
+ Žrtvoval Je svoje življenje za boljšo bodočnost slovenskega naroda moj nepozabljeni brat ln stric
Dr. Karol Petrič
zdravnik iz Kranja
Prenešen te Trtbuš na Primorskem, je b!l dne 3. junija t. L pokopan v Kranju.
Ljubljana - Ormož, dne 8. junija 2845. žalujoča sestra Antonija vdora Vernik z otroki
+ Za zlato svobodo in boljšo bodočnost naše domovine je mučeničko žrtvoval življenje na Moeoetu dne 1. decembra 1943
Dovžan Mihael
umorjen od domačih Izdajalcev. Njegovo Izmučeno truplo smo prepeljali 17. JuHja 1944 na pokopališče na Grosuplje.
Grosuplje, dne 7. junija 1943.
Žalujoči: žena Minka, hčerka Nada, Peter, Miha, sinova, m ostale sorodstvo
+ Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo nad vse žalostno vest, da se Je dne 4. Junija 194* tragično ponesrečil naš nad vse ljubljeni sinko oziroma bratec
Boris
K zadnjemu počitku smo ga položili 6. junija t. L na PobreSkem pokopališču.
Maribor, dne 5. junija 194S.
Dr. Brolih Mirko, oče; Frida, mati; in Tanja, sestra
+ Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo tužno vest, do je včeraj, dne 7. Junija 1945 ob 8.S5 preminul v 71. letu starosti naš ljubi, dobri oče, mož, brat, strte ln svak, gospod
Walda Franc
žel. strojevodja v pok.
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 9. t.m. ob pol S. z žal, kapelice sv. Frančiška k Sv. Križu.
Ljubljana, Lokev, Honelbe.
žalujoči: Marija žena, Franc, Marjan sinova, Božica, Ana, Viktorija, Veronika, hčere m ostalo sorodstvo.
+ Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem Javljamo tužno vest, da je dne 7. junija 1945 v 69. letu starosti nenadoma preminil naš ned vse ljubljeni oče, stari oče ln strte, gospod
Miroslav Peruzzi
železniški uradnik v pokoju
Pogreb bo v soboto 9. tm. ob 5. uri iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, S. Jsmija »45.
Žalujoči: Dr9ca žena, Stanke, Mirko in Slavko staori, Ivanka por. šbrlovnlk hčerka, Vladimir in »g. Stanko brata, Marija por. Suhadole, Joerpin» por. škafar in Milka por. Snoj sestre in ostala sorodstvo.
+ Strti M globoko užaloščeni Javljamo vsem sorodnikom, prijatelj«» m znancem, da Je po krivdi podlo «tornade izdajalske roke darovala za svobodo svoje feetnai 59 let staro življenje v Stanežliah 28. junija 1944 naša Hub-tšerka, «ostra, tata, svakinja, nečakinja
Usenik Rozika - Vali
sekretarka SKOJ-a v Vojkovi brigadi
Proces njenih Izmučenih bor bo v nedeljo U. Janija 1945 cb 17. hs Strida na tamlujšnje pokopališče, kjer bo skupen pogreb z drugimi žrtvami.
Ljubljana, Mnaočiče, Jesenice, M na DoL
Globoko žatajolt:	storži, brata Slavko ln
Franci, sestre Katinlea, Anica, Mlaka por. Tovora* vdova. Foni por. Rejnik, svak Hojnik Vinko, svakinja Dsaafe Minita roj. Trdina, vdeva, Usenik Anica čaki Miroslav,
lOAjo t-riPi III k Rtniiin ioj. a a ut na,
k Anica roj. Završan, vdova, ne-v, Joško, Vinko, Ivko. Ladko ter
MOLI OGLASI
ABSOLVENTKA ženske obrtne šole za Izdelavo perila sprejme službo kot praktikanttnja v dobrem modnem salonu. Ponudbe upravi pod »Modni salon Za perilo».
