243. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 22. oktobra.
XXI. leto, 1888.
Uhaja vsak dan zveCer, izimši nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejemu za a v 11 r o - D » e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za odra mesec 1 gkL 40 kr. — Za Ljubljano brez [lofiiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa &e
po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt. leta. — Zi. tnjc dežele toliko ve<%  kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje N od četiristopne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulic.ih Sr. 12. Dpravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
V 1» j ubijani '22. oktobra.
Kar nemški Ihti grajajo in napadajo, to je za nas iz vestno koristno. Resnica tega pravila pokazala se je na novo ob imenovanji novega pravo-sotlnjega ministra v osobi grofa Scbonborna. Neprestano bavijo se listi ž njim, ničesar na njem jim ni po godu in celo „Kazimir — Fremdenblatt", ki bi vsied svojih zvez z vnanjim ininisterstvom imel biti malo zmerneji, postavlja se precej oblastno po robu, meneč, da se ministerstvo s tem imenovanjem ni podkrepilo.
Češki in slovenski listi vsprejeli so pa rečeno imenovanje z velikim zadovoljstvom in da je to zadovoljstvo bilo osnovano, temu je uajboljša priča Scbbnbornov govor, s katerim je nagovoril predstavljajoče se mu uradnike njegovega resorta. Sehon-born rekel je mej drugim:
„Nj. Velečastvo me je najmilostneje imenovalo pravosodujim ministrom in jaz ustopil setu v kabinet, ki se je zadnje dni glede osob nekoliko iz-premenil, čegar težnje in smotri bo pa isti ostali. Ob sebi se umeje, da se kot član kabineta moram okleniti njegove politiki; in da se je bodem oklenil. Naloge resorta pa, čegar vodstvo mi je N. Velečastvo najmilostiveje izročilo, neso politične. Visoko uzvišeno je bistvo prava, visoko stoji na strankarskimi težnjami in političnimi boji, izvor njegov bodi vsem mislečim ljudem nailzemeljski. Nadzemeljski ta izvor je jako lepo označil jeden uajduhovitejših angleških pravnikov, Blackstone, govoreč v razpravi ob izvirih prava o „law ol nature, coeval vvith maukiud, die-tated by God himself." S tem uzvišenein izvorom in ljudem prirojenim spoštovanjem do pravice se je vsekdar strinjalo, da ima biti pravo sodstvo prosto v u a n j i h, z 1 a s t i p a političnih u p 1 i-vov, da se zlasti njegovega najimenitnejšega dela, funkcije razsoj ajočega sodnika ne smejo dotikati. Tako je bila „communi soponio" v najboljših vseb dob in to na čelo prešlo je v vseh omikanih narodih v meso in kri. Tudi v Avstriji je nezavisnost sodstva državno-pravno; zajamčena ; a jaz pač smem kazati na to, da je tudi v prejšnjih časih avstrijski sodnik
LISTEK.
Paberki z razstave.
Mimo stalne sadne razstave »Za vodo", kjer Vipavke in Nevipavke sedaj prodajajo povaljano grozdje in oguljeno ovočje, ki navadno ne vzbuja slasti, krenil sem včeraj čez cesarja Josipa trg na staro strelišče, pred katerim se ob mrzli neverni sapi na visocih drogovih vijejo trobojne deželne, cesarske in mestne zastave.
Staro strelišče pokazalo je te dni veliko privlačno silo, vse se je ondu gnetilo, bil je zlasti v soboto zvečer velik vrvež in če bi bil kdo izmej raz stavljenih jabolk samo „funtovce" metal mej pisano množico, bi marsikateri ne bi bil prišel do tal
Skozi „vinsko pokušajo" hitel sem naprej, kaj bi tudi ue, saj je bila ondu deloma že Dtabula rasa". Vipavski rulandec izginil je kakor kafra, Pfeiferjevo izvrstno namizno vino se je tudi že posušilo — jeden sam gospod použil ga je 25, čitaj: petindvajset čašic, žal, da imena tega hrabrega in nekda dolgopetega oboževatelja Bahovego ne morem izročiti zgodovini vinopivcev —   tudi drugod
s ponosom smel trditi, da se njegove razsodbe ne opirajo na nič druzega,  nego na zakon in vest.
Braniti ta paladij nezavisnosti, priboriti zakonu in pravu povsod veljavo in izpolnjevanje, urediti sodstva tir, skrbeti za njene potrebe, delovati na to, da bode pravosodstvo hitro in ceno, ne da bi pri tem temeljitost in vestnost bili škodovani, to je glavna naloga pravosodnje uprave avstrijske
Druua ravno tolika in ravno tako važna, še težaviuja naloga je avstrijske pravosodnje uprave u plivanje na zakonodavstvo. Tu treba potrebe nove dobe z večnimi idejami prava, z naše države posebnostmi spraviti v soglasje; tu treba stvar jati na novo, ne to, kar ugaja dnevnemu t o k u, kar laska hipu, temveč kar bode po Človeški previdnosti koristno bodoča i m generacijam. Tu treba izločiti ono, kar se je pokazalo nerabljivim, ona pa varovati in hraniti, kar se je po skušnjah sedanje in preteklih genera cij pokazalo trajnim.
Iz deželnih zborov.
IDeželni sa"bor Icrstnjslcl.
(XVI. Heja dne 2 0. oktobra   1 888 )
Deželna vlada doposlala je načrte za zagradbo hudournikov Vipavskih. Potrebna svota znaša nad 37.356 gl., ker pa tehničnih poročil še manjka, hode se ta zadeva rešila v prihodnjem zasedanji.
Poslanec Lavrenčič obžaluje, da ta zadeva tako počasi napreduje, sosebno ker so Vipavski hudourniki zopet letos mnogo škodo napravili. Upa, da so stvar gotovo v prihodnjem zasedanji reši.
Poročilo deželnega odbora o reorganizaciji deželnih uradov izroči se finančnemu odseku.
Dr, Vošnjak nasvetuje, naj se v prvi vrsti obravnava poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada in o proračunu deželnega zaklada za 1. 1889.
