161. številka Ljubljana, v soboto 18. julija. XXIV. leto, 1891 Izhaja vsak dan »veter, izimti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prefeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., ea pol leta 8 gld., za Četrt Meta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr, —- Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanjo na dom računa se po 10;kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znnfia. Za*-oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 1*2. Upravnifitvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemške levice nepotrpežljivost. Zjedinjeua nemška levica, katera je na mah iz opozicijonaine stranke, ki je Bkoru dvanajst let hudo napadala politiko grofa Taaftea, postala zmerna, skoro bi rekli vladna stranka, postala je nepotrpežljiva. Glavnim kolovodjem te stranke, na čelu jim Flener in Chlumeckv, traja takozvano primirje že predolgo. Ko so se odločili približati se grofu TaaiTeu, gotovo so dobro premislili važni korak, ki ga store ter preudarili tudi njegove nasledke. A včasih motijo se tudi najbolj premeteni politiki in taka se je menda dogodila tudi vodjem nemSke levice. Bržkone so se nadejali, da se bodo stvari razvijale mnogo hitreje njim v korist, nego se to godi dejanski. Ko je bil grof Czartorjski pozvan v gospodsko zbornico, bilo je veliko veselje v nemškolevičarskih krogih, kajti znano je, da je baš grof Czartorjski bil iskren zagovornik zveze Poljakov s svojimi starimi zavezniki e desnice in največja ovira v polj skem klubu oni stranki, ki bi se rada tesneje zvezala z nemško levico, ker jo vodi jedino le politični egoizem, ki ne pozna nikakeršnih načel. A tudi po njega odstranjenji ni šla stvar tako naprej, kakor je želela levica. Pač je grof Taarle v znani svoji izjavi izrazil ■e jako laskavo o važnosti stranke, kakor je nemška levica, a bile so to le lepe besede, katerim se pa dozdaj še ueso pridružila dejanja. Gospod Plener, ki se je zibal v sladki nadi, da bode že skoraj zasedel toliko zaieleni ministerski stol, postal je torej nepotrpezljiv in izrekel je to javno v svojem organu, v Dunajski ,N. fr. Presse*. Omenjeni list prinesel je te dni članek, v katerem se kategorično zahteva od grofa Taaflea, da spremeni primirje, katero mu je .dovolila' (kako milostivo!) nemška levica, v detinitiven mir. Ce pa boče to doseči, treba je neobhodno, da posreduje, da se bode grof Hohen-vvart pozval v gospodsko zbornico ter da se nekoliko mioislerskih sedežev podeli članom nemške levice. To je pač tako jasno govorjeno, da ni treba nikakeršnega komentara, akopram ta izjava ni nikogar mogla presenetiti. Kar je na dnu srca nosila levica in kot tajno svojo željo gojila, to se je izreklo z jasnimi besedami, po starem pregovoru, „česar jo srce polno, tega usta prekipe.* A dosegel bo je s to morda preaagleno izjavo uspeb, kakor ga morda pisatelj članka sam ni pričakoval. Klub konservativcev, ki je v poslednjem Času malo otibnil, da bo nasprotniki njegovi celo mislili, da mu medli življenja moč, porabil je to priliko za sijajno ovacijo, katero jo napravil svojemu načelniku in grof Uohenvvart izrazil se je, da hoče tudi še nadalje na čelu kluba ostati ter se truditi, kolikor bode moč, za uresničeuje svojih načel. Od te strani dobila je torej levica odločen in razumljiv odgovor. Kar je pa še važneje, je to, da bo čujejo tudi poljski glasovi, ki ne bodo baš prijetno doneli na uho levičarjev. Kot odgovor na omenjeni članek levičarskega organa prinesel je Krakovski »Czas" članek, v katerem pravi, da se Poljaki nikdar ne bodo mogli udeleževati politike, katera bi bila principijelno nasprotna oni, ki se je inaugurovala leta 1879 , ko je nastopil vlado grof Taaffe. Zvezo a Poljaki, ki jo žele doseči nemški levičarji, pač najmanje morejo pospeševati iolčni, strastni in nespodobni napadi na državnika, ki si je kot minister in parlamentarični vodja stranke pridobil zaupanje in hvaležnost Poljakov v visoki meri. .Za nekatere kroge levice — nadaljuje .Czas" — desetletna doba od 1. 1880 — 1890 ne pomenja normalnega razvijanja avstrijskih razmer, nego odstranjenje od pravega tira in zato napadajo brez VBega pomisleka najpoglavitneje zastopnike te dobe, kakor Dunajevskega in Hohenvvarta. Odpustili so samo grofu Taafteu. Mi pa ne moremo soditi o tej desetletni dobi z istega Btališča. Mi ne moremo obdolžiti se kake krivde, nasprotno-, s ponosom moramo se spominjati dobe, v kateri je Poljak kot finančni minister dosegel ravnotežje v budgetu, v kateri se je dovršilo toliko dobrih in koristnih stvarij, da bi niti imjstrastneji centralist in germauizator ne mislil na to, da jih zopet odpravi. Zatorej naj bi časnikarski organi levice že vender jedenkrat za vselej prenehali prijavljati neprimerne in razžaljive rekriminacije glede preteklega desetletja in njegovih glavnih parlameutarrčnih zastopnikov. Kajti doba s sodelovanjem levice, more biti le nadaljevanje one politike, ki se je inaugurovala I. 1879. Dalje govori članek mnogo o taktiki grofa Hohenvvarta, ki je sicer malo govoril, a zato tem več delal diplomatičuo in levici priredil marsikateri poraz. Naravno je torej, če grofa Hohenvvarta levica sovraži, vender pa treba pomisliti, da je on imel le pravične in državi koristne namene11. Nemška levica, ki se kaže tako nepotrpežljivo, ker jej zaželeni sad neče tako hitro dnzoreti, bode pač morala še malo potrpeti in dati bolje dokaze svoje zmernosti. Če se je približala nekako vladi grofa Taaflea, storila je to le, ker se je prepričala, da vsa njena opozicija je brezuspešna, da se je prav dobro vladalo tudi brez nje, ki konečno re-prezentuje le frakcijo nemškega naroda in se nikakor ne more sklicevati na to, da za njo stoji ves narod nemški. Poskusila je, bi se li ne dalo priti po ovinkih do želenega cilja in postala je iz „fak-cijozne* opozicije ua mah zmerna in sklenila primirje. To primirje pa jej traja žo predolgo, zatorej želi mtrajnega miru" — to je trajno gospodstvo svoje stranke. Predobro