1366-1
ASISTENTKA, (lnstrumentalka), s 15-letno prakso pri zobozdravniku specialistu, želi spremeni« službo. — Ponudbe na upravo pod »15. maj«.	1966-1
GOSPA, trgovsko na-obražena, želi primerne zaposlitve, lahko za Trst ali Maribor. Ponudbe na upravo pod »Julij«.	1970-1
KNJIGOVODKINJA, iz-vežbana, Išče zaposlitve najraje v Mariboru. — Naslov v upravi. 1980-1
ABSOLVENTKA drž. 2-razredne trg. šole išče primerne zaposlitve. Ponudbe na upravo pod »Absolventka«. 2014-1
KNJIGOVEZA za rezalna m druga knjigove-ška dela sprejmemo. Tiskarna Merkur. Gregorčičeva Ul. 23.	1356-la
POMOČNICO gospodinjsko, za hišna ln vrtna dela sprejmem takoj: Ivan Bizovičar, vrtnar, Ljubljana, KoLezijska ul. št. 16.	1825-la
POMOČNICO, modlstko. takoj sprejmem. Stana Gregorc, šmartlnska 3.
1919-la
POMOČNICO. gospodinjsko, za vsa hišna dela, iščem. Predstaviti se med 11 ki 13. Naslov v opravi.
1858-la
VEČ DELAVK ln učenca za ščetarsko obrt, za izdelavo ščetk in čopičev, potrebujem proti dobri plači. Šimenc Anton. Breg 8, Ljubljana.
1905-la
KUHARICO, sko, saanostotoo, spieimem k tričlanski družini. Ponudbe upravi pod »Nujno«.	1573-la
POMOČNICA, gospodinjska, poštena, dobi službo pri tričlanski družini. — Hrana dobra, plača po dogovora. Naslov v upravi.
l#66-!a
KUHARICA dobra, srednjih let, ki opravlja vsa hišna dela. debi mest» pri dvočlanski rodbini. Naslov v upravi. 1618-ls
ELEKTRIČARJA, dobrega inštalaterja, sprejmemo. štajerska želez»-industrijska družba. Zreče.
1354-la
HLAPCA h konjem sprejmem v dobro stalno službo. Bidovec. Ds-Hnska steza 6.	1296-la
POMOČNICO gospodinjsko, sprejmem. Ponudbe na upravo pod »Pomoč«.	1951-la
POMOČNICO gospodinjsko, pošteno, zmožno nekoliko kuhe, sprejmem z vso oskrbo. — Ogrinc M, Križeva Iška ul. 1«, L, levo. 18*1-la
MILARJA spretnega, sprejmem takoj. Naslov v upravi.	1982-la
SLUŽKINJO iščem za takoj. Ing. Pretner, Gledališka 4, lil. 1986-la
POSTREŽNICO iščem za takoj. Naslov v upravi.
1987-la
MLINARJA takoj sprejmemo. Viški mlin, Ljubljana - Vič, telef. 35-73.
1897-la
SNAŽILKO sprejmem takoj. Naslov v upravi.
1999-la
POMOČNIKA, mizarskega, za pohištvo, sprejmem v trajno zaposlitev. Lancoš, mizarstvo, Ljubljana, Wolfova ulica 12.	v 2013-la
POSTREŽNICO od 9. do 11. ure iščem. Naslov v upravi.	2003-la
DVA SODARJA in enega dostavljača sprejmemo v službo. Ponudbe na upravo pod »Tovnma«.
