H. Stnllta.
IUMM i ttnk,». mm
mi\. m
celo leto naprej pol leta „ četrt leta „ na mesec „
Slovenski Narod* velja ~j 11 na dom dostavljen: v upravništvu prej^rnaa
K 24 —
. 6--. 2--
celo leto naprej pol 'zta „ Četrt leta „ na mesec „
Dopisi naj se frankirajo. Roko-\i se ne vrač-jo. Uredništvo: Knailova ulica *L 5 (v pri~čju ievoj povišane, večji obrtnik in trgovec pa kar za 35% povišane deželne doklade. tako gostilničarji in vse, zlasti najubožnejše prebivalstvo podraženje vina in mesa za letno celili 760.000 kron, za to se klerikalna večina deželnega odbora ni in se tudi ona deželnega zbora ne bo brigala.
Sedaj bodo menda — četudi prekasno — izpregledali celo tisti slepci, ki so drli še pri zadnjih volitvah za sladkimi obljubami klerikalcev. Napredni poslanci bodo štorih svojo dolžnost, ampak preprečiti nečuvenega atentata na deželne davkoplačevalce ne bodo mogli. In tega so krivi volilci . . .
proračunjenega le okreglo pel milijona
kron.
katera vsota pa najde
svoje bogato pokritje v zgoraj omenjenih za S50.000 kron povišanih državnih preodkazih, ki so odmenjeni, kakor splošno znano, v prvi vrsti
za izboljšanje učiteljskih plač.
Klerikalna večina deželnega odbora predlaga sedaj, da naj
sc v pokritje končnega primanjkljaja........ 1,584.639 K
pobira od 1. marca t. L vnaprej:
1. mesto dosedanje 40% doklade na državno užitnim cd vina, vinskega in sadnega mošta in mesa 14.V , torej za celih 105 povišana doklada, ki naj vrže deželi novih........... 760.000 K
2. mesto dosedanje enotne 40 rr doklade od cesarskih davkov:
a) od realnih davkov (zemliarina, hišno - najemni in hišno - razredni davek) in od 4. razreda splošne pridobnine 55' :
b) od ostale splošne pridobnine. nadalje od plačarine iti rentnine 75rc,
kar naj nese deželi rovih . , . 820.000 »
Skupaj........ 1,580.000 »
Ostanek........ 4639 »
upa deželni odbor pokriti z boljšim uspehom stare naklade za pivo. — vrhu tega naj sklene deželni zbor izdatno povišanje prispevkov od zapuščin normalnošolskemu zakladu (za kakih 30.OO0 K na leto) ter naj prepusti za splošne deželne potrebščine delni kapitalni znesek M.000 K garanciiskega zaklada Dolenjskih železnic in vsakoletne obre- i tega zaklada 10.000 K.
Končno predlaga deželni odbor, da sme najeti za ieželne elektrarne 2 milijona kron posojila, za pokritie dosedanjih letnih r tnanjk-Ijaiev od leta 1908 naprej pa 4 milijone 400.000 kron posojila. 7 !iko »e namreč danes dežela dolžna melioracijskemu zakladu in zakladu Dolenjih ih železnic.
Prsd razbita češko-nem-ikili spravnih pogajanj.
Dunaj, 23. februarja.
V trenutku še ni znan rezultat posvetovanja nemških poslancev in zaupnikov s Češkega, ki so se popoldne sestali v parlamentu, da zavzamejo stališče napram vladnim spravnim predlogam. Skoraj pa se ne da dvomiti, da bodo tudi nemški radi-kalci in agrarci sledili takozvanim naprednjakom, Id so po svojem voditelju prof. Bachmannu že predvčerajšnjim odklonili udeležbo pri meritornih spravnih pogajanjih. Bach-mannovi naprednjaki so sicer številno majhna skupina v nemško - češki delegaciji, toda med Nemci je vedno oni najmočnejši, ki zna najbolj šovinistično kričati. Za njim dere vse in tako je danes prof. Bachmann nacijonalni heroj — kakor je bil včeraj gospod Pacher, predvčerajšnjim WoIf itd.
Ostale nemške stranke se danes silno jeze — pa le zato, ker jih je Bachmann v demagoštvu prehitel ter tako prisilil, da morajo iti za njim, mesto da bi one nosile zastavo .. . V stvari pa večina nemških poslancev izvršeni prelom odobrava. Argumentacije, ki jih čitamo po nemških listih, so seveda le agitato-rične in taktične fraze, bistvo celega vprašanja je povsem drugo.
Vladni spravni predlogi odgovarjajo v glavnem dejanskemu položaju na Češkem, vendar pa so prikrojeni, kjer je le mogoče, v prid Nemcem. Objektivno in trezno sodeči Nemci to brez vsega priznavajo. Odpor proti vladnim elaboratom je torej le pri Čehih upravičen. Nemški politiki, ki morajo vedeti, da posta-
jajo pozicije Nemštva na Češkem vedno slabejše, bi morali narobe storiti vse, da se sklene na Češkem sprava, dokler je nemški narod še v posesti jakih postojank. Cim več časa poteka, tem slabše postajajo nemške šanse. Toda velik del teh nemških politikov je nasprotnik vsakega sporazuma s Čehi, tudi za Nemce najugodnejšega; to pa radi tega, ker bi potem trpela politična obrt«. Na stotine teh nemških politikov na Češkem živi od narodnostnega hujskanja, od češko - nemškega spora — ti ljudje bi prišli takorekoč ob kruh, ako bi sklenila oba naroda vsaj nekako premirje. Ostali nemški politiki ?i morda žele miru in sprave — toda manjka jim poguma zavzeti se zanjo, prevzeti odgovornost za sklenjeno spravo. Iz strahu za svojo popularnost, iz strankarskih ozirov, se je med temi politiki razvila pravcata licitačna politika: eden hoče drugega nadkriliti v radikalizmu. In tako bi ti možje se vsej odgovornosti najraje odtegnili, ker nimajo poguma, priznati, da so vladne predloge baš za Nemce silno ugodne. Vlada bi tem ljudem ustregla, ako bi spravne elaborate kratkomalo oktroirala.
Prof. Bachmann se silno rad maskira kot trezen politik. Toda, ta mož spada med naj=;trastneiše sovražnike Slovanstva in zlasti Cehov. Da je baš on pohitel ubiti spravna pogajanja, za to je treba iskati še posebne motive. Najti jih ni težko. Ako so spravna pogajanja razbita in neposredna restitucija češke deželne ustave izključena, potem se morajo vrniti Čehi v parlament kot obstruk-cijonisti — ne le češki agrarci in ra-dikalci, temveč tudi ostale stranke. V državnem zboru pride skoraj brambna predloga na vrsto. Ako naperijo Čehi svojo ostro taktiko tudi proti tej predlogi, potem imajo Nem-
ci zopet priliko, se odlikovati kot stebri države in dinastije ter poudariti nemško zvestobo napram slovanski perfidnosti. To je že od nekdaj eno najpriljubljenejših sredstev nemške politike.
Razbitje spravnih pogajanj bo rodilo v celi naši notranji politiki dalekosežne posledice. Petega marca se sestane državni zbor. Ako se vrne češka ohstrukcija. potem je kriza neizogibna. Na kak način pa se bo ta kriza rešila, to se ne da pravnic napovedovati. Mnoge stranke računajo z razpustom državnega zbora, akoravno je težko verjeti, da bi vlada razgnala parlament tik pred brambno reformo in pred zasedanjem delegacij — notabene brez upa, da bi imel novi državni zbor bistveno drugačno sestavo. V parlamentu se je danes govorilo o možnosti, da odstopi Sturgkhov kabinet, seveda po izvršenem oktroiju na Češkem.
Nemški poslanci z alpskih dežel nc odobravajo postopanja svojih su-detskih rojakov — čutijo namreč predobro, da bi češko - nemška sprava nemško silo v Avstriji znatno oja-čila. Bojijo se. da bi se jim »zamešal« češko - nemški spor z jugoslovanskim, oziroma s celim narodnostnim vprašanjem sploh. Zato je predsedništvo »Nationalverbanda« sklenilo, obrniti se na nemške poslance s Češkega s posebnim pozi* vom, v katerem se izreka za nadaljevanje spravnih pogajanj.
Menimo, da je že prepozno. Gospod Pacher ne more biti manj radikalen, kakor gospod Bachmann in četudi se nemške stranke s Češkega morda danes še ne pridružijo ofici-jalno Bachmannovi akciji, je vendar smatrati, da je vsak in tudi najmanjši uspeh eventualnih nadaljnih pogajanj izključen.
Spravna akcija v češki deželi je razbita. Ali bi ne bil čas, da se mesto češko - nemškega vprašanja postavi slovansko - nemško, v katerega okvir spada tudi prvo. Ali bi ne bila baš sedaj najboljša priložnost, da izdelajo slovanske stranke skupen narodnostni program, ter se za njega skupno postavijo?
LISTEK.
Kristalni zamašeh.
Roman.
Francoski spisal M. Leblanc.
(Dalje.)
— Zaprto ložo bom vzel, kakor pred šestimi tedni, je rekel Dau-brecq pri pogovoru. In dostavil je z glasnim smehom:
— Upam. da med tem časom ne bom zopet okraden.
Za Lupina ni bilo nobenih dvomov, da je hotel Daubrecq ta večer uporabiti tako, kakor šest tednov poprej, ko se je zgodil vlom v njegovo vilo v Enghienu. Zdele se mu je največje važnosti, da spozna osebo, ki ima z Daubrecqom sestanek in morda dožene, kako sta Gilbert in Vaucherav izvedela, da bo Daubrecq od osme ure zvečer do ene odsoten.
Tekom popoldne pa je Lupin s pomočjo Viktorije in vedoč od nje, da se vrne Daubrecq ta dan prej kakor sicer, skrivaj zapustil hišo.
Šel je v svoje stanovanje v ulici Chauteaubriand, poklical po telefonu tri svoje prijatelje in si napravil; kakor je rekel, glavo ruskega princa: svetle lase in svetlo brado ob licih.
Poklicani tovariši so se pripeljali« z avtomobilom.
Ravno tedaj je sluga Ahil prine-
sel brzojavko, naslovljeno na gospoda Mihaela Beaumonta v ulici Cha-• eaubriand. Ta brzojavka se je glasila tako-le:
Nikar ne pridite nocoj v gledališče. Vaše posredovanje zna vse pogubiti. -
Na kaminu, poleg katerega jc staj Lupin, je bila vaza s cvetlicami. Lupm jo je Zagrabil in jo vrgel na tla, da se je razletela na kosce.
— Vidim, vidim, se je hudoval, da se nekdo z menoj tako igra, kakor se navadno jaz igram z drugimi. Ravno isto postopanje. Ravno iste umetnosti. Samo ena sama razlika je . . .
Kaka razlika? Lupin tega sam ni vedel. Resnica je bila, da je bil prav popolnoma spravljen iz ravnotežja in je nadaljeval svojo akcijo iz nekake trmoglavosti, takorekoč iz čuta dolžnosti, a ne s tistim veselim humorjem in s tisto zavestjo, kakor navadna svoja podjetja.
— Pa pojdimo, je dejal tovarišem.
Na njegovo povelje je Šofer ustavil ne daleč od parka Lamartine a je pustil, da je motor počasi naprej delal. Lupin je domneval, da najame Daubrecq avto, že da bi mu njegovo hišo nadzorujoči policijski agentje ne mogli slediti, in Lupin ni hotel s svojim vozom za njim zaostati.
Toda Lupin jn pozabil računati z Daubrecqovo prekanjenostjo.
Ob pol osmi uri so se na stežaj odprla vrata v železni vrtni ograji.
zasvetila je močna luč in pripeljal se je z največjo naglostjo motocikel, švignil okrog parka, se obrnil za Lupinovim avtom v drugo smer in pohitel proti boulognskemu gozdu. Sledili mu ni bilo mogoče.
— Srečen pot, gospodine, jc dejal Lupin, hoteč se pošaliti, a v resnici je bil ves razdražen in nevoljen.
Pogledal je svoje tovariše, če si morda kdo ne dovoli porogljivega posmeha. Kako bi si bil olajšal srce, če bi se bil mogel nad njim znesti.
— Vrnimo se, je dejal čez nekaj trenotkov.
Povabil je tovariše na obed in popušil smodko, na kar so zopet zasedli avto in začeli preiskovati gledališča. Začeli so pri operetnih gledališčih, sodeč, da bodo ta Dau-brecqu in njegovi dami najbolj ugajala. Lupin je v vsakem gledališču kupil sedež, premotril vse lože in zopet odšel.
Na vrsto so potem prišla resnejša gledališča: Renaissance in Gym-nase.
Šele ob desetih zvečer je Lupin v gledališču Vaudeville zagledal skoro popolnoma zagrnjeno ložo. Stisnil je odpirateljici lož nekaj srebra v roke in izvedel od nje. da sedita v loži gospod gotove starosti, debel in majhen in dama, ki ima z gostim pajčolanom zakrit obraz. '
Sosedna loža je bila prazna. Lupin jo je najel, se vrnil za trenotek k svojim tovarišem, da Jim da potreb-
ne informacije, ter se potem vsedel v" ložo.
Ko so bile v meddejanju užgane vse svetilke, je spoznal Daubrecqa. Dama pa je sedela v ozadju, tako da je ni bilo videti.
Govorila sta s tihim glasom. Tudi ko se je zastor zopet dvignil, sta nadaljevala svoj pogovor, toda tako, da Lupin ni mogel razumeti nobene besede.
Minilo je deset minut. Nekdo je potrkal na sosedno ložo. To je bil gledališki nadzornik.
— Gospod poslanec Daubrecq, kaj ne? je vprašal.
— Da, je potrdil Daubrecq z začudenim glasom. A kako veste moje ime?
— Od osebe, ki vas kliče na :e-lefon in ki mi je rekla, naj vas po-iščem v loži št. 22.
— A kdo je ta oseba?
— Marki d' Albufex.
