222. številka.
Ljubljana, v petek 26. septembra
XVII. leto. 1884.
Ishaja vsak dan B"ve*«r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vBe leto l.r> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veškrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravnistv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, „Gledaliska stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
po
Vabilo na naročbo.
Z dnem 1. oktobra t. I. se prične naroče-vanje za zadnje Četrtletje tega leta.
„SLOVENSKI NAROD"
vejja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
n pol leta........6   „   50 „
a četrt leta .   . .....3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „ 10
Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
n  pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4„   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
Uprcrvništvo „Slov» Naroda".
Rusko-poljsko pomirjenje in njegovi protivniki.
Moskovske „Vjedomosti" prinesle ho Poljakom jako sovražen članek o priliki prihoda ruskega carja v Varšavo. Ta Članek so potem citirali razni Poljakom pa tudi Slovanom sovražni listi. Na ta članek je pa ruski Surnulist Kutuzov odgovoril v „Ru-Bkem Kurjeri". Ta odgovor je jako zanimiv in važen za vse slovanske rodoljube, in dobro pojasni, v kakih razmerah stoji seduj Katkova nazadnjaški list nasproti ruskej vladi. Članek se glasi:
Pravi prijatelji rusko-poljskega porairjenja neso mogli, da ne bi opazili in ocenjevali prihoda carja v poljsko kraljevino, odličnega vsprejema, katerega je napravilo poljsko prebivalstvo svojemu vladarju, mnogoštevilnih izjav poslednjega k vsemu svojemu na-Belenju, katero ga je slovesno pozdravilo.
V teh dogodkih in okolnostih, ki so spremlje-vali bivanje carja na Poljskem ne smemo videti samo slučajnega združenja okolnostij, ne samo for-malnostij in ceremonij etikete.  V njih leži označe-
nje bodoče ruske politike nasproti Poljskej, ki bode peljala k sporazumi j euju dveh sorodnih narodov, katerim je odločeno v tesnem občenji drug z drugim razvijati se in se vzajemno vedno Bilnejo upirati valovom germanizma.
Slovesno je pozdravljalo poljsko prebivalstvo svojega vladarja, začenši s pozdravom in nagovorom Varšavskih predstaviteljev, kateri bo mu prinesli kruha in soli in slišali od ruskega carja pomenljive besede, da ga „veseli biti' tukaj", to je v srci poljske zemlje, sredi poljskega prebivalstva, končavši v Skiernievficah, kjer bo se sedli trije cesarji. Vsi razredi, vsi stanovi poljskega prebivalstva so tako vsprejeli in častili svojega 4 carja, kakor ga vselej časte v korenitej Rusiji. Narod, ki je napolnjeval s svojimi kl.ci Varšavski zrak, ko je prišel car, učeča so mladina, katera je v podobi gimnazijalcev pri najvišjem ogledu pozdravila carjeviča naslednika z „urau-klici in vsprejem, katerega so napravile od-gojenke Marijinega odgojališča, ko je obiskal car ta zavod — vse to svedoči, da ne le odraslo, temveč tudi rastoče poljsko prebivalstvo ume ravno tako kakor rusko vsprejeti in častiti svojega vladarja. Z jedno besedo, vsprejem, katerega so napravili carju v Varšavi, se prav nič ne loči od vsprejema, kakeršnega vselej prirode carju v »roi Runij*» — v Moskvi.
Ker v Rusiji veljajo taki pozdravi in izjave narodnih čuvstev za znamenje neomahljive zvestobe in udanosti carju s strani ruskega prebivalstva, bilo bi Čudno, neutemeljeno in nedosledno drugače razlagati vsprejem, katerega je napravilo poljsko prebivalstvo carju. Povedati moramo, da ta vsprejem ni bil umetno napravljen, na čegavo povelje, proti volji svobodnega poljskega prebivalstva
Da je to res tako, pričajo tudi besede, katere je izustil Varšavski škof Leoutijev, ko sta ustupila car in carica v pravoslavno stolno cerkev v Varšavi: Izrazil je v imenu mestnega prebivalstva, da je ,,milijon Tvojih podložnih z vsem srcem Tebi udano in pripravljeno žrtvovati svoje življenje zaizpolnenje tvojevolje", in pokazavši na ničevnost ljudij, „ki neao vredni imena sinovi domovine, ker izvajajo dela, nasprotujoča prisegi", izrazil je mnogopomenljivo vprašanje: „Kaj pa oni značijo v masi ogromnega prebivalstva ?a In končal je ta škof svoj pozdrav s sledečimi bese-
dami. „Da se obrne blagovoljni tvoj pogled na nas, ki smo ti z vsem srcem udani in vidi našo radost v Tvojem prihodu !u
Da sta car iti carica poljskemn Varšavskemu prebivalstvu k.-zala ravno toliko pozornosti in zaupanja, to se je videlo na plesu pri vsprejemu mestnih ?astopnikov, mej katerimi tudi višji pred-stavitelji poljskega katoliškega duhovenstva, poljske dame, višja poljska žlahta, z jedno besedo predsta-vitelji vsega mestnega prebivalstva. Podelitev mnogih redov in pridvorskih činov predstaviteljem poljske aristokracije in dvoijanstva dovršila je vrsto prijazoih izrazov, s katerimi je car zapečatil svoj prihod v poljsko kraljevino in katere kažejo njegova čuvstva velikodušnosti, pravičnosti in zaupanja k udanemu in dostojnemu poljskemu prebivalstvu.
Vsem, kateri imajo količkaj političnega takta in sposobnosti videti v daljavo, to jasno govori, da ideja poljsko-ruskega spontzumljenja sedaj ne bode več vržena v arhiv in zametana, temveč ostane Živa in se bode kazala v bistven ej obliki mej se-bojne zaupnosti, ki se je sedaj tako jasno pokazala mej ruskim carjem in vlado na jednej in vsemi stanovi poljskega prebivalstva na druge j strani.
<JO  jo   ytx   t u l <   mo(]'o   lruj   Hravsa«    |»r" * n 1»-»
vati od stranij sinov dveh kristijanskih ver, v katerih je jednako ukoreninen Kristov nauk o mejsob-nej ljubezni in vseobčnem odpuSčenji, o pozabljenji rszžaljenij svojih bratov in o velikem poklicu „po-mirjevalcev". Mari v politiki in političnem življenji izgube krist'janskn učenj d iu zapovedi božjega učitelja Bvojo veljavo in jih morajo nadomestiti izmišljije, ki vzbujajo zlobo, sovraštvo mej brati, zle spomine o mejsebojnem zatiranji, sovraštvu in brezkončnih razporih?!
Mi vidimo, slava Bogu, da v sredi teh, ki imajo voditi življenje in odnošaje poljskega in ruskega naroda ni tako. Pa mi tudi vidimo, da se vzvišene namere in kristijanske želje vlade v zadevi rusko-poljskih odnošajev še približno ne razumevajo in spoštujejo v vsnh sinovih ruske cerkve in vseh ruskih državljanih, kakor zaslužijo.
Pokazalo se je, da so javen sovražnik vsakemu poskusu rusko-poljskega poravnanja „Moskovskije Vjedomosti."
(Konec prik.)
LISTEK.
Kitaj in njegove naprave.