2006-la
JAVNA BORZA DELA v Ljubljani in njene podružnice v Kranju in Logatcu nujno potrebujejo naslednje delovne moči :	33 čevljarjev,
strojne čevljarje za vse vrste strojev, prešivalke (šteparlce). 1 pohištvenega mizarja, 15 stavbnih mizarjev, 2 mlinarja, 1 fotografa. 1 kleparja, 1 kleparskega po-možn. delavca. 2 strojna ključavničarja. 1 kotlarja, 1 kovinostrugarja, 2 strojnika kurjača za lokomobRo, 1 čev-ljarja-ortopeda. 6 krojačev, 3 kovače, 3 stavbne ključavničarje, 2 strojnika za žage, 2 žagarja«, 7 drkularistov. 4 delavce za delo na žagi. 6 gateristev In 1 pomočnik gatertstu, 1 brusač, 3 vodovodne Inštalaterje 4 strojne mehanike, 3 brivce, 1 sobo-sltkarja, 7 tkalcev, 3 pletilje, 2 šivilji, 309 tek-stflnlh delavcev, 3 trgovske nastavijence, 1 brusača, 1 prevzemalca lesa, 1 krojaškega vajenca, 1 delavea za ple-taretvo, 5 hlapcev, 1 hlapet voznika. 4 voznike za les. 24 lesnih delavcev, 8 kmečkih poljskih delavk, 43 kmečkih delavcev, Mi delav-eev težakov ter neomejeno števno tesarjev in zidarjev. - Podrobne ln-formaeije se dobe v poslovalnici Javne Borze dela v Ljubljani.
28HMa
MLINARJA išče manjši obrat. Informacije: Florjanska uL 30, L 2000-la
POMOČNICE. krojaške, prvovrstne moči, sprejme salon Ambrož Fani, Mestni trg 25.	288^1 a
POSTRSŽKINJO. snažno ln redaljubno, sprejmem po dogovoru. Vidovič Napoleonov trg 6.
2#2§-la
POMOČNICO, gospodinjsko ali postrežnico. za takoj Iščem. Hrana zadostna. Naslov v upravi.
2846-la
RADIO «Fblllpps». 5 + 1, nemški, ugodno prodam. Na ogled od 16. do 20. Naslov v upravi. 2047-6
VAJENKO sprejme modista Stana Gregorc, šmartlnska c. 8. 1970-la
VAJENCA, krepkega, za vrtnarstvo, poštenih staršev, sprejmem takoj. — Hrana in stanovanje ter pranje perila v hiši. Iv. Bizovičar, vrtnar, Ljubljana, Kolezljska ul. 16.
1824-44
VAJENKO, frizersko, ki ima veselje do stroke, sprejmem. Balon »Vera«, Gradišče 4.	1906-44
VAJENKO frizer., takoj sprejme frizer »Rokar«, Prešernova ulica.
1967-44
VAJENCA. mizarskega, sprejmem tako] proti primerni plači. Mizarstvo Erjavec Alojz, ža-barjeva uL 4. Vič.
1992-44
VAJENCA za špecerijsko stroko Iščemo. Naslov: Tvrdka Leskovic-Meden, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 1.	1998-44
VAJENCA sprejme kli-šama »Jugoerafika«, Sv. Petra nasip 23. Pogoj: 4 razredi srednje šole, veselje do fotografije in dober risar.	2038-44
farmam
ZBIRKO CANKARJA, kompletno, prodam. — Ogled od 13. do 15. Naslov v upravi. 1911-6
ČEVLJE, športne, rjav boks, cele, z usnjem podložene št. 3:+:—39. malo nošene, prodam. Ogled v nedeljo do 11. v Beethovnovi 9, IH., desno,	1944-6
PRAŠIČA, 40 kg težkega, za rejo, predam. Naslov v upravi,	1926-6
PLAŠČ, damski, in moško obleho za vitko postavo, prodam. Naslov v upravi.	1960-6
TERMOMETRE, zdravniške, prodam. Topni-Sra «L 18, H, levo.
1953-6
ČEVLJE, nove, bele, platnene, moderne, št. 37— 38 in ruto za narodno nošo, prođem all zamenjam. Naslov v upravi.
1964-6
VOZIČEK, otroški, globok, takoj prodam. — KnoH Rudolf, Dunajska cesta 16.	1956-6
______> --------------
NOGAVIC®, predvojne, moške, moško obleko, veHko, volneno blago, nošeno ln za srajce, prodam ali zamenjam. Javornikova 3, m.