— E? ... Kaj?
— Kaj naj odgovorim?
— Ptidem ... prklem . . . Daubrecq je naglp vstal in je sledil gledališkemu nadzorniku.
Komaj je bil izginil, je planil Lupin iz svoje lože, skočil v sosedno ložo in se vsedel kraj dame.
Ta je od strahu zakričala.
— Molčite, ji je velel Govoriti moram z vami o jako važni stvari.
— Ah! — je siknila polglasno___
Vi ste Arsen Lupin.
Okamenel je skoro od presene-
čenja. Nekaj trenotkov je kar zijal. Ta ženska ga pozna! Ne samo, da ga pozna, spoznala ga je tudi sedaj, dasi je bil maskiran. Kakor je bil navajen izrednih dogodkov in iznenađeni vsake vrste, to ga je vendar popolnoma premagalo.
Se na to ni mislil, da bi kaj ugovarjal, marveč je samo zajecljal:
— Vi torej veste ... Vi torej veste ?
Naenkrat, ne da bi se bila dama utegnila braniti, ji je odstranil pajčo-lan z lica.
— Kaj — jeli mogoče? je zakričal do skrajnosti razburjen in prestrašen.
Dama, ki je sedela pred njim, je bila tista dama, ki jo je videl nekaj dni poprej pri Daubrecqu, tista, ki je nad Daubrecqom zamahnila z bodalom in ga hotela zabosti z vso močjo sovraštva.
Tudi dama je bila očividno prestrašena*
— Kaj ... ali ste me že kdaj videli? ...
— Da . . . ono noč . . . v njegovem stanovanju . . . videl sem tudi vaš sunek ...
Ona je vstala in hotela pobegniti, toda Lupin jo je zadržal in rekel živahno.
— Vedeti moram, kdo da ste .. • V ta namen sem dal Daubrecqa poklicati na telefon.
Ona seje zopet prestrašila. (Dalja priaodnjie.)
85
05
96
Štajerski deželni zbor.
Gradec, 23. februarja 1914.
V današnji večerni seji so bile na dnevnem redu le krotke osebne zadeve o podporah deželnim uslužbencem in spremembe pri regulaciji potokov. Spodnje Štajersko zanima poročilo deželnega odbora, naj se spremeni določba o načinu pridobitve sredstev za regulacijo Drave, da se smejo namreč sredstva poljubno nabaviti, kakor se dosežejo ugodnejše cene, ne da bi se moralo najeti posojilo. Izmed interpelacij je omeniti Terglavovo o samonemških napisih pri savinski železnici. Dr. Kukovec je interpeliral deželni odbor zaradi prisilne vpokojitve nadučitelja Martina Judniča v Sv. Primožu na Pohorju. Temu nadučitelju, ki je dovršil višjo gimnazijo in 6 semestrov vseučilišča kot filozof in je bil rezervni častnik, odreka šolski nadzornik Schechei učiteljske sposobnosti po 30Ietnem službovanju in mu očita slabe učne uspehe. Vzrok slabih uspehov je pa iskati v brezprimer-nih šolskih zamudah. Zato se Junič opravičeno ne ukloni, ampak je re-kuriral, obenem se je pa vložila interpelacija. V obrtnem odseku je skušal dr. Benkovič predlog zoper dimnikarje »skozi stiščati«, pa ni šlo. Tudi predlog zoper stavbenike menda ne bode dosegel namena uničiti zlasti šibke slovenske obrtnike (Nemce bode držala »Sudmarka«!). j V zadevi vinskih inštruktorjev je j poročal baron Kellersperg. Predlaga j se nastavitev 3 novih inštruktorjev. Dr. Jankovič hvali ta predlog ter želi pospeševanje kletarstva. Grof Franc Attems obljubi v tem smislu delovati. Predlog se sprejme. Jutri v torek pridejo železniške predloge v drugem branju na vrsto in utegne priti do zanimive debate zaradi proge čez Purklo. Št. Lenart in Ptuj, kateri progi se protivi mesto Radgona. Koncem seje so predlagali socijalni demokrati dr. Schacherl. Re-sel. Kollegger in Horvatek predloge, da pridejo na dnevni red njih stari predlogi v raznih zadevah, o splošni volilni pravici za dež. zbor. o dež. šolskem svetu, o sprejetju bremen šole l strani države, o spremembi družinskega reda, o obrtnonadalje-valnih šolah, o spremembi občinskih in občinskih volilnih redov v kmečkih občinah, o šolskih olajšavah. Podpirali so predloge poleg soc. demokratov deloma vsi Slovenci, deloma le dr. Kukovec. vsi predlogi so pa bili odklonjeni. Kaj bode iz tega sledilo, ni gotovo, mogoče obstrukci-ia socijalnih demokratov.
Proslava stoletnice P. Petroviča Njegoša v Zagrebu.
1. marca t. L prireja jugoslovanska mladina v Zagrebu po iniciativi srbskega akademskega društva »Njeguša« svečano proslavo stoletnice rojstva enega največjih jugoslovanskih genijev pesnika - filozofa P. Petroviča Njegoša, slavnega vladike črnogorskega in pesnika a Gorskega Venca-, enega največjih umotvorov srbskih in jugoslovanskih sploh.
Pri tej priliki je sklenila celokupna jugoslovanska nacijonalistična mladina prirediti veliko manifestacijo jugoslovanske misli in edinstva. Da cela manifestacija dobi pravi jugoslovanski značaj, so pozvana, da sodelujejo na tej proslavi vsa društva, korporacije in klubi našega tro-imenega naroda iz vseh pokrajin. Temu vabilu se je odzvalo že mnogo dništev in korporacij iz Srbije, Hrvaške, iz Slovenskega. Bosne, Dalmacije, črne gore itd. Udeležba bo jako velika, zlasti iz omladinskih krogov iz vseh univerz. Želeti bi bilo, da mi Slovenci s čim večjo udeležbo tudi privatnikov pokažemo, kako dobro se zavedamo pomena narodnega edinstva.
Razpored proslave bo sledeči: Do desetih dopoldne bo v pravoslavni cekvi parastos, na katerem bo govoril slavni propovednik jugoslovanskega nacijonalizma dr. Nikola
V e 1 i m i r o v i ć o temi »Tragedija religije in Njegoš«. Ob desetih počenja svečana akademija v dvorani :>Srbskega Sokola«, na kateri bodo govorili profesor belgrajskega vseučilišča Pavle P o p o v i ć »O Njegošu« (splošno), dr. Fran 11 e š i č , docent zagrebškega vseučilišča, o »Njegošu in odnošajih Srbov proti Slovencem v njegovi dobi«, dr. Gju-ro Š u r m i n , profefor zagrebškega vseučilišča, o »Njegoševih odnošajih proti Hrvatom in tedanje srbske struje napram ilirizmu«, dr. Nikola
V e l i m i r o v i č o »Njeguševem na-cijonalizmu«. Svečana akademija se konča s pesmijo »Slovenec, Srb, Hrvat«, katero bodo skupno zapela srbsko, hrvaško in slovensko pev-
sko društvo. Dvorana bo okrašena s
slikami Njegoša, Prešerna in Stross-majerja, ovenčanimi s hrvaškimi, srbskimi in slovenskimi trobofeiica-
mt —
Zvečer ob osmih bo v dvorani Hrvatskega Sokola« koncert s plesom.
Kdor se želi udeležiti svečanos t -ne akademije, naj se čim preje obrne do »Odbora za proslavo Njegoševo«,
Zagreb — Preradovičev trg &
Albanijo in njen knez.
Velesile so nevoljne, da je imenoval Esad paša princa Wieda pri sprejemu kralja ter pravijo, da mora ostati princ Wied samo knez. Končno je pač v bistvu tudi vse eno, ali ima Albanija kneza ali kralja. To pot pa so ostale velesile nevpogljive, kakor malokdaj in so vztrajale pri svojem enkrat storjenem sklepu. Albanija bo dobila torej le svojega kneza. Iz Kelmorajna poročajo, da je eksce-lenca Esad paša obljubil svojemu bodočemu vladarju zvestobo z najmočnejšimi besedami, ki jih premore albanski jezik. Z drugimi besedami, Esad paša se je zaklel, da bo svojemu vladarju zvest. Nemce v Kelmo-rajnu je to presenetilo, nas prav nič. Kljub temu še vedno ne verjamemo, da bo šlo v Albaniji vedno vse gladko in rudi o Esad paši se ne moremo trditi, da je sedaj neomajno na strani svojega bodočega kneza.
Nova balkanska zveza.
Berolinska »Tagliche Rundschau« poroča baje iz zelo zanesljivega vira: Kar je Venizelos dosegel v Bukarešti, sicer ni defenzivna zveza, kakor jo je sklenil s Srbijo, pač pa obvezna obljuba Romunske, da bo nastopila proti vsakemu, ki bi hotel omajati bukareško mirovno pogodbo. S tem je izgubila Bolgarska vsako upanje raztegniti svoje meje na škodo sosedov, ker bi Bolgarski tudi zveza s Turčijo, če bi v resnici obstojala, nič ne pomagala. Zavezniki so namreč dovolj močni, da se lahko uspešno bojujejo celo proti združeni bolgarski in turški vojski. Kar se tiče srbsko - grške zveze, pravi »Tagliche Rundschau«, da so bila sprejeta še nekatera dopolnilna določila, ki pa sicer ne iz-preminjajo ničesar na značaju pogodbe in na zvezi sami. — Srbski list »Samouprava« se bavi z najnovejšimi bolgarskimi grožnjami ter pravi, da Bolgarska, če bi zopet motila mir, ne bi smela več računati na priza-nesljivost zaveznikov, kakor svoj čas v Bukarešti. List se obrača tudi do Turčije in svari turške državnike, da naj se ne spuščajo v nove aventure, ki bi utegnile biti za Turčijo usodepolne.
Štajersko.
Zadružna Zveza v Celju prireja marljivo predavanja v krajih, kjer ima svoje člane. Predavanja obravn vajo zadružna in splošna gospodarska pra-šanja. Tajnik Stibler je predaval 3. februarja v Dražgošah in Želez ikih, 15. februarja v Št. Jurju ob ž., 22. februarja pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Dobro razvito zadružr. štvo po deželi je za nas največjega pomena v boju proti Nemštvu, kakor proti klerikalizmu, to nas učijo vsake volitve. Zato je želeti, da se dela za naše zadruge; i vnaprej sistematična propaganda in se pritegne k njim čim več kmetovalcev in obrtnikov.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v četrtek, dne 5. maja t. L ob pol 11. v celjski okoliški šoli.
Iz Žalca. (»Dnevu« na znanje.) Skrajni čas bi že bil, da izide »Matičin« Stenski zemljevid slov. dežel; sicer bi ne streljali takšnih geografskih kozlov v redakciji »Dneva*. Ze v tretjič sem čital v tem sicer vsega spoštovania vrednem listu »strašne« stvari iz Žalca. 1. Notica iz Št. Lenarta pri Žalcu. Vsebine se več ne spominjam. 2. Se obljubuje uradnikom našega« sodišča povišanje ak-tivitetnih doklad in 3. pa še »najhujše«, da je pri Žalcu plaz potegnil. Zdaj pa imamo dovolj. Da bo tega enkrat konec, mu povemo, da zamenjuje Žalec z Laškim trgom, ali pa mislijo, da sta pivovarni Žalec in La-trg v istem kraju. Vzemite
ški
Orožnov zemligvid v roke in prepričali se boste, m leži Žalec - Sack-senfeld zapadno od Celja 7 in pol km oddaljen, — Laški trg - Markt Tiiffer pa južno od Celja 10 km oddaljen. V zadnjem trgu je sodišče in v njega bližini St. Lenart in — nesrečni plaz. Istotako je mučno, da se imenuje Vransko dosledno — Kozje. Naj se boli nazi in brez — zamere.
Obe žalski C. M. podružnici, kfi-četa svoje ude na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 1. sušca t L ob 3.
ari popoldne v gostilni g. Rebleka v
Žalcu z običajnim sporedom. Obilne udeležbe pričakujeta odbora.
V ŠL Petra pod Sv. gorami
zmagali so pri občinskih volitvah klerikalci, a to vsled nečnvenega na-silstva dtthovščine in izrabljanja vere v politične namene. Samo trije naši so prišli v odbor. Udeležba prt volitvi je bila naravnost velikanska Nevenljivih zaslug pri agitaciji stekel si je na klerikalni strani gostilničar Kramer, ki se sicer rad hlini gostom za slovenskega naprednjaka, a trpi v svoji gostilni izzivanje in žaljenje slovenskih gostov. No, sedaj je ta gostilna še farovška postala! Na druge še manj pomembne klerikalne ptiče, ki so igrali v tej volilni borbi glavno vlogo, kakor trezni pek Planine, nesebični gostilničar Drofenik in ne na svojo voljo vpokojeni poštar Stadler, se ni ozirati; se ne izplača. Razlika r>ri oddanih glasih je malenkostna. Št. Peter Še dolgo ne bode vklonil tilnika pod klerikalno giljotino; Če bodo hoteli klerikalci v naši občini vladati, si bo treba to še pošteno zaslužiti. (Slovenec« je v veselju, da se je posrečilo klerikalcem ta volilni uspeh doseči, povzdignil št. Peter v —trg. Op. ur.)
Slovanski gimnaz jci iz Maribora se zahvaljujejo tem potom slavnemu občinstvu za izvanreden obisk njihove predstave v Slov. Bistrici „Veharjevo letovišče", dne 15. t. m. .Dijaška kuhinja v Mariboru, dobi nad 220*— K čistega dobička. Čutijo pa tudi prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem dobrotnikom, ki so podpirali njihovo prireditev. Predvsem preč. g. dr. A. Medvedu, ki je petkrat tekom 4 let spremljal svojo mladino in pokazal svojo ljubezen do nje z vsakratno vstopnino ,50*— K. Potem slav. Posojilnici in Čitalnici v Slov. Bistrici, imenoma gdč. Janežičevi, gg. dr. Lemežu in dr. Ravniku; slav.
