Številka 231
Trst, v sredo 22. avgusta (906.
Tečaj XXX!.
P0T* Izhaja vsa^l da«
1 A K Ki6li£l tB prailiLl 08 5. ITI. Ci P«I«l8l]til Ofc 9. W1 X]W»j-ritmične žievilke ee uroOajiijo po 3 bt8 (6 stotink} v »r.nogih tobakariish v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, *"r>i)u. £t. Petru, Sežani. Nabrežiui, 8t. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. cue oglasov i-e računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke mm t; za trgovinske in obrtne oglase po 30 stot. ; • » r smrtnice, zalivale, pofiaiice. oglase denarnih zavodov c 5© stot. Za oglase v tekstu liista do 5 vrst K 20, vsaka na-aljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa pa 40 stot. — Oglase »prejema inseratni oddelek uprave -uiinost'1. — Plačuje se izključno le upravi ,.Edinosti".
Glasil« političnega društva „Eiiattf' za
Primorska.
V edinosti je moč t
Vuofialat saaAa
za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na
naročbe brez d o poslane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrancovana
pisma se ne sprejemajo tn rokopisi se ne vrač ujo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li*ta.
UREDNIŠTVO: nI. Glorgto Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna kou*orcijs
lista „Edinost" t Trstu, nlica Giorgio Galatti 3t. K ^ot PoStno-hranllnlčni račun St. 841.6^2.
■tov. 1M7. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
..Italijanski kompromis."
v.
VBaktlo je sprevidel, <ia je predlagani^ kompromis absolutna politična potr oba... v trajno korist .1 ugoslovanski.
Dr. Iv. ŠusterSič
v „Slovencudne 8. angusta lfKM.
l>r. Šusteršič ne precenjuje važnosti de-i»-gacijskih mandatov. To l»i bila morda edina točka v njegovih izvajanjih, o kateri bi se dalo razpravljati. Ali, ali — — razlikujmo tudi tu j u r i d i č n o stran od politične ! "Vmejemo, da se dr. Snsteršič kakor pravnik ne more zavzemati za — hermatroditsko prikazen instituta delegacij. Delegacije, v svoji današnji obliki in poleg današnje prakse, ne hi sploli imele — smatramo z državnopravnoga gledišča — ekzistirati. Ako je liilo to jasno že ustvaritelju delegacij, (velikodušnosti velikega Madjara, Deaka, ki je v kritičnih časih 18H7. leta v političnem protislovju s Tiszo hotel s tem ustvariti kroni ../Jat most"), pa je delegacijska ustanova od 1873. sem prava monstruoziteta.
Zaustavimo se tu en hip. Vsa organizacija delegacij ima stanovski karakter. Avstrijska delegacija ni — kakor na Madjar-skeni — slika večine v parlamentu, ampak je tu no nekem geometričnem principu jednakosti ustvarjena za vsako deželo po ena tabela, vsaka dežela pošilja svoje število delegatov. Do leta 1873. bila je delegacija: delegacija parlamenta, a parlament — delegacija dežel (de/, zborov). Leta 187'i so bile uvedene direktne volitve, parlameit je s tem dobil svoj pravi parlamentarni značaj, delegacija pa je ostala, kar je bila. To je velika inkongruenca, to je državnopraven in političen nesmisel, politična tirada vlade. Ker, kaj je hotela vlada s tem modusom volitve ? «»slabiti politično moč delegacije onemogočiti vsako politično smer (s tem, da je, po stanovskem principu, zaprečila ustanovitev liomo-genne večine)!! Pak kompetencija delegacij ! Ali se more delegacija nazvati ».parlamentarno telo"' ko jej je odvzeta prva podstava in najmočneje orožje v parlamentarnem boju,
odgovornost (skupnih) ministrov, ko /akon o taki odgovornosti leži samo na papirju ? !
Xe — tudi mi ne „precenjujemo" važnosti delegacije kakor take : njena državnopravna lizijognomija ni velika. Delegacija je telo: formelne naravi, formelne po svojem ustrojstvu in po svojem delokrogu. Ali — pri vsem tem — smemo-li omalovaževati to institucijo ? ! Abstrahirajoči od tega, da jej .je že e.\ lege dodeljena politična kontrola (najvažneja kompetencija delegacij), da delegati morejo v skupnih stvareh interpelacijami prisiliti ministre v odgovarjanje, da morejo .sprejemati peticije in sklepati o njih v formi resolucij, da se torej more z vsem tem ustvar-
PODLISTEK.
jati pojm in sodbo o političnem delu in zavzetem stališču od strani ministerstva —, kai je vse. ako tudi ne direktno, politično velike koristi: abstrahirajoči končno od sklepanja proračuna. — delegacija je tu in s tem moramo računati. Zastonj ves trud ako se v praktični politiki izgubljamo v doktrina r nem razmotri vanju, dokler delegacija ekzistira ter jej že s tem, da ekzistir*, prihaja največa važnost. Nismo somišljeniki „Slov. Naroda*4, toda njegove tozadevne argumentacije izražajo najbolje ono, kar mislimo mi.
Delegacija je oficijelni reprezentant države pred vnanjim svetom. Vnanji svet ne vprašuje, je-li v kateri pokrajini res — po pravici ali krivici — več Slovanov ali Italijanov, Slovencev ali Nemcev, ampakv pra-šuje le eno: katera od obeh narodnosti je v delegaciji zastopana. Mi moramo računati z delegacijskimi mandati, ako ne radi drugega pa že radi našega narodnega ugleda, r a d i n a š e veljave! Trditi, da biti zastopan v delegaciji vsako leto, ali še le vsako drugo leto, trditi, da voliti delegata po svoji pravici, ali po kompromisu in (kakor smo že povdarili v sobotnem članku) na temelju političnega takta, ali celo posreči (žrebu), trditi da je to vse eno: po-uienja — ne računati z dejstvi, biti vse prej nego... realen politik !
Dr. Šusteršič pravi sicer, da rv delegaciji glasovi ne štejejo, temveč le tehtajo"*, da „večina delegacij dovoli vse, kar skupna vlada zahteva*4, da zopet vse odvisno le od dela gotove osebnosti, od načina njegovega postopanja, z eno besedo : „od pozicije", ki si jo je znal ustvariti! To naj bi bil argument ? Ako je vse to res, kar dr. Šusteršič navaja — je-li s tem dokazano, da izguba Istre in Goriške manje občutljiva?! Kdo pravi dr.u Susteršiču, da se ravno med istrskimi in gjriškimi našimi poslanci — od katerih bi bil po en delegiran — n e bi n a-š e 1 č 1 o v e k, ki bi po svoji oseb nosti i n po svoji pozi ci ji znal koristiti n a r o du ? ! Za nas je žalostno dejstvo, to, da je po kompromisu, ki ga brani dr. Šusteršič, odvzeta Hrvatom in Slovencem Primorja možnost, da bi si jeden njihovih sinov ustvaril pozicijo po nazorih dr.a Su-steršiča.
Iz vsega njegovega izvajanja nam se dr. Šusteršič kaže podobnega lisici, ki je trdila da grozdje ni sladko, ker — ga ni mogla doseči. Dr. Šusteršič ve dobro, da je njegova politika na Dunaju doživela velik poraz. Kaj je laglje, nego reči : ne bojte se, ljudje, mi smo privolili v to, ker stvar ne velja mnogo! To je res komodno : je-li pak lealno ? Ali dr. Šusteršič se bo zopet skliceval na — „realno politiko" !
3|C
To smo imeli reči na adreso g. dr.a Su-steršiča.
Naše prepričanje je: volilna preosnova je absolutna faktična in narodna po-
treba in želimo, da postane zakonom čim prej. Da-li je pak „italijanski kompromis"' absolutna politična potreba — in to v „trajno korist Jugoslovanstvu"?! — To je vprašanje, na katero nam da odgovor bodočnost. Zavr-šujemo svoja izvajanja klicem: Dal Bog, da se naše slutnje ne uresničijo! !
Na poti k ciljem.
61. Vilinski.
III.
Ko je prišel na deske v lopi. je opazil precej nevesto v beli obleki. Doktor se je ravno klanjal pred njo z okornim poklonom in odšel potem v ozadje lope.
Poljanšek je stopil pred nevesto in se poklonil.
„Ah. tudi vi ste tukaj, gospod Poljanšek ; malo sem vas videla še danes !..." ga je pozdravila z veselim glasom.
Godba je zaigrala kadriljo, doktor je začel kričati, v lopo je prišlo več parov in med njimi tudi Zagaznik z Vero.
Ah, kako neumno!... je šinilo Poljanšku ]b glavi, ko ju je zagledal. A vendar se je elegantno poklonil in dal nevesti roko.
Med plesom je govoril z nevesto, a njegove oči so iskale vedno Vero. In večkrat jo je zagledal in tudi njene oči so bile vedno vanj obrnjene.
Pomiril se je počasi in začel pazneje poslušati nevestine besede.
„Glejte, gospod Poljanšek, nekaj velikega sem pričakovala vse svoje življenje... in to sem pričakala... (Je ne bi imela matere, ki je stara in revna... nikoli bi se ne bila poročila z njim !...u je govorila tiho.