nam je še v spominu, ka-košen bi bil ta trajni mir, ki ga Želi nemška levica, predobro se ga spominjamo Slovani avstrijski, da bi si želeli tak mir. Bil bi za nas mir — groba, mir narodne apatije in konečno narodne smrti. Ta-cega miru ne more si želeti nobeden zaveden Slovan, ne želimo si ga posebno mi Slovenci, ki Brno še tako krvavo malo dosegli svojih pravic, da nam Bkoro vse še treba priboriti si. Naj bode torej gospodstvaželjna nemška levica nepotrpežtjiva kakor jej drago, naj skuša doseči svoje namene na kateri koli način, prva naša in vseh Slovanov naloga mora biti, da odločno na- LISTEK. Nedeljsko pismo. Vroče je, silno vroče in človek s hrepenenjem išče blagodejne sence. Zato se baš sedaj posebno prilega zaključek državnega zbora in konec Šolskega leta. Oddahnili si bodo naši državni poslanci, učitelji in šolska mladina, katerih prvi so v potu svojega obraza zastopali svoje volilce in „prazno slamo mlatili", kakor so so blagovolili izraziti gospod Andrej, drugi, to je učitelji in učenci pa v dosadni soparici komaj pričakovali, kdaj odbije željno pričakovana ura, da pobite k domačim ognjiščem, oziroma v hladilne seuce in se v krasne narave naročji zopet okrepčajo in prezručijo zasedena jetra in obisti. Vsem so sedaj napočile preprijetne počitnice. Toda ne vsem, vsaj onim ne, ki imajo na plečih breme ponavljaloega izpita, ali pa so prinesli domov dvojko ali celo trojko. Takim bodo počitnice že nekoliko menj prijetne, kajti mučila jih bode slaba zavest in tudi vBprejein doma bode malo menj iskren. Mej katere spadajo naši državni poslanci, ni popolnoma jasno. Odlike gotovo neso dobili, najbrže, da jim bode ponavljalni izpit dopuščen. Zato jim prav iz srca čestitam na počitnicah, ker goreče želim, da bi bil ponavljalni izpit ugoden. Ker že govorim o konci šolskega leta, ne bode skok prevelik, ako pride zopet na vrsto prof. dr. Oskar Gratzv. Ta moz je zares mnogovrsten. On vodi takozvano „Jugendspiele", pri katerih mora mladina včasih, kakor zadnjič v Medvodah, popijati do belega dne, in zlivati toliko pijace v se, da se ne smili samo krčmarju, ampak tudi znanemu svetniku, ki ima dne 4. julija svoj god, on kolesari, on pleza in lazi po planinah in se usnja celo kr-ščevati starodavne planine naše. Poslednje, krščevanje planin, vzbudilo mu je hudega nasprotnika. Predlog Gratzvjev, da se gorovje ob fttajersko-koroško-kranjski meji imenuje „Steiner Alpen", razjaril je znanega poznavatelja naših planin dr. Frischaufa, ki je v dveh listkih v „Grazer Volksblatt" (št. 139 in 150) Gratzvja tako pokrtačil, da bi se človeku skoro smilil. Dr. Frisehauf piše jako ostro. Gratzvjev sestavek imenuje „konfuznim*, na drugem mestu mu naravnost predbaciva „Unsinn" in pravi, da zemljevidov uiti čitati ne zna. Dalje mu očita „zweierlei Falschungen", katere so pa tako okorne, kakor štiri-do petletnega otroka poskusi s tesarskim svinčnikom ponarediti bankovec. Će se hoče upeljati kakšno ime, katero bi pa po dr. Frischaufa mnenji ne smelo biti nemško, ni smeti se opirati pri tem na dr. Gratzvja neresnične podatke, kajti: „Letztere Art wiirde dem Hufe deutscher Griind-licbkeit nicht zur Ehre gereichen und gar nicht geeignet urin, das Ansehen der deutschen Partei in Krain zu fdidern." No te, od tako odličnega moža, kakor je dr. Frischauf, prihajajoče kritike si dr. Gratzv gotovo ne bode utaknil za zrcalo in bode morda v bodoče previdneji, kar mu bode izvestno le v korist. Pretekle dni krenil sem bil na zeleno Štajersko in pohodil starega mi znanca, mesto Maribor. Videl sem ondu, kako se mesto lepša in širi, ob jeduem pa gine slovenska govorica, ki je še pred tridesetimi leti na trgu nadvladavala, čul marsikaj zanimivega, mej drugim nastopno podrobnost. Bilo je necega dne po katoliškem shodu. V kupeji prvega razreda vozili so se z Dunaja trije slovenski škofje: dr. Kahn, dr. Misija in dr. Na« potnik. „Kako pa kaj tam gori v ljubem Koratanu?" upraša lavantinski knezškof knezškofa krškega. Vse bi še bilo, pa s slovenščino mi trdo hodi, kar ne morem se je naučiti" bil je odgovor. ,E kaj, poseže vmes knezškof Ljubljanski, saj slovenščine še treba ni!4 Te besede so neprijetno uplivale na knezškofa lavantinskega, postal je molčeč in konverzacija je popolnoma potihnila, vsaj moj poročevalec ni ujel niti besedice več. s. sprotujemo tacemu miru, kakor bi ga ta stranka rada napravila, da uporabimo vsako priliko, ki more služiti v to, da se tak, za nas pogubonosen navidezni mir ne doseže. Najbolje bodenio pa to dosegli, če se trudimo razširjati mej narodom zavednost in odločnost, le potem smemo mirno gledati bodočnosti nasproti. Ce budemo odločni in značajni, ni se nuni bati, če tudi nasprotniki začasno dosežejo svoj namen. Pravična stvar, katero zastopajo zavedni in značajni možje, mora konečno zmagati, Razstava v Pragi in naše obrtništvo. — K— Da je razstava v Pragi lepa in velikansko, o tem ni dvojbe; to priznali bo prijatelji in tudi neprijatelji naroda češkega. Manj pa se jo vsaj pri nas doslej poudarjalo, da je tudi koristna onim, ki se hočejo poučiti o napredku, ki se na tej razstavi pojavlja v vseh strokah umetnosti, rokodelstva in industrije. Veselilo ms je zategadelj opazujočega, da se je zadnjega, v ta namen prirejenega potovanja v Prago udeležilo tudi precejšnje število poukaželjnih tukajšnjih rokodelcev, ki so zato žrtvovali poleg denarnih stroškov tudi obilo časa, ki jim istotako pomenia denar. Ker imamo rokodelci priliko m dolžnost v prihodnjem letu na jubilej s k i razstavi s v o j o d o m o v i u e pokazati svojo spretnost ter častno obelodaniti, kaj premore Kranjska v tem oziru, je pohod Praške razstave tem važneji za nase rokodelce, JSaj se narod uči od naroda 1 Malenkosti, katere širje občinstvo večinoma prezira, postajajo v očeh strokovnjaka važne, dajejo mu napotila v zboisaiije ip napredek njegovega dela, proizvodov njegovih. Tacih Btvarij pa Be v Pragi ne stanka — ka-jtkot se oko ozre! . . . Narod češki, ki ve veljavo in korist domaČih