Dram. društvu v Mariboru44 za dovoljenje odra in brezpl. garderobo; Podružnici mariborskega dram. društva v Ptuju" za knjige. Posebej pa gre naša hvala vrlim gospem in lju-beznjivim gospicam, ki so sodelovale pri naši predstavi! Zavedni mariborski Slovenci so zdatno prispevali za našo prireditev, tako eks. knezoškof, gg. odvetniki in č. duhovščina. Poseben znesek je dala gospa Jaklin z darom 40*— K. — Tako so vsi sloji pokazali, da jim je na srcu nar. slov. mladina. Hvala vam, najiskrenejša! — Slov. gimnazijci iz Maribora.
Koroško.
Deželni zbor. Nujni predlog poslanca Burgerja glede spremembe zakona za šolsko nadzorstvo in glede sestave deželnega šolskega sveta je bil odkazan šolskemu odseku. — Posl. Ellersdorfer je vložil interpelacijo glede prehitre in nevarne vožnje avtomobilistov. Deželni predsednik je odgovoril na to interpelacijo, da bo treba sedaj vedno bolj računati s takimi neprilikami. Vse oblasti so dobile nalog, da odločno nastopajo proti krivcem.
Drobne vesti. Pred nekaj dnevi so pogrešili v Volšperku 161etnega delavca Josipa Pihlerja. Včeraj so ga dobili utopljenega v ribniku nad Offnei jevo tovarno za kose. Fant, ki je bil zelo kratkoviden, je zašel v temi na poti domov v vodo. — Na celovškem magistratu prodajajo premog po 2 K 66 vin. meterski stot. Dovoz na dom stane 20 vin. — Pri Krivi vrbi so vlomili neznani tatovi v vilo Madile. Napravili so v drvarnici lestvo in ubili okno v prvem nadstropju. Ukradli so za 200 K obleke in napravili 30 K škode. Tatovi so se v vili preoblekli in pustili v oblačilnici svoje stare zamazane in raztrgane obleke.
Primorsko.
Iz železniške službe. V statusu II. b so imenovani za asistente urad. aspiranti: Marka Zupan i č v Trstu, Rud. K o g 1 na Opčini, Vlad. pl. K a p u s v Trstu, Moritz P f e i f f e r v Gorici, Henrik M e t n e r v Podbr-du in Ivan V 1 a š i č v Pulju.
Napačni baron Lewetzov obsojen. Pred kratkem se je nastanil v Gorici neki odpuščeni kaznenec Adolf Rumpl. Zglasil se je na pošti, kjer se je izdal za barona Levvetza in si najel pod tem imenom poštno predalo. Hodil je redno vsak dan na pošto in dvigal časopise in pisma, ki so prihajale na pravega barona. Go-ljufija se je razkrila, ker baron ni dobival listov in pisem. Na njegovo ovadbo so aretirali Rumpla na pošti v trenutku, ko je odprl predalo in hotel vzeti pošto. Rumpl je bil obsojen te dni na 14 mesecev težke ječe.
Iz Drezale*. V Goriškem deželnem zboru je stavil klerikalni poslanec Fon doma od tam kjer ni koz ostro interpelacijo zaradi kozjereje. Povedano bodi gospodu poslancu, da v Drcžnici nismo vsi za to, da sc (fe-
se kose koder si bodi in zato bi se morala glasiti njegova interpelacija drugače. Gospodu poslancu ne bode škodovalo nič, Če vzame Drema v roko. kjer se bode prepričal tudi o Škodi, ki jo dela divja koza. Sicer pravi interpelacija, da domača koza le malo Škoduje. Zakaj pa v nobeni državi ni prosta in je dovoljeno samo na vrvi jo voziti? Seveda, ker pri nas je tudi koza politična. — L i-berarni špekulant.
Roparski napad. Neznani roparji so napadli med vožnjo iz Krmina v Videm trgovca Giacominija iz Vidma. Ko je obstal voz pred Vidmom, so našli trgovca v vozu, mrtvega, v mlaki krvi in popolnoma oropanega. O roparjih, ki so pobegnili bržkotne proti Gorici, še nimajo nobene zanesljive sledi.
Žepna tatvina. V Trstu so aretirali 181etnega brezposelnega natakarja Gašperja Petevnika, ker je ukradel v kavarni »Constantinopoli« stavcu Miglioriniju zlato verižico in uro vredno 156 K.
Pobegla kaznenca. .l kaznilnice v Kopru sta pobegnila v soboto dva zelo nevarna kaznenca. Ivan Rigotti, že večkrat kaznovan je bil obsojen v Trstu zaradi poskušene tatvine na 5 let ječe. Anton Buršič, njegov tovariš pa je bil obsojen v Rovinju na IS let ječe zaradi umora. Omenjenima kflznencema so dali v soboto civilne obleke kaznencev, ki so prišli v zadnjem času v kaznilnico, z nalogo, da te obleke opereta in osnažita. Ta dva sta šla in sta civilne obleke res osnažila, toda namesto, da bi jih vrnila, sta se preoblekla in sta pobegnila. Do sedaj nimajo o beguncih še nobene sledi.
Kmetski strah v Dalmaciji. V
zadnjem času je izginilo na pašnikih v okolici Šibenika veliko število ovac. Vse poizvedbe so ostale brezuspešne. Bili so bržkotne lačni tatovi. Te dni pa se je zglasila neka stara ženica, ki je pripovedala, da je videla preci par dnevi veliko kosmato zverino, ki je hodila renčaje okrog njene koče. Zena pravi, da je bil bržkotne velik srbsko - bosanski medved.
Drobne vesti. Na Reko je prišel včeraj hrvaški ban baron Skerlecz. Nastanil se je kot gost pri guneverju grofu \Vickenburgu. — Tat iz Gradca, neki Gradnitzer, hud nemškutar, ki je ukradel v Gorici eno kolo, je bil obsojen na 4 mesece zapora. — V Trstu so aretirali 621etnega mizarja Lahajnarja, ker je vdrl v stanovanje svoje bivše ljubice neke Udine, ki živi sedaj skupno z nekim branjevcem in stanuje v isti hiši. — Nasilne maske. Včeraj je hotela vdreti v hotel Moncenisio v Trstu skupina laških mask. Vratar jim je zabranil vhod. Med prepirom je eden pretepel moža s palico, drugi pa ga je nevarno sunil z nožem. Policija je aretirala dve osebi te skupine, ki pa nočeta povedati imen onih. ki sta poškodovala vratarja. — Zastrupila se je v Trstu iz neznanega vzroka 521etna zasebnica Elizabeta Leitgeb. Pila je lvsol in phenilovo kislino. Prepeljali so že umirajočo v bolnišnico.
Odziv.
Geslo: »Izzivu odziv«.
Na ljubljanskem Gradu pustno nedeljo 1914.
Preteklo leto je trpel že moj ugled.ker se me nisko spominjali klerikalni listi mnogo mesecev zapored. Moji somišljeniki so me osumili, da sem se »pokoblariU. Stoprv začetkom decembra mi je privoščil škofov »Domoljub« gorko »tuhinjo«, da sem si ogrel z njo svoje zamrzio srce. Letos me imajo škofovi listi bol! točno v evidenci, kar mi svedoči mojo večjo vrednost. Hvala iskrena! Prosim nadaljevanja! Opozoriti pa moram klerikalno javnost, naj ima z menoj nekoliko potrpljenja glede odgovorov, ker sem v pisarni C. M. družbe toliko zaposlen, da ne dajem vsak dan privatnih avdijenc. Polagoma pride na vrsto vse.
V ljubljanski škofiji je najbolj informiran o vseh dogodkih, ki so res in ki niso res, škof Bonaventura, tako tudi njegovi listi. Da pa dokažem javnosti, kako zalagam jaz škofa in njegove liste s pravimi informacijami, na! služi ta-le moj Javnosti izročeni dopis:
»Domoljub« Je menda že dvakrat oznanil s prižnice, da sem bil 1. t. m. v Bohinjski Bistrici in da sem govoril o družbi sv. Cirila in Metoda na veselici, ki jo Je priredila C. M. podružnica. To me močno veseli, želim le, da objavi vselej tudi moj govor po stenografjčnem zapisniku, da se potfče o našem kulturnem delu tudi oni. ki se m smelo udeleževati slovenskega ■■niflasfs dela, vsled klerikalno - brezdomovmskega pritoka. Ker na le noroćOo v >Domo-
f ljubu« št. 8. z dne 19. t m. zelo pomanjkljivo, dovoljujem si dodati mu nekoliko dodatkov.
Predvsem konstatiram, da je bila udeležba na veselici zelo velika in med udeleženci sem videl lepo število in to najuglednejših Bohinjcev. Zabava je bila dostojna in prisrčna in Škof Bonaventura bi se bil gotovo tako laskavo izrazil, ako bi bil navzoč, kakor se je ta predpust pozno ponoči v »Unionu« na plesišču: »Oh, kako se veselo zabava ta naša dobra mladina!,«
»Domoljub« govori resnico, ko javlja, da sem bil v mnogih gostilnah. Naši dobri Bohinjci niso vedeli, s čim in kako naj mi izkažejo svojo udanost in gostoljubnost. Da, niti odpotovati mi niso pustili in obed in no-čišče sta mi bila na razpolago v raznih rodoljubnih hišah. Hvala Vam, častiti rodoljubi in gostoljubi v Bohinju! Vašemu prijaznemu vabilu se odzovem ob prvi priliki.
V gostilnah sem cul iz ust resnobnih mož ojstro sodbo o nezdravih razmerah na Kranjskem. Tu navajam nekaj značilnih obsodb klerikalnega
»tango«.
»Domoljub« naj svojega dopisnika prime za ušesa, ker ni prav slišal našega pogovora o »tangu«, kajti tega plesa še ni videl nihče, kar nas je bilo v družbi skupaj. Pač pa so se tangirale škofove »ta rdeče bukvice«, na katere so Bohinjke tako hude, da imajo pripravljene metle... Tangiralo se je tudi razne farovške »vspodbudne vzglede«, med katere spada bivši bistriški kaplan »misijonar«, katerega je moral poučiti potnik v hotelu: »Hochvvurden, 3mal ist ungesund!« Tje spada njegov naslednik, ki je bil velik klerikalec pred obličjem »gospodovim«, no služil je kot kaznjenec v posilni delavnici. Tje spada njegov drug naslednik, ki je lazil mesto po lestvici pa po Češplji do okna k ljubici, ko pa se je od nje vračal, obvisel je na drevesu, kamor se mu je zataknila njegova dolga črna suknja. To so se mu smejali fantje! Tje spada tudi naslednik, ki je ljubil tri naenkrat in je bil tako goreč, da so mu dali ljudje priimek »Pincgavec«. Sad njegov, spočet na koruzi v farovžu, je zagledal beli dan v Gradcu, sedaj pa že srca vnema »čukom« po Ljubljani. Na vrsti je bilo tudi »krekarjenje« in Johanca iz Vodic, pa fajmošter Žužek in škof, zgražajo se ti dobri ljudje, da se skruni na Kranjskem vera in morala nekaznovano.
Beseda je dala besedo. Jaz sem na vprašanja, (»odstavljen« po »Do-moljubovem«) vpokojen odgovoril, da je vsa zgodovina spisana, da je. bila knjižica zaplenjena, katero pa je imuniziral naš državni poslanec in pisatelj P. Svetlin jo da natisniti v raznih jezikih. Prosili so me, naj naročim pri g. Svetlinu 100 izvodov. »Domoljubu«: Nadaljevanje
sledi.
Anton Berce, sorski župnik.
Kranjski deželni zbor.
(V. seja dne 24. februarja 1914 ob 10. dopoldne.)
Danes je na dnevnem redu poročilo verifikacijskega odseka o de-želnozborskih volitvah, to se pravi, pogajanja za zopetno volilno reformo so se definitivno razbila in klerikalci bodo v današnji seji razveljavili izvolitev naprednih poslancev Josipa Lavrenčiča in Julija Mazel-leta?
In kaj potem? Ali bo vlada mirno trpela, da na ta način revoltira deželnozborska večina proti njenim, v zakonu utemeljenim odredbam? To se bo pokazalo. Vendar pa dvomimo, da bi imela sedanja deželna vlada toliko poguma, da bi s primerno odločnostjo nastopila proti samovoljnosti klerikalne deželnozborske večine.
Sicer pa, kdo ve, ako se klerikalci ne bodo še v zadnjem trenotku premislili, predno bodo izvedli svoj prvotni načrt?
Kdo ve, s kakšnimi vestmi se je vrnil dr. Susteršič z Dunaja?!
No, nam je čisto vseeno, kaj ukrenejo klerikalci. Njihova stvar je, ako razveljavijo Lavrenčičevo in Mazelletovo izvolitev. Nam to ne bo v škodo, njim pa tudi ne v korist. Vsaka nasilnost se je še maščevala in tudi klerikalci ne bodo v tem ozira izvzeti Končno pa bosta tudi Lavrenčič in Mazelle zopet izvoljena in klerikalci bodo zopet tam, kjer so sedaj.
Seja se je pričela ob 10, uri 25 minut. Današnje seje se Je udeležil tudi škof Anton Bonaventura Jeglič, katerega je prav spoštljivo pozdravil baron Schwarz.
Za zapisnikarje danes fungirata poslanca pl. Snklje in Derma-stija.
Napredni poslanci so vložili tele predloge in interpelacije:
Interpelacija
poslanca dr. Frana Novaka in tovarišev na gospoda deželnega glavarja v zadevi obravnav nujnih predlogov.
Poslanci narodno - napredne
stranke so vložili v tekočem zasedanju več nujnih predlogov. Kliub določilom § 22. poslovnika ti nujni predlogi niso prišli koncem sej, pred začetkom katerih so bili vloženi, v razpravo.