Poljanšek se je začudil tej veliki odkritosrčnosti in odgovoril mirno :
„Saj vsi nekaj pričakujemo in mislimo, da gotovo pride in nas napravi srečne za vedno... Toda navadno pričakamo le nesrečo ...Morda boste vi še srečni !u
„Nikoli..." je dejala ona z resnim, otožnim glasom in je molče plesala dalje. Tudi Poljanšek je obmolknil. Po plesu so odšli vsi zopet v senčnico. Ženin in nevesta sta zopet sela k gornjemu koncu mize in svati po vrsti ob mizi.
Jnstica, Delita in - „Piccolo".
(Dopis.)
Tržaški „Piccolo" je zagrešil te dni grdo hinavstvo : dolžil je Slovane, da vlačijo politiko v sodne dvorane. A* resnici pa jo vlačijo le on in njegovi — odvetniki! Vi ste že odgovorili „Piccolu" in pribili to grdo hinavstvo. Povedali ste povsem primerno kako brezobrazno je to, ako se le radi tega, ker zahtevajo, kar jim gre po zakonu in pravu, pisanem in prirodnem, človeškem — očita Slovanom, da tirajo politiko v sodne dvorane in izpodkopavajo zanesljivost pravosodstva, dočim je nepobitna resnica, da so Italijani „Piccolove" -vrste tisti, ki bi iz zgolj na-rodno-političnih, hegemonistiških razlogov hoteli zapirati vrata sodnih dvoran jeziku slovanske večine prebivalstva! Volk kremži svoj obraz na jok, češ, da mu jagnje hoče kaliti vodo ! Ali ni to odurna tartiferija ?!
„Edinost" je že odgovorila „Piccolu". Vendar vas prosimo, da dovolite nekoliko prostora, da še enkrat posvetimo kamoristič-nemu glasilu v hinavski obraz.
„Piccolo" se je togotil radi dvojnega. Jezi ga, da je osobje na tukajšnjem deželnem sodišču po večini slovensko. In jezi ga, daje predsedstvo tega sodišča na slovensko prošnjo nekega slovenskega odvetniškega kandidata za dopuščenje v sodno prakso odgovorilo slovenski, dočim so se doslej take in tudi italijanske vloge vedno le nemški reševale.
Glede prvega povoda jezi „Piccolovi" je odpomoč jako lahka. Više dež. sodišče potrebuje ljudij, ki znajo deželne je -zike. In Slovenci jih — znajo! Nikakor pa niso oni krivi, če jih Italijani — ne znajo!! Ti poslednji naj se torej pridno uče deželnih jezikov, pa jim bo odprta pot istotako kakor Slovencem !! ! „Pic-colo" bi imel pravico pritoževati se proti navzočnosti Slovencev na višem deželnem sodišču le tedaj, ako bi mogel dokazati, da so bili ti Slovenci protežirani in VSprejeti na Škodo enako ali bolje kvalificiranih Italijanov.
Sicer pa bodi (v tolažbo „Piccolovo") konstatirano, da je na tem sodišču še vedno takih, ki ne poznajo deželnih jezikov, tako, da imamo Slovenci dosti več pravice do pritožbe, nego Italijani.
Kar se tiče druzega povoda za jezo „Piccolovo", si ne moremo kaj, da ne bi izrazili svojega začudenja na navdušenju j.Piccola" za — nemški državni j e -
„Poštarja se tako bojim !" je dejala Vera, ko je sedel Poljanšek zraven nje.
„Ah. čemu ?..." je odgovoril glasno in jej nalil v čašico vina.
Potem je začela večerja, ki je trajala pozno v noč...
-le
*
Par dni pozneje se je napravil Poljanšek v gore obiskat prijatelja, kapelana v samotni vasi.
Beli oblački so hiteli po nebu in visoke smreke so drhtele v rahlem vetru. Poljanšek je stopal po slabi cesti navzgori. Ob strani se je sprostiral gozd, veličasten in temen, in iz njega je kipel krepek, svež vzdub. Nekje xlaleč je pikala žolna in nad belimi cveti ob poti se je zibal osamljen metulj...
Kmalu se je pokazala izza drevja kopica lesenih koč, med katerimi se je le tu in tam dvigala kaka zidana stena.
Na mali višini nad vasjo pa je stala cerkev in zraven nje sivkast zvonik.
Poljanšek je stopil v mračno vežo ka-
zikl To je : tistega „Piccola", ki precej«, sicer „izključno italijanstvo Trsta" po vseh svojih ceveh! „Piccolo" naj bi bil hvale-ž e n, da se je prebil led nemškega uradnega jezika ! Kakor je predsedstvo slovensko vlogo slovensko rešilo, tako bo gotovo (če ni že do sedaj tako delalo) brez druzega italijanske prošnje italijansko reševalo!! Le tedaj bi imel „Piccolo" pravico do pritožbe, ako bi se odslej italijanske prošnje nemški ali slovenski reševale. Tako pa bi moral biti le vesel, da je novi predsednik višega deželnega sodišča zapustil staro tradicijo nemškega | uraduega jezika in se postavil na stališče na-1 rodne enakopravnosti, za katero bi s«; moral ! „Piccolo" i»totako boriti kakor mi, ako je j res organ aspiracij naroda, ki je v naši državi med vsemi narodi najbolj — v m a n j -šini!
Stališče, na katero se postavlja „Piccolo" nasproti novi p r a v i č 11 e j i in m o -derneji praksi na našem višem deželnem sodišču, prihaja le germanizaciji v prilog. Zato ni to stališče ne politično ne-taktično, a najmanje italijansko.....
Ali ^Piccolo" je nasproti principu enakopravnosti in boja proti germanizaciji železno dosleden mej „da" in „ne". „Piccolo" i je vedno za princip enakopravnosti in za boj proti nemštvu, a istotako je vedno proti enakopravnosti in — germanizaciji 11a uslugo. Kakor že zahteva njegovo — so-i v r a š t v o do Slovanov ! !
„Piccolo" toči tudi krokodilove solze, češ, da je to velikanska škoda za justico. da ■ je tudi to polje preplavila „nacijonalna poli-' tika". To polje da bi se moralo bolj nego vsako drugo odtezati „politiki".
Koga hoče „Piccolo" prevariti s to tar-tilerijo, s to lilinjeno skrbjo za — zaneslji-: vost justice ? ! ! Kdo tira politiko v sodne j dvorane? Ali ne ravno oni, ki jedino le radi ! „italijanstva sodišč" v neitalijanskih, oziroma jezikovno mešanih krajih — katero „intali-janstvo" pa v resnici ni nič druzega nego kulisa, za katero se skrivata interes in egoizem izvestnili klik in kast — zahtevajo, da • se jednemu celemu narodu kratijo najnarav-! neje pravice, da se ga s tem žali in izzivlja ■na boj?! Kdo spravlja zanesljivost justice i bolj v nevarnost, nego oni, ki le vsled na-j rodne in politične gospodstvaželjnosti in agre-: sivnosti zahteva, naj se stranke zaslišujejo v 'jeziku, ki ga ne umejo?! V tej po „Pic-| colu" zahtevani praksi je neprestana in inajveča nevarnost za zanesljivost pra-j vosodstva!!
Tudi s tem, da se sklicuje na izrek neukega neitalijanskega sodnega uradnika, češ, ' da bi sodna uorava vedno niže padala, ako ! bi prešla v slovanske roke — nam „Piccolo" : čisto nič ne imponuje. Škoda le, da ni možno prirediti nekakega komisijonalnega ogledovanja ljudij na naših sodiščih in njihovega delovanja. Prav gotovo niso Slovenci in Hr-| vatje tisti, ki bi se morali bati rezultata.
pelanije. Pes je zalajal, sobna vrata so se
odprla in pred Poljanškom je stal prijatelj« „Ah, ti si!... Živel l* mu je zaklical
tidelno kakor nekdaj in mu stiskal roko.
„Kako se imaš ?" je vpraševal France. „Imenitno, kakor v kakem planinskem raju. Glej, samotno in mimo je tu-le, pa se vendar dobro imam. Malce otožen sem res včasih, a konečno se človek vsega navadi!" Prijatelj je sprovel Poljanska v sobo. France je pogledal skozi okno na temne vrhe smrek, ki so se lahno gibale, in na bele oblačke dima, dvigajoče se nad kočami...
Mir je plaval naokoli... čudovit mir... In potem je padel njegov pogled na veliko razpelo na steni in otožnost mu je pokrila lice ob pogledu na Odrešenika... Bog
ve, kaj si je mislil...
„No, nikar mi ne postajaj otožen in molčeč !" mu je zaklical prijatelj in ga začel povpraševati o tem in onem.
(Pride še.)
Stran II.
»EDINOST < Štev. 231
V sredo, dne 22. avgusta 1906
Komurkoli je bila dana prilika, da se je ▼ posamičnih ministerstvih. Ista obetajo v malce globlje seznanil z mehanizmom naših splošnosti mnogo, vendar obsegajo le malo sodišč, mora priznati, da so slovanski urad- novega. S programom se gotovo objavi tudi niki morejo ponašati — povprečno sojeno z rok za volitve dume, ki vzlic vsem zatrjeva-veliko boljo kvalifikacijo: toliko, kar se njem posamičnih listov še ni določen, tiče jezikovnega, kolikor strokovnega znanja.	Atentat na grofa Konovnicina.