obrtov in industrije bolje ceniti nego mi, storil je v tej zadevi gotovo največ mej vsemi narodi v Avstriji. Ni ga skoro večjega kraja, kjer bi ne nahajali strokovnih Bol in učiliše. Ni čuda torej, da Be je oktlfl razvil ter da opazujemo celo pri navadnih stvaricuh tako fino in elegautno izvršbo, ki nas spominja iia francoske proizvode, ki Be glede ukusnosti po pravici prištevajo prvim na svetu. S svojo obrtnijo postavil si je češki narod temelj, na katerem trdno sloni, bodisi tudi politično stališče njegovo neugodno in njegovi veljavi neprimerno. Duševne in fizične zmožnosti Čehov povzdigujejo jih visoko nad one narode, ki imajo v politiki sicer odločujočo besedo« ne da bi bili v kulturnem pomenu količkaj važen faktor v Avutriji. In res, narod (Ješki, ki je ravno sedaj v jako čudnem položaji, krepi se nad svojo razstavo, in mursikateri rodoljub vskliknil je isti dan, ko je vidil nad 60.000 liudij, dohajajoćih z vseh krajev širnega sveta občudovat delo njegovih rok, delo Izvršeno z zaprekami, kakeršnih le nobena razstava ni doživela: Ne bojimo se ničesar, Češka ne bode propala! V delavnosti naroda tiči naša moč ! . . . . Naš narod pa je reven narod. Brali in čuli smo to že tako pogosto, da uiti ne mislimo, da bi drugače biti Brnelo. Pač posnemamo Cehe nekoliko v politiki, a nikakor pa ne v gospodarstvu in delavnosti. In zakaj to V Nedostaje nam Ramo zavesti, nedostaje nam čislanja samega sebe. Zdi se nam, da smo glede obrtnosti gola ničla. Kar diši po tujem, velja nam dvojno; če le možno, ne dobivajo domačini prilike, poskušati se pri večjem delu. „A priori" velja, da kaj tacega doma ne znatno. Poskus pa, bode li šlo ali ne, velja za silen greh. In resnica je, da marsikateri talent v nas zanemarjen propada, da zgubi pogum do delavnosti, videč, da so njegovo, če tudi dobro delo, ne ceni po isti vrednosti kakor pa tuje. Kdor ve, da se mu naroča le za Bilo, takorekoč iz samega usmiljenja, zgubiti mora veselje do umetnosti, ki ga v nas ne redi. Navzeti bi se bilo nam pač nekoliko duha češkega, da bi ga posuemali v njegovem gospodarstvu. Čislati bi morali same sebe in svoje delo, s tem postavili bi temelj našemu napredku. Nadarjen od narave, čislan povsod v tujini kot delavec, bi slovenski obrtnik tudi v svoji domovini popel se višje, ko bi se v to mu dajala prilika. Navdajati pa bi nas morala misel, d a s a m i sebi lehko zadostujemo, da oskrbimo to, kar nam še manka in tedaj bi tudi naš narod pridobil isto materijalno podlago, brez katere bode vedno ostal — reven narod. Ti nazori so nam dandanes večinoma še tuji, kakor tudi mnogo druzega. Češka razstava pa je očivestno na slehernega izmej obiskovalcev mej nami napravila utis, da Čehe pač posnemamo v politiki, a nikakor pa ne v njihovi delavnosti in narodni samoB vesti. Pohod te razstave pa je za naše obrtništvo važen ne le zato, ker imamo napraviti podobno razstavo v domovini, marveč tudi radi tega, ker jednake prilike ne bode već tako hitro. Večje razstave ne zmore napraviti nobena kronovina izven Češke. Zato pa je prav hvalevredno, da je naš mestni zastop odločil vsaj nekoliko podpore v ta namen, da se odpošlje par učiteljev in obrtnikov v Prago. Žal, da mestu ui mogoče v ta uameu storiti več. Želeti pa bi bilo, da bi tudi dežela in morebiti tudi kupčijska in obrtnijska zbornica uekaj žrtvovali v ta namen. Take žrtve donašajo še v poznih časih več sadu nego marsikateri drugačen potrošek. Tudi 1873. I, poslalo se je s Kranjskega nekaj takrat še mladih ljudij na Dunaj k svetovni razstavi in dotičniki, tedaj še mladi pomočniki, neso danes zadnji v svojih strokah. Naj se pa ne čaka prošenj za podporo od posamnikov, merodajni gospodje naj sami določijo nekoliko podpore takim inteligentnim osebam, od katerih se je nadejati uspeha. Katoliško rokodelsko društvo, in obrtno in delavsko društvo nasvetuje lehko iz svojih krogov rokodelce, ki so podpore vredni. Češka razstava jih bode poučila, kako je zidati temelj narodni kreposti! Politični razgled. V Ljubljani, 18. julija. Iz drža vnetja zbora. V zasedanji, katero se je sklenilo te dni, imela je poslaniška zbornica 49 javnih sej, mej temi dve večerni seji. Vladnih predlog bilo je 50, od katerih je bilo 34 rešenih. Inicijativnih predlogov je bilo brez resolucij 135, od katerih je zbornica rešila 23. Iuterpelacij na ministre je bilo 120, na 16 odgovoril je miuisterski predsednik, na 4 poljedelski, na 4 deželnobrambovski, na 3 naučni, na 7 trgovinski, na 4 justični in na 7 finančni minister. — Mladočeški klub je izdal izjavo, v kateri opravičuje svoje postopanje glede volitev v delegacijo. Ker Mladočehi ueso mogli doseči toliko poslancev, kakor jih imajo nemški poslanci iz Češkega, odrekli eo se raje mandatom iu ne sprejme nobeden član kluba volitve. rla m r ntarn e utr a ri. V delegacijah predložila se bode baje terjatev 30 milijonov za mornarico. Ta vsota razdelila se bode na 6 let. Deželni zbori se bodo baje sklicali 15. septembra, državni zbor pa sredi oktobra meseca. Vlada namerava predlagati, da se o budgetuih točkah, o katerih dovoljenji ni nobenega dvoma, glasuje takoj, ne da bi se prej o tem posvetoval odsek. V tem oziru treba bi bilo spremembe opravilnega reda. ZdravuiŠtee zboruice. Dolgoletna želja mnogih zdravnikov približala se je zoj>et za korak uresničenju. Sanitetni odsek državne zbornice predložil je načrt zakona glede osnove zdravniških zbornic, ki naj bi se osnovale v vsej Avstriji. Število okrajev ustanovilo se bode potom odlokov. Načrt zakona ima kot načelo obli-gatorični pristop zdravnikov, ker ie tako se bude dal doseči namen zdravniških zbornic. Zbornice podajale naj bi zdravnikom priliko varovati interese svojega stanu in u plivati na razvoj javnega zdravilstva. Oddajale naj bi svoje mnenje, kadar bi to želela oblastva, in jih podpirala pri uredbi sanitarnih ndnošajev posebno glede lahke pristopuosti zdravniške pomoči in primerne razdelitve zdravnikov. * u a u j c stari navadi torej pristaši obeh Hkušajo v slabo