(Dalje.) Razveseljevanje.
V Evropi me vedno povprašujejo: ali se znajo veseliti v Kitaji? Ne vem, kako odgovoriti, na to vprašanje; po mojem so vesele, pa ne tako, kakor na zapadu.
NaSe življenje osnovano je na vse drugih načelih, kakor življenje Evropcev. Mi ne iščemo razveseljevanj, zabav zunaj doma. Premožen Kitajec si prizadeva urediti svoje rodbinsko življenje, da bi ustreglo vsem njegovim potrebam. On ne hodi v kavarne ali na kaka druga javno mesto veselit se. Njegov dom je preskrbljen z nenavadnimi ugod-noBtmi, pri hiši je vselej vrt za sprehajanje, lopa, cvetlice. V hiši je vse pripravno urejeno za rodbinsko Ki vi jeo je; v hiši ju vedno družba, pogostem živi pod jedno streho po več rodbin. Najbolj ljubijo
Kitajci kratkočasiti se s znanstvenim delom in resnimi pogovori.
V Kitaji juko ljubijo rodbinske praznike, ter jih jako veselo opravljajo. Pred vsem slednje leto praznujejo rojstvo vsakega člana rodbine; naprav-ljajo pojedine, prinašajo darove onemu, komur velja praznovanje, sploh   preživljajo te dni jako slovesno.
Razun tega je pri nas mnogo narodnih praznikov, mej njimi zavzemlje prvo mesto slavnost začetka novega leta.
Mnogim cvetlicam pripisujemo tajiustveno moč in vsakej iz njih posvečujemo jeden dan v letu. Rodbine pošiljajo druga drugej povabila na taka pi-rovauja; vesele se iu pišejo cel kup kitic v čast tej ali drugej cvetlici. Kadar je lepo vreme, naprav-Ijajo izlete iz mesta; največ hodijo v buditske sa mostane, tam je gostom vedno pripravljeno čudovito sadje m čaj sredi prekrasne prirode. Buditski menihi veselo vsprejemajo obiskovalce. Če samostani ucbo daleč od mesta, uapravljajo se taki izleti jako pogostim; včasih gredo pa tudi na daluja potovanja po vodi ali v nosilnicah.
Gore Se-C'ev obiskujejo se tako mnogobrojno,
kakor doline Interlakeua; ob gotovih časih snide se tam po cele množice potuikov. ki prihajajo radovati se razkošne prirode.
Kitajske ženske nemajo priložnosti tako veseliti se, kakor evropske. One obiskujejo druga drugo, uapravljajo ženske zabavne večere, katerih pa po običaji ne smejo obiskavati moški. Moški pa tudi napravljajo take večere posebej od Ženskih.
Kitajci vsprejeti v evropsko društvo, obiska-joči plese in druge veselice, vedno bodo hvalili najivno prednosti svojih običajev s stališča organizacije družbiu^kih odnošajev. Ali da prav povem, primerjati je mogoče samo politične naprave, a nikakor se ni moč prepirati o običajih, ti imajo to prednost, kakor okus in barvo. Vsak se veseli po svojem.
Naš zakouodavcc je kaj natanko določil vse slučaje, kdaj more mož v družbo priti z ženo, in v tem slučaji ravual je v interesih ženske. Pri nas velja pregovor: „I*ni*j dtsetih žen^k jih je devet ljubosumnih, moški pu imajo s svoje strani mnogo nedostatkov, in rodbinska Breča je vselej v velikej nevarnosti.
Deželni zbor kranjski.
(IV. Beja 1 9. aeptem bra.)
(Dalje.)
Poslanec vitez Schneid utemeljuje svoj samo Btalui predlog glede peticije ea premembo tarifov pri c. kr. priv. južni železnici za osobe in blago v sledečem jako pomenljivem govoru: „Predlog mi je utemeljevati, kateri je, skoro bi rekel, zadnji poskus napotiti c. kr. prv. južno železnico — o njej bodem o prvi vrsti govoril — do tega, da odpravi ono kri-vičnosti svojih tarifov, s katerimi že mnogo let zadržuje gospodarski razvoj v Kranjski deželi, ter «ne-mogočuje stalnost naših gospodarskih razmer Vojvodstvo kranjsko se je že navaditi moralo na to, da je V8led železnic njega trgovski pomen se znižal, da je cvetoča kranjska prevozna obrtnija in tovor-jenje že davno le še pravljica. Zaradi tega se je pričakovalo, da bode kranjska dežela, toliko škodovana v svojih važnih zaslužnih koristih, odškodnino dobila VBaj po meri in napravi železnic, katere vozijo preko nje. Tudi v tem u it u ni bila kranjski deželi sreča mila. Le jedina tolažba nam je tedaj ostala, ta namreč, da akoravuo se železnice izogibajo najbolj obljudenih, najplodovitejših in prometa potrebnejših pokrajin, bode vsaj glavno mesto Ljubljana in nekatera obrtna osredja imela dobiček od konstelacij, katere je ustvaril parni hlapom Še pred 10 leti bila je na Kranjskem dobro razvita cveteča mlinarska obrtnost in misliti je bilo, da bode tudi glavno mesto Ljubljana zopet pričelo svojo posredovalno kupčijo (Zweschenhandel), katera je bila nekdaj toli cvetoča, vir blagostanju za glavno mesto Ljubljano. Vse te opravičene nide pa je uničila tarifna politika železnic, katere drdrajo preko dežele kranjske, in v prvi vrsti pač tarifna pohtka c. kr. priv. južne železnce. Že diferencijalni tarifi te železniške proge so pred 10 leti jako močno škodovali kranjski žitni trgovini in mnogoštevilnim mlinarjem kranjskim, zaradi tega, ker so Peštanski mlini svojo zmleto blago mnogo ceneje direktno pošiljali iz Budimpešte v Reko ali Trst, nego je bilo to mogoče mlinarjem in žitnim trgovcem, kateri so si naročili žito v Ljubljano, ter potem pošiljali moko v Trst ali v Reko. Že takrat je vojevala Kranjska hudo borbo, kajti ogerski tekmec je bil na boljem za a/10 kr. pri vagonu in milji iu kranjski mlinarji so morali zbrati
-v o o   usnja   uilu,   ilu   on   vrutrujali   v   1-o 11 h 1ir i. n <1 i . I.uiioliO
leto pa je znižala c. kr. priv. južna železnica nekaterim ogerskitn postajam, isto tako Trtsu in Gorici, vozne tarife v toliki meri, ne da bi se bila isto tako ozirala na Ljubljano, da se je kranjska mlinarska obrtnija popolnem uničila. Nastal je namreč na ta način tarifni razloček 1'.)' , kr. do 66 kr. od 100 kilgr. pii moki v Trst ali Reko, za toliko so bile oškodovane kranjske postaje južne železnice, v primeri z mnogo oddaljenimi postajami: Sisek, Kuni ža, Barcs i u Budimpešta. (Dalje prih.)
Delovanje deželnega odbora kranjskega.
(Dalje.*)
(Rimske starine iz Noviudonum, današnjega Dernovo pri Krškem.) C. kr. centralna komisija za umetnostne iu zgodovinske spomenike na Dunaji, katero je Jarnej Pečnik iz Dernovega pri Krškem, — nekdanjega rimskega mesta Noviodonum — opo-
•) Glej št. 213. „Slovenskoga Naroda".