V ostalem pa rPiccolo" falzifikiye stvari in resnico, ko vzbuja mnenje, kakor da se hoče justico spraviti „v slovanske r>keu. Pravosodstvo v naših jezikovno mešanih krajih potrebuje uradnikov s popolno kvalifikacijo tudi v jezikovnem pogledu. Nikdo ne zapira Italijanom poti do sodnih mest. Pač pa se mora zahtevati v interesu pravosodstva, da si tudi Italijani, ako hočejo zasedati mesta sodnikov v naših krajih, pridobe neizogibno potrebno kvalifikacijo, to je: popolno poznanje deželnih j e g z i k o v.
To zahtevamo mi v imenu pravice, v imenu vsakdanje praktične potrebe in v imenu zanesljivosti justice. In le oni. ki se upirajo tej najelementarnej: in najsamoobsebiumevneji zahtevi, so, ki tirajo v s o fine dvorane italijansko — politiko!
Protigrško gibanje na Balkana.
Turška poročila iz Carigrada pravijo, da v Kiistendilu v Bolgariji zboruje tajni kongres bolgarskih revolucijouarcev. Kongresa se vdeležuie mnogo voditeljev band in členov usta-škega odbora, ki se posvetujejo, kako bi se treba postaviti nasproti grškim bandam in zadobiti potrebnih denarnih sredstev, da bo možno vspešno odbiti napade grških band. Govori se, da v kratkim nastopi Sarafov se svojimi četami.
Kakor javljajo iz Sofije, je obiskalo vse-bolgarski shod v Plovdivu več tisoč oseb. Shod je sklenil resolucijo, ki poživlja bolgarsko vlado, naj takoj prekine diplomatične zveze z Grško in odpusti vse Grke, ki so v državni službi. Bojkotira naj se tudi grško blago. Več govornikov je naglašalo, da so Turki vzrok slabemu polažaju. Po shodu je množica manifestirala pred ruskim, francoskim in angležkim konzulatom.
V nedeljo so bile v grških cerkvah v Carigradu odslužene zadušnice za grške cerkve v Bolgariji. V patrijarhalni cerkvi je imel sam patrijarh Joahiui govor, v katerem je obsojal izgrede Bolgarov ; pozival je pa Grke
Kakor poročajo iz Odese, je bil na grofa Konovnicina, glavnega urednika lista „Za carja in Rodina", izvršen atentat, ki je pa izpodletel.
Grof WItte,
ki je pred več meseci zapustil Rusijo in biva sedaj v Emsu, se povrne početkom oktobra zopet v Petro grad.
Drobne politične vesti.
Socijaiistični shod v Budimpešti. V nedeljo so imeli socijalisti v Budimpešti velik shod, na katerem je bila vspre-jeta resolucija, da se magistratu odpošlje spomenica radi draginje živil in da se energično zahteva od mestne oblastnije, naj se zavzame za konsumente. sicer ustavijo delavci plačevanje stanarine. Na zaključku je bila vspre-jeta zahteva po splošni, enaki in tajni volilni pravici.
Grof G o 1 a c h o v s k i; minister vna-njih stvari, se povrne s svojega dopusta na Dunaj dne 27. t. m.
Princ Jurij ostane na Kreti? Iz Aten poročajo : Vsled odstopa princa Jurija. so velevlasti dovolile, da določi novega vrhnega komisarja za Kreto sam grški kralj, ki bo imenoval Zaimisa. Govori se pa, da ne Zaimis ne kdo drugi ne vsprejme to službo. Krečanski deželni zbor naprosi zopet princa Jurija, da ostane na svojem mestu, kajti on je simbol zedinjenja z Grško.
Domače vesti.
Himen. Danes se poroči gospod Ivan C i b i c, uradnik na c. k. pomorski oblasti in člen znane rodoljubne rodbine V. Cibica na Prošeku, z gospico Angelo Kodermac iz Sovodenj. Bilo srečno !
Za Korošce! V vseh naših slojih je zavladalo najintenzivneje sočutstvovanje za bedne naše brate na Koroškem. S komnr govoriš, meni : „Tudi v Trstu moramo kaj ukreniti". Da dobi naša slovensko-hrvatska javnost priliko, da dade izraza svojim čutstvom do trpi-
nov na Koroškem, se bo vršil tu v Trstu
na mir, kajti cerkev ne dopušča drugih, nego j v prvi polovici septembra velik javen le zakonita sredstva. Služba božja se je po- j manifestacijski in protesten shod. Kraj, vsodi izvršila mirno, le pred neko grško cer- dnevni red in druge podrobnosti priobčimo
kvijo je bilo slišati vsklikov: ..Doli z Bolgarijo !"
Patrijarh je storil tudi potrebne korake pri \elikem vezirju, da bi bolgarska vlada
grškega škofa iz Anhiala izpustila na svo-l^do.
Med Anglijo in Srbijo
so politični odnošaji vzpostavljeni in novi an-gležki odposlanec na srbskem dvoru že biva v Belemgradu.
pravočasno.
Odlikovanje. Na londonski čebelarski razstavi je dobil srebrno kolajno Anton Žni-deršič iz Ilirske Bistrice.
Štajerski deželni nadzornik Peter Končnik se poda baje v pokoj. (Bog ga nesi, čeprav nosi slovensko ime in ima slovensko kri v žilah. Kako se pravi ljudem, ki zaničujejo svojo lastno kri?!)
Ne umejo se med seboj! V „Naši
»j .»	j ,	, , j	■ Slogi* čitamo : Tržaškemu rPiccolu" pišejo
Beligraiski dnevnik je zvedel, da se je,. n . . ,	,	,
. i | j . . . ' . , | iz Rovinja, daje na nekem sestanku „me-
hvale, zmožna, da nam v bodočnosti donesejo neproraču-nane koristi. Zato prosim, da se v mojem imenu izreče najtopleja moja zahvala bratom za to odlikovanje, ki mi je pripalo, Želim poljskim Sokolom, ne samo, da bi se izjednačila z vsemi društvi te vrste, ampak da bi tudi ob enem prekašala tujince, kar se tiče telesa in duha. Zahvaljujem se še enkrat. Henrik Sienkievič.
Lep čin hvaležnosti. V nedeljo zvečer so se zbrali polnoštevilno v stekleni dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah pevci in pevke društva „Kola", da se oddolže svojemu dobrotniku in povspeševatelju, svojemu večletnemu pevovodji g. Ant. Gerbcu. Priredili so rpevski večer", da se skupno začasno poslove od moža, ki je bil vedno neutrudno delaven za provspeh „Kola* — da izvrše torej čin dolžne hvaležnosti.
Kacih 5 let je deloval Gerbec uprav uzorno v društvu „Kolo". Sedaj pa potrebuje počitka, da si zopet utrdi nekoliko omajeno zdravje. Zato je naprosil „Kolo", da ga od-veže od tega napornega dela. Odbor „Kola" seveda ni mogel in tudi ni smel drugače, nego da ugodi želji Gerbčevi. Težkim srcem je storil to, ali moralo je biti. Toda pevke in pevci „Kola" absolutno niso hoteli odnehati od sklepa, da ob tej priliki na viden način izkažejo svojo hvaležnost ljubljenemu pevovodji. V ta namen so se zbrali v nedeljo zvečer v „Narodnem domu" v Barkovljah (kjer je bivališče g. pevovodje) ter so zaprosili slavljenca, da bi se udeležil tudi on tega „večera".
Na tem „večeru*4 pa je sodeloval tudi izborni tamburaški zbor vrle barkovljanskc „Adrije" (ki mu je g. Grbec učitelj in voditelj) : a poleg tega se je nabralo toliko dru-zega občinstva (največ domačinov), da je bila velika dvorana napolnjena.
Ko se je ob krasnem pevanjit in udarjanju tamburic razvila zabava, se je dvignil predsednik „Kola", g. Cotič, da v nekoliko ; besedah označi pomen tega „večera". Prišli ! in zbrali smo se, da izvršimo čin dolžne | hvaležnosti. Hvaležnost ni lepa čednost, ki I diči tako posamičnika kakor cele skupine I ljudij, ampak je dolžnost. Najneprijazneja po-ijava je človek ali narod, ki prejete dobrote ' plačuje z nehvaležnostjo. Mi nismo nehva-; ležni. Zato smo se zbrali, da skupno izra-j zimo nocoj g. Grbcu svojo zahvalo na vsem, i kar je dobrega storil za naše društvo. (Obr-j ni vsi se do slavljenca in podavši mu roko) : J Vsprejmite torej, spoštovani gospod pevo-i vodja, zatrdilo naše iskrene hvaležnosti in v j viden znak naših čutstev do vas izvolite j vsprejeti ta-mali spomin (krasen zlat prstan), ! ki vam ga poklanjajo hvaležne pevke in hva-! ležni pevci društva „Kolo". (Viharen aplavz ■ po vsej dvorani. Živio-klici počeščencu in j društvu „Kolo"). Ali — je nadaljeval govor-'nik — nekaj moram posebno naglasiti, ker vem, da izražam to. kar je v srcu vsem členom „Kola". Nismo se zbrali tu. da bi slovo
med srbsko vlado in novim angležkim odpo-1. - . j « . , . . A ,
vršilo a'au' v j scanskega društva*1 imel tajnik tega društva Msi o pogajauje ^ j jos|p Bartoli predavanje, a daje govoril v
slancem v Belemgradu
»jemali od g. Grbca. Naša trdna vera je l marveč, da se g. pevovodja, okrepčan na te-smislu, da na vsprejemu kojodposlanec izroči ^Z^eZlij^ktuTmameV^gaTTv e-1lesu in zoPet Povrne v bojne vrste naše svn,p	irw»i«. no	°	j — zmagonosne pesmi. Ne kličemo torej „Z
I Bogom", ampak na srečno in veselo svi-; denje !