Dr. M o sebe poroča o tem in nasvetuje: Visoki deželni zbor uaj sklene: I. Skupna potrebščina dežel, zaklada za l. 1889 v znesku 820895 gld. 7G kr. in zaklada 10G 4o2 gld. 62 kr., torej z nedostatkom 624.443 gld. 14 kr. se potrdi. U. Za potrebno pokritje nedostatka v znesku 624443 gld.
zijale so že opasne praznine in celo Hintzejev jabolčni šampanjec poskočil je bil s 15 na 20 soldov. Kdo bi mislil na tako borsuo diferenco, ko vender ni bilo nobenega vznemirjajočega telegrama, da so, recimo tepke možganjčarjem ali pa „tofeljnom„ vojno napovedale.
Ker me vino ni zamotilo, preostajalo mi je več časa za razstavo samo. Imenitna iu zanimiva je. Le začnimo „ab ovo", to se pravi, imenujmo gospode jabolka iu gospiee. hruške po imenih, kakor so večinoma zapisana na vizitnicah.
Najimenitnejši seveda so „eesarji", mej katerimi pa je mnogo samozvancev, a samo jeden „Kaiser Alekxander" poleg njih videl sem „cesa-rice", „princesinje", „kraljice", jednega „kneza", mej vsemi temi odličnimi imeni pa se je košatila „Figovka", kakor da bi nikjer drugej prostora ne imela. Kako je ona semkaj zašla?
„Kardinalov" bil je cel kolegij. Poleg navadnega, brez častnega naslova, zapazil sem tudi „modroga kardinala", „pisanoga kardinala" iu, ker brez hudobije nikjer ni, tudi „ pikastega karlinala".
„Škofovo kapo" videl sem samo jedenkrat, tako pa tudi samo jednega „župnika", kateremu je
14 kr. naj se za leto 1889 pobira: 1. 40% pri-klado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa v znesku 129.590 gld.; 2. sledeče naklade: a) od porabljenih likerjev in vseh poslajetiih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po 6 gld; b) od vseb porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdeinega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo 18 kr., v skupnem [znesku 100.000 gold.; 3. 28% priklado na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred v zn-sku 404.232 gld. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepom pod II. 1. in 3. Najvišje potrjenje.
Poslanec De ž man pravi v splošni razpravi, da želi, da se sklepi deželnega zbora izvrše, kar pa upa, da bode sedanji deželni glavar izršil, kakor je obljubil v nastopnem govoru. Ne dopada mu, da se velika vsota 58 000 gld. daje brez prav določenega naročila deželnemu odboru na razpolaganje, bolje bi bilo in menda vsak deželni odbornik bil bi vesel, da se ti izdatki prav natančno, v kolikor je to mogoče, po deželnem zboru določijo. Deželni odbor bi v obte ne smel več ko l()O0 gold. brez posebnega dovoljenja deželnega zbora izdati, tako Be je začetkom ustavnega življenja v kranjskem deželnem zboru praktikovalo. Sploh pa misli, da je stanje tinancijalno jako žalostno, vsaka najmanjša vas ima svoje doklade za Šole ali za cesto, pri deželnem zboru pa se v jedno mer prosjači, nad 150 peticij izročilo se je samo finančnemu odseku, tako da je deželni zbor takorekoč „Petitionserledigungs-landtag" in doslej Še deželoi zbor nič druzega storil, ko reševal peticije in skoro vsak dijak bode že prišel s peticijo za štipendij pred deželni zbor. „Selbst ist der Malin", končuje Dežmau svoj govor in občine naj same skrbe za svoje potrebščine, potem ne bode treba deželnemu zboru tratiti zadnji dan njemu dovoljenega zborovanja in v treh tednih bi lahko svoje obravnave končal.
Poslanec De tel a odgovarja Dežinanu, da kar se tiče kredita za cestne zgradbe, kateri je dovoljen deželnemu odboru v znesku 27.000 gld. je isti le za najpotrebnejše nujne zgradbe in dovoljuje se le podpora, ker deželni odbor zna, da to stori gotovo v
pa „mežnar" bil za petami in dehantovka. „Avstri janca" videl sem samo jednega, zato pa tudi samo jedno „Garibaldijanko".
Na politiko cika „ Kongresov ka", in „debela Lah inja" za novodobne utrdbe skrbi „general Tot-leben", vsem tem pa zapoveduje „ Aleksandrovec", ki pa še ne boluje za jed no boleznijo, ki je tamkaj zastopaua za „vodenico".
Razstava ima svoj „inenuu : „Kiselice, čebu-linka, pečenka, pogačica, špehovnica, sladice tidice iu šušmada, poslednje je menda nekak „ pete -mele". K temu obedu so povabljeni: „Ljubljančan", »Francozi", „Kraševee", „Tolminec", „Ipavka", .Korošec*, „Kranjice" in „mozganjčar", torej zastopniki vseh slovenskih pokrajin. Dri obedu gostje spoznajo, da so vsi »notri krvavi", ko si napivajo, izživljajo se gospoda!", „gospodične"! preko Sotle pa škili „gospodin".