1960-6
ZAVESE, svSo za perilo, tobralko za kopal, obleke, prešito, svileno odejo, žimnico z žimo polnjeno prodam ali zamenjam. — Javornikova 3, III. n, desno. 1981-6
MIZO ptng-pong tet velik kumik za kokoši prodam. Naslov v upravi.	1965-6
VOZIČEK, otroški, globok, krem, dobro ohranjen prodam. Naslov v upravi.	1959-6
GALICO, modro, prodam ali zamenjam. Poizve se: Zakotnlkova ul. št. 6, Moste. 1974-6
ZEIS - IKON ugodno prodam. Janez Dolžan, Stritarjeva 6.	1984-6
POLČEVLJE, moške, rjave, kombinirane z drap usnjem, št. 40, prodam. Poizve se prt vratarju »Slov. poročevalca«.
1985-6
VOZIČEK, globok, lep, poceni prodam. Tržaška cesta 122.	2Q32-6
VOZ na gume. lahek, najnovejša Izdelava, pripraven za mesarja, so-davičarja, špecerijskega trgovca ali pa za kmečko uporabo popolnoma nov, prodam po solidni ceni. Alojzij Zidar, kovaški mojster, Jegličeva ulica 15.	1957-6
PRODAM dve rabljeni, kompletni zakon, spalnici ena svetlo barvana, druga temno forni-rana; istoriaci tudi en h masivna, ima., hrastova jedilna omara ln ena pisalna miza starega sloga. Ogled vsak dan od 8. do 10. ure. Tugo-m trova št. 6, šiška, eno tramvajsko postajališče pred remizo.	1976-6
SERVISE takojšnjem plačilu naj boljšemu ponudniku: jedilni za 6 eeelr (bel, z zlat. robčkom), prav takšen aa Črno kavo; servis aa belo kavo ali čaj in istovrsten za črno kavo (oba za 6 oseb); servis za kompot za 6 oseb; vinski servis — vse novo. Ogled te ponudbe v soboto ves dan. Odločitev ▼ nedeljo opoldne. Podjunska ul. 13. pritličje.	1952-6
HARMONIKO, klavirska, belo, 12 beeov, prodam. Točaj, Celovška e. 72, gostilna.	1996-6
VOZIČEK, otroški, gia. bok, avtomòdel, z debelimi gumami, prodam. Bajda. Stiška uL 1, n. (nasproti šentjak. šole).
1994-6
SRAJCE, moške, 33, prodam. Pintarič, Wolfova ulica 12.	2005-6
y4 kg PRAVE KAVE zamenjam ali prodam. — Naslov v upravi. 2011-6
ŠIV. STROJ Singer, krojaški. z velikim stojalom Tipa 31K32, prodam. Naslov v upravi.	2629-6
RADIOAPARAT, Minerva 5-cevni prodam. Naslov v upravi Slov. Por.
1959-6
POSTELJO, otroško, leseno, prodam. Naslov v upravi.	2033-6
NARODNA NOŠA, dele. in dve avbi. prodam. Ogled od 8. do 9. ali od 13. do 14. ure Naslov v upravi	2034-6
2 PLAŠČA za kolo prodam. Florjanska 13, IH., desno, zadnja vrata.
2044-6
GRAMOFON, prvovrstne
znamke »Columbia«, s ploščami, prodam. Florjanska ul. 13, in., desno. zad. vrata. 2044-0
PLAŠČ, balonski, damski, nov, s kapuco, prodam. Florjanska ul. 13, desno, zad vrata. 2045
POSTELJICO, leseno, za uporabo do štiriletnega otroka, prodam. - Ogled samo popoldne. Naslov v upravi.	2026-6
SALONARJE, svetlosive. št. 37, skoraj nove, prodam ali zamenjam za deške čevlje štev. 34. — Ogled samo popoldne. Naslov v upravi. 2027-6
ČEVLJE, moške, boks, št. 40. nove, ter komplet boks usnje za par ženskih čevljev prodam ali zamenjam za kolo. ev. doplačam. — Poizve se: 19, Orel. 2616-6
doplačan
Bežigrad
KONJA, lesenega, gu-galnega. predvojne izdelave, prodam. Ogled samo popoldne. Naslov v upravi.	2025-6
-	Šarf*
KNJIGARNA Dolžan Janez, kupi vsako slovensko knjigo. Stritarjeva ulica 2.	9-M
HARMONIKO, klavirsko 129 basov, z registri, najraje znamke Hohnor, kupim ati zamenjam za Izvrsten, nov pisalni stroj ali aa moderen fe-toparat. Javiti na upravo »Slov. poročevalca« v Celju pod Akkordjon.