Tem besedam je sledil zopet buren ! aplavz. In potem so se vrstili in zamenjavali V ponedeljek je vsprejel kralj v slovesni! oc| n<Tkdaj samo italijanske šole, mora tajnikj akordi lepe pesmi in zvoki nežne tamburice.
' 1 "	Zabava je bila tako animirana, da si lepše
ne moremo želeti. Burno pozdravljen se je g.
svoje poverilno pismo kralju, ne bo navzoča nobena oseba, ki se je posredno ali neposredno vdeležila umorstva na kralju Aleksandru. Ministerski predsednik Pasič je obljubil, da se bo strogo držal tega pogoja.
čina poslušalcev laglje umela (per esser meglio - compreso dalla maggio-ranza degli uditori).
V najčistejem italijanskem mestu Istre, j kjer govore izključno italijanski, kjer imajo
avdijenci novega angležkega odposlanca Whi-teheada. Častno spremstvo novega odposlanca
meščanskega društva govoriti v domačem dijalektu, da ga bolje umejo domači me-
ni biio sestavljeno iz telesne straže, marveč; g£am : iz eskadrona nekega drugega kavalerijskega: Pa imajo še drzno čelo, da nam — ki polka, kajti častniki telesne straže so se bili t nimamo šol — predbacivajo. da se ne ume-vdeležili zarote. Tudi se ni odposlanec pri- j jemo med seboj !
peijal v kraljevo palačo skozi glavni, ampak i
Henrik Sienkievič o „Sokolstvu".
skozi postranski uhod, kajti skozi glavni uhod j Zveza poljskih Sokolov v Zjedinjenih državah so ndrli v palačo zarotniki. — Angležka ni j je izvolila slavnega poljskega romanopisca imela v Belemgradu svojega zastopnika od j svojim častnim členom. Ta poslednji se je smrti kralja Aleksandra.	i pismeno zahvalil na tem odlikovanju in pravi
j v svojem pismu :
j Imenovanje moje častnim členom Sokolov v Ameriki razveselilo me je tem bojj,
i Gerbec na kratko in vidno ganjen zahvalil na tem dokazu ljubezni od strani društva „Kolo".
Slavljenec je vodil petje in tamburanje, jedno je bilo krasneje od druzega. Naj več e navdušeuje pa je bilo med občinstvom, ko je ■ mešani zbor „Kola14 peval ob sp remije vanj u J barkovljanskih tamburašev. Notri sredi vseob-! čega veselja se je dvignil zopet predsednik
Dogodki na Ruskom.
Gonja proti policijstom.
Iz Petrograda javljajo : Policija je prejela poročilo, da v Vilni in Smolanski imajo biti policijsti na straži umorjeni istočasno o določeni uri. V resnici so bili v soboto v Plocku na dano znamenje umorjeni vsi poli-cijsti, ki so bili po ulicah na svojih mestih. Enaka poročila so dospela iz skoraj vseh mest zapadnih pokrajin. Niži policijski organi so prestrašeni in se branijo nastopati še nadalje proti revolucijonarcein.
Reformni program ministerstva Stolipin.
Iz Petrograda poročajo: V retonnnem
programu se navajajo dela. ki so že pričeta
kolikor me je že zdavna bolelo fizično upadanje poljskega naroda in sem jaz kakor eden prvih začel obračati pažnjo na to. Zato sem v vsa svoja dela dela vplel ljudi posebno močne, take kakoršnji so bili zares stari Poljaki, katerih moči se ne divi samo stari Dlugaš (poljski letopisec, kronist), ampak tudi tujinci-kronisti. Hotel sem na ta način vzbuditi v družbi ljubezen do telovadbe in vežbe in s tem pripomoči do ti žičnega preporoda omladine.
Telovadnih društev, kakoršnja so „So-koli", ne smatram samo za koristna, marveč za nujno potrebna, vredna
,Kola", da se iskreno zahvali „Adriji" in j nje tamburaškemu zboru, ki je tako lepo ' povzdignil to priposto ali iskreno slavje. | Najgotoveje jamstvo za vspevanje naših pevskih društev je — vzajemnost med njimi samimi. Tega se ravno bratska „Adrija* zaveda vsikdar in se po tem ravna. Tudi nocoj jc podala tak dokaz bratske ljubavi. Hvala jej na tem! Živela „Adrijau in živeli nje tamburaši! In zopet so zaorili živio-klici, zopet je zadonela pesem in zazvenele čaše po vsej dvorani. Pevalo in tamburalo se je seveda še dalje. Bil je to „večer", na katerem so bili res vsi zadovoljni.
j Zaključujemo to poročilo s srčno želijo, Ida bi se g. Gerbcu skoro zopet popolnoma 1 utrdilo zdravje, da se postavi zopet v službo
tiste vzvišene misije, ki jej je nositeljicu -naša pesem!
Volitev 2upana v Barbanu. Dne u.
t. m. se je konstuiral v Barbanu (v Istri} novo izvoljeni občinski zastop. Zupanom je bil izvoljen Josip Mirković iz Pui> tere. S to izvolitvijo je hrvatska stranka končno popolnoma zmagala, ker je nori župan sin naroda, pošten pošten in vreden človek in zaveden Hrvat.
Izlet na Bled in Vintgar dne 26. t. m. Opozarjamo občinstvo, da si vsak, ki se misli udeležiti tega izleta, kupi listek do t. m. do 6. ure pop., ker se vlak kakor tudi izlet odpove, ako se do istega dne ne proda vsaj 300 listkov. Cena vožnji tja in nazaj je 5 kron.
Vlak se ustavi na postajah : Rocol, Vr-dela, Opčina in Bled na vožnji tja in nazaj. Odhod iz Trsta ob 4.38 uri zjutraj, prihod v Dobravo ob 9.55. Odhod iz Dobrave ob 8'13 uri zvečer, dohod v Trst ob 1. uri popolu-noči.
Na dan izleta vrši se na Bledu ob jezera velika sokolska slavnost.
Kraji, na katerih se prodajajo listki, so že naznanjeni na plakatih.
Slovenski znak. Kakor se je že poročalo, dala je napraviti znana narodna tvrdk Uršič & Lipej v Brežicah slovenski znak, 1;: se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Me-todija in se je že od razprodanih znakov družbinemu vodstvu poslalo 50 K.
En znak stane 1 K ; pri večjih naročilih se dovoli znaten popust. Naroča se lahk; znak z varnostno iglo ali z gumbom pri tvrdki Uršič & Lipej v Brežicah ob Savi. Ker se mala naročila po povzetju ne izplača razpošiljati zavoljo prevelike poštnine, f> • prosi, da se denar v znamkah ali po nakaznici v naprej pošlje. Veča naročila se lahk •
po povzetju razpošiljajo.
Ob enem so pa narodni trgovci vseh Krajev naprošeni, da prevzameio prodajo slovaškega znaka.
Pokažimo se vsepovsodi : PS 1 o v e n e c sem!"	Odbor za slovenski znak.
Dijak utonil v Vipavi. V Dobravi;i. pri sv. Križu na Vipavskem je bil minolo soboto pogreb gimnazijalca sedmošolca Rudolf-Hrobata. Na pogreb je prišlo tudi več sošolcev pokojnika. Po kosilu so se šli dijaki kopat v Vipavo. Naenkrat je dijak Henrik Vo-grič iz Podgore zaklical na pomoč in izgiu! pod vodo. Tovariš Fran Novak je skočil z . utopljencem, da bi ga rešil, kar pa ni bil « možno, ker je vrtinec zavlekel utopljenca tr dno. Tudi drugi tovariši so se trudili, da 1 • dosegli utopljenca, ali zastonj. Šle le ko > prišli nekateri kmetje iz Velikih Zabelj sčo1-nom na kraj nesreče, so z orodjem potegnili truplo utopljenca iz Vipave, ki je tamkaj vi metrov globoka. Pogreb je bil v ponedeljek popoludne na dobravskem pokopališču.