Družba se je pri obedu menda malo sprla, ker neso imeli terana, šinila jim je „teranka" v glavo, kajti psovali so drug druzega hudo in ne vem, če ue bodo kake tožbe zaradi žaljenja jabolčne ali brusov, rasti. Cule so se psovke: „Pop-karji, regljači, špičkavji, črni umazani, prluiji, piš-kavci, cigan, ciganka". Dobre volje so vsekako bili,
Krasa 1000 gld. za kmetiške namene 3000 gld , 0 katerih v proračunu nasprotne stranke ni bilo ne duha ne sluha. Koliko se je investovalo v prisilno delavnico, ki je danes aktivna, pod upravo nasprotne stranke pa bila pasivna. Ulaznica se je razširila, mogočno pa so tudi narasli stroški za pouk, omiko in dobrodeln- namene. Mnogo takih vsot bi se še lahko navaialo. Vidi se pa, da je bila prejšnja ve čina jako trdosrčna, dočim je sedanja mnogo storila za investicije. Nemška večina je investovala za stavbo blaznice, stavbe v bolnici, Rudolfinum, skupaj 197.445 gld Narodna stranka pa je investovala za muzej, prisilno delavnico, za nakup Germ-a za, zgradbo bram-bovske vojašnice 327.000 gld. Če se pa prirarjajo skupaj žrtve, katere so se davkoplačevalcem nala-gale, s" kaže da je bilo naklad prej dosti več, nego pod tedanjo večino in letos bode le 38°/a deželne naklade. Tedaj manj davka in več investicije! Prave energije pač nasprotna stranka ni imela, narodna stranka pa jo je imela in to v treh slučajih. Pri nakladi na žganje, ki je le iz lastne inicijative na rodne stranke izvirala. Pri normalnem šolskem zakladu je narodna stranka pritegnila južno železnico iu mesto, kar nosi nad 60 000 gld. in tretjič je konverzija zemljišnega dolga jako ugodna za kranjsko deželo. Prebivalstvo kranjsko bode lahko uvidelo, kje so se njegovi interesi bolje varovali, ali pod nemško ali pod sedanjo večino. (Dobro! Dobro !
Dežman pravi, da se je dobilo za li-cejsko poslopje, ki za deželo ni nič vredno bilo, 40.000 gld.. Res se mora hvaležno priznati, da je dežela prevzela vzdrževanje muzeja a tudi tega bode oproščena, ko se dobi Smoletova ostalina. Vse to, kar je Šuklje navel kot „Glorienschein" za njegovo Btranko, davek na žganje, dohodki za šolski zaklad in konvertovanje zemljišne odveze, vse to je prejšnja nemška večina nameravala, a ministerstvo ni hotelo dovoliti. Le ministerstvu se ima narodna večina zahvaliti, da je vse to dosegla. Nemci pa pri prejšnji vladi neso dosegli ničesar, dasi so jih narodnjaki pitali z izrazom, da so „Schlepptrager der Re-gierung."
Poslanec Šuklje pravi, da, ni tajil, da bi se ne bila nasprotna stranka bavila se s tem vprašanjem, ali ni imela eneržije skleniti postave o teb zadevah in si isposlovati potrjenje od miuisterstva, s katerim je bila nemška stranka gotovo bolj zvezana, nego je narodno slovenska stranka s sedanjo vlado  (Dobro ! Dobro !)
Dr. V o š n j a k opomni da je deželni zbor razven linanci jalnih ugodnih operacij tudi dosti druzega storil. Skleuil je zdravstveni zakon, ki ga še v druzih deželah nemajo, razširilfje blaznico, kar je stalo 68.000 gld., tudi se je kupil prostor za bolnico, da se ondu z»radi bolnica za infekcijozne in sploh odpravi bolnica iz sredine mesta. Na zdravstvenem polji torej velik korak, a tudi na šolskem polji se je dosti storilo, tako da bo kmalu vsak otrok na na Kranjskem imel šolo v bližini. Tudi šola na Grmu se je ustanovila, in ima, da si je Dežman o njej zabavljal, vender že lepo število učencev. Tudi za ceste se je mnogo storilo, za železnice dovolile so se velike svote, 50.000 jgld. za Kamnik in tudi še
več 500 000 gld za dolenjsko železnico in tudi za Tržič-Kranj se bode dala podpora V narodno-gospodarskem ožim storilo se je mnogo za uravnavo Krke in za Vipavske hudournike se bode dal tudi primeren donesek. V generalni debati je pač žalostno za nemško stranko, ia so govorili le o lapa-lijah, a neso vedeli povedati nič stvarnega Će pravi Dežman, pa ima narodna stranka „Glorieu-schein", je to popolnoma upravičeno, saj ga zaHluži. Vlada je v istini podpirala narodno stranko, a storila bi bila lahko še dosti več, posebno na polji srednjega šolstva. Dežman naj torej ne zavida narodne stranke na njenih uspehih, kakor bi tudi ona njegove stranke ne, ko bi mogla kazati jednako srečnih uspehov, kakor narodna stranka, katera bo mirnim srcem stopila po 6 letni dobi pred svoje vo-lilce.   (Dobro ! Dobro !)
Poslanec dr. Mosche [totem poroča o proračunu deželnega posojilnega zaklada vojvodine Kran— ske za leto 1889., ki se odobri s skupno potrebščino 226.309 gold. 70 kr. in s skupnim pokritjem 337.122 gld., torej s presežkom 110 812 gld. 30 kr., kateri je porabiti v pokritje primanjkljeja za leto 1888.   Zbor odobri proračun brez razgovora.
Poslanec dr. Mosche poroča v imenu finančnega odseka v došlih peticijah in nasvetuje, da se prošnja profesorja Voduška za podporo za izdanje astronomične knjige, prošnja diurnista Avgusta Jaka in opernega  pevca  Josipa Trtnika odkloni.
Poslanec Dežman nasvetuje, naj bi se prof. Vodušeku, ki res hvalevredno deluje na polji astronomične vede, dovolilo 2O0 gld, podpore, kar obvelja.
Dovole   se   še  sledeče   podpore;  za nakup knjige „ Vrtnarstvo" za ljudske šole 300 gld., podpora za gimnazijo v Rudolfe vem 250 gld , podpora slovenskim vseućil'ščnikom v Gradci 200 gld., podpora rudarski šoli v Ljubnem 20 gld., dijaškemu zavetišču na Dunaji 50 gld.,  podpornemu društvu modroslovcev na Dunaji 20 gld., gimnaziji v Kranj i 50 g'd., monsign. Luki Jeranu za dijaško kuhinji 150 gld.,  gimnaziji   v   Kočevji   100 gld., kiparju Alojziju Progarju 100 gld.,  kiparju Alojziju Gan-gelnu na Dunaji 240 gld., Maksu Pavlinu, živino-zdravniškemu dijaku 100 gld., Franji Majdič, živi-nozdravniškemu učencu 100 gld.,  podpora društvu „dijakov" c. kr. viB. Šole za kmetištvo  na Dunaji 30 gld., podpora Majtej Hubadu, konservatoristu na Dunaji 100 gld., društvu dijaški in  ljudski kuhinji v Ljubljani   100 gld.,   društvu   „Narodna   šola" v Ljubljani 100 gld., konservatoristu Janko Kosu ua Dunaji 50 gld.,  Dramatičnemu  društvu se dovoli 2000 gld., muzejskemu društvu 400 gld., deželnemu patrijotičnemu društvu 100 gld., stud.  med. Ivanu Geigeriu, da izvrši rigoroze, 250 gld.