Jaz sem že nekolikokrat povedal, da kitajske naprave imajo pred vsem ta smoter: ohraniti rodbinski mir, da ga pa obvarujejo, prizadevajo se „iz-ogniti vsakih slučajnostij." Zaradi tega so odstrauili priložnost sviđanja moškega in ženske. Podobni slučaj res ovira, pokazati viteški pogum, a tudi viteze včasih premaga skušnjava! vedno občenje obeh spolov vede k mnogim neprijetnostim. V evropskej družbi je rušenje zakonske zvestobe prišlo v navado. Večina zakonskih žen goljufava svoje može in se še ponaša s tem. Če se bodo še nadaljevale take razmere v zakonskem življenji, kmalu bode zakon zgubil vsak pomen, in postal bode prazna formalnost, ki donaša dohodke beležuikom. Ne vem, ali bode to jeden korak naprej po potu napredka — pa vse-kako bode jako zabavno.
Naj bode to kakor koli, Kitajci se ne veselimo ženske družbe in spoznamo, da je to neobhodno. Tak običaj se popolnem strinja z našim vzgledom na človeško prirodo ; mi mislimo, da je človek od rojstva nagneu h kreposti, da ga le spridijo slabi vzgledi. Kunfucij priznava za nevarni stvari: žensko in vino. Vsa človeška zgodovina nam to potrjuje.  Kadar se
zori I na najdbe starodavnih gomil, dalo je na raz-polaganje znesek 100 gld za nadaljevanje izkopavanja pod vodstvom farnega vikarja Ivana Knavsa v Krškem, s tem določilom, da naj bo vse najdbe oddajo kranjskemu deželnemu muzeju, izvzemši one, katere bi imele jako veliko vrednost v znanstvenem ali umetnostnem oziru in katere naj se prid rže, da se kupijo za starinarsko zkirko Najvišje cesarske hiše. Gospod deželni poslanec Josip vitez Schueid, ki je imel priliko, letošnjo spomlad na mestu samem se prepričati o veliki znamenitosti teh najdeb sa deželno zgodovino, podelil je muzeju nekaj rečij, ki si jih je sam pridobil, ter se je izrazil, da hoče 100 gld. dati za atarinarske najdbe farnega vikarja v Krškem, katere se naj izroče deželnemu muzeju. Nakup Knavsove zbirke za navedeni znesek pomnožil je deželni muzej z lepo zbirko raznih rimskih lončenih posod, večina izmej teh so posode (urne) za pepel, potem druge antikvitete iz stekla, brona in železa. Cela zbirka napolnila je veliko omaro in je za deželni muzej tudi zato posebno važna, ker ae v tukajšnjih zbirkah iz nekdanjega mesta Noviodonum skoro nič ne nahaja. Deželni odbor izrekel je zaradi tega hvalo c. kr. centralni komisiji na Dunaji in gosp. Josipu vitezu Schueidu ter je poslal pri-poznalna pisma gospodoma Kuavsu in Pečniku za njiju dotični trud. (Dež. odb. št. 4313 i. 1884.)
(Druge pridobitve muzeja 1. 1883. in I. polletja 1884.) Izmej drugih pridobitev deželnega muzeja v letu 1883. iu v I. polletji 1884 je posebno omeniti: štiri velike, s špiritom napolnene steklenice z braziljauskimi kačami od c. kr. mornarskega višjega vojaškega duhovnega, monsiguora J. Kačiču, zbirka orodja in orožja zamorskega rodu Pahouiu nu ekvatorialnem zahodnem obrežji, od morskega kapitana Percicha.   I/.mej rimskih starin,  uajdeuih  na gori sv. Lovrenca nad Polhovim Gradcem,  bila je najvažnejša popolna zbirka cimentiranih rimskih utež, katera pa je le nepopolna došla deželnemu muzeju; gospa Vok, notarjeva soproga, ki je imela uekaj te zbirke, je vse radovoljno odstopila muzeju. Nekaj v Ljubljanici pri Vrhniki najdenih bronastih z&jem-nikov in drugih reči iz dob- Rimljanov in vzhodnih Gotov  bilo je mogoče  še pravočasno pridobiti za deželui muzej.   Pri stavbi porotniškega poslopju in Ronerjeve hiše na Emonski cesti v Ljubljani izkopani rimski ostanki oddali so se deželnemu muzeju. Od bogate, letos pri Trebnjem najdene zbirke srebrnega denarja iz srednjega veka, došlo je muzeju le 16 denarjev po gospodu stotniku Gressluu; večji-del so to denarji Akvilejskih patrijarhov,  nekej je beneških in jeden denar je srbskega kralja Uroša. Francoski učenjak Ernst Cbantre iz Lyona, ki se je mudil nekaj dnij v Ljubljanskem muzeji in pregle-daval prazgodovinske najdbe s Kranjskega, podaril je muzeji svoje prekrasno delo s podobami: „Pre mier age du feru, — dal je tudi na svetlo obširno obravnavo in popis na Kranjskem najdenih in v mu zeju shranjenih najdeb in bronasto dobe v znanstvenem časopisn „Materiauz pour l1 histoire primitive et naturelle de I' homme". Tudi norveški starozgo-govinar dr. Ingvald Undset poklonil je muzeju povodom svojih tukajšnjih študij  o starodavni dobi kranjske dežele nekaj lastnih obravnav prazgodovinskega obsega.   Stara pisma deželnega muzeja upo-rabljevala so se v raznih historičnih naznanilih, na pr. v Šumijevem rtrhivu za domoznanstvo, v Kobler-
se prigodi kak škandal, ali kak čuden dogodek, izmakne se nam pred vsem z jezika! „cherehez la femmeu. Ta izraz pri nas nema pomena; da bi razumeli, kaka sol je v njem, treba je prestopiti Ural in priti na krajni zapad.
Jaz sem prepričan, da vsi preiskovalci naših nravov ne pridejo do takega zaključka; največ iz njih skuša kritikovati naše običaje, in najde, da so jako kitajski . . . neumni, a nikdo se ne potrudi, odkriti njih pravi smoter. Mi se veselimo rodbinske sreče, ker smo Be znali omejiti od skušnjav. Res da to ovira marsikako sladko kratkočasenje, pa varuje družbo nravstvenega propada. Poleg tega so pa dan danes komunikacije jako nagle, in nam je na razpolaganje zabav bogata Evropa.
Jaz nikakor nečem reči, da je kitajska družba, zlasti mladina, s svojimi običaji ukovana na rokah in nogah. Vsako pravilo ima svoje izjeme. Veoder moram pojasniti, da Evropci popolnem po krivici smatrajo za take izjeme naše takoj meno vane „ but en v de fleurs", ki se nahajajo v obližji naših mest, mnogi potniki so jih popolnem krivičuo risali, kakor mesta posvetnega razveseljevanja.
jevi zgodovini fara na Kranjskem. Iz Erbergovega „Arhiva" pridobljeni rokopis „Celjska kronika" porabil je učeni zgodovinar Krones v Gradci za dotična naznanila: „Geschichte der Freien von Sanegh und ihre Chonik als Grafen von Cilli*. (Dež. odb. št. 5672 1. 1884.) (Dalje prih.)