Ker smatramo podpisani to postopanje za kršenje poslovnika, uso-iamo si gospoda deželnega glavarja povprašati, kako misli vzpričo določb § 22. poslovnika utemeljiti in opravičiti svoje postopanje glede nujnih predlogov, vloženih od poslancev narodno - napredne stranke.
To interpelacijo je deželni glavar odklonil, češ, da vsebuje težke žalitve njegove osebe.
Samostojni predlog poslanca E. G a n g I a in tovarišev glede na oddajo del pri nameravanih gradbah rudniške uprave v Idriji.
Rudniška uprava v Idriji namerava v bližnji bodočnosti izvesti več gradbenih del. Odpira se torej doba zaslužka delavskim slojem, obrtnikom in podjetjem. Dana je prilika, da se domačim ljudem zagotovi delo in zaslužek in da se vsaj deloma prepreči brezposelnost. Zato predlagajo podpisanci:
Deželni zbor skleni:
C. kr. ministrstvo za javna dela, oziroma rudniška uprava v Idriji se poživlja, naj se ob oddaji nameravanih zgradb ozira v prvi vrsti na domače, to je idrijske ponudnike, da morejo predvsem naši ljudje priti do
dela in zaslužka.
* * *
Samostojni predlog
poslanca Julija M a z e 11 e t a in tovarišev v zadevi ustanovitve strokovne šole za domačo lesno obrt v Ribnici.
Deželni zbor skleni:
C. kr. vlada se poživlja, da ustanovi čim preje v Ribnici strokovno Šolo za domačo lesno obrt.
Radi nujnih predlogov.
Dež. glavar: Besedo ima poslanec pl Sukhe k poslovniku.
Posl. pl. Š u k I j e: Prosil sem besedo k poslovniku. § 33. poslovnika pravi, da mora nujni predlog priti v obravnavo koncem izčrplje-nega dnevnega reda in da imajo nujni predlogi prednost pred navadnimi predlogi.
Vkljub temu pa do sedaj ni prijel niti eden izmed nujnih predlogov naprednih poslancev v razpravo, dočim je zbornica razpravljala o raznih navadnih predlogih, ki so jih vložili poslanci večine. Proti takemu postopanju moramo narodno-napred-ni poslanci odločno ugovarjati in protestirati.
Deželni glavar: Očitanje gosp. poslanca Šukljeta ni upravičeno. Nujni predlogi so se obravnavali v istem redu. kakor so mi došli v roke. Da pa dokažem svojo objektivnost, bom danes celo protežiral dva napredna nujna predloga (Poslanec Ribnikar :Ne maramo nobene protekcije, zahtevamo samo pravico!) in bom dal besedo poslancu Reisnerju, da jih bo utemeljeval.
K stvari je govoril poslanec dr. Krek. nakar je deželni glavar kon-ratira!. da je bila cela debata, ki se je vršila, proti poslovniku.
Nato je deželni glavar izročil razna poročila deželnega odbora dotičnim odsekom.
Ljudskosofski zakon.
K poročilu deželnega odbora o zakonskem načrtu glede ljudskega stva na Kranjskem je predlagal Lampe, naj se izvoli šolski od-^ck desetih članov, kateremu se naj ta predloga izroči. Predlog je bil 'prejet in deželni glavar je prekinil ^ejo za pet minut.
V šolski odsek so bili izvoljeni: grof M a r g h e r i iz veleposestniške skupine, Josip R e i s n e r iz mestne, I. S k u 1 j iz kmetske, dr. Zajec iz splošne skupine, iz cele zbornice pa
lanci; Engelbert G a n g 1, dr. E g e r, Mirko P e r h a v c, M. Dimnik, dr. V. p e g a n in Ivan Lavrenčič. V svrho konstituira-šolskega odseka je deželni glavar prekinil sejo za pet minut. Po odmoru naznani, da je bil voljen za predsednika odseka dr. Zajec, za ' Kjpredsednika grof M a r g h e r i, za zapisnikarja pa Skali 0 preosnovi deželnega in deželno-zborskega volilnega reda.
V imenu odseka za volilno re-jrmo je poročal deželni odbornik
klanec dr. Pegan. Poročilo je bilo zelo kratko. Rekel je, da so se pogajanja za volilno reformo raz-rila in da za volilno reformo ni mogoče dobiti kvalificirane večine. Končno je predlagal, naj zbornica
vzame to njegovo poročilo na
znanje.
Deželni glavar: Besedo ima poslanec Engelbert Gangl: Visoka zbornica! Zlasti iz interesa, ki ga imam jaz
s posebnim- ozirom na svoje volilce, sem se udeleževal vseh sej volilno-reformnega odseka, kamor me je poslala narodno-napredna stranka ter sem se trudil doseči reformiranje volilnega reda na boljšo stran. Odkrito priznavam, da so bile razprave zelo zanimive in da so se vršile strogo stvarno in objektivno, tako, da so napravile najboljši vtisk. Pri teh razpravah pa je moralo tudi priti do izraza, da skuša narodno-napredna stranka uveljaviti svoja principijalna načela, ki jih ima glede vsake bodoče volilne reforme.
Oba zastopnika narodno-na-predne stranke sta bila popustljiva, kolikor največ mogoče, z ozirom na koristi volilcev, ki jih zastopa narodno-napredna stranka v tej zbornici in kolikor sta mogla že z ozirom na čast in ugled stranke same. Če bi bila šla v popustljivosti še delj, bi zaslužili Še strožje določbe, kakor one takozvanega hausknechtpara-grafa.
Zastopnika narodno - napredne stranke sta skušala najprej uveljaviti načelno stališče narodno-na-predne stranke, ki je jasno izraženo v njenem političnem programu. To načelo je. da je edino sprejemljiva in dobra volilna reforma, ki sloni na principu splošnosti, enakosti, tajnosti in dlrektnosti ter na proporcijo-nalnem sistemu. (Ploskanje v naprednih klopeh.)
Dokler taka volilna pravica ne bo uvedena, ne bo miru z nase strani ne v tej zbornici, ne zunaj v javnosti. Mi bomo skušali spraviti vso deželo iznova v boj za uveljavljenje teh najprimitivnejših pravic. Zaradi tega. ker je padla akcija volilnore-fermnega odseka v vodo, ne smemo prenehati in ne bomo prenehali.
Zal, da se volilni red ni vsaj deloma izpremenil z oziram na aktualne predloge zastopnikov naše stranke, potem bi bilo vsaj deloma pomagano onim slojem, ki so danes brez direktnega zastopstva v tej zbornici.
Na eni strani je narodno-napredna stranka priznala S. L. S., da v kmečkih okrajih uredi razmere, kakor odgovarjajo njenim strankarskim in ljudskim koristim, na drugi strani pa je zahtevala naša stranka isto pravico za sebe v mestih in trgih, v svojih volilnih okrajih. Ta zahteva z naše strani je skoz in skoz utemeljena in to bi nam _bila večina prav lahko priznala. Ce bi se bila priznala ta pravica, bi prenehali takoj vsi boji. ki se vrše v tej zbornici vedno ob razpravah glede verifikacije posameznih mandatov.
To je bila glavna zahteva zastopnikov narodno-napredne stranke, kateri pa se je pridružila še druga zahteva, da naj se poviša število kmečkih mandatov in istočasno poviša tudi število mandatov narodno-napredne stranke za en mandat. Ta zahteva je izvirala iz želje, da bi se s pridobitvijo novega volilnega okraja dalo doslej brezpravnim slojem zastopstvo v tej zbornici. Hoteli cmo združiti vse industrijalne kraje, ^jer prebivaljo po večini delavski sle in dali bi tako tudi delavcem svotega zastopnika. To bi tudi popolnoma odgovarjalo programatičnim določ am in modernemu socijalnemu nazira-nju, ki je hočemo kazati pri vsaki priliki. Zaradi prekinjenja pogajanj je padla tudi ta želja v vodo in brezpravni sloji bodo ostali še nadalje brez svojega zastopnika v tej zbornici.
Poleg drugih zahtev manjše važnosti pa smo zahtevali tudi še, da se prestrogi in presubjektivni § 35. deželnega reda izpremeni tako, da bi bila izključitev kakega poslanca mogoča samo, če bi glasovali za to 4 člani odseka, tako. da bi morali biti pri izključitvi udeleženi vedno dve stranki, dočim se to sedaj zgodi z navadno večino.
Omenim še zahtevo, da naj se smejo izpremeniti okrožja volilnih okrajev samo s kvalificirano večino deželnega zbora. tako. da se volilno okrožje ne izpremeni že s tem. Če se kaki občini priklopi druga občina.
Vse te zahteve smo stavili, da čuvamo koristi in interese svojih volilcev, ti predlogi pa niso bili sprejeti, zato je padla akcija reforme volilnega reda v vodo.
Kakor sem že uvodoma rekel, smo prepričani, da more dobiti volilna reforma stalno lice šele tedaj, kadar se bodo vršile volitve na podlagi splošnosti, enakosti, tajnosti, di-rektnosti in po proporciji. Imeli smo priliko govoriti o tem tudi že v prejšnji poslovni dobi in smo poudarjali, da je samo tisto zastopstvo pravo, ki je zgrajeno na taki podlagi.
O kakem interesnem zastopstvu v tej zbornici ne moremo govoriti, ker delavski sloji na podlagi sedanje-
' ga volilnega reda ne pridejo do besede v tej zbornici. Da ni ta zbornica interesni zastop, je razvideti tudi iz dejstva, da ima v splošni kuriji 30 tisoč volilcev samo enega zastopnika, med tem ko ima 50.000 pristašev S. L. S. 10 zastopnikov. Na ta način je 37% volilcev brez zastopstva. Jasno je torej, da o kakem interesnem za-stopu ni govora.
VeČina se izgovarja, da bi vlada take izpremembe volilnega reda ne pripustila. Ce vlada reče, da je proti taki izpremembi, s tem še nikakor ni dokazano, da je to naziranje tako trdno in neomajno, da bi moral večini takoi upasti pogum. Dokaz za to nam je volilna borba vseh avstrijskih narodov za splošno in enako volilno pravico za državni zbor leta 1905. pod Gantschevim ministrstvom. Tudi takrat je vlada rekla, da ji ni mogoče privoliti v tako volilno reformo. Ko pa se je vse avstrijsko delavsko ljudstvo uprlo tej izjavi ministrskega predsednika in ko je prišla tisoč in tisočglava množica pred parlament, je tudi vlada izpremenila svoje stališče in leta 1907. je bila sprejeta volilna reforma, ki je dala tudi delavskemu ljudstvu vstop v parlament. Ko bi z isto vnemo in iskrenostjo, kakor leta 1905. narodi zagovarjali upravičenost te volilne reforme, bi tudi vlada popustila, saj je vendar vlada le eksekutivni organ zakonskih določb. (Klic: Saj je vse le prazen izgovor S. L. S.!)
Obenem pa bi bila taka volilna reforma tudi v skladu z državnimi osnovnimi zakoni, ki zagotavljajo vsem narodom enake pravice. Vlada je poklicana, da skrbi za boljšo bodočnost skupnosti. Če je posamezni, kot del celote, uverjen, da mu hoče zakonodajna korporacija pomagati, potem bo prišla v vso skupnost ona zadovoljnost, ki izvira iz urejenih pravnih razmer.
Tudi čast in ugled narodno-napredne stranke zahteva, da se vedno zavzemamo za splošno in enako vo-: lilno pravico na podlagi proporcije. To pa zahteva tudi čast druge slovenske stranke v tej zbornici. Obe stranki imata v programu zahtevo po splošni in enaki volilni pravici za vse javne zastope. Sram bi me bilo. Če bi ob tako važnem momentu odstopil od te zahteve, ki jo imam v svojem programu.
Vprašanje pa je, če bi bila taka volilna reforma všeč kuriji velepo-sestva. Po poslovniku je nemogoča vsaka volilna reforma, če zapusti kurija veleposestva zbornico. Vsi naši sklepi bi bile tedaj le prazne besede. To pa bi mogla tudi kurija veleposestva priznati, da bi slovenski del te zbornice uvedel za sebe splošno in enako volilno pravico na podlagi proporcije, slovenska večina pa bi se ne vpirala, da ostane veleposestvu isti privilegij, kakršnega ima do-sedaj.
Deželni zbor, kakršen je sedaj, ne odgovarja interesom volilcev, zlasti ne delavskim slojem. Ta deželni zbor pa niti ne odgovarja programu obeh slovenskih strank in ne modernim socijalnim zakonom ter je končno tudi v protislovju s členom II. državnih osnovnih zakonov. V deželnem zboru bi morali imeti vsi sloji priliko sodelovati, kadar se sklepajo zakoni, obvezni za vse sloje. Tudi ne bo prej v tej zbornici miru, dokler se taka volilna reforma ne izvede.
Zato predlagam:
1. Deželni zbor se izrici v principu za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico po proporcionalnem sistemu.
2. Deželnemu odboru se naroča, da izdela do prihodnjega zasedanja nov zakonski načrt glede volilne reforme.
3. Z ozirom na obstoječe razmere naj ostane kurija veleposestva kakor do sedaj;
4. Za ostale stranke se uredi volilna pravica v zmislu deželnega reda, kakor je rečeno pod točko 1.
Izjava grofa Barbota.
Deželni glavar: Besedo ima poslanec grof Barbo.
Poslanec grof Barbo: O stvari se je že v tej zbornici razpravljalo in že takrat smo že točno označili svoje stališče. Da pa še izraziteje fiksiramo to svoje stališče, izjavljam, da bo naša stranka pri glasovanju o Ganglovi resoluciji zapustila zbornico, kar bo imelo za posledico, da zbornica ne bo mogla razpravljati o volilni reformi.
Deželni glavar: K besedi se je oglasil poslanec dr. Lampe.
Poslanec dr. Lampe je naglasak da je uvedba splošne in enake volilne pravice nemogoča stvar, ker so veleposestniki izjavili, da pod nobenim pogojem ne dovole v uvedbo splošne in enake volilne pravice.