Predlogi finančnega  odseka  se   potem brez daljnega razgovora odobre tudi v tretjem branji.
(Konec prih.)
Politični razgled,
notranje I<*.
V L j u '•> l.i a n i 22. oktobra.
Knez Edmund Clary objavil   je v „Bobemii" pismo, v katerem priporoča načrt za sporazumljenje
sporazumljenji z deželnim zborom. Čudno je, da Dežman najprvo juvka, kako so občine preobložene, potem pa pravi, naj vse same store. Naj se Dež man le spominja, kako je on sam podpiral prošnjo občine Crni Vrh in kako utemeljeno je isto na-glašal t finau'nem odseku. Zboljšanje prometa, podpora za pouk pa so gotovo tako važne zadeve, da se i/, deželnega zaklada z dobro vestjo lahko podpirajo.
Dežman odgovarja, da koje on bil referent, v cestnih zadevah v deželnem odboru, je bil jako strog. Naj se pogledajo računski zaključki. Od 20.000 gld. dovoljenih podpor za cestne namene se je k večjemu porabilo 6000 gld. Da je prošnjo občine Črni Vrh za podporo podpiral, je storil le zato, ker je ta vas od vsega prometa, od vseh cest odrezana, osanljena.
Poslauec Mor D i k zavrača Dežmana, kar se tiče njegovega ugovarjanja zaradi podpor obrtnim šolam, katerim se je namenilo v proračunu 8000 gld., kar bo vsekako zadostovalo, ker deželni odbor jako varčno postopa, dasi se bodeta prihodnje leto odprli dve novi obrtni Šoli
Baron Schvvegel pravi, da ako hoče deželni odbor bolj samostojno razpolagati z deželnimi denarji, morajo se preuarediti instrukcije. V obče pa bi se morali deželnemu odboru dovoljeni krediti specijalizovati, kar mora ugajati vsakemu referentu v deželnem odboru. Sploh pa kažejo računski sklepi, da se ne porabi toliko denarja za razne podpore, kolikor se dovoli, kažejo se preostanki, ne da si izkazali potem kot pokritje izdatkov.
Poslanec De tel a odgovarja baronu Schwe-gelnu, da se je tudi za časa nemške večine dovoljevalo obče kredit za cestne zadeve.
Poslanec Šuklje je pazno poslušal govore nasprotne strani in oprezno čakal, kdaj se prične finančna debata, ki je danes pač na mestu, ko se neha šestletna doba in poteko mandati.   A  to se danes ni zgodilo in to molčanje je najboljši dokaz dobrega gospodarstva narodne stranke.   (Dobro dobro !) Le deželni računski urad so hoteli kritikovati in še tam bo imeli smolo.   Vlekli   so  na dan le stvari, katere so tudi narodni  v  finančnem odseku grajali in rekli, da tako ne gre budgetovati. Sploh pa so gospodje, ko so oni bili v večini,  isto tako delali. Glede barona Sci>wegelna pa obžaluje, da ni bral priloge, katere je imel dvajset duij v nemškem in slovenskem jeziku v roki.   Govornik potem primerja proračune I. 1883. in sedanji. Ko sol. 1883. bili Nemci na krmilu bilo je potrebščine 400.000 gl računski zaključek  pa kaže,  da je bilo prave po trebčine 457.435 gld. 84 kr., a takrat je bila cesarska slavnost,  za kar je treba odbiti dotični donesek, tako da je bilo le 395.000 gld. potrebščine. A proračun za 1 1889. kaže potrebščine. 820.895 gl. 76 kr. Pač ogromna vsota, ki se uporablja za investicije, bolnice, vojašnice, itd. in videlo s*' bode, ako se odtegnejo ti izdatki, da  prava  potrebščina  iznaša le 549.000 gld.   Posamezno opisujoč  proračun pravi, da so administrativni stroški res za 6000 gld. večji ko 1. 1883., a zvišala se je odbornikom, uredil stavbeni urad, narasle so tudi petletnice, za htdrotehnične zadeve  izdalo se je  6000 gld., za pogozdovanje
ker so imeli tudi „Zidana" mej seboj, Žida nobenega, pač pa „judovo grlo",
Gourmand bil je jeden, a še tega so poslovenili, rekoč mu, ne vem zakuj to je „rudeči sladkan". Govoreč o ženskem spolu bili so okusi zelo različni. Ogrevali so se za „bunkeu, za „bele debele", za „debele", „madenke", „rožice", „mile rožice" in za „brutto-bono", pri kateri sicer neso dobili skomin, vender pa „skomince". Čudno se mi zdi, da so v tej družbi trpeli „Adamčka", čistoi golega, z gladko kožico in brez figovega peresa.
Nepovabljeni gostje, ki so se rili v to častito družbo, bili so „Štulci", zanje bil je pripravljen Jaški tabtflj" i u kogar je ta prijel neso mu poma-goli vsi „žlahtniki" in vse „ropotavke".
Po obebu je bilo veliko „mačjeglavk", koliko, zapisala je vestno „šribarca", ki je potem „škrbe-tuljkam" „brez imenan delila „pisanke" in seveda pri tem tudi na „dolgina" ni pozabila.