1943-7
JEDILNICO,	kompletno
aii delno, kupim. N isjov v upravi.	1927-7
VOZIČEK, športni, za 6 mesecev starega pertlaa-novega otroka iščem v naj «n ali v odkup proti nizki ceni. Naslov v upravi.	1912-7
TRICIKELJ, otroški, ali kolo, kupim, tudi proti zamenjavi. »Edo«, Prešernova ul. 48.	1910-7
PISAL. STROJ, prenosljiv, kupim. V poštev pride samo stroj, malo rabljen. — Ponudbe P«d »Prenosljiv« na. upravo.	1876-7
ZNAMKE. pokrajinske in druge, kupim. Ponudbe na upravo pod -Znamke«.	1836-7
EL. MOTORJE, nove ali dobro ohranjene, 3—30 KS. 1 generator 60 do 100 KS. 1 generator 20 do 30 KS — vse izmenični tok 220/380 V kupimo ev. kompenziramo z našimi izdelki, štajerska železo-industrijska družba, Zreče.	1353-7
KUPIM ali dam živež za 2 kg žebljev št.25-30, za moške hlače, . dobre, dam tudi nizke čevlje, ženske, štev. 36. Maver. Jegličeva 5.	1955-7
KOLO. damsko - dobro ohranjeno, kupim. Trstenjakova 15.	2008-7
KOLO, moško, brez plaščev in zračnic, kupim. Ponudbe na upravo pod »Moško kolo«. 2019-7
KRMILO balanco, športno, kupim. Naslov pustiti v upravi pod »športna«;	_______2030-7
PREGRINJALO, posteljno in zavese za okna. kupim. Ponudbe upravi pod »Zavese«. 2031-7
KOPALNO OBLEKO, volneno, damsko, za srednjo postavo, kupim. Ponudbe pod »Kopalna obleka« na upravo. 2C40-7
OTROŠKO BANO, dobro ohranjeno pločevinasto, kupim. Naslov v upravi pod »Banja«. 2041-7
SANDALE ah cokle, ženske, št. 38 ln 40, kupim ali zamenjam aa protivrednost. Naslov na upravo.	2848-7
RIBOLOVCI! Predvojne trnke, 20 kom- zamenjam za ribe. Naslov v upravi.	1975-8
SLADKOR, maščobo, denar tem za prvovrstno svetlosivo damsko blago. Ponudbe pod »Pomladanski plašč« upravi.
2089-8
ELEKTRONKO CP 1, OF 2. OBI, CL 2, CY1 ati ECL11 zamenjam za KK 2 ali AL 4. Fohlino-va 15.	2015-8
PARCELO, stavbno, prodam. — Informacije lz ključno samo med 6. in 7. uro zvečer. Naslov v ujma vi.	2035-2«
GOSTILNO vzamem v najem ali pa jo odkupim z vsem inventarjem ali brez njega. Ponudbe na upravo p*d »Plačam takoj«.
1950-17
PROSTORE za mirno in tiho obrt vzamem takoj v najem. Ponudbe na upravo pod »Lepa obrt«. 1929-17
LOKAL primeren, ali večjo sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta, iščem za mimo obrt. Naslov v upravi.