ime pripraviti nasprotnika. O Blainu raztrosili so Harrisonovi prijatelji vest, da je vsled dolge bolezni popolnoma prišel na nič in duševno propadel. Prijatelji Blaina pa trdijo, da je to le obrekovanje, da je Blaino popolnoma zdrav in da so vse to raztrosili le pristaši Harrisona. Blaino sam se pa še ni oglasil, da bi dokazal dejansko, da ni res, kar se govori o njem. Dopisi, Ik Sodra/.iei' 16. juliju, fIzv. dop.j (Dalje.) Združene občine vložile so na merodajno mesto proti projektiranim postujam ! Ribnica iu Pekel pritožbo ter ob jednem prosile za ustanovitev postaje v Žlebiči. Ko so bilo dotične občine pri obravnavi uprašane: je-li bi potem iste ugovarjale proti rečenim postajam, ako bi se v interesu rečenih občin tudi v Žlebiči postaja napravila, — so iste občine se izjavile: da za slučaj, ako se postaja napravi v Žlebiči, potem ne bode proti nobeni postaji ugovarjale. Uprašam Vas, Ribniški gospodje: Zakaj tako zlorabljate pravicoljubje? Kje je pravieoljubje, ali v uas ali v Vas?! To prepuščamo častiti m čitateljem v presojo. — Kolodvor bil bi v Ribnici, kakor nam je znano, na 400 m. iz trga oddaljen. Kolodvor v Žlebiči napravi se lahko, kakor hoče, blizu cesto iu ga ni treba na vodi delati, kakor g. dopisnik trdi, isto tako je obrekovanje, da žele stanovalci (88 na številu) iz Žlebiča kolodvor na levem bregu Teu-lere. Kajti vse to je g. dopisnikovega tovariša maslo, ki se iz dotičnih stanovalcev norčuje s tem, ker jih nagovarja, da naj oni prosijo za postajo v navedenem kraji. Gosp. dopisnik poudarja, da bi se z novo cesto ogmlu klancu pri Vmicah in da vozniki in trgovci ne bodo ua škodi, ako vozijo blago iz So-dražice v Ribnico po ravui cesti 8 km. daleč (čez trško ulico „Mlake" do kolodvora okroglo 9 Lin.l) mesto 6—7 km, (nikdar nad 6 Jem.) daleč čez Vi-noški klanec, kjer si mora voznik vzeti pnprego in za njo plačati 4<>—50 kr. ali pa odložiti tretjino blaga. ViuoŠkega klanca se je prav lahko ogniti s tem, da se isti zniža ali preloži, kar bi so doseglo z neznatnimi troški, vsekako je pa ueresuica, ako se trdi, da so vozniki primorani, vzeti priprego ali pa odložiti tretjino blaga. Navadno vozijo se čez dotični klanec najtežji tovori, lesna roba, kar gotovo lahko potrdijo vozniki, kakor tudi to, da ui običajno, da bi se jemala priprega in zanjo plačevalo 40—50 kr. Seveda so tudi izredni slučaji, da se vzame ondukaj priprega, a g. dopisuik naj pomisli, da se priprega tudi po trdih in ravnih cestah jemlje! Tudi je neresnica, ako g. dopisnik trdi, da ni mogoče Viuoškega klanca zaradi tega odpraviti, ker je cesta že sedaj preveč usekana. Gosp. dopisuik naj pomisli, da se more v dotičuem klanci z neznatnimi troški hrib znižati in dolina zvikšati, — da bode prometu ustreženo. Kar pa g. dopisnik o tem trdi, kako je veljaven mož iz Sodražice preračunje-val vozniuo iz Loškega potoka po novi cesti na Ribnico, oziroma po stari na Žlebič, o tem se pa nam ne zdi potrebno najmanjše besedice spregovoriti, kajti to bodejo odločili jedino vozniki in trgovci, kateri se bodejo za to interesirali. Le toliko dostavimo: da vožnja do Žlebiča bode izdatno cenejša, kakor do Ribnice. Povsem bodo pa iz zgoraj navedenih podatkov častiti čitatelji že znali soditi, Priloga „Slovenskemn Narodn" St H6, dne 18. jnlija 1891. kam je g. dopisnik zamaknjen ! Nadalje g. dopisnik poudarja in na srca poklada protivnikom, kako ugodno in za KiOO m. krajšo cesto bi imeli, kadar bi vozili iz Gerčarice skozi Ribnico in Sodražico ves les. (Najprvo vzamemo na znanje, kar g. dopisuik priznava, da so v Sodražici lesni trgovci.) Jaz sem prepričan, da trgovci gotovo ne bodejo šli na take limanice, kajti oni dobro Vedo, da za slučaj, ako bode postaja v Žlebiči, bode gotovo potem postaja tudi 1 Ribnici oziroma v Prigorici, in teb postaj se bodejo gotovo posluževali lesni trgovci, kateri v GerČaricah les kupujejo in menda pač ne bode treba, voziti fes po novi cesti v Sodražico, kakor g. dopis nik neosnovano dokazuje. Za slučaj pa, ko bi ne bilo železnice, pa tudi rečem, da lesni trgovci iz Sodražice, kadar bodejo v Gerčaricab les kupovali, bodejo ga pač rajši po trdi in dobri deželni cesti, — kakor pa po močvirni in zlomnjeni novi cesti vozili. Ni resnica, da bi imeli pešci iz Sodražice in Žigmarice krajšo pot v Pekel, nego v Žlebič. Kajti za rečene stanovalce je pot do Žlebiča krajša in ravni, nasprotno je pot do Pekla daljša in se mora do tja, ako se hoče kaj pridobiti, preiti več hribov. (Unijo prih.) Domače stvari. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je danes v jutro došlo pisanje c. kr. glavne direkcije avstrijskih državnih železuic te vsebine, da se glede na našo prošuio čast. u d e 1 e ž e n c e m naše VI. skupščine v Kamniku za četrtek 23. t. m. dovoljuje separatni osebni vlak št. 2158, ki bode zvečer vozil iz Kamnika v Ljubljano. — Isto-tako je imenovana glavna direkcija pritrdila naši prošnji, da Be bodo imenovani dan na vseh postajah mej Ljubljauo-Kamnikom dobivale tour- in retour karte pri vlakih št. 2153 iu 2155. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Brzo vlak v Prago) povodom velike deželne m/stave in drugih sluvnostij priredi se dne 13. avgusta t. I. Udeležba po jako znižani ceni bo mogoča iz Trsta, Gorice, Ljubljana, Zagreba, Zula-negamosta, Ptuja, Gradca, Brucka na M. in vseh vmes ležečih postaj, toda priredil se bode le potem, če se do 2 5. j u I i j a o g I a s i z a d o s t n o število udeležencev. Opozarjamo torej tem potom vse, ki namernvnjo se sedaj jako ugodne in cene prilike poslužiti, naj naznanijo to gotovo do 25. t. m, prireditelju gosp. Jos Pavli u u, (poto valna pisarna v Ljubljani) ter ob jednem tudi na znanijo kateri razred da žele. Cena, odhod vlaka in drugi pogoji bo jednaki onim od 2(3. junija t. I. — (Družba bv. Cirila iu Mi* toda) prejela je po gospe Tereziji 6 v e t č e v i od gosp. Ivana J a m e r - j a , oskrbnika črnoj otoške graščine ter deklet iz Šmartina: Alojzije P o r e n t a , Marije R e p i n a in Antonije M a n d e 1 j raznovrstnih knjig, v skupnem 37 zvezkov. Beležujoč ta sedmi letošnji šteti dar iz domoljubne Litijsko Šmartinske doline stavimo zlasti ondotno Ženatvo ponavljaje slovenskemu svetu v vzglet resničnega domo — in rodoljubja! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Meklenburški vojvoda Pavel Friderik) ogledal si je včeraj v spremstvu knezov Krnesta in Roberta Windischgiiitza deželni muzej K u dol tinum. Muzejske zbirke so mu tako dopadale, da si jih bode, kakor je rekel, pri drugi priliki še natančneje ogledal. — (Zanimiva palica.) Deželni muzej „Kudolhuum" dobil je po prijaznem posredovanji g. ručunskega svetuika J. Zabukovca od gosp. tovarniškega ravnatelja A Jamarja-na Fužinah pod Ljubljano palico, na kateri so urezana imena vseh 99 slušateljev logike 1. 1847/48, ob jednem druge kompanije tedanje akademičue legije. Starosta v razredu Jareb odrezal je palico na Ljubelji, g. Jamar pa je zarezal sredi palice besede: „Tod den Philistcm!" in potem najprej svoje, potem pa za porodoma vseh svojih tovarišev imena. Vsako ime urezano je z drugimi črkami, ali v drugačni pisavi, vse pa je jako lično izvedeno iu vsak umrli tovariš dobil je svoj f. Tacih križov je 54, zadnjega dobil je v Krakovu umiši Maks Raab pl. Rabonau. Imena na palici urezana bo naslednja: Ahčin, Adamič, A ng liše k, Ažbe, Babnik, Baier, grof. Blaga y , Bri*nder,ČHJke,Cegnar Fran (pesnik), Cegner Fr. Cerne, Čop, Dobrin, Eberl, grof K k e I y , Frjavec, Forlan, F i ■ t e r, Gnjdič, Germek, Geflhju, Gogols, Gregel, Hoffer, Hoger, Ho- nI g mano, Hren Jakob, Hribar, Jagodic, J am ar Andrej, Jareb, Jerala, Jeras, Jeršič, Kaatelic, Kersnik L., K na v s, K o I m a n , Komar, Komat, Kosmač, Krag 1, Krašovec, Lakner, Lenček Blaž, Leskovic, M a h r Ed., M a r t i n a k , M a r k s , M a j -zel j, Migič, Mladič, Mohar, Oblak, Pavlic, Pire .1., Pire B, Piškur, Planovšek, Pogorelec, Potočnik, P o v še, Prešel, Prešel, Pustaverh, Pe-stotnik, Raab Maks, Radkovič, R a j a k o v i č , Rome, S a j o v i c , Seidl, Schmidt, Schranz, Švet, Star:č, Steffe, Strah, Štrukelj, Suhadobnik, Tavčar A , Tavčar F., Teran, Thomas, Troha, VelepiČ, J. Vidic, M. Vidie, Jurij Volčič, Vovk, Wasch-nitus, \Volker, NVutscber, (Bučar Žiga) Zulian, Za-buko ve c, Zar nik, Žerjav. Prestreljeni tisk označuje imena še živečih nekdanjih legijonarjev. — (Atentat na železniški vlak.) Osebni vlak, ki je včeraj zjutraj iz Št. Petra vozil na Reko, bil je v veliki nevarnosti. Blizu postaje Jur dani položile ao bile zlobne roke pet velicih skal na železniški tir. Vhk bil bi izvestno skočil s tiru, da ga ni strojevodja še o pravem času ustavil Zlo-dejcev, ki so uajbrže nameravali oropati vlak, iščejo. — (Letno poročilo tukajšnje državne velike realke) ima na prvem mestu znamenit spis „Die Einfiille der T ur k en in Krain und Is tri en." Gospod pisatelj prof. Leveč opisuje nam v tem obširnem in temeljitem spisu s priznano spretnostjo ono tožuo dobo naše zgodovine, ko so v nas razsajale turške čete, ki so 24krat pohodile Kranjsko j L l krat, pa Istro in povsod ropale, požigale in morile, da je vsa dežela bila opustošena in je zavladala skrajna beda. Kranjska prenašala je takrat vse te napade in bi se smela z isto pravico imenovati „autemurale Chtistianitatis" kakor Slavonija. Gospoda prof Le v ca izborili spis ob-seza 58 stranij, a je le začetek iu nadejati se nam je drugo leto nadaljevanja, katero nam bode vsem dobro došlo. — Šolski statistiki povzamemo, da je bilo na realki koncem leta 357 učencev, mej njimi 170 Nemcev, 102 Slovencev, ostali bili so inih na rodnosti}, OdliČnjakov je bilo 38, prvi red jih je dobilo 239, ponavljalne izpite jih ima 89. Ukovine se je plačalo tUGO gld., štipendij bilo je 22 v skupnem znesku U)10 gld. 6 kr. — (Letno poročilo II. mestne pet-razredne deške ljudske šote v L j u b 1 j a u i) nam kaže, da so mi tej šoli poučevali gg. : Fran Rak te Ij, nadueitelj in voditelj, Janez Smrekar, vereučitelj, dalje stalni učitelji: Fran Kukal j, L. A r m i č, A. li a z i n g e r, F. B a h o v e c, Fr. Pavlin, Ivan KrUlec, Josip Ce puder iu nam Batna učitelja Josip G ore čun in AlojsJj Sachs. Učencev bilo je koncem leta 558, mej njimi 534 Slovencev. Šolo jih je prav pridno obiskovalo 520, za višji razred sposobnih je bilo 366, Posamični razredi imeli so od 10-05 učene«".. Pripravljaluica za obrtno šolo imela je v dveh razredih 119 učencev. Knjižnica šteje 285 slovenskih in 103 nemške zvezke. Učila so se znatno pomnožila. — (Most čez Savo pri Smledniku) je že od nekdaj potreben zaradi prometa na obeh bregovih Save in bi korist tacega mostu čutili škofjeloški, kranjski, ljubljanski iu deloma tudi kamniški okraj. Ceu t u i odbor kranjski bode sedaj stvar resno poprijel in zgradil most, ki bode vsega vkupe 72 metrov dolg in bi stal 18 000 gld. — (P r o i s k o v a n j e t u n e I o v.) Stavbinski svetnik od generalno inspekcije za železnice v spremstvu načeluika oddelka za vzdržavanje železnic in sekcijskega inženerja preiskal je nekatero zgradbe na Seineringu in se podal potem v Gradec. Od tam bode se podala imenovana komisija, da preišče vse tunele na glavni in na stranskih progah južne železnice. — (Franc-Jožef o va ljudska šola v črnomlji) štiiirazredniia / dekliško parah lko,— imela je v vseh štirih razredih 383 dečkov iu deklic, v ponavljalni Soli 41 dečkov, 47 deklic, vseh skupaj torej 471. Poučevali so na tej šoli gg: Jeršino-v i č Anton, šolski nadzornik, nadučitelj iu voditelj, Klemeučič Miha, katehet, Šot ina Franjo, učitelj, Clarici Rnzalija, zač učiteljica in zač. učitelja 1'erko Lavreucij in Stefančič Franjo. — (Dražba.) Dne 20. julija ob y. uri do-poludno bode v c. in kr. vojaškem oskrbovalnem magacinu v Ljubljani ustna dražba SBO'/a kilogramov suhorja (cvibak) Pečen je od pšenične moke ali ne več tak, da bi se smel dati vojakom, tečnu pičn bi pa bil za živali. Pogleda se lahko vsak dan v oskrbovalnem magacinu. — (Vabilo k veselici,) katero priredi „bralno društvo" v Spodnji Idriji v nedeljo dne 19. julija 1891. I. ob 4. uri popolndne v gostilni gosp. Leopolda ŽoidarflČ a. Vspored : 1. D. Fajgelj : „Pobratimija", — moški zbor. 2. Dr. B. Ijiavic: „Na hribih*, — mešan zbor. 3. Aht: „Domoljubje", — moški zbor. 4. Fr. Gerbič: „Svojemu čolniču", — samospev se spremljevanjein harmonija. 