Kdaj se zopet snidejo, še ni gotovo. Na dnev nem redu bode mej drugim učena razprava o novem stroji „klopotec valjar" iu nravno etično predavanje o „valjasti rožici". K besedi so se oglasili: »Šmarna, Mihelovec, martinovec, martinovka, bo-žičnica, silvesterca in šmarjetnice". K prihodnjemu obedu bodo mej drugimi povabljeni: „Gregorčki",
„dimčki", „hiebčarji", in „železnikarji", „kalin" in „stržek" skrbela bodeta za petje, po desertu pa nastopi „urh" in „piškurji", „lesnikovci", „lon-čenke" in „košanke", „kosmači", „gambovci", „zlate parmene" in „drobne muškatelke" skrbeli bodo za to, da bode navzlic rbradovičarjem" in „punklarjem" splošno veselje „sondergleichen" in da bodo vsi, neizimši „izenbarta" klicali „gloria mundi!"
Do sedaj predstavljena gospoda je precej realistična. Briga se celo za „miške voglate", „pesni kov" pa ima jako malo. Zato jim je nožar Hof-man pritekel na pomoč. Na svojih izvrstnih nožih in na vrtnarskem orodji ima vse polno pesniških svojih proizvodov. Hofman je utrakvist, on peva slovenski in nemški, spodbujajoč pomologe in poljedelce. Na drevesnem noži čita se:
„Pod lipo sem žvižgal Pod lipo sem spal S« tički mi poli Zbudil' me žrjav."
Najplodneja je njegova modrica na žagah. Le poslušajte!
„ Starček sem, starček tje Dobre imuna še zobe."
„Verstelist du uIIub gnt und schon, So ploiubicr' mir diete Ziihn'."
(To je izvestno zabavljica na zobozdravnike. Stavec.)
Acli goldene Zeiten! — Ich hatte sie nie!
Mnss iminer noch kampfen.   — Mit Sorten und Muth!
„Jaz zobce imaiu — pa grizti ne znam".
Cvetlična palica ima napis:
„Hmn rožic nubral Dekletcem razdal
klešče, s katerimi se trebijo gosence pa:
„Ne bod' zaspan! — Gosenice stran!
Ker je trko prav pošteno skrbel za jednako-pravnost in ker si je v svesti, da je njegovo blago vestno delano in dobro, zato priporoča se nožar Hofman občinstvu:
„Lasst rulien die Todten, vohl denket an sie! Mich aber, noch lebend verlassct aucb niel"
Nož, s katerim Be vežejo špargeljni ima napis:
„Špargolj mora raBt' po konc' Lepo peti novi zvone."
velike vrtnarske škarje pa groze:
„Za grmovje — in jezike!"
Ta napis mi je sapo zaprl. Zatorej povem samo še to, da je pesniku nožarju določena lepa odlika, katere bode vsai toliko vesel, kakor jaz nje-hovih stihov. s.
strank na fceSIcoiu. Priporoča, da bi Nemci pritrdili, da se cesar krona kraljem težkim, a ta akt naj bi bil le religijozen, odločno se pa izreka proti češkemu pravu. Nadalje priporoča Nemcem, da bi se bolj učili češčine in da se nemščina prizna za zakoniti uradni jezik S predlogi knezovimi pa ni nikdo zadovoljen. „N. Fr. Pr." jih hudo pobija, ker bi kronanje dalo Čehom le večjega poguma, da bi Be nadalje še boli potegovali za državno pravo češko. Brez tega zanje tudi kronanje pomeua nema. „Nar. Listyu pa pišejo, da kronanje brez državnega prava češkega nema nobene veljave, in Čehi se ž njim ne morejo zadovoliti. Narod češki se pa tudi nikdar ne bode sprijaznil z nemškim uradnim jezikom. Clary 8 predlogi svojimi ne bode imel nobenega uspeha.
Znani protisemit «lr. 1'allai je v katoliško-političmm društvu v Leopoldstadtu na Dunaj i govoril o odnošajih mej konservativci in protisemiti. Rekel je, da on odobrava, da bila katoliška cerkev nezavisna od države. To bi ne bilo škodljivo, ampak jako koristno, kajti s^daj, ko se podržavljujejo železnice in ne bode več dolgo, da bode država zavarovalne in denarne zavode dobila v svojo pest, vender treba kake institucije, ki bode nezavisna od države. Primerna taka institucija bi bila v kato-liškej Avstriji katoliška cerkev, ki je dovolj razširjena in silna. Ta Pattaijev govor seveda je dal židovskim listom no-1 povod zabavljati proti proti-semitom.
Vitanje ftiftftVe:
„Novoje Vremja" začelo je objavljati pisma z naslovom „Ahilovu peta ruske politike", v katerih priporoča sporazumljenje mej Avstrijo in Itn si jo. Ti dve državi naj se sporazumeta zastran balkanskih dežel. Balkanski Slovani vedno bolj simpatizujejo z Avstrijo, ki nanje zaradi ugodne lege v dunavskej nižavi lahko upliva kulturno in narodnogospodarski ter lahko obrača vso pozornost svojo balkanskim zadevam, dočim ima Rusija dosti dela v Aziji. Rusija naj se nič ne meša v balkanske zadeve, temveč naj le mirno gleda vsako premembo v korist Avstrije, a potem naj pa vselej nekaj z&se zahteva. Rusija nema na Balkanu interesov, temveč le ob Črnem morji, Avstrija pa ima svoje interese ob Dunavu in Solunu. Zakaj bi se torej ne mogli spo razumeti o delitvi Turčije? Seveda se ne sme pozabiti jeden faktor, ona kolosalna vojna sila, ki se usiljuje za posredovanje in ki jej koristi razpor zaradi orijenta mej državami, ker bi drugače ne mogla ohraniti svoje doBedanje mogočnosti in varnosti.
Srh*lii kralj je podelil drugemu sekcijskemu načelniku v avstr. ministerstvu vnanjih  zadev Ros settiju veliki križ Takovskega reda.   To se zmatra za znamenje, da želi kralj še nadalje ohraniti dobre oduošaje z Avstrijo.
General Radeckv bode torej naslednik Drentel-nov v Kijevu, kakor smo že poročali v telegramu. Ta ruski vojaški dostojanstvenik je sedaj 67 let star. V zadnji vojni s Turki vodil je prehod čez Dunavo ter je izredno hrabro branil sotesko v Sipki in tako preprečil, da ni Solejman paša prišel z ve liko močjo za hrbet ruskej vojski, ki je operovula pri Plevni. Radecky je ua glasu, da je izmej prvih ruskih vojskovodij.