Požar v gozdu. Včeraj popoludne, rna! pred 2. uro, je začelo goreti grmičevje ot novi železniški progi pod openskim vrhom, in sicer na posestvu dedičev Piščanc. Iz hotela Obelisque na Opčinah so bili teletonienim potom pozvani gasilci, ki so. s pomočjo tamošnjih ljudi, tekom pol ure pogasili ogenj, k: je bil navstal iz isker stroja nekega vlaka. Ogenj je požgal približno 3000 stirjaških metrov grmičevja.
Tatica. 52-letna služkinja Angela T. j služila v krčmi Andreja Battistella v ulici de: Fontanone št. 14. Včeraj predpoludne jo je pa gospodar dal aretovati, češ, da inu je ukrala 14 kron in 3<> stotink. Na policiji s« ji preiskali žepe in so res našli pri njej rečeno svoto. Vzeli so j<> na zapisnik in jo -tem izpustili.
Neznani. 18-letni de'avec Anton Kata-vič je bil nekoliko zadremal na neki klopi v ulici di Miramar. a ko se je zbudil, je zapazil, da so mu mej njegovim dremanjem ukradli mošnjiček. v katerem je imel 58 krr»n j denaija.
Vkradel je konja in voz. Adele IV rocco, ki ima tovarno soda-vode v ulici Gio-vanni Boccaccio Št. 3, je prijavila včeraj predpoludne na policiji sledeči dogodek : Pri nje; je bil v službi kakor voznik 24-letni Settimo Talpo, doma nekje iz Italije, ki pa ni imel nikakega stalnega stanovanja, ampak je spal v njenem hlevu. Predminolo soboto, dne 11. t. m., mu je pa gospa Adele Perocco odpovedala službo, vsled česar je bil iz njene službe odpuščen z dnem 18. t. m., kar je bilo minolo soboto. Minolo soboto je torej dobil tedensko plačo in spričevalo ter je šel.
Pozabili smo pa povedati, da ima gos»a Peroceo hlev v hiši 5t. H- v ulici della Fab-
V sredo, dne 22. avgusta 1906
»EDINOST« št 231.
Stran IH
brica. V ponedeljek, to je predvčeraj&njem po-poludne je prišel Settimo Talpo — odpuščeni rožnik — v hlev in vpregel konja v voz (oboje je lastnina gospe Perocco], a neki ženi, iti ga je gledala, je dejal: „Z gospodinjo sva v&e poravnala in sem se povrnil nazaj v službo !" Na to je sedel na voz in pognal konja.
Včeraj, v torek v jutro je pa prišel v hlev na novo najeti voznik, da bi vpregel ko-
ni a, a ni našel ne konja ne voza. Sel je na	_______
to k gospodinji Adeli Perocco in ji povedal, j katerih ne raste žito, so nekoliko" časa sem da nima kaj, ni v kaj vpreči. Na to je go-j zače]i de]ati moko iz rib sladke vode Te spodinja poslala svojega sina, ki je od one	pogu&e ^ zmejjej0? ter se 0(1 te moke
ženske, ki je v ponedeljek popoludne govo-1 napravlja dober ^ te(ien	^ služi v
Danes so drugi časi, nego so bili pred 25 leti, Kraševec naj išče svoj stalen dohodek le v vinu in morda tudi v živinoreji ako hoče, da bo izhajal stanu primerno. Bolj pridni so Preserci, Svečani Ivanjegrajci-Za-grajčani in deloma tudi Škrbinčanje. Ti nudijo lep izgled svojim sosedom, ki naj jih posnemajo in gotovo jim ne bo žal.
Rasne vesti*
Kruh iz rib. V nekih ruskih mestih, v
rila z odpuščenim voznikom, izvedel vso stvar In potem šel na policijo in tam prijavil dogodek.
Konj je s ve tlo-ruj a ve barve [fuksj, ima belo zvezdo na čelu ; visok je 16 pesti, na zadnji levi nogi ima izrastek, rep ima ostrižen po angležkem načinu. Komat je rudeč. Sdor bi privedel gospej nazaj konja in voz, dobi 40 kron nagrade.
Koledar in vreme. Danes: Simforijais, mu-enec; OstriToj ; Moma. -- Jutri: Fiii? Benicij. spo--jj a valeč: Semivit; MilaSa. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 24° CeJfliu?. — Vreme : it-oma oblačno.	__
Društvene vesti in zafaaue.
..Narodna Čitalnica" v Rojanu vpri-zori dne 2. kimovca t. I. v stekleni dvorani ..Narodnega doma" v Barkovljah veliko dramatično predstavo : „S i nu, žaloigra v štirih dejanjih, spisal E. Gangl.
Ker naše občinstvo jako rado posluša di .imatične predstave, naj si bodo tragične ali komične, se nadejamo, da isto tudi k tej ako zanimivi žaloigri pohiti v velikem številu tembolj, ker se ta žaloigra vprizori v Trstu prvikrat.
Med posamičnimi dejanji bo udarjal čvrsti zbor „Tamburaškega odseka" pevskega društva rAdrija~ iz Barkovelj.
Začetek igre in vstopnina se pravočasno priobčita.
Trgovsko sodišče je potrdilo pravila .Slovenskega delavsko-obrtnijskega konsum-nega in gospodarskega društva r J a d r a n" > -edežem v Trstu, ulica S. Marco št. 17.
hrano ljudem in domačim živalim.
Brzojavne vesti.
t Baron Krieghammer.
ISL 21. Danes ob 11. uri dopoludne je umrl baron Krieghammer, bivši vojni minister in general konjeništva.
Minister za železnice Derschatta.
ni bil atentat namenjen predsedniku Sallie-resu, marveč italijanskemu kralju.
Potres v Čile.
NEW-JORK 21. Iz Talparaisa poročajo, da je potres porušil 13 mest in vasi, v katerih je bilo tudi več oseb ubitih. Sodi se, da je bilo izven Valparaisa 1000 mrtvih. Škode je nad 2 milijona šterl. lir.
Potres v] Argentini ji.
LONDON 21. Iz Rio de Janeiro javljajo, da je mesto Mendoza ob vznožju And v Argentinci po; olnoma porušeno. Ubitih je bilo baje nad tisoč ljudi.
VALPARAISO 21. Glasom poročil do-šlih iz južnih krajev Čile, so tudi tamkaj čutili vse potresne sunke. Skoda, ki jo je potres provzročil, pa ni velika; tudi ljudi ni bilo mnogo ubitih.
PARIZ 21. „Agence Ha vas" poroča iz Valparaisa : Na stotine mrliče v je za pokopati. Mrtvih je nad 1500.
PARIZ 21. „Agence Ha vas" poroča iz Valparaisa: Okolo 3000 oseb. o katerih seje
UNC 21. Minister za železnice dr. Der- mislilo, da so povodom potresa izgubile živ-
schatta je odpotoval danes na novo otvorjeni pirnski železnici v Gradec.
Štrajk v Belemgradu. BELIGRAD 21. Danes je pričelo Štrajkati tukaj 6000 delavcev.
Dementi.
ljenje, so ie zamogle rešiti. Škodo, provzro-čeno po potresu, cenijo na 5 milijonov funtov šterlingov (== 120 milijonov kron).
PARIZ 21. „Agence Ha vas" poroča iz Santjago de Chile : Predsednik je prejel poročilo prefekta iz Valparaisa. ki pravi, da je
BELIGRAD 21. (Iz uradnega srbskega mesto popolnoma razdejano; kar stoji še po vira). Poročila listov, da odstopi ministerski koncu, bo treba porušiti. Nad mestom je bilo predsednik Pasič, so neresnična. Sedaj ni ni- proglašeno vojno stanje. Za vzdrževanje reda kake ministerske krize. ! so bile izdane energične odredbe. Živil je še Grška pretrže diplomatične zveze z Bol-' za mesec dni. Doslej se je zamoglo pokopati garijo. ; le 200 mrličev, ker primanjkuje za pokopa-SOFIJA 21. Grški diplomatični agent.vanje sposobnih ljudi. Plenilce ustrele brez Zalacosta se pripravlja, da zapusti Sofijo, ' usmiljenja. Prebivalstvo dobiva zopet pogum, kajti njegova vlada mu je ukazala, naj pre-	-

G&
tc
ermac
porocerja
Sovodnje-Prosek, dne avg. 1906
Obrfnijsko društvo (Nar. dom)
V BARKOVLJAH
V razpisuje
službo krčmari a
Pismene ponudbe je dopos'ati do 15. septembra na odbor.
Bratje Sokoli!
trže diplomatične zveze z Bolgarijo.
Srbska trgovska agencija v Varni.
SOFIJA 21. Srbska vlada želi ustanoviti v Varni srbsko trgovsko agencijo. Ministerski svet hoče ugoditi srbski prošnji.
Bolgarska za makedonske žrtve.
SOFIJA 21. Ministerski svet je dovolil pol milijona levov kakor podporo za žrtve grških grozodejstev v Bolgariji, Protigrške demonstracije v Bolgarski.
PARIZ 21, „Agence Havas" poroča iz Sofije : Preiskava o nemirih v Anhialu nada-
j	R u s i ] a.
PETROGRAD 21. V vladnih krogih so sklenili, da se ustanovi mesto „ministra za pokrajine", kateremu bo podrejena uprava Kavkaza in Poljske.