Govornik je med drugim imenoval splošno in enako volilno pravico pravljico,li jo sedal,pripoveduje napredna stranka. (Poslanec Ribnikar: Tore) ta tploiae la enake vofflae ora-
vice se norčujete! To je sramota! —
Deželni glavar: Poslanec Ribnikar, to ni parlamentarno. Kličem vas k redu!)
Dr. Lampe je končno izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti Ganglovemu predlogu in vzkliknil s povzdignjenim glasom, grozeč z roko: »Izjavljam obenem, da naša stranka sploh ne bo glasovala za nobeden predlog, ki ga bo vložila narodno-napredna stranka!«
Klerikalni poslanci hrupno ploskajo
Nato je govoril še referent dr. Vladislav Pegan. Polemiziral je proti izvajanjem.
Posl. dr. R a v n i h a r : Hočem precizirati pravno stališče našega kluba in sicer sine ira et studio. Gospoda, zavedajte se, kaj hočete s svojim predlogom storiti. Kaj takega še ni storil niti ogrski parlament, kar namišlja storiti večina kranjskega deželnega zbora. Samo pruski dež. zbor je iz istih razlogov razveljavil mandate štirih socijalnodemokratič-nih poslancev. Ali naj kranjski dež. zbor v tem oziru posnema Pruse? Sicer pa, ali je takšen sklep, kakršnega je storil verifikacijski odsek, utemeljen v zakonu? Smelo trdim, da ne. § 3. dež. reda za Kranjsko pravi, da volijo mesta in trgi 12 poslancev in se pri tem poziva na deželni volilni red. § 3. dež. volilnega reda izrecno določa, da volijo v mestni kuriji mesta in trgi in nikjer ne mestna občina ali trška občina. Iz tega je jasno razvidno, da zakonoda-jatelj misli samo na mesta in trge in ne na cele krajevne občine. A ne samo te točke, ampak tudi še razni drugi paragrafi kakor § 13., 14., 20., 24. itd. govore točno in precizno samo o mestih in trgih, nikjer pa o krajevnih, oziroma političnih občinah in izrecno razločujejo o obeh pojmih. Iz dež. in drž. volilnega reda je razvidno, da ni najmanjša politična enota občina, marveč kraj. Besedilo zakona je Čisto jasno in more se tolmačiti samo tako, da volijo v mestni skupini samo čista mesta in čisti trgi brez predkrajev, ki morda tvorijo z dotičnim mestom ali trgom eno politično občino. Stališče narodno-napredne stranke ukrepljuje tudi znana razsodba državnega sodišča.
Govornik je razpravljal nato o dež. volilnem redu in ga imenoval pravcato krparijo, ker se je volilni red vedno samo površno sestavljal in sproti krpal. Če hočejo klerikalci sedaj nekaj mestnih mandatov razveljaviti, nimajo za to nobenih zakonitih razlogov. Teh razlogov pa se jim tudi ne zdi vredno navajati, ker hočejo brez vsakega pravnega razloga izvršiti samo golo nasilstvo. (Dr. Tavčar: Tako je, ničesar drugega kakor nasilstvo!) Toda takšna nasilstva rode samo anarhijo. Zen-ker pravi: Avtonomija sloni na svobodi, enakosti in pravičnosti. Ako večina tepta z nogami svobodo in gazi pravičnost napram manjšini, deluje sama proti deželni avtonomiji.
§§ 22. in 25. dež. vol. reda določata, da je razsodba dež. vlade proti voliln. imenikom pravoveljavna in inapelabel. Dež. vlada je v smislu citiranih paragrafov razsodila, da imajo v mestni kuriji voliti samo oni volilni upravičenci, ki imajo volilno pravico v dotičnih mestih in trgih. Volilni imeniki v mestih in trgih so postali torej pravomočni in na podlagi teh veljavnih volilnih imenikov so se vršile volitve in sta bila izvoljena Lavrenčič in Mazelle. Jasno je torej, da bi bilo razveljavljenje teh volitev protizakonito. Sicer pa ako bi z mestno skupino volili tudi razni predkraji, bi mestna skupina izgubila svoj značaj in bi postala druga kmetska kurija. Na stališču, da morajo v mestni kuriji voliti samo čista mesta in čisti trgi, je stal kranjski dež. zbor celih 50 let in šele 1. 190S. je prišel odrešenik, ki je jel interpretirati zakon drugače. Toda še pri prvem noveliranju dež. volilnega reda par let pred 1908 še ni nihče mislil v klerikalnih vrstah na takšno interpretacijo, dasi so gospodje večine naravnost mojstri v friziranju raznih zakonov. (Viharna veselost med naprednimi poslanci. Posl. dr. Tavčar: Da, imenitni frizerji so res!)
Govornik je naglasak da ne vodijo klerikalne večine stvarni razlogi, kar dokazuie zlasti dejstvo, da hoče večina razveljaviti dva napredna mandata proti zakonu, dočim predlagate potrditev izvolitve posl. Skulja. ki nima niti aktivne, niti pasivne volilne pravice. (Dr. Pegan: Se nič ne predlagamo! Dr. Ravni-har: Sedaj še ne predlagate, a boste, o tem seni prepričan.) Toda napredna stranka je kulantna in res liberalna, zato tudi ne bo nasprotovala potrditvi škuljove izvolitve.
Dr. Ravnikar je podal zgodovinski pregled volitev v n estni kurili ter rekel, da je napredna stranka resna stranka in da ho .e iz ljubezni da domovine pošteno sodelovati, da-
si je g. dež. glavar v svojem nastopnem govoru odklanjal to sodelovanje, naglašajoč, da se obrača za podporo samo na večino in na veleposestnike. (Dež. glavar: To je zahtev moje osebe, kličem vas k redu. Dr. Rav-nihar: Ne moremo se ubraniti tega prepričanja, da odklanjate naše sodelovanje, za kar pa nam ni žal. Dež. glavar: Kličem vas vdrugič k redu.)
Govornik je dokazoval brez-uspešnost klerikalne politike, brez-uspešnost njene borbe proti napredni stranki, malomarnost klerikalne stranke v narodni borbi, zlasti na Koroškem. (Dr. Zajec in Jarc ugovarjata in kričita. Zajec se ziblje v fotelju in se krohoče kričaje: Cesar Avgustovo ulico ste prodali. Hrup. Dež. glavar zvoni.) Dr. Ravnihar je končal svoja izvajanja z vzklikom, da ima večina pač moč, da razveljavi mandate, nima pa k temu pravice. (Viharno ploskanje in odobravanje naprednih poslancev).
Na to je predlagal, da se odobri izvolitev posl. Jos. Lavrenčiča, Julija Mazelleta in dr. Karla Trilierja, verifikacija mandata dr. Vinka Gre-gorica pa se odgodi do končne razsodbe državnega sodišča. (Ploskanje in odobravnje.)
Izjava dež. predsednika.
Dež. predsednik: Nazor dež. vlade se ne vjema s stališčem dež. odbora in verifikacijskega odseka. Gre za vprašanje, ako naj v mestni skupini volijo samo mesta in trgi kot taki, ali skupno s predkraji, ki tvorijo z dotičnim mestom ali trgom eno občino. Vlada se je postavila na stališče, da imajo z edino izjemo Kamnika voliti v mestni supini samo čista mesta in čisti trgi. Pri tem jo je vodilo tudi prepričanje, da bi v nasprotnem slučaju mestna skupina izgubila svoj mestni značaj, kar bi bilo nedopustno.
To pravno naziranje vlade podkrepljuje več kakor desetletna praksa. Sicer pa tudi princip interesnega zastopstva, ki je veljaven za deželne zbore, sam upravičuje stališče deželne vlade.
Stališče naprednih poslancev.
Dež. glavar: Besedo ima posl. Jos. Lavrenčič.
Posl. Jos. Lavrenčič : Nečem govoriti o predlogu verifikacijskega odseka, ker je to storil že moj predgovornik. Reagirati pa moram prori očitanju, da je bilo na Vrhniki pri vohtvi 116 glasovnic zaznamovanih. To očitanje seveda leti name, ker je »Slovenec« par dni preje, predno je odsek izdelal svoje poročilo, direktno spravljal te zaznamovane glasovnice v zvezo z mojo osebo. To sumničenje odločno odklanjam in zavračam.
Govornik je razpravljal o zaznamovanih glasovnicah, naglašal. da na Vrhniki sploh ni bilo zaznamovanih glasovnic, razen ako se smatra za zaznamovano ono, ki je bilo na njej napisano »Št. 144, dr. Janko Ma-rolu. Sicer pa se nepravilnosti gode na tej in oni strani pri volitvah. Znan mu je slučaj kot predsedniku giavne volilne komisije, da so bile v neki občini na Notranjskem oddane 3 glasovnice več kakor je bilo sploh voliicev. (Velikanski hrup med klerikalci. Dež. glavar zvoni.)
Posl. Lavrenčič je končno izjavil, da od večine, znane po svojem nasilstvu, terorizmu in zakonolom-stvu ne pričakuje drugega, kakor da bo razveljavljena njegovo izvolitev. (Napredni poslanci ploskajo in kličejo: Tako je, nasilstvo bo jih same najprej ubilo.)
Dež. glavar: Besedo ima sedaj poslanec dr. Triller.
Poslanec dr. Triller: Predlog verifikacijskega odseka je imel od vsega začetka poseben namen. Imel je tendenco, da prisili narodno-napredno stranko k novi volilni reformi. L. 1908. smo z najresnejšo in najboljšo voljo, to moram priznati, dosegli najneugodnejši uspeh. Zato smo postali tudi previdnejši, a zategadelj še nismo frivolno preprečili volilno reformo. Zavračam z vso odločnostjo očitanje, da je napredna stranka preprečila volilno reformo radi »Hausknecht«-paragrafa. To je neresnično.
Mi nismo zahtevali te odprave, pač pa smo upravičeno terjali, da se v disciplinarnem odseku sme izključiti samo onega poslanca, za katerega bo glasoval tudi zastopnik vete" posestnikov. Tako je stvar in nič drugače. — Napram predlogu verifikacijskega odseka je preciziral svoje stališče, tudi g. deželni predsednik. Obžalujem, da je bila ta izjava zelo medla in nejasna. Pričakoval sem, da bi bila vlada izjavila, da je de lege lata stvar pravoveljavna in povsem jasna. Končno pa zadostuje tudi ta izjava, ako bo vlada ostala i v bodoče trdna in se ne bo vdala pritisku klerikalne stranke. Govornik je označil predlog verifikacijskega odseka kot zakoaolomstvo in izjavil, da bo- .
do narodnonapredni poslanci vkljnb nasilstvu in terorizmu večine delovali v zbornici naprej za uveljavljeni svojih načel (Napredni poslanci ploskajo.) prepričani, da bo končno zlomlien tudi terorizem, ki ga sedaj izvaja klerikalna stranka v deželi.
Stališče veleposestnikov.
Deželni glavar; Besedo Ima poslanec grof Barbo. Grof Barbo:
Kakor že v prejšnjem zasedanju, izjavljam tudi sedaj v imenu veleposestniške skupine, da je za nas me-rodajna samo razsodba državnega sodišča in dosedanja praksa. Zato bomo glasovali za dr. Ravnikarjev predlog, da se izvolitev poslanca Josipa Lavrenčiča in J. Mazelleta verificira in da se verifikacija kamniškega mandata odloži do časa. ko znova izreče svojo razsodbo državno sodišče.
Glede loško-kranjskega mandata izjavljam, da bomo glasovali za odsekov predlog.
Lampe govori, izziva in psuje!
Nato je govoril deželni odbor-Tfik dr. Lampe. Govoril je po svoji stari, že znani navadi. Zagovarjal je seveda nasilstvo, kakor je pač mogel in znal z sofismi in »abatistiko, potem pa je izzival in psoval naprednjake. Imenoval je napredno stranko kot element nereda in anarhije. To-gotil se je radi borbe proti dr. Kreku v kamniškem okraju, otresal jezo nad »Slov. Narodom« in odgovornim urednikom dr. Ravniharjem, ker list ni hotel sprejeti njegovih znanih popravkov, označujoč to za — »kulturni škandal ter končno pozval zbornico, naj glasuje za odsekove predloge
Ved Lampetovim govorom so klerikalci kričati in razsajali, da ni bilo slišati besede. Posebno glasni so bili, ko je Lampek omenil dr. Kreka. Vpili so: »Kakšno krivico ste delali dr. Kreku, sram vas bodi!« Napred-niaki so molčali in se smejali, kar klerikalcem očividno ni bilo po volji, ker bi radi imeli škandale. Nato je govoril še poslanec Jos. L a vre n-č i č kratek govor o osebni stvari, nakar je imel zaključno besedo še referent dr. Pegan.
Po govoru poslanca dr. Pegana. ki je govoril zelo slabo in katerega ^o večkrat prekinili in ustavili napredni poslanci s takimi vprašanji, na katere ni mogel mož odgovoriti in ga je rešil deželni glavar s tem, da je zvonil, je dal deželni glavar na glasovanje predlog verifikacijskega odseka, iz katerega predloga je izločil poslanca dr. Gregoriča. Odsekov nredlog je bil sprejet. Odklonjen je bil z večinfskimi glasovi predlog, da se odloži potrditev izvolitve poslanca dr. Gregoriča. Sprejet pa je bil nato predlog, da se potrdi izvolitev poslanca dr. Gregoriča. Dalje je bil sprejet z večinskimi glasovi, da se izvolitvi poslancev Josipa Lavrenčiča in JuHi* Mazelleta ne potrdita. Po glasovanju je nastal v dvorani pre-Jšen hrup. Napredni poslanci so zapustili dvorano s klici: Sramujemo se vas! Nato je bil sprejet predlog, da se potrditev izvolitve poslanca dr. TrHerja odloži. — Končno je bil sprejet predlog imunitetnega odreka, da ^e izroči sodišču poslanca Turka..
Nato je naznanil deželni glavar, \edaj se vrše seje odsekov in zaključi! sejo. Prihodnja seje se vrši v petek dne 27. t. m.