Politični razgled.
Voii.iMjr dežele.
V Ljubljani 26. septembra.
V Pešti se sedaj vrše one mmisterske konference, ki imajo izdelati predloge za delegacije. Jutri bode, kakor se govori skupni ministeraki sovet pod predsedstvom cesarja. Obestranski državi se neki jako ustavljati povišanju vojnega budgeta, ogerska z ogerskega stališča tudi zupetuej ustanovitvi Josepbinutna. Kakor se misli, postavljeni bodo v proračun stroški za vojsko dva milijona višji nego so bil i, živ tekoče leto.
Češkemu deželnemu zboru je predložil deželni odbor poročilo o šolstvu za leto 1884. Iz tega vidimo, da je na Češkem 57 čeških in 47 nemških okrajev. V vseh okrajih je 4227 šolskih občin, 58 šolskih ekspositur. Na nekaterih šolah bode se plača učiteljem povišala, tako da bode s 1. januarja 1855 51 šolskih občin spadalo v prvi, 118 v drugi, 696 v tretji in 1490 v četrti plačni razred. Vsa Češka ima sedaj 4597 ljudskih šol (36 več kakor v prejšnjem letu). Od teh jih 127 meščanskih, druge so pa splošne ljudske šole. Vse meščanske šole imajo 558 razredov. Splošnih ljudskih šol je 1499 jedno-razrednih, 1464 dvorazrednih, 674 trirazrednib, 309 štirirazrednih, 524 pet- in večrazrednih. V Češkem jeziku se poučuje v 2545 ljudskih šolah s 6846 razredi in sicer v 67 meščanskih šolah z 289 razredi in 2478 splošnih ljudskih šolah s 6567 razredi. Za Solo godnih otrok je na Češkem 952.481, ker pa nekateri otroci obiskujejo srednje šole, ostane jih za ljudske šole le 886.986. Od teh jih pripada ua češke šolske okraje 542.666, kateri vsi razun 5483 obiskujejo češke šole, na nemške šolske okraje pa 324.175, kateri obiskuje nzun 1523 vsi nemške šole. V Pragi obiskuje 10.574 otrok češke, 3720 pa nemške šole. Na vseh meščanskih Šolah je bilo 21.490 učencev. Vseh sistemizovanih učiteljev je seduj na Češkem 11 874. — Odsek za občinske in okrajne zadeve je včeraj že začel potresavati Herbstov predlog in sklenil k bodoČej seji povabiti tudi vlado, da bode vedel, kako stališče ta zavzema.
Gtališkl deželni zbor je tudi sklenil nov volilen red za deželni zbor, ki se bode ujemal z volilnim redom za državni zbor. Pri debati o tem predmetu je rusinski poslanec Antonievič izrekel svojo zadovoljoost, da bode nov volilen red mnogim Rusinom dal volilno pravo, a opomnil je p»i tej priložnosti vladnih kandidatur v toj deželi in izrazil željo, da bi se vlada manj mešala v \olitvene agitacije. Odgovarjal mu je namestnik Zaleski. Ta odgovor je pa bil jako podoben onemu, katerega smo slišali od naše deželne vlade pri verifikacije notranjske volitve.
Nemški schulverein je ustanovil tudi v Črno-vicah v Bukovini žensko ortsgrupo. Tam je gotovo nemštvo prav v velikej nevarnosti, ko je že vlada v prejšnjih letih za slavo nemštva ustanovila vseučilišče.
Jutri bode prva Beja ogerskegra državnega zbora. Starostni predsednik bode dal poslancem potrebna pojasnila zaradi slovesuega otvorjenja državnega zbora, ki bode v ponedeljek, iu naznanil, kdaj bode prihodnja sejo, v katerej se bode konstituirala zbornica. — Gospodska zbornica bode tudi jutri imela sejo.
Viiaiije države.
V Beroliuskih konservativnih krogih se govori, da so se pri aliodu trclt cesarjev vladarji in
„Bateaux de Heurs" se ravno tako malo smejo smatrati za nespodobne kraje, kakor kaka koncertna sobana v Evropi.  Ko bi postavili ladijo za kraljevskim mostom v Parizu in tam napravili razne veselice, bil bi to baš tak „bateaux de fleurs", kakor v Kitaji. Predno se napravi tak izlet, poda se društvo prijateljev na breg, zapiše se na gotovo uro, potem pa povabi s seboj igralk.  To je samo prijetno za-bavanje.   Na ladiji najde vse, kar more želeti razvajen sladkosned.   Ponočno svežost, aromatni čaj, ženski glasovi, melodični glasovi instrumentov — to je pa tudi vse. Jaz ne vem, ali se to more primerjati zapadnim ponočnim zabavam. Povabljene ženske plačajo se za trud. Te muzikantinje in pevke so dobro odgojene in včasih se nahajajo mej njimi prav lepe. Kadar se lepota in nadarjenost združita na kakej ženski, tedaj jako iščejo njene prijaznosti. S takimi ženskami je jako prijetno razgovarjati se, njim na Čast pišejo kitice, iu ona so toliko izobražene, da ravno tako odgovarjajo na nje.   Predbacivati takim sprehodom kakov dvoumen pomen, je popolnem neopravičeno. Take muzikantinje vabijo tudi v privatne hiše, igrajo tam po obedu, ravno tako,  kakor na
njih ministri dogovorili, da bodo tudi od Švice, An-lije in Severnoameriških združenih držav zahtevali, da sklenejo pogodbe o izročitvi anarbistov. S.cer pa ni to prav dosti verjetno. Vest, da bode ruski minister Giers 8 posebno noto drugim velevlastem naznanil, kaj se je dogovorilo pri tem shodu, «e je že tudi preklicala. V Rusiji je ta shod napravil jako dober utis. Petrogradski dopisnik „Pol Corr.u trdi, da se pri tem shodu ni nič ukrenilo nasproti Angliji, kajti s to drŽavo živi Rusija v najboljšem prijateljstvu. Pa tudi zaradi razmer na Balkanu s« ni druzega sklepalo, nego da se obrani status quo.
Zdaj se zopet govori, da bode nemški dižavni /bor sklican že v prvej polovici novembra, kajti vlada teli, da se državni budget reši še pred novim letom.
Angleška vlada je izjavila zastopnikom velevlasti), da ona nikakor ni nič odgovorna za najnovejšo finančno naredbo egiptovske vlade. Ona je ni nasvetovala, pa tudi ni nič vedela poprej o njej. Angleški član likvidacijske komisije se je tudi pridružil protestu svojih tovarišev v tej zadevi. Misli se, da Anglija s takim postopanjem hoče le Blepiti.
Dopisi.