5. A. Nedved: „Naznj v planinski rajM, — mešan zbor. 6. Hr. Volarič: „Slovenski Hvet, ti si krasan, — moški zbor. 7. Dr. B. IpavecJ „Narodna", — mešan zbor. iS. J. Kocijančič ; „Venec narodnih pesmij", — moški zbor. 9. Prosta zabava. Med posameznimi točkami svira domača godba. K obilni udeležbi vabi najuljudnejo odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 17. julija. Na povabilo konservativnih čeških kavalirjev pripeljalo se je na jubilejsko deželno razstavo s posebnim vlakom večje število poslancev, mej njimi 12 nemških konservativcev, 10 Poljakov in 7 Slovencev. Mej pri sleci sta tudi grofa llohcmvart in Co-ronini. Dr. Etieger doŠel semkaj, da pozdravi goste. Peterburg* 17. julija. Srebrna poroka carja in caric« praznovala se bode tukaj. Car ne pojde ne v Kodanj, ne v Berolin. Bonibay 17. julija. Zaradi suše se jc v mnogih krajih Vzhodne Indije bati slabe letine in lakote. V Boinbavi samem bilo je dovolj dežja. Dunaj 18. julija. „Wiener Zeitung": Dosedanji člani vrhovnega zdravstvenega sveta zopet imenovani za triletno dobo 1 bi) 1/94. Budimpešta 18. julija. Zbornici poslancev predložila vlada zakonski načrt, po katerem bi v gotovih slučajih sodstvo o veljavnosti drŽavndzborakih volitev osem let (po-čenši z dnevom, ko bode zakon veljaven) pripadalo kraljevski kuriji, po preteku te dobe pa izključno zbornici poslancev. Zakonski načrt Obsega tudi priiiaredhe m dopolnitve sedanjega volilnega zakona. Pariz 18. julija. Strajk železniških bIuž-nikov razširil se je tudi v provincijo, kar vzbuja najresneje skrbi, ker so strajkujoči delavci trdno sklenili, šiloma preprečiti delo. Tudi prometni slu/niki začno ustavljati del«). Razne vesti« * (Očenaš v 8 00 jezikih.) Ruski listi se čudijo, da se toliko govori o tipograličuein delu, ki je izšlo v Londonu, namreč „Očenaš v 300 jo-zicih". Ze 1. 1870 izšlo je jednako m se bolj ]><> polno delo v Peterburgu pod naslovom: „Vzgledi lipov tipografije in črkolivnice cesarske akademije znanosti" V tem delu bil je tiskan Očenaš v 325 je-ziedi in v tisku za slepce. L. 1871. je Izšel Se dodatek — očenaš v še 31 družili jezicih, katero delo so rnskd listi označili kot pravo čudo tipogratične umetnosti. * (Hitra p o š t u a zveza.) V London došla so pisma iz Joknhumc v vzhodnji Aziji, ki so potrebovala samo dni, ker so se deloma vozila po novi Kanadski Pacihc-železnici in je tudi vodstvo te železnice osnovalo zvezo z Vancouverjem po hitro vozečih parobrodib. Preko Sueškega kanala potrebovala so dozdaj pisma 43 dni]. * (Nesreča pri vaji o g n j e g a s c e v.) V Voklabrucku na Gorenjem Avstrijskem pripetila se je |>ri vaji tamošnjih ognjegaseev velika nesreča. Velika premikalna lestev «e je zlomila in štirje plezalci padli BO tri nadstropja visoko navzdol. Dva sta bila mrtvu, dva pa so težko poškodovana odnesli v bolnico. * (Smrt v s 1 e «1 zobno operacije.) Baronica Marta pl. Liebig na Dunaj i, mlada, lepa dama, ki bi se imela v kratkem poročiti z nekim stotnikom generalnega štaba, dala si je pred nekaterimi dnevi plombirati zob. Kmalu po operaciji unela se je po kostnica in je otekel spodnji del obraza iu vrat tako hudo, da so morali poklicati prof. dr. Schriitterja, ki je moral prerezati krhelj. A tudi to ni pomagalo iu mlada dama umrla je po groznih mukah. *(Del starega N e a p o 1 j u) izginul bode v kratkem veled uovih zgradb, ki se vrše v razšir-jevauje in saniranje mosta. K 'hiški in iuzarouski del mesta Sta. Lucia bode se podrl skoro popolnoma. Niki angleški kousorcij B kapitalom kacih 12 milijonov frankov prevzel je, da zgradi na tem mestu obmorsko cesto z modernimi luksurijoznimi palačami. * (P r i n c e z i p j a B a t e n b e r š k a okrali e n a ) V Bcimtkuh hotela se je ukrcati na ladiji „Scontw v Trst. prlncezinjn Batenberfika Na ladiji ulomili so njen kovč«>g in pokradli več reči mej drugim tuli dragoceno z'-.to uro. s Auatheriflova ustna voda in zobni prašek s ohrani n t;, kropo* čeljustno rimo ter odpravlja ilabo sapo iz USt.. Jedna stek leniea ustn« vode velja 40 kr.; jedna Akatlja sobnega praska, *JU kr.; 12 stekleni« 4 ; 19 Skate.li Miimo 2 gld. (SI—8») Lekarna Piccoll, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se Isvrlojejo /. obratno poito proti povzetju metka. LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. v.- .•>« Zahvala. Ob sklepu I. mestnega otroškega vrtca Šteje si podpisanka v prijetno dolinost. v svojem in v imenu otro-i'u'i v tem potoni toplo zalivalo izreči preblag, g. prof. ni nadzorniku I". Loven , č. g. župniku M, Malenftku: dalje gOtpej Valcntinčičevi i. dr. ter mnogim gospodičnam, ki so počastili s svojo navzočnostjo omenjeni vrtec, Posebno pa Be zahvaljuje 6. p;, prof. T. Zupanu in ROSpSJ Tavčarjevi, ki nta sonet letos blagovolila razveseliti nedolžne otročiče s pt;iv nočnimi darili. lUig jima obilo povrni! V Ljubljani, dne 18. julija 1891. •J. L. ji v r i f 598 vrt ari ca. TUJCI: 17. julija. Pri Jlullei : Patu*, Nenbauur, HoHeuberg, Kraut 6 Duri ij«. — Etomljaneo i/. Kočevja. — GOaehl i* Kranj«. — Pl, Akati i/. Tržna. — Auer iz Bohinjska Bistrice. Lončar i/. Kranja. -- Kismoiido iz Makarske. — BrtlggO- inan iz Beroiina, Pri Slonu : GiHzl z Dunaja. — (Jalti is Trsta. — Doklova ■'■ Dolenjskega. - Hajny i/. Maribora. — Moravč, ta \t. Beljaka. -- Zeysol iz Milana. — Ncunor it Celovca. Pri avNtrlfikem eoMarjI : Baitel iz Trsta. Pri lun ur«i» iin dvoru: Totnic iz Kočevja. — Logar \7. Ljubljano. Meteorologično poročilo. 