Dnevne vesti.
-f V kranjskem deželnem zboru
jc danes manjšina popolnoma brezpravna in se dela ž njo na tak način, da to že presega vse meje. Tisti klerikalci, ki so dolgo let kakor zverine divjali v dež. zboru, ki so razsajali in arJvijali in onemogočali vsako delo, zuliruio zdajšnjo manjšino z vso hrutai-.:ostjo. Napredni predlogi ne pridejo na razpravo, naprednjaku vzame cesarjev zaupnik besedo kadar se inu zdi in se drzne odklanjati njihove interpelacije, dočim smejo klerikalci počenjati in govoriti kar hočejo. Brezmejna je pristranost, ki jo kaže cesarjev zaupnik v dež. zboru. To se je videlo zadnjič, ko je postal Dermastja nesramen. Za vse slučaje je pa še pripravljen Haus-kneeht-paragraf, s katerim napredne poslance iz zbornice pomečejo, kadar se ti upro klerikalnim krivicam in nasilstvom. Med albanskimi divjaki je več pravice kakor v kranjskem dež. zboru. Z ozirom na te neznosne razmere so napredni poslanci pri pogajanjih zaradi volilne reforme tudi zahtevali premembo opravilnika, da bi manjšina ne bila več brezpravna. Samo to so zahtevali napredni poslanci, česar so deležne manjšine v vseh dež. zborih, pravico, se braniti proti krivicam in nasilstvom. Klerikalci pa seveda o tem nečejo ničesar slišati. Kam bi pa prišli, če bi se irogli napredni poslanci svobodno
gibati in svobodno raakrinkovatt
klerikalno početje. Klerikalci so odklonili vse zahteve naprednjakov. To je naravno, saj imajo vse vzroke se bati ljudske nevolje, Če bi napredni poslancj mogli svobodno nastopati m brezobzirno resnico povedati o tem, kar delajo klerikalci. Kako lepo je zdaj vse urejeno. Ce napreden poslanec usta odpre in kaj pove kar klerikalcem ni všeč, pa začnejo klerikalci aanerjati in izzivati, cesarjev zaupnik1 mu vzame besedo in končno nesrečnega naprednega poslanca še izključijo. V takih anarhisfovsKih razmerah cvete seveda klerikalna pšenica! Pa dolgo tako več ne pojde, zakaj proti takim neznosnim razmeram bo treba naposled seči tudi po najskrajnejših sredstvih.
i Brezobrazna reklama. Ni naša navada, da bi klerikalcem kvarili veselje, kadar delajo reklamo za svoje može. Potrebni so reklame, kajti s svojim delovanjem se pač nikomur ne priporočajo. Nimamo torej nič proti temu, če proglaša »Slovenec« vsako šemo, ki je ujela kak mandat, za politično potenco, vsako idijotsko jecljanje za govorniški dogodek, prave voditelje klerikalne stranke pa za nekake polbogove. Toda ta reklama ne sme postati brezobrazna. Tako brezobraznost pa je zagrešil sno-či Slovenec«, pišoč: »Deželni glavar dr. Susteršič je bil pozvan k cesarju k avdijenci. Včeraj se je odpeljal na Dunaj in se vrne v torek zjutraj.- — Ta notica je nalašč pisana taKO, kakor da je cesar poklical K sebi dr. Susteršiča, da se bo z njim posvetoval kdo ve o kakih važnih stvareh. Pozvan k avdijenci! To mora vendar imponirati, posebno takim ljudem, ki nc vedo, da se cesar s kakim deželnim glavarčkom sploh ne posvetuje o nobeni stvari, ker ima za posvetovanje svoje ministre. Dr. Sn-steršič ni bil tudi prav nič pozvan k avdijenci, ampak je po starem običaju lepo in ponižno prosil, naj se mu dovoli avdijenca. da se zahvali za imenovanje dež. glavarja. To je vsa skrivnost te avdijence. Brezobrazno pa je. kako je poskušal škofov list celo to avdijenco izrabiti za reklamne namene in vzbuditi med ljudmi mnenje, da je cesar poklical dr. ?u-steršiča k sebi, kakor da bi se imel ž njim kaj posvetovati. To pa je ta dr. Šusteršič še veliko prevelika ničla, da bi ga avstrijski cesar klical k sebi ali se ž njim posvetoval.
Rekonstrukcija kmečkih volilnih okrajev. Sedanja pogajanja zaradi premembe deželnega volilnega reda so šele prav pokazale, kak resen opomin so bile zadnje deželno-zborske volitve za klerikalce. Klerikalci so se velikanskih manjšin, ki so nastopile proti njim v vseh okrajih, tako ustrašili, da hočejo volilne okraje premeniti. V tem tiči priznanje, da se boje velikega preobrata na kmetih in da se tresejo za svoje mandate. Sedanjih okrajev ne marajo več. ker se boje. da bodo katerega izgubili, malih okrajev, ki bi vsak sam zase volil, tudi nečejo, ker bi znali kak mandat izgubiti, ampak take okraje hočejo, da bi bili za vedno zgotovljeni klerikalcem. Napredni poslanci so Šli v popustljivosti res do \rajne meje. ko so hoteli celo v ta! ) premembo privoliti. No, stvar i padla v vodo in naprednim volilcem ni tega treba žal biti. Klerikalni redlog je najbolje pokazal, za kako ogrožene smatrajo klerikalci kmečke okraje in kako velik preobrat se da doseči z delom. Danes, ko je klerikalno gospodarstvo razkrinkano, ko pričajo nameravano velikansko zvišanje doklad in novi dolgovi, kako brezvestno so klerikalci delali z denariem dežele, ni težko uganiti, kjer je treba začeti z delom, da se stre klerikalna strahovlada.
— Kamila Theimerjeva in dr. Krek. Klerikalno glasilo poroča, da je Kamila Theimerjeva ovadila državnemu pravdništvu tudi dr. Kreka zaradi velesrbske propagande. Baje ga dolži, da je posredoval že korespondenco med zarotniki, ki so umorili kralja Aleksandra, in med sedanjim kraljem Petrom, in tudi poskrbel, da je Zadružna zveza financirala velesrbsko propagando. Ta ovadba je seveda ravno tako popolnoma neutemeljena, kakor je bila Theime-ričina ovadba proti dr. Trillerju in dr. Oražnu. A nehote se mora človek Vprašati: Kdo pa ima interes na tem, da dela Theimerica take bedaste ovadbe in ž njimi samo sebe pokopava?
J Preložene obravnave. Obravnava o tožbi Kamile Theimerjeve proti »Gorenjcu« in »Slovencu« jc zopet preložena ...
+ Ali je Albanija avstrijska provinca? Najnovejši ukrep avstrijske vojne uprave predpisuje rezervnim častnikom pr eg obstoječih službenih knjig tudi nakup nemsko-ogrske-ga albanske^ slovarja. OfcirOina nemško-ogrsk<; tafijanskega. Častnik1 moralo vo, ti oblasti naznaniti.
katerega teh jezikov, t. j. albanskega ali italijanskega ne znajo. Vprašamo, če je Albanija že avstrijska provinca ali pa morda misli vojna uprava okupirati Albanijo?
-f- Iz železniške službe. Za asistenta je imenovan uradniški aspi-rant Rudolf Stergar na Trati pri Škofji Loki.
- Glavna posojilnica. V nedeljo se je vršil v Mestnem domu izredni občni zbor zadružnikov Glavne posojilnice, na katerem je likvidacijski odbor poročal o stanju porav-navne akcije. Likvidacijski odbor je po naročilu občnega zbora, ki se Ua vrši! 8. junija 1910. ponudil upnikcin-vlagateljem poravnavo v tem smislu, da jim do 1. julija 1914. plača 30, c njihovih terjatev. Poravnati je 3.e je posrečilo pridobiti g. sodnega svetnika dr. Mohoriča v Ljubljani za predavanje o zanimivi juridični snovi: Lastninska hipoteka. Predavanje se vrši nepreklicno dne 28. t. m. ob pol 9. uri zvečer v gostilniškem prostoru Narodnega doma. Vabljeni so vsi notarski kandidati, pa tudi vsi drugi gospodje juristi kot dobrodošli gostje.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Opozarjamo p. n. občinstvo, da so denarni zavodi v Ljubljani ob sobotah in dnevih pred prazniki odprti za stranke le od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne. Od 1. ure dalje se v nobenem zavodu ne uraduje.
— Zanimiva obravnava. Danes, dne 24. februarja prideta pred porotno sodišče nevarna vlomilca Ivan Pavjič in Leopold Jereb, ki sta izvršila v uradnem poslopju okrajnega glavarstva v Kamniku tatvino. Prvi pogled je naredil utis, da je bil vlom namenjen na mobilizacijske akte. Natančnejša preiskava pa je pokazala, da mora biti ta vlom interna stvar — in to tembolj, ker je bila po sveže barvani sobi okrajnega glavarja, ki je bil Šele prišel v Kamnik razlita obila množina barve za štampilije in to na način, da se je moralo sklepati edino le na maščevanje. Cela stvar je nudila sliko, da se gre tu za tak slučaj, kakor pred leti, ko je bila okrajnemu glavarju Kressetu menda zažgana zastava. — Intenzivna in docela naporna, pritem pa tudi drzna preiskava kamniškega orožniškega stražmojstra pa je bila kljub velikim težkoeam dognala, da je stvar čisto drugačna, kakor se je prvotno domnevalo. Dognalo se je namreč po enodnevni preiskavi, da sta bila dan pred vlomom zelo nevarna tatova Ivan Pavlic in* Leopold Jereb v Kamniku, kar je sum vzbudilo, cla znata ta dva priti v pošfev kot storilca imenovanega vloma. V teku nadaljnega dne pa je orožništvo v Kamniku doprineslo dokaz, da sta Pavlic in Jereb izvršila imenovani vlom. — Pavlica je videla v Kamniku in poznala samo ena ženska, ki je dala o stvari prve podatke. Na podlagi nadalje razkritih dejstev s strani orbiflifctva v Kamniku fe policija v Ljobijani po prejetem obve-
stilu nadaljno ukrenila za aretacijo obeh zločincev. Pavlic in Jereb sta bila, kakor znano, po preteku dveh tednov po vlomu v Kamniku po policiji v Celovcu aretovana. Prej pa sta se več mesecev klatila po Kranjskem, Primorskem, Koroškem in HrvaŠkem. Povsod, kjer sta se pojavila, sta izvršila zelo drzne vlome in kdo ve, Če bi še danes ne bila prosta, da jima orožništvo v Kamniku ni prišlo na sled in jima potegnilo krinke raz obraz.
. Krvava pustna nedelja. V nedeljo so železniški delavci v zvezi z domačini iz Birčne vasi hoteli v Koša-kovi gdstilni v Novem mestu napasti domačine iz jeze, ker so jih le-ti prejšnjo nedeljo pri poboju v Šmihelu v beg pognali. Ko je gostilničar s pomočjo hlapca hotel fante segnati iz gostilne v vežo in se jima je to deloma tudi posrečilo1, je eden Hrvatov od zadej napadel hlapca Jerina z bodalom v pleča, v trenotku, ko se je obrnil, da bo šel nazaj v gostilno. Bodalo je napravilo 8—10 cm globoko rano. Po dejanju je storilec zbežal v Kandijo, kjer so ga orožniki vjeli in z nekim drugim pretepačem vred zaprli.
V Koševniku pri Idriji, kamor Idrijčani radi zahajajo na nedeljski odpočitek od začetka pomladi tja v pozno jesen, prične sezona s prvim marcem. Ker je pot v Koševnik prijazna in Lainpetova gostilna narodna, zlasti odkar jo je prevzel gosp. Aleks Gosler, bodo tudi letos Idrijčani radi obiskovali Koševnik, kjer je vsako nedeljo dosti zabave, saj prepeva gori redno dobro znani idrijski kvartet gg. Tone Kogej, Aleksander Gosler, Josip Brus in Ivan Lampe. Izletniki na veselo svidenje v nedeljo v Koševniku !
»V divjine najglobji grozi«,
džungeldrama v 2 delih, katera se predvaja danes v kinematografu »Ideal« (telefon št. 328.), spada med najboljše, kar se jih je te vrste uprizorilo. Ka-thlyn Willams v glavni vlogi je oča-rujoča in igra mojstrsko. — Fina in zabavna je veseloigra »Kita«. — Predstave ob 4., 5., 7., pol devetih in trajajo eno uro in pol. — Cene navadne.
V strugo Ljubljanice je skočil. Na prav nenavaden način si je hotel vzeti življenje danes po noči neki Š. Bil je v kavarni Avstrija blizu Jubilejnega mostu. Naenkrat si je zmislil, da ne more več živeti, stekel je na cesto, kjer pa je padel znak. Hitro se je zopet pobral in stekel na Jubilejni most ter skočil v suho strugo Ljulja-nice, kjer je obležal. Ljudje ki so to videli, so takoj šli pomagat in dva sta ga privlekla iz struge, dočim so drugi poslali po rešilni voz. Prepeljali so ga v bolnišnico kjer pa so ga danes zjutraj ko se mu je razburjenje poleglo, zopet izpustili, ker se k sreči ni resno poškodoval. Je šele 22 let star ter pravi da si je hotel vzeti življenje, ker se je bil s svojimi domačimi skregal.
Še en Zgorn eavstrijec kot nov gest. Včeraj so v ljubljansko prisilno delavnico zopet privedli 46 letnega Zgornjeavstrijca Jožefa Hofstatterja rodom iz Steyra. Kakor se vidi, imata Zgornja Avstrija in Tirolska prav obilo takega materijala, ki nam dela sitnosti in neprilike.
Telefonska in brzojavno poročila.
Deželni zbori.
Lvov, 24. februarja. V včerajšni seji deželnega zbora je poročal poslanec Glombinski o lokalnoželezni-škem programu. Poslanec Stapinski je zahteval, da se najprej zgrade ga-liške lokalne železnice in šele potem bosanske železnice.