■z Trata 25. Beptembra [Izv. dop.] Lacka kultura j< zopet v sinoćnji seji mestnega zbora, za jeden listek obogatela. Naš vrli poslanec Naber-goj interpeloval je namreč župana, zakaj ni zdravstvena komisija pravil glede kolere, tudi v slovenščini natisnila, ker, ako se kolera v naše kraje preseli, ue bode razločka delala mej narodnostimi. Ker bo pravila na stroške občine tiskana, bi se morala v obeh deželnih jezikih tiskati, kajti Slovenci plačujejo jednako davke, kakor drugi tu bivajoči Komaj je govornik do konca govora dospel, navstal je na galeriji nemir, šunder in sploh zasramovanje. Tako se godi v Trstu, kjer vlada v mestnem zboru židovska klika, cvet irredente, nališpan z vsemi proti avstrijskimi znamenji. Zdaj ustane župan in opomni g. Nabergoja, da je občinski jezik laški, in upa, da bode tudi ostal. Galerija zopet z rokoploskom in priznavanjem „bravo" po indijansko vpije in kriči. Dobro g. Nabergoj, vse zasramovanje je le čast vam in sramota lahonom in narodu, kateri si prideva mandat kulturonoscev.
Laški tukajšnji listi vedno še bujskajo v svojih predalih zaradi slovenščine v cerkvi, ker je namreč o priliki osemdnevnice Marijne bila pri svetem Justu slovenska pridiga. To je bilo divjanje do župana, da mora k školu, da prepove kaj tacega, in še celo v mestnem zboru je imela v tej zadevi biti interpelacija, pa je izostala. Mestni zbor je sinoč votiral 1500 lir Napolitauskim siromakom. Kaj tacega bi se ne bilo zgodilo, ako bi bila kaka nesreča zadela bodisi katero koli avstrijsko pokrajino.
Deželnega zbora v Trstu letos ne bo, ker neso naši irredeiitovci dovolj pripravljeni 8 predlogi, kakor so se sami izrazili, pa naj brže je to uzrok, ker vedno v deželnem zboru take stvari obravnavajo in sklepajo, katerih jim krona ne sankcijonira. Trgatev začela se bode še le oktobra, akoravno bi nekateri to radi prej imeli. Treba še šolnčuih duij, da grozdje popolnem dozori.
Iz Šaleške doline 24. septembra. [Izv. dop.] Zastonj smo pričakovali od poklicane strani ter spretnega peresa poročila o izidu veselice, ki jo je naša Čitalnica dne* 7. septembra t. 1. v Velenji
zapadu vab'jo glasbene umetnike in umetnice za razveseljevanje gostov. Ko bi bile te ženske Blabega obnašanja, ne puščali bi jim prestopati pragov naših hiš, zlasti prihajati v prisotnosti uaših dam.
Včasih taka umetnica vsprejema društvo na Bvojem domu. Poprosite jo, da pridite k njej s svojimi prijatelji, in ko dobite dovoljenje, ukažete pripraviti obed, povabite prijatelje in prosite jih, da tudi oni povabijo sami kakega znanca.
Na takem shodu, katerega ae udeležujejo samo moški, nikoli ne govore" o politiki. Kitajci se izogib-ljejo dotikati se v govoru tacih stvarij, ki bi utegnile rušiti mirnost uma in vzbujati strasti. Pogovarjajo Be o raznih dogodkih na potovanji, spominjajo se neprisotnih prijateljev in čitajo njih pisma. Potem 66 pa zabavajo z izmišljenimi bistroumnimi izrazi; naš jezik ima obilno jednozložuih besed in je jako pripraven za tako kratkočasenje. Sploh mi jako ljubimo nasprotne, podobne izraze itd.
Dame se zabavajo s kartami in domino. Imajo vedno svoje vire za govorjenje, včasih zanimive, 'lazun tega naše ženske jako ljubijo cvetlice, sade ■ in prilivajo jim, idealuzujejo jih in včasih njim > pesnice.
(Dalje prih.)
priredila.  In vender je vredno ter potrebno, da se o njej spregovori.
Okolo 4. ure popoludne pripelje se „Savinjski Sokol". Pred trgom stopi raz voz in koraka s svojo krasno zastavo, spremljevan od članov Moz'rske Čitalnice tudi z zastavo, mej gromenjem top.čev v trg. Pod slavolokom jih pozdravi okrajni načelnik gosp. Fr. Skubic v imenu okraja Šoštanjskega in trga Velenjskega; gosp. Ivan Vošnjak v imenu Čitalnice Šaleške; gospođici na G u s ti k a Brataničeva na čelu šestero gospodičinam v imenu Šaleških Slovenk, ter v to ime pripne venec na zastavo. Potem koraka „Sokol* skozi trg, kjer so na več hišah vihrale velikanske zastave, iz oken pa leteli venci in šopki tako, da je vsak Sokol in vsak dijak, katerih je mnogo prisotnih bilo, dobil venec čez ramo. Godba svira „Naprej" in krene na Bizjakov vrt, kjer se je koj videlo, da je prostor za polovico premajhen. Mej klopmi in stoli so stali ljudje ramo na ramo, in kamor si pogledal, videl si bistre obraze r.aših mož, kmetov, ki so steber države in steber naroda, in radostno si vskliknil: nJoš Slovenija ni propala !u
Prvi govoril je gosp. Iv. Vošnjak, risajoč zgodovino našega naroda, naglaSajoč potrebo u zajem nos ti in sloge mej seboj, oprezno tolerantnost proti tujcem, a brezozirno postopanje proti vidnim in pokritim našim nasprotnikom. Konečno napije presvitlemu cesarju, na kar gromoviti „živio!u za-orijo, glasba zasvira cesarsko himno, katero vse občinstvo stoje in razoglavo posluša. Drugi je govoril starosta „ Savinjskega Sokola*1 g. J o s. Lipo ld in s svojo čvrsto besedo vzbujal in navduševal narod k delu in vstrajnosti, nasprotnikom pa zaklical z Modrinjakom: „Erjav kakti Judež bodi, — naj te pes za plotom je —" itd. Govorili so potem še: gosp. Skubic, gosp. Škoflek, neki abiturijent z Reke v hrvatskem jeziku in še mnogo drugih. Mej posamičnimi govori svirala je godba in Šaleški pevci v zvezi z Mozirskim-i prepevali so slovenske pesni. Prav izvrstno pelo je Žavsko pevsko društvo, katerega je blizu 20 članov bilo navzočnih. O mraku preseli se godba v sobo, kjer se je mladi svet začel vrteti. Prišlo je tudi več telegramov, ki so se z Živahnim odobravanjem na znanje vzeli. Le prehitro pretekle so vesele ure, ki sta nam jih prouzročila hrabri „Savinjski Sokol"4 in vrlo „Žavsko pevsko društvo**. Okolu 10. ure zvečer vsedli so se „Sokoli1* na voze. Krepki „živio !u-kl!ci še jedenkrat zadime in odpeljali so se nam preljubljeni gostje — „na svidenje!"