VASILKOV (gubernija Kijev) 21. (Petr. brz. ag.) Glasom nekega sklepa 400 rabincev, je l>il danes naložen enodnevni post za židovsko prebivalstvo Rusije, da se izprosi, da bi se v bodoče ne dogodil več noben pogrom.
PETROGRAD 21. (Petr. brz. ag.) Car-
Dr. fl. Barkanović
specijalist za notranje in živčne bolezni
se je povrnil iz Karlovih vari.
O Etni NUJE : vsak dan od 10—12. ure zjntraj in 4.—5. popol.
ulica 8anlta štev. 2.
O
4 3
o p
h
u
o o
8
ljuie. General Petrov je odpotoval na lice	skript na velikega kneza Nikolaja Niko-
Da bo naš nastop pri slavnost- . m^ta da izgledi krivc(? ^teyilo porušenih gr_	lajeviča izraža zadovoljstvo carjevo na izvrst-
_ j.. ~ —i.i., —§kih hi. je manjC} negQ ge ie misIilo y za_	nim vedenjem čet v Krasnem Selu.
četku.	PETROGRAD 21. (Petr. brz, ag,) Ra-SOFIJA 21. Bolgarski ministerski svet	dikalni list „Tovariš44 poroča: „Komora ljudje določil 200,000 levov za gradnjo provizo-	ske osvete", ki je svoječasno poslala členu ličnih stanovanj za prebivalce v Anhialu. ki	dume profesorju Herzensteinu smrtno obsodbo, so ostali brez strehe.	je poslala njegovi rodbini poziv, naj plača v Francoski zakon o ločitvi.	treh dneh 3000 rubljev za pogorelce v Si-MACON 21, Sarrien je izjavil, da se za-	sranu in 4000 rubljev rodbinam umorjenih
nem sprevodu o priliki vsesokol skega izleta v Zagrebu vzoren in najdovršenejši. je odbor v ta namen določil za redovne vaje pogone ure in sicer ob 3redah in petkah ob uri in pol zvečer. Torej telovadci in nete-lovadci, ki se vdeležijo tega izleta v kroju, naj nihče danes ne manjka: kajti vtis, ki ga naše društvo s svojim nastopom napravi v Zagrebu pred mnogobrojnimi slovanskimi na-roii, bo pri njih za oceno našega društva odločilen.	Na zdar!
Gospodarstvo. Uzorna trtniea.
Iz Komna nam pišejo dne 20. avgusta 1906.:
Včeraj smo imeli pravi jesenski dan. remu je sledilo danes lepo pomlandsko jutro da človeka sili sama narava na piano. Sprehajajo se po lepi in krasni okolici Komna, zašel sem slučajno mimo trtnice „Forčiča in Pipana"* iz Preserji. Ta trtnica leži pri skla-dovni cesti pod Komnom proti Gorjanskemu v lepem, močno zemljatem polju.
Ta je krasna! Videl sem že na raznih krajih trtne nasade, a kaj tacega še ne. — Trtij je gotovo nad 500.000, a vse so jed-
r.ake. imajo lepo raščo. V tolikem številu Grozna zarota, ki je uničila dinastijo Obre- LITIJA; Dr.~Orel, "prof., PRAGA; Albin"Podlipski, ' .. , .	. ^o/ 4 i.- „	tj .... »- * j j . inžener, PRAGA; Ivan Podlipab, inžener, PRAGA;
cepljenih trt, ne najdeš niti 2w/0 trti, na ka- novicev. nas ne sme zaslepiti v očigled dej- Russ z družino, urad. rev., plzen ; Secwald, trg,,
za častnike, uradnike, penzijoniste in privatnike, ki se zamorejo amortizirati tudi v 18 letih s poroStvom ali brez poroštva. — hipoteke na prvem mestu. Agencija, Via Nuova 11, XI. n.
od 10,—1. in od 4.—7. ure.
Trgovina z manufakturnim blagom
Rossit St Kancich
Nasledniki Luifi Rlcci-ju
Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst
Velika množina perila
po ceni, da se ni bati tekmoranj«.
kon o ločitvi izvede v vsej svoji celoti. Kar	redarjev ter naj se v časopisih obveže z iz- ;
se tiče vnanjih razmer, hoče vlada na vsak	javo. da v bodoče ne pristopi nobeni stranki..
način ostati z vsemi državami v dobrih raz-	Ako se temu pozivu ne odzove, tedaj ]e ob-' £otonina surova za srajce po nvč. 14 m več
merah, ki so za svetovni mir neizogibno po-	sojena na smrt in njeno posestvo bo uni" I MU^dSipolaiii	18
trebne.	ceno.	I Nazoviplatno "	16 Z
PARIZ 21. Uradni Ust je danes razgla- KRONSTADT 21. (Petrogr. brz. agent.) j Kotonina surova za rjuhe
sil prvi del popisa cerkvenega imetka, ki se	Včeraj zjutraj je bilo vsled obsodbe vojnega1 » bela
prote- sodišča ustreljenih sedem mornarjev in tri j
VELIKA
„ 40 „ „ 18 IZBEEA
izroči bogočastnim občinam, in sicer ,	______ ______w_________ _______ _
stantskim in židovskim.	civilne osebe, ker so se udeležili oboroženega perkalov, batist, zephir, borgetov itd
PARIZ 21. Minister notranjih stvari	ustanka povodom zavzetja forta Konstantin.
Olemenceau zahteva v neki okrožnici, ki	Danes je vojaško sodišče sodUo mornarje, ki
jo je^odno^ Pi^fektom. naj se takoj točno	so obdolženi punta in umorstva na častnikih.
obl^stM^ <r*j»!5LVjy^iih učnih zavodih, da se	Obtoženci so razdeljeni v več skupin, preprži na dal} obstanek oziroma zopetna .	■
otvoritev^zafprtih ali zatrtih duhovskih za- Xujci V hotelu „BALKAN"
vodov.	[	-—-
Anglija in Serbija.
LONDON 21. ..Dailv News" pišejo: Mi-;
Trgovina z manufakturnim blagom
Rossit & Kaucick
Nasledniki Lulffi Riccl-ja
Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst
Na novo so doSli: Legner, poslovodja. BRNO; Peško, trgovec,
nisterstvo vnaniih stvari je storilo dobro, da MOSTAK ; Dr Mo*et.g, Ukotcc, TRST; Schlw uger M	,	, . .	trgovec. BUDIMPEŠTA; Dr. Akonomos, philolog,
je zopet stopilo v redne odnosaje s Srbijo. ATENE; Slnger, trgovec. L»UNAJ ; Kopija, zuaeb,,
riOHO-iOllOliO ilOHOilOiiOllOllOI
O 11 1 --— ■	■ »
MT Tovarna pohlitva VB
Aleksander levi )Kxud
Mli^a T«m Stv. 52. n (lastea M«^. '
ZALOGA: + Ptnzzn ROSARIO (SoIsIm	^
^ako nedostatke in da bi vsled tega sploh nikdar pozabiti nje pogumnega boja kaj trpele.	j Turčiji, ki ga je bila za svobodo in
Priznati moramo Forčiču in Pipanu, da ■ visuost. je njiju trud blagoslovljen ! Tu naj jemljejo i na£i mladi posestniki izgled I Tu lahko vidijo,! kr<j izda lepo, skrbno in času primerno delo. t'a je to res lep nasad, prepriča se lahko vsakdo, ki ga trtni nasadi mikajo. — Trte so deloma že prodane v Dalmacijo in Istro, kolikor niso še pro-iane, priporočamo tem potom ta lepi nasad i nim. ki rabijo dobre trte. Tu dobiš različne j vrste trti in si lahko izbereš po svoji želji.; Tnrej : ne zamuditi te lepe prilike !
Priznati moramo splošno, da je v Komnu | sumu, da ie člen neke anarhistične zarote, se '( *uaem že mnogo lepih vinogradov na ameri-|je doslej branil dati preiskovalnemu sodniku kanski podlagi, a to ie vse premalo.	kaka pojasnila. Policija je sedaj mnenja, da
0«n«,MMnibati n»Mn*k*nkur*nM SvnjMujo mm vnkmilu dala %mM pm
. FURT ; Teubel, dvorni računski oficijal, DUNAJ ;' j proti Botto, xaaeb., DUNAJ; Dentschmann, revident drž. i j neod- DUNAJ; Brandatedteu, potov., DUNAJ; .7»me« i j in Alfred Johnson, zaaeb., LONDON ; Dr. čemet, ' ! : odvetnik, SLOV. BISTRICA: Dr. Scholz. odvetnik, j * HUŠTOPEĆ ; Gandin. dežel. «kmL »vet., KONJICE;
CARIGRAD 81. Splošno se d«™; o re-	^T^Dv^urad^,;
sničnosti poročila rKoln. Zeituug", češ, da bo stresti, oficir, BUKAREŠTA ; Fuchal, pot, DUNAJ ;1	Najboljša reklama Za trOOVtft,
«uunv kratkem imenoval princa Barhan; ^	kban«^ko ,; JJ^	in ia8e|»ike aphA,
Turško prestolonasledstvo.