Nizozemci bodo letos slovesno praznoval sedemdesetletnico, kar so se dne 17. novembra 1813 otresli francoskega  gospodstva iu  si zopet prido bili samostojnost Po vseh mestih delajo se že vo like priprave.
Angleški list „Times"  jako hvali iiciuiiko brodovje. Nobena mornarica,   pravi,  nema boljših častnikov kot nemška. Vsi so jako izobraženi možje dobri mornarji in vajeni discipline.   Pomorščaki pa morejo biti vsakemu v vzgled glede discipline, če tudi največ neso rojeni blizu morja, so vender ravno tako dobri mornarji kakor angleški.   Kdor je videl delo na nemških in angleških ladijah, bode to pri znaval, glede discipline se  pa Angleži z Nemci še meriti ne morejo. Nadalje angleški list omenja, da se nobena nezgoda ni  prigodila pri   letošnjih  m a nevrih, če tudi so nekatere  nemške ladije po več mesecev se udeleževale operacij.   Pri angleškem in francoskem brodovji se je  pa pripetilo  več tacih nezgod.
Domače stvari.
— (Iz deželnega zbora kranjskega.) V denašnji seji, ki se je pričela ob 9. uri dopolu dne in trajala do Va3. ure  popoludne vsprejel se je po dolgi obravnavi   načrt  zakoua |o plačilu za verski pouk   ua javnih  ljudskih   šolah, dovolilo pobirati skozi 10 let za 100°,0 povišano gostaščino Ljubljanskemu mestu, ko se je   odklonil nasvet Luckmannov,   naj   bi   se   dovolila   le  za tri leta. — Dalje se je dovolilo Ljubljanskemu mestu vzeti na posodo 500.000 gld.   Poslanec Luckmann je predlagal  le 300.000. Debate  so se udeležili Luckmann, Grasselli, dr. vit. Bleivveis, Dežman i Murnik. Nemškutarji so se zelo bahali z loterijskim posojilom, da so ga oni najeli,  a narodni poslanci so jim dokazali, da neso s početka vedeli, kam denarjem, da so celo hoteli kupiti podrtijo Kolizej
Sklenilo Be je zgraditi deželno gledališče s troški 190.000 gold., čemur je ugovarjal baron Schwegel. Nadaljevala se bode tejl ob 5. uri popoludne, ki bode začetkoma, ko se bode sklepalo o reorganizaciji deželnih uradov tajna, po 1 a7. uri pa javna. Skleniti je še jako obširno cestno postavo, potem se zborovanje zaključi.
— (Umrl) je včeraj zjutraj ob l/36. uri gospod Vincencij Jevnikar, predsednik c. kr. okrožnemu sodišču v Novemmestu, v 66. letu dobe svoje.
— (G os p. Viljem Putick), znani preiskovalec notranjskih jam, doslej gozdni asistent, imenovan je gozdnega nadzorstva pristavom.
— (G o s p. Karol Lahajnar), magistratni uradnik, ki ima za revno hišo itak že velicih zaslug, pogostil je včeraj ob svoji petdesetletnici vseh 90 revežev v tukajšnji revni hiši z juho, mesom, prikuho, pogačo in pivom.
— (Obrtne strokovne š o lev Ljubljani) se ne bodo otvorile že 5. nov., kakor je bilo pričet-koma določeno, temveč pouk se prične z mesecem decembrom. Natančne podatke o upi-sovanji in priČetku obeh šol bode vodstvo po listih naznanilo.
— („Slovensko učiteljsko društvo") priredi v četrtek dne 25. t. m. v redutni dvorani slavnostni koncert v proslavo štir.desetletnice cesarjeve.   Obširni in bogati program priobčimo jutri.
— (Slovensko gledališče). Nestroveve igre, dasi nekoliko zastarele, imajo še vedno svojo vrednost. Sveži humor, smešni prizori, osoljeni z mnogimi semtertja sicer plitvimi dovtipi in živahno dejanje združeni so prav srečno v burko, ki mora napraviti efekt, zlasti kadar se tako vrlo predstavlja, kakor so se včeraj „Nezgode starega samca". Glavno ulogo bil je prevzel g. Borštnik in je izvajal tako drastično, da smeha ni bilo konca in da se je vse najlaskaveje izražalo o njega izborni igri. Drugi igralci imeli so podrejene uloge, a so dobro sodelovali, občinstvo bi o je jako zadovoljno. Obisk gledališča tudi včeraj ni bil ugoden, zato je burno odobravanje izzval Borštnikov „couplet" :
V Slovenskem gledišči je malo ljudi, Se igra preslaba, preskromna jim Bdi. To ni za voščake, za take mole, K'so Wolter-ce, KraBtel-na siti uže. Ti čakajo, da se gledišče zaradi, Pitlej jih gotovo kdo teb počosti. Saj se že prav d<>lgo, nalašč te glave, Da njih razvedre — slovenski uče.
Slovenska dežela, slovensko je vse,
Tu nemški igrati, nikakor ne gre.
Tako narodnjaki navadno kriče,
01) slovenski predstavi — pri Cenkarc' čepe.
In če se spozabijo taki ljudje,
Da danes nT jutri gostilno zgrešč,
Začudeni se poprašujerao mi:
Kako so pa ti — v gledišče prišli V
— (Čujte, čujte!) V Travi (Obergrass) nameravajo graditi novo šolsko poslopje. V zmislu obstoječih zakonitih določil je c. kr. okrajni šolski svet v Koeevji obravnavo ter odredil k njej kot svojega zastopnika c. kr. vladnega koncipista Depe-risa. Pri dotičnej obravnavi so občinski zastopniki sklenili, da bodi pouk na novej šoli utrakvistieen. To pa zastopniku c. kr. okrajnega šolskega sveta ni bilo po godu, marveč je prigovarjal, naj bode pouk le nemški. Da bi bil s srčno željo svojo prodrl, vzame iz žepa pismo nemškega „Schul-v er ei na ", v katerem poslednji Travničanom 1300 gld. ponuja, ako bode pouk samo nemški. G. c. kr. vladni koncipist je mislil, da se bodo Travničani takoj polakomnili Judeževih grošev, a zelo je osupel, ko 80 mu občinski zastopniki izjavili, da ne marajo ponujanega denarja in da svojega prvotnega sklepa ne spremene. Nesmo znali, da je g. Deperis agent nemškega „Schulvereina", zato kličemo zavednim možem Slava ! sicer pa za danes brez druzega komentara.