1962-17
KOŠNJO oddam ob Cesti dveh cesarjev. Maček Ivan, Cankarjevo nabrežje 17.	2039-17
STANOVANJE, enosobno, preprosto. 10 minut od pasta je, za Bežigradom, zamenjam za dvosobnega ali enosobnega s kabinetom. Ponudbe na upravo pod »Kjer koli«.	1973-21
STANOVANJE dvosobno, kabinet, kopalnica, zamenjam za enosobno s kabinetom ali dvosobno. Ponudbe na upravo pod »Upokojenka«. 2037-21
SOBO išče gospodična, ves dan odsotna, z lastnim perilom. Ponudbe pod »Ves dan odsotnac na upravo. 1830-23a
GARSONJERO ali prazno sobo išče uradnica skoraj ves dan odsotna, v bližini mesta ali proti Mirju. — Ponudbe na upravo pod »Mirna in solidna«.	1945-2Sa
SOBO, opremljeno, s
posebnim vhodom in souporabo kuhinje, po možnosti v centru mesta, išče miren zakonski par. Potrebujem takoj. Naslov v upravi.
1949-23a
SOBO in kuhinjo v šiški iščem takoj. Ponudbe upravi pod -’-Samska«.	1963-23a
SOBO, lepo opremljeno, s posebnim vb-odom in souporabo	kopalnico,
išče gospodična v centru. Ponudbe na upravo pod »Takoj ali no-zneje«.	1971-23a
SOBO, s strogo ločenim vhodom, iščem takoj. — Ponudbe na upravo pod »živila«.	2001-23a
sn
SOBO, opremljeno, oddam solida emu gospodu. Naslov v upravi
1887-23a
VAŠ ŠIVALNI STROJ je potrebno temeljito urediti ali očistiti. Oddajte Vaš naslov v upravi pod »Poceni«. Oblečem Vas doma.	1668-57
IZGUBILA sem de&ar-nioo, v kateri je bila zlata damska ura. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na upravo »Sl. poročevalca«.	2017 -37
OSEBA, katera je izgtibila-pozabila v vlaku od Postojne proti Ljubljani dve aktovki in ostale spise ter stvari v mesecu maju 1944. naj se zaradi izročitve zglasi v uredništvu ksta radi naslova.	lS77->7
KOŽUHOVINO sprejemam v shrambo čez poletje in izdelujem vsa manjša popravila. V izdelavo prevzemam kape. otroške klobučke itd. — Krznar Eligij Eber. Ljubljana, Kongresni trg 7.
1291-37
NAPROŠAM osebo, ki sem ji posodil svinčnik v kvartni pisarni šiška dne 7. t. m., da mi istega vrne na naslov: Pirš Ivan, Videmska ul. 5, ali v trgovini »Katja«-čevlji, Clovška c. 85.
1947-37
OPOZARJAM osebo, ki je kupila nove rjuhe, da takoj javi naslov v upravi Poročevalca pod »Rjuhe«, v nasprotnem primeru prijavim oblasti.	1948-37
IZGUBILA sem zapestnico od pošte do tro-mostorja .— Ker mi Je bila zelo drag spomin, prosim najditelja, naj mi jo vrne proti debri nagradi na upravo »SL poročevalca«. 1964-37
IZGUBIL sem denarnico dne 7. jun. od Opekarske ceste do Privoza s 440 lirami, dve sliki, osebno legitimacija, dve živilski nakaznici in prometno knjižico. Poštenega najditelja prosim naj vrne proti nagradi na naslov. 1977-37
UKRADEN Je bil na praznik zvečer izpred Tabora srvetlordeč moški bicikelj znamke »Kardinal«, tov. štev. K 013020, evid. št. 2511 s pokro-mft.nlml obroči, brez svetilke. Kdor izsledi bicikelj ali ve. kje se nahaja, naj sporoči na naslov: Rožna dol.. C. X., št. 32, in prejme dobro nagrado. Bieikeil je mobiliziran od Komande mesta.	1841-37
Tgnmrft-A sem afer moški telovnik od Zmajskega mosta preko trga do Marijinega trga. Najditelja prosim, da ga odda proti nagradi v upravi.	1993-37
7 ŽIVEL. IZKAZNIC sem izgubil od Šarabona do Zmajskega mosta. Najditelja prosim, da Jih odda upravi ali pa Železnik Janezu, Litijska cesta 39 a.	1991-37
PAPAGAJČEK, zelen, Je ušel. Najditelj se naproša da ga vrne proti nagradi v Igriški ulici 3. IV., 13.	2C22-37
IZGUBLA sem 8. junija okrog pol 10. na trgu kmečko broško. Ker je najditelj poznan, naj jo prostovoljno proti veliki nagradi vrne upravi »Slov. poročevalca«.