To je bila solnčun stran veselice. Treba pa je poznati tudi nje senčno, da, črno stran, da človek dobi pojem o naših razmerah. Predsedništvo Šaleške Čitalnice je iz previdnosti naznanilo vsem županstvom natančno določeno uro dohoda ter vrnitve „Sokola" skozi dotično občino. A že pred Šo-štanjskim trgom b«.li so „Sokoli" in drugi gostje iz Mozirja, katerih je skupaj kakih deset voz bilo, ia-sultirani od šolarskih (1) fantov, ki so v nekej ko-ruznej njivi bili poskriti in „pereat!** kričali. „Sokol" se pelje mirno in tiho skozi trg, da bi se vsaj kaka izdajalska duša ne žalila ali celo provocirala, in vender jih čaka na drugem kraji trga novo iznenađenje, ko bi se v pravem času ne bilo zaprečilo. Šoštanj-ski trgovec, ki sliši na ime VVagner, naročil si je precej Frankfurterskih trakov, jih na kosce razrezal, mej šolarske fante razdelil, da si jih pripno, jim še uročil papirnato nemško zastavo ter jim naroČil, da se zvunaj trga nastavijo in tako mirno potujoče „Sokole" izzivajo. O tej nakani se je še pravočasno zvedelo in torej tudi preprečilo. Sploh je pa ta dan v VVagnerjevi štacuni vsbk capin dobil „šnopsa" brezplačno, kolikor je mogel piti, samo da je dal frank-furtarco za klobuk in je čez Slovence zabavljal.
Zvečer, kakih 10 minut pozneje, ko se je „Sokol" iz Velenja odpeljal, prileti nekdo nazaj ter pove, da so kamne lučali, da je jeden „Sokol" v čelo zadet ter ranjen pri Leskovšeku leži. Ta glas prouzročil je velik hrup na ce&ti pred županovo hišo; klicalo se je po redarstvu in žandarmeriji, katera se je baje pri Bizjaku v I. nadstropji vrlo dobro okrep-čavala ter se na ta klic tudi prikazala, a ue da bi takoj zločinca zasledovala, marveč se je na trgu z vsakim človekom prepirala, ki se o javnem redu in varnosti ni popolnem pohvalno izrazil. Ranjenca zdravnik zaveže in se prvi potem v družbi nekoliko zaostalih prijateljev odpelje proti Šoštanji, kjer jih je ostali „Sokol" v Golobovi gostilnici se mirno mej Beboj zabavajoč čakal. Vsi skupaj se potem odpravijo na pot, tiho korakajo skozi trg, a na izhodu
trga, kakih 20 korakov od žandar meri jake kasarne je cesta s leškinai bruni zastavljena, od zgornje strani pa leti kamenje.  Pravi bosenski Maglaj.
Klicalo se je zopet po redarstvu. Čez nekoliko časa priziblje se policaj, v pravem pomenu besede pijan kakor žaba, tudi Žandarmerija se je prikazala. Cesta se je oprostila tako, da je .Sokol" brez daljših zaprek mogel naprej.
Prvo vprašanje sedaj na vstane: Kdo provocira? Odgovor vsak lahko sam najde. Oni, ki so kamne lučali, brune čez cesto vlekli in z veliko-nemškim trakom za klobukom slovensko rodoljubje in avstrijski patrijotizem izzivali, so le orodje, nedolžne Žrtve onih moraličnih prouzročiteljev. katere vsa odgovornost zadene za sramoto, ki sta si jo oba Šaleška trga naložila. Je-li kdo zloglasne „šulferajuarje" napadal, ko ao prišli lansko leto iz Celja v Šoštanj rogovilit? Se je teden pred Velenjsko veselico Slo-veojegraškim pevcem laa zakrivil, ko so šli v Šoštanj „das deutsche Lied" pet? Kdo zasluži tukaj ime „kulturonosec" in kdo „surova druhal" ?
Drugo vprašanje je: Kaj je z našim redarstvom, kaj z javno varnostjo? Županstvo Šoštanjsko imelo je vsaj toliko samosvesti, da je takoj drugi dan svojega slugo iz službe odpustilo. In naša žandarmerija? Žal, da se vse povedati ne ame, kar bi potrebno bilo, a toliko smelo rečemo, da se več s politiko peča, nego je zaupanju v organe javne varnosti koristno, kajti izrazi, kakor: „mit beiden Partheien konnen wir nicht balten", ali „in ein windi8ches Wirthshaus gehe ich nicht", so dovolj kar. kteristični. Tudi ob vsakih volitvah se v volilno agitacijo mešajo, se ve da v Slovencem nasprotnem smislu.  Za danes naj bode dovelj.   Drugokrat več.
I.
Iz IliHlolf ova 24- septembra. [Izv. dop.] V Rudolfovu se je ustanovilo »Dolenjsko pevsko društvo". Postavilo si je namen gojiti slovensko in slovansko petje in snuje tudi ženski pevski zbor. Svoj delokrog razteza po celem Dolenjskem s tem, da vsprejema tudi izven Rudolfova bivajoče izvršujoče kakor tudi podpirajoče dru-štvenike.
Potreba za tako društvo se je v Rudolfovu, kjer društveno življenje stagnira, živo občutila. Zato se je pa vest o novem društvu povsod simpatično vsprejela. —
Ta naklonjenost jamči društvu (za) njegov obstanek in sijajno delovanje temveč, ker mu bodo na razpolaganje krasni prostori že dovršenega „Narodnoga doma", pri katerega otvorjenji prihodnje leto mu bo prilika dana s tem sijajnišitn uspehom sodelovati, čim več zvunanjih izvršujoči h društvenikov mu pritegne. —
Po tem takem zasluži društvo najizdatnejšo podporo vsega slovenskega razumništva in se je glede na nizke doneske, — za zvunanje po 2 gold. na leto, za domače po 30 kr. za pojedince, 50 kr. za družine na mesec, in ker pristopnine ni, tudi mulja.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski.) V dena-šnjej, V. seji odgovarjal je deželni predsednik baron \V i u k 1 er jako obširno na interpelacijo poslanca Lutk-manna, zakaj se še do sedaj nesta potrdila sklepa kranjske hranilnice, da se za napravo nemške deške ljudske šole v Ljubljani dovoli 100.000 gld. in za podporo društvu, katero hoče zidati cena delavska stanovanja 50.000 gld. Deželni predsednik pravi, da so se dotični sklepi c. kr. vladi predložili v 3. dan junija t. 1. in po obravnavi v gremiji že takoj peti dan deželnemu šolskemu svetu, da v smislu šolskih postav kot prvo poklicano oblastvo vladi poroča o ustanovljen,i nemške šole. Deželni šolski svet je to stvar takoj vzel v pretres in se čez pet dnij obrnil na c. kr. mestni šolski svet, da mu da potrebne statistične date o številu in narodnosti učencev obeh spolov, ter da naznani svoje mnenje o tej zadevi. Mestni šolski svet do sedaj še ni dal odgovora, ker za statistične podatke treba mnogo časa, a deželni Šolski svet gu bode sedaj odločno pozval, da to stori. — Kar se tiče 50.000 gld. za delavska stanovanja, je to v zvezi 8 prvim sklepom. Če se potrdi prvi sklep (100.000 gld. za šolo) je dvomljivo, se Ii bode ^drugemu sklepu tudi moglo dati po-trjenje, ker bi bili izdatki iz rezervnega zaklada vender preveliki. Sicer se pa društvo za delavska stanovanja niti še ustanovilo ni in ni še predložilo svojih pravil. — Dežman nasvetuje, naj bi se o tem odgovoru razpravljalo, a ta predlog ostal je v manjini. Prihodnja seja bode v sredo.
— (Umrl) je danes popoludne v Stari Loki graiSak vitez Strah I.