Eddina prestolonaslednikom. Sultan ne utegne NAJ; Dr. Roth, zdravnik, DUNAJ; Dr. Thening, v sedanjem stanju spremeniti prestolonasled- j Profesor ^vem, BUDIMPEŠTA, stva. ker bi bilo to nevarno.	}
V stvari atentata proti predsedniku Fallieresu MAKSILJA 21. Italijanski čevljar Fran- j jcesco GaiUo, ki je bil aretjvan. ker je bil na;
M „MALI OGLASI'* v „Edinosti"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO S.
zi 's
x * ■ * .
KATALOal BREZPLAČNO.
Stran IV
>EDINOSTc stev. 231.
V sredo, dne 22. av^ui-tn 1M ;
HOTEL BALKAN
70 sob. elektr. razsvetljava, lift. kopeiji Cene zmerne počkaf &
HOTEIJ BAliK
Trgovina.
► Borzna poročila dne 21. avgusta.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.0o—19.09—, angležke lire K — .-do —, London kratek termin K 239.95—240.20
Francija K 95.27--95.45, Italija K 95.22--95.40—
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.27—117 45, nemški bankovci K —.—— avstrijska ečnotna renta K 99.20—99.50, ograts kronska renta K 94.60—9f>.90, ita'iisnska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 670.— — 672.—
državne železnice K 670.--672--Lorabsrdi K
161--163— Llojdove akcije K 740— 745 —
Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.- 310.—. Ho denkTedit 1S89 K 302.— 310.—. Turške K 1H3.00 do 16 .00 Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. cop.
včeraj	dane«
100.—	10»). —
100.15	100.05
117.35	117.35
9^.45	99.45
89.—	SO,—
112.6U	112 55
94.75	94.65
84 HO	bA 80
1770—	1771 —
671 —	«>7«> — i39 92V.239.92VL
117.25	"117.30
->3.46	23.44
19.07	19.07
V'5.;5	95.35
11.31	1131
Državni dolg v papirju „ „m arebru Avetrijaka renta v zlatu
v kronah Avstr. investicijska rent* 3, f Ogrska renia v zlatu 4*/, . w kronah 4",
i 3V,
Akeijt nacijonalne banke Kreditne nkcije London, 10 L*tr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. Ur
Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Fraucozka renta 97.67, italijanska renta 102.40, španski exter:eur 96.40, akcije otomanske banke 647 - . Meujice na London
251.75.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lom bar de 170.— uniticirana turška renta 97.42 avstrijska zlata renta loO.—, ogrska 4% zlata renta 95.—. ' JLnderbauk 476 —, turške srečke 146.75, parižka oanka 15.49, italijanske meridijonalne akcije fi.25 akcije Rio Tinto 17.47 Trdna
Lomi on: (Sklep) Konsolidi ran dolg 87 srebro 30.9/,,, Lombardi 7.—, španska renta 95.*/a italijanska renta 101.tržui diskont 31/,. menjice na l3nna. u —.—. Stalna.
Tržna poročila 21. avgusta.
Budi in p e & t a. Pšenica za okt. K 14.48 do K 14 50, rž za okt K 12 24 tlo 12 26, oves za okt. od K 12.S3 do 12.90, koruza za avgust 12-2<J do 12.22 Pšeni« a : ponudbe iu pcTpra£f-i*x ;< arednje; tendenca n-rtva. — Prodaja : 2«\OOQ met. stot. za 10 do 15 stotink nižje. Oves trdno; rž za JUato-tink nižje; moka brez kupčije; ječmen mirno. za 30 ftotink nižje. — Vreme: lepo.
11 & m b u r g. (Sklep pop.) Kata Santo? good Hverage za september 39za december b95/., za marec 40—, za maj	Stalno. — Kava Kio na-
vadna loco 40—42 navadna r elna 43—44 navtdna dobra 45—40.
Hamburg. (Skltp). — Sladkor za avgust 18 55, za september IS'25, za oktober 17*95. za november 17-75, za dec. 17.80, za januar 17.&5. — Mirno. — Vreme: lepo.
Ha vre. (Sklep) Kava Saotos good average za tekoči mesec 49.—, za sept. 48-75.
N e w - Y o r k. (Otvorjenje ) Kava Kio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink nižje. — Prodaja: 200o vreč.
London. Sladkor iz repe surov, š 93(1, Sh.
rUaln o.
Pariz. Kž za tekoči mesec 16.—, za sept. 16*—, za dec. 16.—, za nov.-februvar 16.15 (mirno).
—	Pšenica za tekoči mesec i 2.95, za sept. 22-50. za sept.-dec. 22.50, za november-februvar 22.60 (mirno).
—	.Moka za tekoči me»ec 31.35, za sept. 3u.40. za wpt.-dec. 30.25, za november-febiuvar £9.90(mlačno).
—	Repično olje za tekoči mesec 65.'/», za sept. 6ti.—. za pepL-dec. 66."/«, za januvar-april 66.1/« (mirno).
—	špirit u' tekoči mesc 46.—, za sept. 44.'/,, za «eptember-dec. 40.'/5, ^a januvar-april 39'/, (mlačno)
—	Sladkor sutov 88° uso rov "2.2 * i^—23.— (stalno), bel za tekoči mesec 25.7/,, za sept. 26.—, za ok\-januvar_26.: n, za jauuvar-april 27*/4, (stalno), rafiniran 57.--57.50 Vreme : lepo.
Mola družina obstoječa iz treh oseb, išče <*■ CalC& Ul ll£lll<l malo stanovanj« z vrtom, vodo, ako mojroče plin v ulicah Fabio Severo. Ko-magna. Commeieiale, ali v šknrklii blizu mest«. Pripisala bi se pogodba za več let in vz«»lo bi se tudi -tanovanja v podnajem. Ponudbe, pismen? aH ustm^ne jirejme Inseratni oddelek Edinosti" pod .Mal a d r u ž i n a".
Kdor
■ •ma na prodni dvorec, pripraveu za stalili-«' novnnje Ireli rodbin, oziroma « 3 stauovauji. ne velikimi, z 'liom, vodo, no mo7*-<»"ti pliroin. n«i n:smeno obvesti o po»lrol»nostih :w">d „DVOREC 77-. ozironia naj pride osebno v Irs» ■ tni oddelek Edin sti". — Prednost imaio dvorci v Ko-lonii. sv. T van n, v hFžuii ulice fiiulia. Bosrhrtto. Rossetti.	~ J99
Mali dvorec
v Skorklji je na orodni. I "tvorec ima v pritličju : 1 sol-o, kuhinjo, rnsnico : v I. nadstropju : 2 sobi in kuhinja : v II. nadstr. tudi 2 sobi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno Okoli dvorca ie zemliiJče (vrt z vodnjakom). Radi preselitve se dvorec proda za nizVo ceno.	550
RoPel/ ! Tf'"<"	^alijansk^a in
UvvCh i,eiii*keea jezika v govoru in pisavi, želi stopiti kot praktikant v k:«ko slovensko trgovino. Ponudbe na Inse^atni oddelek Edinosti".	90S
Krčma „Al Trifoglio" ^IftŠZ
istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. I) ber kraški tersn. Izvrstna kuhinja P iporoča se si. občinstvu Katarina Vatovec.
Maslo *urovo k11!18110 z Alp. Za nsročbe se
je obrniti ulica Vincenzo Bellini št. 13.
Ivni S u b a n.
858
Prva slovenska zaloga ZtVA™
ANDREJ JUG — Trst. ulica sv Lucije St. 18 (za deželnim sodiščem). Ceno brez konkurence. — Svoji k svojim !

Garlo Vitez
Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale
A ETO RIZO V AN A
mehanična delalnica
za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave.
velika zalcia pripre za flune luči «a plin.

Barvarnica
pralnica in čistilnica na suho
(s parnim strojem*
ca obleko brez razdiranja, blago, pohištvo t regrinjala itd., kakor ludi dežnike
TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST
£tbin Boegan
O priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala se lik:* po 2<> are. kouiad.

IVlpisani »oni v ulici Lazzarctto yecclilo t-tev
fnglii i lic? !?an «iiorfUo) »t-t«r>l
mr ZALOGO VINA
/a dSBMkSo nbo, priiielek i/ mojih vinograda* • Bo u : '■ : iu ga prodajam v soilčtkih in itcUlriilcah, 7. c - i m ki>.: V..t zagotovijo, ita jf kakovost najbolja. Da »uaiorem	-
oiljeniale i« jamč.ti /:» pristno vino, s«n »kleni:. >l.i ^ < r originalnih sodčekih naravnost Iz mojih tleti v Solt in da s,* tako ra/i»<)4iljmu tadi na Munotanja.
Za krčmarje in gostilničarje primerne csie.
V nsuli, <la uie poo;i»tJt<* /. VnO	l^tp/iiu «J> i.t.
i.-ilani'j i
IVAN CVITANJĆ.

£rmano Cattetatii
Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst
Instalacija za vodo in pfin.
Velika zaloga držal za avetiljke, tulijiflnov,
in vseh drugih pieJmttov za iamo hi<".
Zaloga mrežic prve kako vos 11.
l/.v.?tije o priliki 24. avgusta povodom pre;ut-;> stanovanja ali trgovine prenos Kv«-'i'ik.