Češko-nemška spravna pogajanja razbita.
Dunsj, 24. februarja. Snočno resolucijo nemških poslancev s Češkega smatrajo kot napoved, da se bodo v nedeljo na plenarnem zborovanju v Pragi vse nemške stranke postavile na sta-lišče Bachmannove stranke. Pogajanja je smatrati za razbita. Češki krogi so popolnoma mirni ter pravijo, da je razbitje pogajanj zadeva Nemcev, katero morajo Čehi samo registrirati. Tekom tega tedna se sestanejo češke stranke, da se posvetujejo o nadaljnem svojem stališču. Agrarni list „Venkovu piše: Spravne konference so pokopane, besedo ima zopet državni zbor.
Hrvaška. Zagreb, 24. februarja. Podpredsednik hrvaškega sabora dr. Lukinič je pozval frankovca Zatluko na dvoboj, ta je pa odklonil, češ, da je kristjan. Dr. Lukinič je pozval na dvoboj tudi še milinovca Perziča in Paveliča.
Atentat na škofa Mikiossvja. Budimpešta, dne 24. februarja. Škof Miklossv pravi, da kaže vse, da so atentat na njega izvršili Romuni, ni pa izključno, da so bili vmes tudi ruski in panslavistični agitatorji. Kakor poročajo iz Černovic, domeva policija, da se ji bo posrečilo izslediti atentatorja*
Debreczin, dne 24. februarja. Vsem, ki so bili ranjeni so popokale žile na obrazu ter tožijo zaradi bolečin v prsih. Odvetnik Csatth je umrl vsled težkih notranjih poškodb.
Rusija.
Petrograd, 24. februarja. Dumi je predložena finančna predloga glede naknadnega kredita 105 milijonov rubljev za splošno rusko poskusno mobilizacijo, ki se prične 15. marca. Tudi črnomorsko brodovje bo baje vpoklicalo rezerviste 18. marca. Mehika.
New York, 24. februarja. Države, ki hočejo ustanoviti v severni Mehiki novo republiko, so sledeče: Sonora, Chihiiahua, Coahuilla, Nuovo, Leon, Tamaulipas in Sinaloa.
Veracruz, 24. februarja. Vstaši so včeraj razstrelili vojaški vlak pri Limi, 55 častnikov in vojakov je bilo razmesarjenih, mnogo je bilo težko ranjenih.
Dogodki na BaSfcanu.
Albanija.
Hamburg, 24. februarja. Princ Wied pride v kratkem sem. Najbrže hoče uvesti pogajanja trgovinskega značaja za Albanijo.
Pariz, 24. februarja. Listi poročajo iz Rima, da bo italijanska vojna ladja ,Quartou počakala princa Wieda na odprtem morju in ne bo priplula v Trst. Italijanski mornariški krogi pravijo, da je vzrok za to ta, ker smatra italijansko mornariško ministrstvo po dogodkih leta 1866 za nemogoče, da bi prišla kaka italijanska vojna ladja v kak avstrijski pristan.
Berolin, 24. februarja. Listi poročajo, da je prišlo med pristaši Izmail Kemala in Esad paše pri Elbasanu do krvavega boja. Mnogo Albancev je bilo ubitih. Boja se je udeležilo tudi albansko orožništvo.
Črna gora.
Bar. 24. februarja. Tu so otvorili elektrarno za barsko pristanišče in za razsvetljavo mesta.
oetinje, 24. februarja. Skupščina je odpravila včeraj generalno debato o adresi. Debata je bila zelo živahna. Bivši finančni minister Duljevič je zahteval, da se v adreso izrecno vzame pasus, ki zahteva carinsko, vojaško in diplomatično unijo s Srbijo.
Srbija.
Belgrad, 24. februarja. Glasom statističnih dat srbskega vojnega ministrstva ima Srbija v mirnem času 2800 častnikov, 7100 podčastnikov in 41.700 vojakov.
Srbsko vojno brodovje. Belgrad, 24. februarja. „Mali Žurnal* piše glede srbsko-grških od-nošajev, da je v interesu ojačenja grškega vojnega brodovja, da si omisli tudi Srbija svoje vojno brodovje. To srbsko vojno brodovje naj bi tvorilo najprej del grškega vojnega brodovja, če bi se pa kdaj Srbija in Grška raz-družili, bi imelo srbsko vojno brodovje svoje pristanišče ob črnogorski obali. Če bi bilo tudi srbsko vojno brodovje za prvi čas nekak luksus, vendar ni dvoma, da bi utegnilo imeti v bodočnosti za Srbijo velik pomen.
Bolgarska.
Sofija, 24. februarja. Včeraj po noči so neznani ljudje prevrnili kip umorjenega bivšega ministrskega predsednika Stambulovca, Petkova. V jutranjih urah so kip zopet postavili.
Grška.
Rim, 24. februarja. „Tribuna" piše, da je sklenila grška vlada kupiti en dreadnought in več drugih vojnih ladij, ki se grade za Turčijo. Grška hoče vzdržati na vsak način svojo nadvlado v Egejskem morju.
Turčija.
Carigrad, 24. februarja. Med mladoturškim komitejem in Armenci je prišlo glede volitev v parlament do sporazuma. Armenci dobe 13 poslancev. V Carigradu bodo volitve 28. t. m.
Kmečko pisarna norsdno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno - napredne stranke v Ljubljani« VVolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom«
Oraštma naznanila.
„Društvo nižjih mostnih uslužbencev" ima dne 28. svečana 1914 ob 7. uri zvečer v mestni posvetovalnici občni zbor s sledečim dnevnim redom: i. Branje zapisnika zadnjega občnega :bora, 2. poročilo društvenega odbora o delovanju in denarnem poslovanju društva, 3. poročilo računskih preglednikov, 4. volitev predsednika in šestih odbornikov, 5. določitev društvenih orispevkov, 6. volitev dveh računskih reglednikov, 7. slučajnosti. K polno-tevilni udeležbi vabi svoje člane dru-tveni odbor. V slučaju nesklepčnosti ^e vrti občni zbor pol ure pozneje pri vsaki udeležbi.
Obrtne zadruge na Bledu občni zbor se vrši dne 1. marca 1914, v nedeljo popoldne ob 2. uri v hotelu Triglav na Bledu.
Slovensko društvo Zvezda" na Dunau priredi v nedeljo, dne 1. >ušca 1914 v vrtni dvorani restavracije Haindl, IV. Favoritenstrasse 54, zabavni večer s petjem, godbo in plesom.
Presveta.
V slovenskem gledališču
vprizori na pustni torek burka s petjem in godbo »Lumpacij Vagabund A\ »Zanikrna trojica«. Dirigira g. ! a vosi a v Pahor. Začetek je ob 6. uri
n ne, kakor se je prvotno poročalo <->h r>. uri. V vlogah zanikrne trojice, krojača, mizarja in Čevljarja, nastopijo gg. Skrbinšek. Drenovec in Povhe. V četrtek ob pol 8. uri zvečer se predstavlja noviteta Stari naviljondrama G. VVieda, v 4 dejanjih. Vlogo vrtnarja igra g. Borštnik. V nedeljo, 1. marca, se vprizore novo naštudirani ^RokovnjaČi«. Rlaža Mozola igra bivši član slov. Jedališča. gospod Rafko Salmič. režiser, artistični vodja in bivši pred-
:dnik slov. dramatičnega društva v Jelju.
V Novem mestu obsojen kaplan.
V:nko Kavčič, kaplan in katehet v Št. lanžu je dne 2. januarja v šoli pretepal učenca Beca, sina posestnika iz Kamnic. Kaplan je otroka prvič s tako silo udaril, da se je deček zgrudil na tla, a ko je vstal, ga je še enkrat uda-ril po obrazu, pri čemer mu je 2 zoba omajal. Kaplan je bil zato pri okr. sodišču v Radečah obsojen na 10 K srlobe, 5 K za bolečine in 4 K za zdravniško spričevalo. Proti tej razsodbi je je pritožil na okrajno sodišče v \*ovem mestu, ki je pa razsodbo pr-.ega sodnika v polnem obsegu potrdilo in vzklic kot neutemeljen zavrnilo.
Razne stvari.
* Atentat na škofa v Debreczinu.
* ^eraj dopoldne se je zgodila v uradu Škofovega zastopnika novoosnovane grško-katoliške škofije v Debreczinu. vikarja Jaczkovicsa eksplozija, ki je vikaria in tajnika Slep-kovszkega raztrgala na kose. V neki -osedni sobi se je nahajal škof Štefan V.iklossv. ki na ni bil nič ranjen, do-
im je bil odvetnik Csatth težko poškodovan. Vsi zidovi urada so se podrli in cela hiša je močno poškodo-:na. Eksplozija je provzročila v Hiši tako paniko, da je vse zbežalo na sro. Zračni pritisk je zdrobil tudi
^e šipe sosednih hiš in opeka je ranila več ljudi na cesti. Tudi v pritlič-iu in v mezanino so se podrle stene, v drugem nadstropju pa je začelo goreti. Ubitih je bilo pet oseh. spoznati pa sta bili samo dve trupli, in sicer
ruplo škofovega sluge in njegove žene. Težko ranjenih pa je mnogo
^eb. Hčerka škofovega vikarja je
Maznela, ko je videla razmesarjeno truplo svojega očeta. Preiskava je dognala, da je dobil škof včeraj zjutraj iz černovic neki paket, ki je podiral. Policija domneva, da ie
11 v paketu ekrasit. Paket ie bil že v soboto aviziran ter ima pismo, kjer
. naznanja pošiliatev. podpis: Ana Kovacs. Černovice. V tem pismu nravi, da bo poslala škofu 100 K, ki ih naj porabi za cerkev ali pa £a reveže, poleg tega pa naznanja, da bo >osla!a še pozlačen svetilnik in dragoceno preprogo.
* Stavka pomorskih častnikov Marselju se še vedno nadaljuje.
Parobrodne družbe so opustile več ženj in groze, da bodo častnike in tudi strojnike, podčastnike in delavec, ki so se pridružili stavki, odpustile.
* Obsojena pisateljica. V Fran-
kobrodu je bila obsojena znana socialistična pisateljica Roza Luksemburg zaradi ščuvanja proti državnim oblastim, posebno proti državnemu pravdništvu na eno leto ječe.
* Eksplozija v tovarni za dina-mit. Eksplozija v Nobelovi tovarni za dinamit v Ardeeju je povzročila ogromno škodo in zahtevala več Človeških žrtev. Kako je nastala eksplozija, ni znano in se brežkotne tudi ne
bo moglo dognati. Vse stavbe tovarne so skoraj popolnoma porušene. V tovarni je bilo takrat okrog 300 delavcev, ki so vsi več ali mani težko ranjen. Ranjence so prepeljali s posebnim vlakom v bolnišnico. Med vožnjo je umrlo 8 delavcev, koliko pa je še mrtvih pod razvalinami, še ni znano«
* Dvoboj s smrtnim izidom. V nedeljo se je vršil v trenski vojašnici v Budimpešti dvoboj na pištole med zavarovalnini nadzornikom Sig-mundom Baboczayjem in njegovim svakom, nadporočnikom 12. pešpolka Štefanom Hajdujem. Povod dvoboja so bile družinske razmere, katere so napotile liajduja, da je pozval Ba-boczanvia. ki bi se bil moral v kratkem poročiti z njegovo v prvem zakonu ločeno sestro, na dvoboj, kljub temu. da je bil Baboczani pripravljen prositi /a odpuščanje glede žalitev, ki jih je povzročil svoji bodoči zaročenki. Pvobojevnika sta se streljala na 50 korakov. Prvi je ustrelil nadporočnik Tiajdu. On ni zadel. Prugi je ustrelil nasprotnik, pa mu je orožje odpovedalo. Po drugem strelu je padel nadporočnik fiajdu na tla in zavpil »Zadet sem<. Odpeljali so' ga v garnizijsko bolnišnico, kjer ie mož kmalu nato umrl. Policijo je obvestil neki neznanec o dvoboju tele-fonično. Policija je poizvedovala po vseh vojašnicah, kje se je vršil dvoboj, toda v vseh in tudi v trenski vojašnici so dvoboj tajili, še le, ko so zvedeli za ime dvoboievnikov in aretirali enega sorodnika Baboczavja. se je stvar pojasnila.
Danes z
Sokolova
„Ples v
Začetek ob 8.
laskah11.
Vstopnina 2 K.
Gospodarstvo.
— Oddaja čistokrvnih plemenskih bikov, kupljenih z državno podporo. Z državno in deželno podporo se nakupi večje število plemenskih bikov, ki so za zboljšanje govedi na Kranjskem primerne, in sicer: a) plemenski biki sjmodoiske pasme (ru-menobelo lisasti z belo glavo), ki se oddajo samo v kraje ljubljanske okolice in na Notranjsko, kjer je ta pasma že vpeljana: h) plemenski biki sivkaste pasme (enobarvni, sivkasti ali rjavkasti), ki se oddajo samo na Dolenjsko in v ostale kraje na Notranjskem, in c) plemenski biki pinc-gavske pasme (temnordeče lisasti), ki se oddajo samo na Gorenjsko. Nakup in oddajo teh plemenskih bikov s pomočjo omenjenih podpor zvršita po določilih zakona z dne 30. decembra 1. 1909. po medsebojnem dogovoru deželni odbor kranjski in c. kr. kmetijska družba kranjska. Prošnje je vložiti takoj pri glavnem odboru c. kr. kmetijske dražbe kranjske v Ljubljani.
—- Kreditne operacije finančne uprave. Poroča se. da bo predlr Mlo finančno ministrstvo predlogo / radi posojila v prvi seii Doslanske z or-nice. Će bo zbornic;« predlogo rc ila, bo izdana renti najkasneje koi em marca ali začetkom aprila. Če r bi državni zbor \ sled obstrukcije ne mogel delati, bo krila vlada svojo najnujnejšo kreditno potrebo z visečim dolgom. Finančna uprava namerava najprej nadaljevati eskomp-tiranje davčnih menic, če bi pa to ne zadostovalo, bi vzela kontokorentni predujm. eventualno izdala zakladne zadolžnice. Dne 1. julija zapade prva polovica dolarskih zadolžnic v znesku 62 in pol milijona kron. Velik del teh zadolžnic ima poštna hranilnica.