— (Nemška nesramnost.) Druzega primernega izraza ne moremo najti, da označimo ravnanje, o katerem hočemo izpregovoriti. Dne 14. septembra t 1. nastal je v Loki pri Mengši požar, ki bi bil za omenjeno vas uteguil imeti pogubne na Bledke, ko bi ne bili prihiteli na pomoč Trzinski gasilci. Z občudovanja vredno veščino in hladnokrvnostjo delovali so tako dolgo, dokler se jim ni posrečilo lokalizovati ogenj. Ker so vse pogorišču sosedne hiše zavarovane pri „Graškej vzajemnej zavarovalnici", obrnilo se je načelništvo Trzinske gasilne naprave do ravnateljstva tega zavoda v Gradec a prošnje, naj bi za popravo poškodovanega
gasilnega orodja blagovolilo podeliti primerno podporo. A čujte, kaj se zgodi! Ravnateljstvo „< iraške zavarovalnice" vrnilo je občini Loka slovensko pisano prošnjo brez odgovora, nekdo pa — bržkone sluga, ki je prošnjo ekspedoval — zapisal je nanjo : „Wir sind Deutsche und konnen diese Schiiiirasch nicht daber retur." (Podpisa čitati ni mogoče) Te prepomembne besede slišal je pisalec — ki se sicer bori z nemškim pravopisom — gotovo iz ust višjih. Da tako mnenje o nas Slovencih in o našem jeziku res prevladuje pri „Graškej vzajemnej zavarovalnici", dokazal je tudi že Ljubljanski zastopnik tega zavoda, ki je kakor smo poročali o svojem času — nasdašal v svoji pisarni, da je nemškutar. Zato naj si gori citovane besede dobro zapomnijo v.si oni Slovenci, ki velikohemSkej „Graškej vzajemnej zavarovalnici", plačujejo premije in store naj nasproti takej provokaciji to, kar jim veleva narodna čast
— (M os t o Z ag re b) imelo je že preteklo leto nad 40.000 prebivalcev. Ako se pomisli, da je 1857. 1. bilo 16.657., 1861). 1. samo 19857 prebivalcev, mora se priznati, da se prebivalstvo jako hitro množi. -
— (Sne g.) V Zagrebu je petek zvočer in soboto snežilo, a sneg je kmalu skopnel. — Poto-valci prišedši z Dolenjskega, pripovedujejo, da je okolu Trebnjega prav močno snežilo, da je bil sneg par prstov na debelo.
— (2 5.0 000 goldinarjev) je glavni dobitek loterije jubilejne razstave. Z zanesljive strani izvemo, da bodo srečke v kratkem razprodane. Čitatelje svoje opozarjamo na to, da bode srečkanje že dne 31. oktobra.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 22. oktobra. Pri dvornem obedu princu Henriku na čast bili prisotni tudi Kal-noky, Bauer, Taaffe, Sterneck.
Rim 22. oktobra. Francoski veleposlanik Mon}' se nekda ne povrne, ker je drugam od-menjen. — Po zadnjih poročilih o nezgodi na železnici je devet vagonov zdrobljenih, mej temi štirje podsuti. Doslej izvlekli 00 mrtvih, 7 0 ranjenih.
S8TJ
511 ZVON"
."»toj i (331—243)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Trostler z Dunaja.
T UlJ <3 i :
21. oktobra:
Pri Nlouu: liovalle it Trsta. -— Modler iz Mengša.
Pri .11 nI i i* i : Felbor, Albert, Arit, Angel, AVeiner z Dunaja. — Pillloh iz Koč. — Ilas.ser iz Trsta. — Jaclcel iz Urna.
Pri !i**<i-ijHliriii <-4'si»i-ji : Tonec iz Radovljice. Lubovie iz Pulja.
Umrli s« * l,jul>Uaiii :
19. oktobra: Adela Schleiuier, posestnikova žena, 89 let, Selenburgove ulico št. 4, za Mioina uteri.
21. oktobra: Karol Kudio, prisiljenec, 47 let, Poljanski nasip št. 60, za vnetjem. — Friderik Boakovlč, črevljarjev sin, lf> mec, Gospodske ulico fit. 14, za katarom v ćrevih.
Meleorologičiio po'-orilo.
a a	Um opazovanja	.Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
20. okt.	1. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	742 5 mm. 743 2 nioi. 745 4 tu.■ i.	0 4° C 6 4C 1'4°(J	si. j z. z. svz. z. svz.	obl. d. jas. jas.	OOCmm. dežja.
21. okt	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	74ti'l mm. 74.'5 4 min. 7430 mm.	— 3 G°C 6'6«0 — 0*8° C	al. sev. hI. jz. si. svz.	jas. jas. jas.	0 00 mm. dežja.
Srednja temperatura 27° in 0-4* za 81° in 101* pod normalom.
ID"a.rxa.jsl2:a. borza
dne 22 oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.]
		včeraj	—		danes
Papirna renta        . .	- Kbl.	89'20	—	gld.	82-05
		8^70	—		82 65
		110- —	—	it	109-75
5 . marčna renta .		97-85	—	»i	98- —
Akcije narodne banke.	• n	872-—	—	r	872-—
Kreditne akcije .   .   . .	•	313-75	—	n	31380
		121-70	—	»	191-69
Srebro .......		—•—	—	n	—•—
		!i-o:V t	—	n	*.h;
C. kr. cekini ....		fv77	—		5-77
		59*59	—	n	59 52«/,
Zahvala.