— (Prememba posestva.) Guzijevo posestvo v Šiški razprodalo se je pretekli torek na dražbi. Hišo, kjer je gostilna, kupil je strojovodja gospod Jenko za 8025 gld., druga zemljišča pa gg. Ivan Knez, Kavšek itd.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj bil je pred porotniki Janez Stenovec, oženjen sodar iz Cerkljan, zaradi hudodelstva uboja.   Prepiral se je s Francetom Ropretom v gostilnici  in sta že ondu skupaj skočila. Ko je šel potem Ropret iz go-stilnice, skočil je Stenovec za njim.   Oba pograbita kole in se začneta pretepati, tako dolgo, da je nazadnje Stenovec Ropreta tako močno na glavo udaril, da se je slednji kar zgrudil. Še na tleh ga je kake trikrat udaril. Rupret je drugi dan vsled ran umrl. Porotniki so vprašanje glede uboja potrdili, in Stenovec je bil obsojen na Štiri leta teške ječe, poostrene s postom. — Popoludne je bil zatožen Jakob Selan, kmetski fant iz Zgornjega KaSlja, hudodelstva uboja. France Dimnik prevzel jb Selanu ljubico, kar je tega se ve da močno srdilo. Na »v. Jožefa dan I. 1. čakal ga je s kolom pod dekletovim oknom in, ko se je Dimuik z dekletom razgovarjal, ga je po glavi, da je padel na tla, zgubil zavest in kmalu umrl.  Zatoženi taji dejanje in pravi, da je vso noč doma spni.   A ubiti je še pred smrtjo povedal, da ga je Selan pobil in tudi druge priče pripovedujejo, da se je zatoženi grozil, da bode pobil svojega tekmecu. Porotniki so vprašanje glede uboja jednoglasno potrdili in Jakob Selan je bil obsojen na osem let teške ječe,  poostrene s postom in trdim ležiščem. S to obravnavo končalo se je to zasedanje.
— (Premiranje konj na Kranjskem.) Naslednje konjerejci dobili so darila: I. v Ribnici: 1. septembra. Za kobilo z žrebetom: Matija Sigmund, Srednjavas, 7 cek., Jurij Lobič, Srednjavas, 5 cek., Aloizij Šober, Nemška vas, 4 cek., Matija Jaklič, Srednjavas, 8 cek., Janez Andolšek, Žlebec, 1 sreb. svet., Franc Dejak, Nemška vas 1 sreb. 3 pa 4 letne : Ignac Merhar, Prigorica, 5 cek. Franc Dejak, Nemška vas, 4 cek., Anton Arko, Bibuica. 1 sreb., Anton Sile, Breze 1 sreb. 1 pa 2 letne: Matija Hoiiig-man, Mala gora, 3 cek., Josip Češark, Nemška vas, 2 cek., Janez Škrabec, Horvača 2 cek., Anton Pucelj, Ortenek, 2 cek., Janez Lesar, Horvača, 1 sreb., Anton Sile, Breze 1 sreb. N.i Vrhniki: 5. septembra: Za kobilo z žrebetom: Matija Artač, Gorice, 7 cek., Josip Keršmanc, Bevke 5 cekinov, Fran Šeliškar, Dragomer, 4 cek., Fran Brolib, Vna-nje Gorice 3 cek., Martin Pire, Matena, 1. sreb., Lorenc Lenarčič, Vnauje Gorice, 1 sreb. 3 pa 4 letne: Jakob Žitko, Verd, 5 cek., Janez Korenčnn, Ljub-gojna 4 cek., Andrej Verhovc, Švica 1 sreb., Anton Slošar, Vrzdenec 1 sreb. 1 pa 2 letne: Janez Gams, Iška vas, 3 cek., Štefan Petkovšek, B^vko, 2 cek. Vincenc Ogorelec, Škofeljca 2 cek., Janez Cerne, Kožarje, Jarnej Oražem, Vnanje Gorice, 1 sreb, Jože Kermel, Kožarje, 1 sreb. Teodor, Lukman, Verbače, pohvalno pismo. V K ran ji: 10. septembra: Za kobilo z žrebetom : Janez Valand, Hlebce, 7 cek., Fran Stroj, Dvorna vas, 5 cek., Miha Kepic, Verhpolje, 4 cek.. Vinko Jan, Spodnje Gorje, 3 cek., Josip Grašič, Golusk, 1 sreb., Alois Krenner, Loka, 1 sreb. 3 pa 4 letne: Fran Legat, Lesce, 5 cek., Janez Rozman, Podrečje 4 cek., Jože Grašič, Golnik 3 cek., Lorenc Boštar, Suha, 1 sreb. Andrej Mejač, Kaplivas. 1 sreb. 1 pa 2 letne: Tine Gra-dišek, Trzin 2 cek., Jane*? Murolt, Rudolns, 2 cek., Janez Likozar, Voklo 2 cek., Gašpar Zupane, Pre-bačevo, 1 sreb., Franc Jenko, Podrečje, 1 sreb.
— (V Mariboru) je z ovočjem jako živahna kupčija. Graščak v M*rlii potrebuje 3000 štrtinjakov. Kupuj« le lepa zimska jabolku.
— (Razstave v Zagrebu.) Hrvatska kmetijska družba napravi letos v Zagrebu, kakor smo že ob kratkem omenili, razstavo ovočju, grozdja, kmetskih pridelkov in cvetlic, katere stvari se bodo v obeh paviljonih družbinega poslopja in v njenoj dvorani razstavile. Potrebne priprave so že dovršene in mno^i oglasi za udeležitev razstave so nam porok, da bode tudi ujpeh velikansk. S to razstavo bodo združili tudi ono goveje živine, za katero je do danes že 165 razstavljavcev. 406 repov živine boljšega in dobrega plemena oglasilo. R-izstavo bodo 28. t. m. dopoludne ob 10. uri otvorili. Zagrebška obrtna šola, jedini zavod te stroke v celej Hrvat-akej, bo tudi odprla razstavo svojih izdelkov, kateri
se bodo od 25. do 29. t. m. v šolskem poslopji kazali. Izdelki se bodo tudi v Budimpešto k deželnej razstavi poslali. Posebno znamenite in lepe so razne lesene rezbarijo in občno pozornost bo vzbujal slikarski oddelek, kjer se bodo videle lepe podobe tako zvane favence-slikarije.
— (Vabilo) k odhodnici Škofjeloških viso-košoleev dne 28. sept. 1884. v gostilni na Štemarjib. Program: 1. Gerbič „Slovanski brod", moški zbor. 2. Govor, govori, stud. jur. g. D. Triller. 3. Majer „Titica* čveterospev 4. Hajdrih „V tihi noči„ čve-terospev. 5. Vilhar „Naša zvezda" moški zbor s tenor-solo. 6. Erkel iz opere „Bank ban" recitatino in zbor. 7. Ples. Začetek ob V« 8. zvečer. K tej odhodnici si usojajo najuljudneje vabiti
Škofjeloški visokošolci.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 25. septembra. „Politische Cor-respodenz" poroča iz Bukarešta: Avstrijski cesarjevič s soprogo Štefanijo pripeljal se je na graščino Peleš. Rumunski kralj in kraljica pozdravila sta jih v Predealu. Pri obedu na čast visokima gostoma bili so tudi rumunski ministri in člani diplomacije. Zvečer graščina raz-svitljena, umetalui ogenj.