5 C) Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mokri na v i ti m. 7. zjutraj 'J. pop.ij. 9, zvečer 784*4 mm. T.'I.'l 'i mm. 786*1 mm. r.»i" c iia-o« c si. vsh. si. jzh si. j zli. jasno jasno obl. 0-OOimn. Srednja temperatura 20*1/.a 10° mul aormaloui, Izkaz avstre-ogerske banke /. dne In julija 1891. Projlojl teden 404,783 000 gld. ( — 345,580.000 „ (-f 142,718.000 R (— 22,678 ooo ( — Bankovcev v pr »metu Zaklad v gotovini Portfelj..... Lombard..... 111\ ka prosta ban koven i reserva . 6,697.000 gld.) 1,335.000 6,188.000 1,732.000 49 941 •><«> , -f- 8,816.000 TZ \t ti.a. jstica« borza due' 18. julij a t. 1. (ISVlrnO Tnleg radon. > poročil ».) včeraj — il.lll ■•" *ld. 98*70 — gld. »8-7n Srebrna renta..... ya o') — , «2 7.ri Zlata renta...... 1IU-8U — 5°/« marčna renta .... 109 9fi _ . W8 — Akcijo narodne banko . . n 1027 - — „ 1030 — Kreditne akcije..... n 21*4 75 — „ 886*40 117 f>0 _ . 117 45 Srebro ........ . . ■_ _ Napol. ........ 0. kr. cokiui .... •» 988«/, vf»7 — 988' 57 Nemhk.- Utai k" 57*76 — , 57-78' (4) Pri otročjih boleznih potrebujejo so često kislino preganjajoča Sredstva 10 latorej opozarjajo zdravniki sa- r.uli milega aplivanja svojega na GLAVNO 8KLADI8TB EVE katero radi zapisujejo pri želodćevi kislini, skrofeljnih. pri krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji, i Dvornega svetnika Loschner-jn monografija o (iiessbiibl-1'uelisteiii-ii.) Tvrdka Frideriku llomuuu v Kailovl jief sprejme učenca V Hvojo tr^ot iuo. (f)82-l) Pozornosti vreden stranski dohodek ki se vedno vekis in več let traje, morejo dobiti spretne iu zanesljive osebe, ki pridejo mnogo z občinstvom v dotlko. Neomadeževana preteklost je pogoj. Do aluženi žandar ji in podčastniki i utajo prednost. ■— VpraAa-uja pod ltO. 8. 1881" Oradoo poatu roatautu. ,84 24) Pisarica za loterijo hitra pri delu in zanesljiva, vsprejiuo se v nekem vučjem obrtnem trgu na liran j^ken:. letečem OQ jufcni železnici. Taka, ki jo že lufcila v kaki loteriji ali prndajalniei, itua prednost, — V tem iatein kraji «la Ne \ mul*up ttuli h^oiiiia /. iiH'Siiiiiiii blagom na račun iu doniva prevzemnik jedcu delež ilobička. — Pojasnila je dobiti v Miillcr- je> i Huonćnl plMariii * Ljubi junl. (593—1) V pošteni rodbini vsprejm6 se s 1. dueui nv^iiNtn HHscrii nekateri gospodje na hrano a bodoče šolsko leto vsprejeli bodo tudi nekateri iz dobrih bis v popolno pr«'Nkrlil|evnn|o. Več je izvedeti pri f-ospodični luni Taliork v trafiki v SpitnlHklli alieali. (5«K) - 1) Na najnovejši in najboljSi način ii li 1 :" ! ii t' (580—7. Za obrtnijo išče se sodrug1 ki bi imel nekoliko gotovine, katera bi se jako dobro obrestovala. — Natančneje pove upravuištvo rSlovenskega Naroda". (480—7) {ostavlja brei vlakih boleoin ter opravlja i»l«»iiii><>-vanja in vso sobne operacije, — oddtranuje * zobno holeclut* /. usmrtenjein živca J zobozdravnik A. Paichel, | ♦ poleg Hrndeckega 'čevljarskega) motili, I. nadstropje. • U.......♦♦•#o»o^#^MS^e^^t>^t Malaga-sekt iz 1876, 1. 1 steklenica »ld. 1 60, '/t steklenice gld. — 80 Zdravilni mafaga-sekt iz 1862,1. 1 steMenica pld. 2-.ri0, '/» steklenice gld. 130 Zlatobliščeči malaga 1 steklenica gh\. 2*—, 1 , steklenice gld, 110, i/, zaloge spanjske veletržnice Vinador za katerega vina priM nuni iu isbornoNt se jamči, dobiva se pri gospodu (354—iž) Jon. Nvobodi, lekarju. nt »3 S B H "S S 2 o Z3 0 ■o m Nepresegljivo za zobe I. salicilna ustna voda uromatieua, upliva okrepčeva]ooe, zabranjuje gnjilobo z6b tur odstranjuje iz ust neprijetni duh. — Jedna velika Bteklenica 80 kr. sploriiio priljubljen, upliva jako ukrepuevajoče, ohrauuje sobe svetlo-beb>, a .'IO' kr. Navedeni sredstvi, o katerih je >iošlo mnogo /.abvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po posti poSilja Obalu pl. TMoczjr diplomovani posestnik lekarno in kemik poleg rotovža v Izubijani. n> S, S* B ■ _ I *? ca — rr -■ m 3 g. _ a ? B Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. iSl I llbHII aSIMIIHMIlMMlMMBMMIMMMMMMM puškar v Itoioi I j a b (Ft>rliu'li) na HoroAkem <±±±±±±±±±±m izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puAlce in revolverje ter vse lovMke priprave« patrone ter drugo streljivo po najnižjih cenah. — Puško so vse pre--kuišein' na ces. kr. izkušavalifioi ter zaznaoienovane z znamko tega zavoda. (175—39) 7. a izbornost blaga jaraći izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno Ceniki pošiljajo se brezplačno. Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarju PieeoliJH v Izubijani, narejena /. večine iz samega pristuega kinefikega revija, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zabojekih po 12 steklenic.. Jedna steklenica velja 10 kr. _ (71'J—40) Čitaj in čudi se! Ker je velika tovarna za ure ustavila delo, katere jedini zastopnik sem jaz, se mi je naročilo, da naj vso zalogo IliiiIi žepnih ur za vsako ceno spečnm in prodam in aatoiej dobi vsak naročnik lepo^dobro idočo žepno nro v ilatolzni tiran eni okrova za nečuveno ceno 2 gld. 80 kr. iu dobi poleg tega vsak naročnik, ki se sklicuje na ta list, so prekrasno, lino pozlačeno (666—8) urno verižico z zapornico zaKtouj. Ure posije po postnem pov/.etji Dunajska komisijska zaloga ur S. Blodch H 3 Schreigasse 9 S. Nit. Nougajajoče ho brez ugovarjanja nazaj vname. Naznanilo. Podpisano županstvo naznanja, da je slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu z odlokom dno 14. t. m. "v mt na Veliki Loki pri Temenici dne 25. julija, t. j. na sv. Jakoba dan, dovolilo. Županstvo Velika. Loka dne 25. julija 1891. (686—2) Klemenčič Fran, župan. kisla voda po natriju in litiju najbogatejša in (270—30) Radgonska dieta alkalična kiselica. Glavna zalog-a pri JT. LININGER-ji v Izubijani, KlniNka ceaitia lili. itev. O. Prodaja po prvotnih cenah. 