2024-37
IZGUBILA sem dsw V.
t. zn. ročno torbico a vsemi dokumenti od Škofljice do Smarja-8op na ime šmuc Marija, Male Lipljane štev. 16, Poštenega najditelja prosim, da ml vrne na upravo lista, denar si lahko obdrži. 1989-37
INTERNIH ANKA vračajoča se na poti domov iz Draveljske šole v Milčinskega ul. 12, je izgubila tenmoplav volnen pulover. Pošten najditelj se naproša, da ga odda na gornji naslov.
1988-37
TOVARIŠA, ki je znan,
prosim, da mi vrne nahrbtnik, ki ga je pomotoma vzel v Marij anišču na ime Valentin Rode, Stara Vrhnika št. 41, ali pa v gostilni Kačič, Ciril-Metodova 58.	2036-37
STANOVANJE, trisobno, komfertoo. v enodružinski vili, z vrtom, zamenjam za dve do trisobno, komfortno stanovanje v centru. — Naslov v upravi. 1864-21
+ Težko prizadeta javljam vsem, ki ste ga poznali, da je po krivdi domačih izdajalcev, izmučen in izčrpan dotrpel dne 26. februarja 1945 v taborišču Dachauu moj plemeniti. nad vse dobri in ljubljeni mož ln očka
dr. Stanko Jug
arhivar v Narodnem muzeju v Ljubljani
Ni mu bilo dano, da bi užival zlato svobodo v krogu svojih domačih.
Ljubljana, Novo mesto, 8. junija 1943. Neutol-žljiva žena Jožica, hčerkica Marjetica, rodbini Jug in čebul ec ter ostalo sorodstvo.
+ Globoko potrti naznanjamo tužno vest. ds Je dala življenje za svobodo in bolišo bodočnost v najlepši dobi 24 let svojega življenja naša prisrčno ljubljena hčerka, žena, m «m—* sestra in teta
Jelka Tomšič, roj. Boštjančič
Naj počiva y miru, bodi Ji lahha slovvns&a zemlja! Upamo, da se vidimo nad zvezdama Podlog, Grčarice, Stope, Trenta, Jesenice, žalujoči: Venk Frančiška, mat!; Ivan očlmj Milan Tomšič, soprog, In sinček Miiančiln sestri Fani por. Gradišar, in Mici Boštjančič.
+ Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je ano 20. marca 1945, zadet od izdajalske krogle, umri naš plemeniti, težko pričakovani sin, brat. stric
Avgust Kržičnik
bivši šolski upravitelj t Brežicah
Truplo pokojnika bomo prenesli v rodbinsko grobnico.
žalujoče rodbine Kržičnik, Zaboršek (Kostanjevica), Vider, Colarič
+ Za svobodo ln lepše bodočnost slovensko-_ ga naroda Je dal svoje mlado življenje ob junaškem izvrševanju vojaške službe raš
Tone Malec — Tonček
politkomisar minerske čete Gor. odreda
Do provoza v Kranj počiva pil Sv. Lenarta v Ziljski dolini na Koroškem.
Kranj, Ljubljana, Karlovac, Beograd, 6. tornja 1945.
Žalujoča rodbina Malčeva z vsem ostalim sorodstvom
+ Sporočamo žalostno vest, da je za bol’So bodočnost domovine žrtvoval svoje mlado življenje julija 1944 naš nepozabni sin, brat in stric
Matiser Anton — Tomo
terenec v Domžalah
Ohranili ga bomo v naj lepšem spominu. Ljubl-ana, Domžale, Jarše, Črnuče, dne 8 Junija 1945.