- Žitni monopol v Rusiji. O finančnem načrtu novega finančnega ministra Barka se govori, da naj se nadomesti dosedanji monopol za žganje, ki je dajal doslej letno 900 milijonov rubliev. z žitnim monopolom. Po celi državi naj se ustanove elevatorji. kamor bi morali oddajati kmetje jeseni žifo, ki ga ne potrebujejo doma. Cena za nakup tega žita bi se določila vsako leto na podlagi mednarodnega trga. Izvažanje in posredovalno prodajanje prevzame država, ki bi imela iz tega velikanski dobiček, pa tudi za kmete bi bil ta sistem velik pridobitek, za inozemske agrarne kroge, zlasti pa za avstrijske agrarce pa bi bil ta sistem naravnost katastrofa, tako da slišijo gotovi krogi že rožljanje z orožjem zaradi ruskega žita.
DaaSiji Ust obsepa 6 tiru*.
Izdajatelj In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnikar, drž. poslanec. Lastnina bi tisk »Narodna tiskarne«.
h sbMK M
Otroci, ki se branijo zauživati ribje olje, imajo prav posebno radi Scottovo emulzijo. Ta vzrok navaja zdravnike, da namesto navadnega ribjega olja odrejajo Scottovo emulzijo, ako ja malim pacientom treba kosti tvor nega pomoč ka. Scot-tova emulzija daje vsled svojih kostitvor-nih sestavin mlademu organizmu moč. Otroci se prično pridno postavljati na noge in hitro prično veselo skakati okoli. OdloČite se torej, tudi svojim bledim nežnim otrokom dajati dobro, lahko prebavno Scottovo emulzijo, ki jih pretvori v debetolične, vesele otroke. — Seveda samo Scottovo emulzijo, ne kake druge.
Cena originalni steklenici 2 K SO v. Dobiva a« po vach lekarnah Proti vpoittjatvi M rin. v ni.menih enamkah dobite od tvrdke Sin*»i
4* o majeva renta .... 4*2° o srebrna renta . . . 4°/o avstr. kronska renta . 4*fc ogr kronska renta 4° 6 kranjsko dež. posojilo 4% k. o. Češke dež. banke
Srečke iz i. 1860 1864.
rdeč. križa
»» »♦ »» „ tiske........
„ zemeljske ! izdaje .
»» » 11- >» •
„ ogrske hipotečne . .
dun. komuna ne . . „ avstr. kreditne . . . „ ljubljanske
avstr.
ogr. „ M
j, bazilika.....
m turške......
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe
Južne železnice.....
Državne železnice ....
Alpine-Montan......
ČeSke sladkorne družbe . Živnoslenske banke • . •
Valute.
Celdnt.........
Marke.........
Franki.........
Rubljf *. II 253-50
MeteoroloSKno poročilo.
Viiiia oia morjem 3N*2 Srednji zrini tlak 73« mm
Dcaarii Blagovni
83 60 83 80
»7 60 87«0
8385 84 05
83 20 83 40
—•— 89-—
88-25 89-25
440 — 450 -
675-— 685-—
293 — 303 —
281-50 291-50
24275 252*75
228-75 23675
468 — 478 —
480 — 490* —
61 — 65 —
52f.O 56 50
31-75 35 75
2725 31-25
225"- 228'—
404'- 40550
63975 64075
535-75 536-75
10490 105-90
7175) 718-50
847*40 848-40
3J6 — 318-50
280-50 281-50
11-39 11-44
117*50 117*75
95-30 95-s0
Q4 95 95-15
253-50 254-50
Cas Stanje barometra ? mm
cr opazovanja ** B h- *-
rt 2. pop. 9. zv. 713 6 717-8 7*8 6-8
24. 7. zj. 719-9 40
Srednja včerajšnja norm. 06n Padavina
Nebo
sr. svzh. ' oblačno brezvtr. . dež
si. jug del.oblač.
zelo dobro obranjen« se proda iz proste roke takof po zelo nizki ceni.
Pojasnila daje dr. Fran Bfavak, odvetnik ▼ LJubljani. 757
zlat oru men, trčan. zajamčeno čist, v dežicah s 4,/a kg vsebine, razpošilja po K 8*50
Čefcelarsrvo Ilirska Bistrica.
s substitucijsko pravico teli apr O*
meniti mesto. , 752
Ponudbe na upravniŠtvo »Slov.
Naroda«.
Se danes
zahtevajte po dopisnici moj bogato ilustrov.
glavni katalog
o urah, zlatnini in srebrnini, vseh vrst glasbenih instrumentov, gospodinjskih predmetov, usnjatega in jeklenega blaga, toaletnih predmetov, kadllmh priprav, igrač, orožja itd. Ta katalog se Vam pošlje takoj zastonj in poštnine prosto.
C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad,
razpošiljalnica. Most štev. 444 (češko).
Nikljasta žepna ura K 3*90. 5—, srebrna ura K 8-40, nikljasta budilka K 290, ura na nihalo K 9, gosli K 580, harmonike K 5-—. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Zaloga vina.
Rudolf Čeh, Roč, Istra,
ima na postaji zalogo pristnega belega in črnega
istriianca
po zmernih cenah.
758
Prežalostnega srca naznanjamo, da je danes ob 9. uri dopoldne ► daljši bolezni v 82. letu starosti, previđena s sv. zakramenti umrla tša ljubljena mati, gospa
jftarija Schijfrer m. Hočevar
▼deva e. kr. ravnatelja semljliktk knjig.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 25. t m. ob pol 4. uri popoldne hiše žalosti Škofja ulica št. 13 na pokopališče k sv. Križu. 754
Brezplačno
pošljem vsakemu svoj veliki, bogato ilustro«
vani glavni katalog s čez 4000 slikami solidnega, dobrega ii cenega blaga vseli ust«
C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konradi
razpošiljalnica glasbil Most št. 441.
Deška vijolina brez loka *h velika, z ožganimi poliranimi tli K 580. Finejše izvršitve po K 6*50, 760, 9 — itd. Loki za gosli K — 90, 110, 1*50. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju.
Največja izbira
eksotičnih ptičev, papig, opic, ptičje
po nizkih cenah pri
Josipu Mahorsich
zool. veletrgovina
Trot, Via delie poste itev. 12.
Cenovniki gratis in franko. 661
LJUBLJANA, dne 23. februarja 1914.
ŽahajeM ostali.
t Zahirala.
i
Za premnoge dokaze sočutja in sožalja o priliki smrti mojega preblagega, nepozabnega soproga
Jože Jegliča
nadatttelf* v Seteth
in vsem, k. so prihiteli v ogromnem Številu počastit pokojnika s svojim spremstvom na poti k večnemu počitku in za darovan venec izrekam najiskreneito zahvalo
Osobito se zahvaljujem gospodu c. kr. okr. šolskemu nadzorniku Simonu za ginljiv nagrobni govor, gospodom učiteljem in gdč učiteljicam, kateri so prihiteli v tako obilnem številu, za ganljivo petje si. bralnemu in pevskemu društvu »Ratitovec*« v Selcih in si požarni hrambi, vsem udeležnikom iz Selc in od daleč, vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. -
dne 23. februarja 1914.
JejU* reT
vdova.
Neka] avtomobilov prvo vrste od 8—30 HP, popolnoma novih,
se ceno proda.
Ponudbe pod „Primi", Buufi Hauptpost, Fach 45. 753
VABILO
na
i redni občni zbor
Narodni dom v Kranju**
ki se vrši
tac 7. aarca t. 1. v bralai sohi J(a~ rtvie Statike ob pol 9. tri zmtr
s sledečim
ms
1. Poročilo načelstva,
2. poročilo nadzorstva, 3* volitev načelstva in nadzorstva,
4. poročilo o reviziji,
5. slučajnosti. OPOMBA: Po|29, odstb zadr.pravit
se morejo dati zadružniki na občnem zbora zastopati po pooblaščenem zadružniku na podlagi pismenega pooblastila. Eden zadružnik ne more zastopati več nego 5 članov. Računski zaključek za 1.1913 je rupotozen t v društveni pisarni! 751
66^7
61109^
57
Poštna in brzojavna
pomočnica
zanesljivo dobra moč, iiće mesta«
Ponudbe prosi pod: ,,Cyklaja#
GS8" na upravn. »Slov. Naroda«
sprejema zavarovanja človeškega žtv-lienia po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
lasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se
12 vplačilu
vziiemno zavarovalna banka v Pragi« fondi K aajM-71618 - Isplaćena odikoetain« in k a-j Italije E 12».985.304-25 Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
fimialn lastnstvo i LiaMiTii "!iE"r^l7hiSi i Guinki uliti itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. - Zahtevajte prospekte!
Priporoča se kot strokovnjak
Zahtevajte
optik - specialist, optični zavod z električni
= cenik. =
obratom.
Bodite previdni pri nakupu očal, ker Is specialist vam lahko določi pravilno
■■"^^■■■■■■■■■■■■■■■■"■■nni OČala in Vas Strokovn'aško postreže. ■nMBBMannannannnnnnBHiH
Nova stekla za daleč in bližino, važno za dalekovidne.
Franja Izlakap
priporoča svojo
Za takojšnji nastop se išče
priporoča svojo m pa V V I
gostilno s trafiko 4-5 Z cane
v Kriievni&ki ulici štev. 4
cenjenim gostom v poset. 685
1 500 kron I
Vam Hačam, ako moj uničevalec korenin balzam Rla Vaših kurjih očes, bradavic.
Botiščancev ne odstrani v 3 dneh bre7 bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom t K 3 lončki
2 30 K Kemeny, Eaacfaan (Kaaaa) L, Posti. 12 730 Ogrsko. 628
(Fein-, Mittel- in Grobzug)
744
SANATORIUM • EMONA
ZA NOTRANiJK IN-rtfRiJRGlCNE ■ BOLEZNI
-porodno^ rac a
LtJUBLuIAJMA KOMENSKEG/. ULICA 4 SEF-ZDR^NK PRIMARU DR FR. DERGANC
žični vezolec
proti dobremu akordnema zaslužku Znanje nemščine vsaj za silo je pogoj. Prednost imajo samci.
Drahtfabrik Hirt (Koroško).
Sprejme se
ali
z zna'niem slovenskega m hrv jezika, stenografije in strojepisca. Prosilci, ki so zmožni tudi Še lasčine. 'majo prednost Ponudbe pod f,Postni predal 47**. Ljubljana. 742
Ignacij Hodnik Ivanka Hodnik roj. Jlajdič
»jjfr« poročena. ''HZ** Jesenice, dne 22. svečana 7914.
755
Brez posebnega obvestita.
Ženske
pri motitvah (za-staianju krvi) ne emljo kro7iic, tnblet, praška, Čaja brez
vrednosti, Moje prijetno zauživalno, preizkušeno, zajamč. neškod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. Velika škatlja K 4 85 po«t prosto Diskr dopoSilja dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 83 Hiederlausitzi
Na i^ljo sc dopoSlje is dunajske ali budimpeštanske raipoSiljajnice, zatorej carmske neprilike
isključene. J*61
Tik Ljubljane na eni najbolj prometnih cest oddam dobro idoćo
i
Nun
kakemu dobremu trgovcu ali začetniku
V hiši se nahaja tudi dobra gostiln?,
ki mu jo na željo tudi pod ugodnimi pogoji
odstonirn. 606 Ponudbe naj se pošiljajo na uDravn.
»Slov. Naroda^ Dod „Sigurnost 2000".
Vsakemu pošljem zastonj!
2 lepi dozi za sladkor ali kavo ali 6 lepih aluminijastih žlic ali
2 lepi steklenki z zlatom aH lepo ogledalo ali leseno pipo kompletno
močno tržno torbico aH lepo emajl, kaserolo ali
proti doplačilu 50 vinarjev 2l,2 m blaga za bluzo, kdor pri meni naroči 5 kg moje ržene kave za K 4*— franko, ker hočem dokazati da ji gre prednost pred — vsemi drugimi fabrikati. Zastopniki se iščejo povsod. _;
Pišite takoj na Jožef Hruš, Luže, Češko.
728
krojač prve vrste
Ljubliana, 340
Bunim testa šl. 29
(nasproti kavarne ,Europaa)
:: se priporoča. ::
liga (A 2
»t/i
e
N M r
C* .5 9Zm
s-i j a
S H
H
0 w
1 H »n H
• a
NOVI
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica št- 7.
Solidno blago. Nizke cene Vzorci poštnine prosto
je zaradi mnogih prednosti občudovati«
Prednosti: boja it prijetna, graciozna, brez in mm. va- %
rajejo sc lastni živci ia živci okolice. Prihrani se ainogo ^
denarja na čev. računih, ker je lovi Berson gum. pod- ^
netnik stanov, odi nsaia in čevlji otaran. okli ko in deg. >
:: Konfekcija ::
za dame in deklice
blnie, modno blago, sukno, platno, gamltnre, preproge, šerpe, rate, pleti.
Stavbeno podjetje: Parketna tovarna:
Prevzamem javne in zasebne stavbe, ielezobetonske mostove, stro[je itd. — Popravita izvršujem po najnižjih cenah. Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila.
Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim zali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na %tara ie obstoječa tla.
Strojno mizarstvo:
Izdelujem vsa stavbeno-mizarstvo tičoča se dela, pohištvo le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah.
Tesarstvo:
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: strešne stole, strope, verande, barake odre i. L d. — Popravila izvršujem točno in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora.
Ustanovljeno l. /900.
V. Scagnettl, Ljubljana.
Tehnična puarna: za skladiščeni državneoa kolodvora.
436
Telefon štev. 299.
80
999
57
1893
49
12
14