13824211 Skleninariiica na Štajerskem vsprejme v stalno tlelo 20 delavk za mezdo 60 kr. na a.iij^l<^^"' i volotrštva y. vinom „VIIVADOR" kakor: malA$a, madćjtfa, slurr.v ifei\ Na vseli delili zavoj 11 ine jo moja ta dodana, zakonito varovana i varstvena znamka. Zaloge Skoro v vseh lekarnah Avstro Ogrskp. Tam so tudi dobi : 'raško ttniversalno domače imiio To Bredstvo pospešuje prav i/.ltorno, kakor sve-doČijo mnoge skušnjo, čistonje, zrnjenje in loconjo rau ter poleg tega tudi bjaži bolečine. V Skatljieah po :ir» kr.in x 85 kr. Po posti (i kr. ver. Na vseh dolih zavojniue "' jo moja tu do.btua zako- nito varstvena /.numku. Glavna salog-a B. FRAGNER, Praga, it. UiKJ-lMI, >l:ila strana, lekarna ,,pri črnem orlii". F* PoStna raz pog i l j a t ev vsak dan. ~Vajg 3 f/tft. SO #••#•• doto-ru S sit i pri-i roj ,,jVIIC>!VOX*-. Velikost vi/.itnic. Laboratorij 1 gld. 50 kr. — Natančna navodila in prospekt brezplačno. Večje pristroje, kakor tudi vse opiviue, auSilno plošče itd., dobiti je ceneno in dobro pri It. <*ol«l-^voln-ii v l'iu-i. I «T(liiiitiii j » ■dmvMtvenesjM sta-5 i . — Ceniki« prospekti, e uriievala in uzorri «Ioln> »«» zuNton| in trankovauOt — /.uboj za poskušajo 1 <>o Ur. (829—7) Zastcp rza 2^ra.n.jsls:o: F. P. Vidic & Co. v Ljubljani. 5= "J S J. GlONTINl-ja knjigotržnica v Ljubljani, na Mestnem trgu priporoča.- Radics: „Fiihrer durch Krain und Laibach" s krajepisno mapo In mnogimi slikami. — Cena <>0 kr., po po Ui »!."> kr. Bilder* aus Krain". Simn J. I. ,,Im Gebiete der Steiner Alpen". Z mnogimi Bitkami. — Elegantno vezano 2 gld., po pošti 3 gld. 16 kr. Velika zaloga potopisnih knjig". Nadalje je dobiti : ,.I>«>r S<'liniifViiMlt»r-l*rrorutenr4*. priročna knjiga z.a trgovine s materijalnim, kolonijalnim iu špecerijskim blagom, ("ctrta izdaja b .ri0 različnimi lusoronlmi Dacrtl in obseinlm navodom. — Oena I i,rbl. 50 kr., po polti 1 gld. (]:"> kr. l*oiiai4-o\i pmktiško i»reir.kiiH«>ni originalni recepti, kak«) moro vsak nuiii po novi men in va^'i izdelovali \ se vrste žganih pijae, likerjev, rosolij. rutnov itd. in-e/ strojev in kuhanja. Knjiga prinaša nad 200 receptov. — ('ena .'i gld., po pošti ;> gld. lo kr. Zbirka- originalnih receptov za izdelovanje vina, OCta, piva, /ganja, likerjev itd. Več nego .*<<>!> reeeptov. Cena l gld., po poŠti L gld. lo kr. (584—2) tor V-^tCT VOŽNJI LISTKI iii/.o/.i'mNliO»ameriški pa-BM»l>rutliii pitsch-u lEColociv-orslre VLlice ^t. 2-3= pritlično kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovnruiSki ceni na prodaj (173-19) najboljše vrste vedno svežega piva iz zgoraj imenovauih pivovarn ter poSilja mestnim ktlpovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov. DSF~ Na vpraianja odgovarja todno ln frankovano. "W ■ * ■ *** t * ********* ANDR. DRUSKOVIC trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 priporoča svojo tocgreito zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d., stploli vsegia v to atroko Npudtsjooc'i^a blugn. ^ia^Le (4iG-ii) vodne pile in žage H^j za kojih izbornost bo jamči, po najnižji ceni. Najlepši najceneji otročji vozički pri Antonu Obrezi, tapecirarji (464—9) Ljubljani, Šelenburgove ulice, 4. \ou>. fino in moćno blago. ~ -^SfldJ Jutri v nedeljo dne 19- julija 1891 v VE LIKI VOJAŠKI KONCERT ? gostilni „AMERIKA" na GlincaH pri I_ij-u.ToljsLrii-Začetek ob 4. uri popoludne. Ustoimiria 15 kr. Otroci prosti. K mnogobrojni udeležbi vabi R odličnim spoštovanjem (694) JI. .IKIIACTflf, frostilnićarkn. Lekarski vježbenik (pra.fetlfe3,n.t). Ahsolvirani Spsto^vmnazijalrc i/, častite rodbine hrvatskomu i slovenskom u jeziku vefet, pri RIM se odma uz povoljna uvjeta u lekarnu Franje pl. K.ul»Anyli« u suui. (II rvutNkn). (586) . ______--------------_----------» ZBIR I^A DOMAČIH ZDRAVIL kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. DrugI ua(l«. Dobiti je v Olji pri ka I u ž n IU u Or»-Kolinu Hrlbnr-Ju. Cena 40 kr., a poito 45 kr. — Na prodaj je tudi v .Katoliški bukvami*, pri J. (J ion ti ni-j u in M. Ger-ber-ju v Ljubljani. (574—2) - Prekupoi dobi popust. = ml^j pošiljajo bo zastonj in frankovani. •j- Največja zaloga šivalnih strojev I ..juh I j u n n. Nizko cene. — Ugodno plačevanje na obroke. — Stari stroji se same-njavajo. — Popravki se Izdelajo bltro, dobro ln (lii) ceneno. (476) J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenloe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mrav-ljlnoe, preilčke, ptične orvlče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od iuželkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri •i. a\mr-u, ,.pri ernem psu" 13, H ii s o v a (Dominikanska) ulice 13, ■v FBiLGrl. V LJubljani pri Albina Sllčarjl, trgovcu na Dunajsko) cesti at. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer bo naznanjene po plakatih. (338—7) Praktikanta (577—3) ki je dovršil II. razred realko ali gimnazijo, jo poštenih Bturišev in zmoten slovenskega in nemškega jezika, vsprejme trgovina Dragotina Hribar- m v Celji. mlin, žaga, živinski hlevi in nekaj zemljišča blizu Ljubljane proda »e iz proste roke ali se pa tudi v na|eni odda pod prav ugodnimi pogoji. Več se izve v pisarni gospoda lviimt (»o-gole, c. kr. notarja v Ljubljani. (576—3> a—3) Besna zenitna ponudba. Mlad trgovec oženil bi se rad z gospodično, katera je vešča trgovini in ima nekoliko premoženja. Starost ni glavna stvar. — Ponudbe poslati je pod znamko A. H. & M. poste restante v Ljubljano do I. avgusta. t 4» odda se pod ugodnimi pogoji £ takoj v najem. (591_1) * Več se izve pri lastniku gospodu Jul. Lenassi-ju v Gor. Logatci. Novo racijonaliio zdravljenje. m s s 6 u B Vsem bolnim na živcih ae naj topleje priporoča 21. izdaja izšle brošure Komana HVliimsau-a SLfUeber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. S Dobiva se zastonj (332—7) v lekarni J. Svobode v Ljubljani. Spričevala znanih zdravnikov. m 3 m ^SSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^BBBBBBBBBBBBBBBBB Štev. 709. (688-1) Razpis službe občinskega paznika. Pri mestni občini v Kaillllikll izpraznjena je služba Oltelnskega paznika z letno plačo 420 gld. ter prostim stanovanjem. Prosilci za to službo, s katero je tudi zvezana dolžnost prižiganja polovice mestnih svetilnic, dopošljejo naj svoje prošnje s prilogami vred v Ljubljani, na Valvazorjevem trgu štev. S. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Moli i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 77