Razne vesti.
* (Kolera na Francoskem) je leto3 kakor poročajo uradni francoski listi, od 17. junija do 15. t. m. pomorila v 280 občinah 5000 ljudij. To visoko število mrtvecev nam priča, da je ta čas gotovo 10 do 12 000 osob zbolelo za to boleznijo.
*(Zdrava in srečnakraja.) Mesto Tesen, ki broji 13,000 prebivalcev ni hnelo cel teden od 12. do 20. t. m. nobenega mrliča, kar se pa tudi ondu 15 let ni pripetilo. — Zdrav in prijeten kraj mora biti tudi Barnkopf v Dolenjej Avst'.ijskej, kjer se je že mežnarsvojej službi samo radi pomanjkanja dela in opravil odpovedal in kjer grobokop že nema nič posla. Srečna kraja, katerih se ogibljeti — bolezen in smrti —
* (Blagoslov varčnosti.) Star tat k svojemu sinu. „Bodi varčen, moj sin, brani denar in ne zapravljaj niti krajcarja! To ti rečem, bodi varčen! Nfkega lepega dne se boš sam prepričal, kako lepa in krasna čednost je varčnost, kako se poplača in kakošen blagoslov ti bode donašala, kajti kadar si boš dosti denurja uahranil, si boš lahko kupil: — nov, pomnožen, tiho delujoč stroj, da boden lahko odpiral železne blagajnice."
KnzAIrjeno zdruvllo. Množeča se naročila na M o Ilovo „ Francosko žganje (drožnik) in sol" dokazujejo o uspešuej uporabi tega sredstva proti protinu in trganju, kilam in ranam itd. Steklenica z navodom rabljenja 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodaj h lnicah na deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (090—9)
TuJel:
dne 35. septembra.
Pri Nlount LimpOck, dr. Gauster z Dunaja. — Tal-meiner iz Gradca. — Vilicie iz Trsta. — Braun z Dunaja.
Pri Mnll4>l: Dr. Guelin iz Budimpešte. — Lukich iz Gradca. — Storn iz Gorico. — Mally iz Kamnika. — Corona iz Trsta.
Pri uvetftrlJMlcein cesarji: Wohlfeld, Palmtag z Dunaja.
t'iEirli so v LJubljani:
24. septembra: Marija Jerman, graščakinja, 59 let, Gradišče št. 7, za oslabljenjem močij.
V deželnej bolnici:
22. septembra: Karolina Leskovic, natakarica, 25 let, za vnetjem trebušno kožice.
Meteorologično poročilo.
a -9	Čas opazovanju	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
25.sept	7. zjutraj 2.'pop. 9, zvečer	742 02 mm. 740 22 mm. 73988 mm.	-f- 13*4" C -f 18 2'C +14-6° C	brezv. si. .-v.il si. ezh.	obl. obl. obl.	O-OO mm.
Srednja temperatura -f- 15'i°, za 1*5° nad normalom,
-;--t.
JD'dirnLSijsOsSb borza
>in<> 26. septembra 11.
(Isvirno teleftraficao poročili
I'apinift ron a          .           ....    80 j-*ld. 75 hr
Srebrna   enta .       .   .                            81   r 65 „
/.lata ron.........103   „ 15
6°/0 marčna renta.   ,   .   ,       .                95   , 65 „
Akciie narodno banke' .....                           852   , — B
Kreditne ;.kcijc....... 288   n 20
London.........                                         121   3 60 „
Srebro..........—   „ — ,
Napoi............                                                     9   , 66 V, „
C. kr. cekini .       ......       .          •■>   „ 78 ,
Hoinnko marki >             ....                59   „ 70 „
4«V„ državno sreoko iz l. 1854   250 gld.   124   . 25 „
Državne srečko iz 1. 1364.         100 gld.   171 50 „
4*/, avstr. zlata renta, davka prosta.   . 10* gld 70 kr.
Ogrska zlata renta 6°,0...... 122 , 60 „
.     i'!.          .   ... 92 , 50 .
„     papirna renta 5"/n    ..... 88 , 50 „
5°'0 štajerske zemljišč, od.ez, oblig. .   . 105 , — ,
Dunava reg. Hrećke 5°'0    .   .   100 gld. 115 „ — „
Zemlj. obč. avstr. 4Vi4/§ zlati zaat. listi . 121 „ — ,
Prior. oDlig. Elizsbetine zapad, železnice 109 „ — ,
Pri'>r. oblig. Ferdinandove aev. železnice 10f> , 50 „
Kreditne srečke......100 gld. 176 I 50 ,
Rudolfove srećke ....        10   „ 19 ., — a
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   , 105 , — „
Trammway-druit. velj. 170 gld. a. v.    . 215 , 26 „
Koncipijent,
v beležniških vseh poslih popolnem in v odvetniških poslih večinoma izurjen, lAfte službe za katero koli mesečno plačo. Prosilec — po nasprotnikih Slovencev ob službo — ima odlična spričala.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod naslovom: J. Z., posestnik, poste restante v smarijl pri JelNi*h (St. Marein bei Erlachatein). (607—1)
Št. 15.203. (603—3)
Razglas.
V smislu §. 6 postave z dne" 23. maja 1873 (drž. zak. št. 121) se javno naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1685. leto od do 30. septembra t. I. v magistratnem ekBpeditu razpoložen, da ga vsakdo lahko pregleda in v tem času svoje ugovore pismeuo »li pa na zapisnik poda.
Po § 4 imenovane postave so službe porotnikov prosti:
1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto Hvoje dobe za vsegdar;
2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3. osebe, ki neso v dejanski službi, pa bo podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k viljuški službi;
4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali obcioHki načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za Bledeče leto;
5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Mestni magistrat t Ljubljani,
v 16. dan septembra 1884.
Župan: Gr a s se 11 i.
_ Iz Trsta 7 Ini-Jok iuituhL
Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Pamik „O-ernaanla",      4200 ton, 10. oktobra.
„East -Ausigrlia,"-, 3200   „   okolu 25. „ Kajuta za potnike 20O gol«!« — Vmesni krov 00 gol«l. Potniki naj se obrnejo na (552—18)
T. TEEKTJILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne  nuj   se  na Eiuiliaoo «1* Ana. Poglaj en, generalnega agenta v Trutu.
"v JLjjiitoljriiii
so izšle iu so dobivajo sledeče knjige:
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8°, 32 p6I.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
TmnaJ^: našega časa.
Roman.   Spiral M. Lermoutov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stran i. j.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
IHibrovskf.
Povest.   Spisal A. S. FnSkin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Ceua 25 kr., po pošti 30 kr.
Wa\ znižano <?f*ii<»
so morejo Bo dobiti slodoče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Itajč lioz. — Prešepn, Prešerin. ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Teleqja pečenka, novela, sjnsal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal (//•. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spimd dr. J. Vo&njak. — Čegava bode, novelira, spitial J. Ogrinec, Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.  Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Volja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. />'<'nrir, poslovenil Davorin Jio.stnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Labouhuje, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........16 kv.
Za vso 4 zvezke naj se priloži Se 15 kr. poštnine, za posamezne sveske pa 5 kr.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
892^43