Izposojuje svetiljko po tovarniš i cen;.
Naročbc se izvršujejo točno. fSSCJl
V dekliškem domu
v Gorici f? vsprej-meio na stanovanje učei ke. ki ob skujejo razne Sole. Prilika za učenje raznih tujih jezikov, godbe in ročnih del. Dobro nadzorstvo oh nizki crni, dobra hrana, lepo prostorno at*nov£nje. Jfatanči tji pedatki pri gospej Mariji Drascbler — ' l'.rica. l'"?" T'-^enaina l'?
r
MALI OGLASI.

L
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink ---'- Plača se takoj.	■:
Klor 12VM Trsta »isman« naroči kak „MLI OGLAS", saj Milj*	v naprej, kar drugače n« b« njegtv oglat objavljan,
£o nI assba pozr.ana Upravi lista.
Tarifa ]• natisnjena na ćelu „VALIH 06LAS0V" In vsakto l:Mo proračuni, koliko mu Jo plačati o toni, iz proštojo beseda Oglase treba nasloviti na .,I«SERATHI ODDELEK" „Edine*ti". Ki vfraiasja potom pucm b« dajal „IMSERATVI ODDELEK' lafermaoijd edino Is, čo bo pissiu priložena znamka za odgovor
Mnlscinsi dva kilograma z ravno toliko ovsa ivlUi<lwlll€l prihranita cOO kron na vagonu onemu ki d< b:o krmi konje. Skladišče : v Trstu, ulica !San Francesco 9 pri tvrdki D' E 1 i a ; na Opčinah pri Antonu R a ž e m.	S8S
l||XSpQ (soba in kuhinja) je na prodaj na Opči-niblUd nah na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče lfchko kupi tudi zemljišče kraj hiše. Cena 3000 K. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti**.	1000
PpQn piMAn naznanja vsem svvjim cenjenim ■ idil DSlbd gostom, da se :« dnem 24. av-
fueta preseli v ulico Chiozza (vogal ulice del oro) pod imenom „Trattoria ai due Soči"*. SOti
Vedno hvaležen
bodem iste ma, kateri mi posodi 200 gld. na dolžno pismo in se za vežem t mesečnih obiokih vrniti z dobrimi obrestmi. Sem ▼ stalni službi. Ponudbe pod „Strojevodja" na rInseratni oddelek Edinosti". (921
Proda se
se izve pri
blizu Komna hiša z dvema v rtoma z 9 prostori. Cena 1200 kron. Več Edinosti*'.	913
Iščem sobico
s posteljo pri dobri ženi oziroma udovi. Dotična bi morala vzeti v oskrbo fantiča starega 2 leti. Plačilo po dogovoru. F. P i n e h i, via del Rivo 19, II stopnice.	917
Išče
e a delavec za voziti s konji. Več pove « rInseratni oddelek EdJootti". 912
QP v najem hiša in zemljišče primerno za kmeta. Obrniti sejenaškrbec \ rdela Štev. 33.	913
Odda
Agencija Merlo za namežčenje v službe
koncesijonirana od ces. krali, namestiištva
TRST
ulica SlMlivn steT. II. nadstr.
Ima vedno ua razpolsgo izbrano osobje toliko za privatne rodbine, kolikor tudi za hotele, kopališča restavracije, kavarne itd.
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrslo oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. J 8 (Narodni dom) poluuadstropjc, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni EdinostJ
OOOOOOOOOOOOOOOO
Ces. kralj. priv.
(Assicurazioni generali) v TRSTU
(Društvo ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnilo svoje delovanje 11a vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje na morju in po kopnem odposlanega blaga is zavarovanje na življenje
Stanje društva dne 31. dec. 1905 : Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1905. . . Iv 270,052.073.64 Glavnica za zavarovanje življenja
do 31. decembra 1905. . . „ 771 S79.007.54 Plačana povračila:
a)	v letu 1905....... 530,285.711.02
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1905.....„ 827,976.227.40
' računi, z.-.az dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della .Stazione štev. SSSl »v lastnej hiši). —------■...................... =
m. i
1
<
< i
Prva iu edina
pisarna v vojaški stvari
koncesijonirnna od vis. c. k. namestništva
Borzni trg, Trst
tuhocl pod prehodiščem.)
Uaja nasvete 111 informacije o vsem, kar so tiče novačenja iu vojaške služ.br.
I/.deluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščen je od vojaških vaj in kontrolnih sliodov, enoletno do brovoljstvo, ž.cnitb^, dosezanje /ukonil;ii ugodnosti »lede prezenčne sln/.l)e vsprejotja v vojaške šole itd. itd.
Pooblaščena je zastopati »trauke pred u j >ravuim i obl astn ij ami.
Posreduje v najtežavnejih slučajih.
Reševanje hitro in točno.
UKASNEURE:
Ob delavnikih <><1 !».—12. prf.tlp. in A.—1. i><.|»il.
(IS nedeljah in pravnikih <<•! li).- 1J. o^olu<iu>*.
JI ■!■
Guerino M are on
ulica Tivarnella štev 9.
Na prodaj je
24. avgusta t. L
se tvrdka
S. LEVI k
o pohištvo o
svetlo in temno, spalne sobe. posamezni komadi* omare za knjige, pisalne mize, stolico, modiljoni« slike, elastične železne postelje, blazine, izbera dl-vanov, moderne kuhinje za smešno ceno radi pomanjkanja prostora.	—-—
Priporoča svojo zalogo »>glja i:i «lrv ki je vedno preskrbljena z najt>o!jšir.i kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. S^T* Pošiljanje na dom.
Telefon štev. 1664.
Ćcole

ulica Chiozza 8 frudeče table)
VIKTOR DOPLICHER
Hočete se prepričati?
obiščite »lika skladišč«
MITJI mm Marije vdove Salarini
vlUUlll	Pnntn dnlia Fahra 2 I ul. Por.fe Nuavn S
99
Pouk v govoru in praktični trgovski korespondenci v jezikih: francozki. italijanski, angleški, nemški, španski itd. itd., in sicer na podlagi kombiniranega z istina
POHH1.MAN. — Originalna, hitra in naj-laglja metoda, ki doseže vspeh v 12lekcijah L R A 1J
za prevajanje iz vseh je zikov
ulica del Farneto št. I. nad.
- - Vedno odprto. -
naslednika Leona Doreghini
v ulico Madonnina 43, I. nad.
Ponte delia Fabra
(vogal Torrente).
ul. Poste Nuove 5
..Alla Citta di Londra"
Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi in lažnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski lodeu. N« premoČljivi plašči (pristni »ngleskii. Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah.
DOMENICO RAVAUCO
ulica \ieolo Maccliiavelli
Št.	=Z== Telefon 1729
XOVA ZALOGA VI \ A
istrska vina, furlansko belo in črno rinot dpolo in kraški teran.
Vino v steklenicah od enega litra 72 stot., v steklenicah od pol litra 36 stot. skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah K l 04, od pol litra 52 stot. skupno z steklenico.	Fina vina v buteljkah različnih vrst.
——— Za krčmarje in gostilničarje posebne cene. -
■HHMM^I
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proga.) - Fratelll C0SULICH.
Nova radna, hitra ln dlrnktna sinih a za bla^o In potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
smmmmm Sofia JCohenberg hhm
odpluje dne 9. sept mbra U 1. * Nori Vork.
^ Cene Jako nizke.	-—~
i Ciietba in hrana (vaak dan svež kruh in meao) dobro vino, zdravniške službe. Parniki 00 električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki IIL razreda imajo popoino svobodo na krovu.
Za pojasnila se Je obrniti na druStvo v Trstu, ulica Motin piccolo St. 2
FRANCESCO S. DONATI I
elektrotehnik TRST, ulica deli* Acfjuedotto št. 2-"«
AntonzoTana eirtlroleliiiična delalnica s Dridejsno ^ mehanično delalnico
Sprejema vpeljavo tlektrirue ra/--vetlja*f, ztuu?' ». ' tolefonov, strelovodov, kakor lu<li ruehinlOna dela, ki so v zve/i t elektrotehniko, kak-»r poprave dinamičnih motorjev iu preosnove »vetiljk kakorAiio^a «1 bo<li
C°ne jako zmerne In izvršitev popolna .
1 w N/
Andrej Rudeš, mizar
mm- ln izdelovalec pohištva
inlica Ireneo dslla crcce in ulica Sccssa 8
ima vedno v zalogi zakonske in obedovalne najfinejše in trdno delane v lastni delalniri. Posebna izl>era kuhinjske opra rc.
Specijaliteta: {C OMARE- LEDENICE
.Sprejemlje kakor^no-koli naročilo za tu iu z» zunaj, kakor tudi poprave
Kdor ištfe službo ali kakor^no-koli zaposlenje ; kdor ISee uradnike ali službeno esobj* : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorec t • kdor ina za prodati bife, polja, dvorce ; kdor želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predsaete Itd. itd. c a j se posluži MALIH OGLASOV * „Edinost 1", ki *o najeeneji, najree citati si najbolj pripravni t dosego namena.