Žalujoče rodilne: Mauser, Cajhen, Cerar
+ Usojeno je bilo. da je tudi naš ljubljeni sinko in bratec
Mencinger Tomo - Jumbo
pomočnik gospodarske kemis je in poznejši ekonom IX. korpusa za bolnice Primorske in Gorenjske
podaril dne 12. junija 1944 svoje mlado življenje v boju pri Sv. Lenartu pod Blegašem, na oltar domovine. Prepeljali ga bomo dne 10. t. aa. na Žale, v kapelico sv. Nikolaja in položili ob 5. uri popoldne k večnemu počitku. Ljubljana, dne S. junija 1945.
Družina Mencinger Tomaža
+ Ob prvi obletnici smrti delapolnega življenja javljamo vsem. ki ste ga poznali, da je dne 12. junija 1944 ob pol 5. zjutraj padel kot žrtev izdajstva pri Sv. Lenartu -n*** Škofjo Loko naš nenadomestljivi
Maks Lotrič — Sorodolski
v starosti 34 let. — živel Je za druge, ne zasa. Zada«*© počiva v skupnem grobu s svojimi tovariši pri Sv. Lenartu.
Češnjice v Selški dolini, v Juniju 1945.
Žalujoči: mama, ata, sestre in sorodniki.
+ Vsem sorodnikom, prijateljem hi
cem javljamo, da so belogardistični izdajalci nasilno odpeljali od doma, ubili in vrgli v Savo našega skrbnega in ljubljenega moža, očeta, brata, strica, tovariša
Snoj Jerneja
skladiščnika
dne 20. marca 1944 v 43. letu starosti. Njegovo truplo počiva začasno na pokopališču sv. Agar-te pri Lazah.
Slape, dne 1«. junija 1945.
žalujoči: žena Antonija roj. Porenta, hčerka Tončka, Jožica in Mimica ter ostalo sorod tvo
+ Prepeljani v Št. Vid nad Ljubljano in pokopani na domačem pokopališču v šent Vidu bodo sledeči tovariši in tovarišice:
Štrukelj Marjan — Vasja
roj. 22. sept. 1919 v Guncljah pn št. Vidu, padel za svobodo junija 1944 pri Sv. Florijanu V Poljanski dolini;
Peršin Ciril — Gal
roj. 14. julija 1912 v št. Vidi* nad Ljubljano, padel za svobodo v Vižmarjih 9. Junija 1944;
Jama Jože — Sine
roj. 26. oktobra 1922 na Poljanah pri št. Vid», padel za svobodo v Vižmarjih 9. junija 1944;
Usenik Rozalija — Vali
roj. v Staaežiiah pri St. Vidu 28. avgusta IS25, padla za svobodo v Staneč čati 28. junija 1944;
Živalic Franc
roj. 10. oktobra 1911 v Guncljah pri št. Vidu, padel za svobodo v Zalem logu pri Železnikih dne 9. aprila 1945.
Vsi imenovani bodo dne 9. t. m. prepeljani v št. Vid nad Ljubljano in bodo položeni na mrtvaški oder v bivšem Ljudskem domu. Od tam bodo položeni k večnemu počitku na pokopališču v št. Vidu. Pogreb bo v nedeljo popoldne, 10. t. m.
Bodi jim lahka svobodna domača zemljica, za katero so žrtvovali svoja mlada življenja! — Žalujočim sorodnikom izrekamo svoje najgloblje sožalje!
Krajevni odbor OF št. Vid n. Ljubljano
Rokopise sprejema uredništva »Slovenske ga. ponočevale*«, Ljubljana,
utica 6t.fi/IL Telefon uredništva ia uprave St. 31-22 do 31-26. Jf. Tiskarna »Slovenskega poročevalca* # Glavnj urednik Ciril Kosma«