Mnogobrojnim dokazom prijateljskega sočutja povodom prerane smrti predrazega ud strijca, vi-sok*)<"iistiteg:i gospoda
IGNACIJA TAVCAR-JA.
župnika v pokoji.
odzivljajoč se tem p ,tom, izrekam najprisivnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, isto tako dariteljem lepili vcinn.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1888.
(714) Dr. Ivan Tavčar.
Suan
t, kr. peltni asistent
potocen&. £/u£//anct, 22. oAt&S$a ISSS.
■Mtsto vsacega tttutgH naznanila.
ILUSTROVAN
za leto 1889.
Uredil, izdal in založil JDra,g-ctir2. KEriTsavr.
I >olii v;i
se v jevi
.NairoUni Tiskarni' i ju!.!(;«n i. — Cena
mi   v  Uiikvarni .1. l-iontiui IO Ur., po polti 15 kr.
Vsebina: Popolen kalendari), koledar, kateremu so pridejan* tudi slo vanska imena, m cerkveni koledar Nadalje: Genealogtia cesarske hiše Sedanji vlad rji evropski. Splošne določbe c. kr. poŠte. Brzojavni cenik. Lestvica bm pristojbine kolekov. Sejmi na K anisketn. -- Zabavni del stiridesetletnica vladanja cesarja Frana Josipa I. Naši zasužnl možje Božja pota Slovencev.   Na sveti večer.   Smešniee. — Naznanila.
§ Za podrobno prodajo svojih izdelkov, |
J kakor: P
j voščenih sveč, Tttneta blaga in mila |
^ odprl sem
I Stoln.erri. trgia. ti., št, 22
\
^ katero priporočam s tem v prijazen obisk slavnega p, d. občinstva
zalogo, ~w
S
(712-1)
v Ljubljani.
KENDA v LJUBLJANI.
Eožuhovi mE.
Franc. Canin.	Zimski zajec.
gld 410.	gld. 5.50.
Biber.	Oposum.
gld. 8.50.	gld. 5.80.
Chinchila.	S bermiliion podložen.
gld. "».fiO.	gld. 9.30.
Šakal.	Mouflon.
gld. G.7o.	~gidL 9.—.
Svilnati črni zajci.	
št. i        a      8 '4	5
gld. — 90      115     1-50 P90	2*80
»Svilnata črna opica. Št. 1           2         3 4	5
gld.   280      3*50     450 5-25	G 80
Astrakaii in i»1 is.	
Št. 1            2         3 4	5
gld.   l'2f>      150     1*90 2\0	3-90
Svilli čnii Castor	
Št. 1           2        8 4	5
gld.   fj-20 6-90	7-lJO
Sealskin	711-1)
(temnoriijuva mehka, žlulitua najbolj moderna kožuliovina).
Št. 1_2_ _3_4 5
gld.   3-90      5-—     6-90     7*50 950
V1ZITNICE
priporoča
.Narodna Tiskarna".
I. vrste, iz vinogradov barona Forme ntinija v Št. Florijanii in Cerovem prodaja se po 18 gld. hektoliter franko Goriški kolodvor. Če se ga veliko vzame, da se po takej ceni, za kakeršno se sporazume. V. Travisan,
(691—7) špediter in koraisionar v Gorici.
-1—				l*Tr' "'UJI	
					
Marseilisko žolco,
najhitrejše, vsekako naj s; gurne j še in najpri-prostejše sredstvo
za čiščenje in zboljšanje vina
ima vedno (nt>2—19)
A. Hartmann v Ljubljani.
Pisarna: Hutel Evropa.
J-
Navod, kako so rabi, razpošilja se zastonj.
llitr.t iii gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da so vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše titnutn t- .♦•»•*•*/*•/»-o. da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zeliščJako skrbno, upliva uspešno pri vseli težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljuvanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in tisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-■tnega upliva je zdaj gotovo in priznano ijiul.vr.-t* *linn«če M$*0đs§VO postal in se splošno razširil.
1 si (>Ui«>iiicu £>0 Id*.,       si t 4*u i<*i 1 iflđ.
Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Rosuvega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, Ima na strani napisi „l)r. Kosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" H. Fragnerja Praga 20.r)—3" V nemščini, češčini, madjaršeini in francoščini, na pročelji pa na-tiaueno mojo zakonito varovano varstveno znamko.
II.
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi »o samo v glavnej zalogi
FKM*\  ic-j;l. lekarna „pri črnem orlu",
1'rnga, si   SOB—8.
V Ljubljani: G. Piccoli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Bii schitz, lekar; Joa. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoczy, lekar. V Postoj i :ii : Fr. Baccarcich, lekar. V Kranji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Ferd. Haika, ' lekur. V Kamniku: Joa. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-■tofoletti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. Ktirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar.
Dar Vse lekarne v Avstro-Ogerskej Imajo zalogo tega zdravilnega
balzama,
Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano:
IPra^žlro čLoi^La^če aso^scU©
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi se, Če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah rsake vrste, pri črvu v prstu in pri zanohtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično imetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rano na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnoj oteklini.
Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
Wr ikatljicah f#«» *«* in •** (178—14) SVARILO '    K<>!" 8fi Pfdiko univerzalno mazilo odveč stranij ponareja, opozar-jam, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem.  Pristno je samo, ee imajo rumene ikatlfioe, v katerih jo mazilo, nauk, kako jo rabiti, na rudečein papirji tiskan V devetih jezikih in so zavite v svotloiuoder karton,  ki ima natisnjeno varstveno znamko.
I?afi%iiiii za ulio.
SkuSeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani iiKgluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenloa 1 gld. av. velj.
aaB9BiaBBnHBVBaB«aWa^^BVBHBVBVHHBlBlHBHa«B«B
Prihodnji teden žrebanje!
Srečke
Razstave, Prirejene v Proslavo Cesarske Svečanosti,
samo
•SO kr.
G
lavni dobitek
oldinar sev.
(658—18)
Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, B ar tensteingasse 4.
l/iinjatelj in odgovorni urednik: Dragotio Hribar.
JLa^nitm in tisk „Narodne Tiskarne'
0527
57
D8
WW