dežele sa vrne leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfmfeltamo s pošiljanjem na dom za vse leto anala vsak dan ■fttr, i zim si nedelje in praznike, ter velja po p a* U prefeman za m\ *4 K. za pol teta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za ta\fe Svetal« toliko več, kolikor znaša poštnina- - Na naročba ireTistodobne vpošUjatve naročnine se ne ozira. - Za osmamlla se plačuje od peterostopne pettt-vrste po 12 h, če se oznanila tlaka enkrat, po 10 h, če se tlaka dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankova* Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo la aprnvmlatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Mesečna priloga: „Slovenski robnik", rejništva telefon *L 34. Cpravnietva telelon it 85. Terorizem. V enem oziru so si klerikalci in socijalni demokratje do pičice podobni : eni kakor drugi skušajo s terorizmom vsake vrste preplašiti volilce in jih prisiliti, da proti svojemu prepričanju glasujejo ž njimi. Kjer nimajo klerikalci in socijalni demokratje nič moči in nič vpliva — tam kriče po svobodi iii jokajo, da bi se jih kamen usmilil; čim pa pridobe le količkaj moči, postanejo nasilni in tiranski ter hočejo vse strahovati. 2si se čuditi, da delajo tako klerikalci. Od nekdaj je njih taktika napadati in groziti ter škodovati ljudem, koder le morejo. Kadi bi etablirah nekako strahovlado in kakor banditje iz Abruc naskočijo vsacega političnega nasprotnika, če jim le stopi čez pot. A tudi slovenski socijalni demokratje so začeli posnemati to taktiko. To kaže nRdeči Prapor** ki je priobčil to-le hinavsko-grozilno notico: „Čujemo, da se nekateri k a v a r> n ar j i in gostilničarji s požrtvovalno vnemo udeležujejo agitacije proti našemu kandidatu E. Kristanu za Hribarja. Sodrugi, ogibajte se dosledno takih lokalov! Od obrtnika, ki je navezan na zaslužek vseh strank, ni spodobno, Če se preveč izpostavlja za posamezno stranko. Zahteva se lahko od njega, da je glede agitacije povsem i n -di fer en t en. (""e že hoče po vsej sili biti liberalec — kar je sicer zelo nespametno — naj obdrži to zase in naj voli po svojem prepričanju prosto, kogar hoče. Svojega prepričanja pa naj nikar drugim ne vsiljuje. Kdor se pa žene za liberalnega kandidata, naj ne pričakuje, da bodo volih-i nasprotnih strank znašali k njemu svoje denarje. Torej, gg. kavarnarji in gostilničarji, pozor, če nočete imeti občutne škode; liberalci vam je ne bodo nadomestili. Ali raz-pecavate kofe in vino, ali pa plesnivi liberalni program, oboje ne pojde v denar! Sodruge pa prosimo, da nam poročajo o vsakem takem liberalnem agitatorju, seveda le na podlagi zanesljivih informacij, ker krivice nočemo delati nikomur !■* Socijalni demokratje so pri nas še preveč slabotna stranka, da bi kdo njih grožnjam pripisoval aak pomen. To je pokazal sijajni fiasko, ki so ga doživeli z bojkotiranjem Koslerjeve pivovarne. Potrudili so se res, kar je bilo mogoče, a Koslerju ni ta bojkot čisto nič škodoval. Tudi zdaj se ni socijalno demokratičnih groženj nikomur nič bati, tem manj, ker imamo zakon v varstvo volilne svobode, po katerem zakonu se vsako bojkotiranje trgovcev in obrtnikov strogo kaznuje. Grožnje ^Rdečega Prapora** so torej čisto brezpomembne in se tudi zanje nihče ne bo zmenil. Toda značilne so te grožnje in živo kažejo, kake pojme imajo socialni demokratje o svobodi. Temeljno načelo svobode je pač, d a ima vsakdo pravico po svoj em prepričanju ne le voliti,nego tudi agitirati. Demokratizem, ki tega ne prizna, ni vreden piškavega oreha, tak demokratizem je humbug. Socialni demokratje zahtevajo na eni strani za delavca popolno politično in agitacijsko svobodo in popolno neodvisnost od tistega, ki jim daje zaslužek; na drugi strani pa zahtevajo od krČmarjev in gostilničarjev, da morajo ostati indiferentni in da ne smejo agitirati za stranko, kateri pripadajo, češ, da jim dajo tudi socialni demokratje včasih kaj zaslužiti. To je res lepa doslednost. Naj si socialni demokratje nikar ne domišljajo, da se jih kdo boji. Pribili smo to samo, da se vidi, s kakimi nasilstvi poskušajo socialni demokratje strahovati volilce in utesniti svobodo volilcev, ki niso njihove stranke, do čim zahtevajo za volilce svoje stranke najpopolnejšo svobodo. V ostalem pa se nam zdi, da se socialni demokratje igrajo z ognjem. Vsaka sila naleti na odpor in hujši kot je terorizem, hujši je tudi odpor. Pri nas ne bo nič drugače, kakor je bilo drugod. Stranka, ki se poslužuje terorističnih sredstev, mora stati na dobrih nogah. Ko bi bili socialni demokratje res tako močni, kakor pisarijo, bi jim pač ne bilo treba nastopati s takimi grožnjami. Ti poskusi teroriziranja so priča, da se socialni demokratje ravno tako kakor klerikalci boje 14. maja, ker vedo, da bo to zanje dan žalosti. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budapešta 25. aprila. V današnji seji je bil Apponvijev šolski zakon sprejet v drugem branju. Poslanci so priredili ministru burne ovacije za ta čin barbarskega nasilja. Tretje branje se izvrši v ju-tršnji seji. — Nato je bil sprejet zakonski načrt glede zatiranja ameriških kobilic, nakar se je začelo razpravljati o investicijah za pošte in državne železnice. Trgovinski minister Kossuth je izjavil, da zahtevanih investicij ni mogoče več odlašati, ker se sicer sposobnost državnih železnic popolnoma izpod-koplje. Parlament mora biti pripravljen, da se bodo zahtevale še večje investicije, kakor jih zahteva sedanja predloga. Nabaviti je treba takoj 8300 novih tovornih voz, ki jih je posodila prejšnja ogrska vlada. Ako se hočejo ogrske državne železnice modernizirati primerno času in potrebam, veljalo bo mnogo denarja, a vlada še prav nič ne ve, odkod bo vzela denar. Brez teh investicij vendar ne more nobeden minister prevzeti odgovornosti za bodočnost. — O stvari se bo razpravljalo vec dni. Splošna volilna pravica na Ogrskem Budimpešta, 25. aprila. Ministrski predsednik dr. \V e k e r 1 e je izjavil napram deputaciji agrarnih sooijalistov, da sedanja ogrska vlada na vsak način izvede splošno volilno pravico, ker se je njegova vlada sploh le z namenom sestavila, da razširi ljudske pravice. Dogodki na Ruskem Petrograd, 25 aprila. 32 poslancev desnice je predlagalo v dumi, naj duma obsodi politične umore. Govorniki so naglašali, da se politični nmori Čimdalje bolj množe, in da bi obsodba dume rešila mnogo življenj. Predlog pa je bil z 233 glasovi proti 127 glasom odklonjen. — Potem se je nadaljevala agrarna debata. Kmetski poslanci so grozili veleposestnikom in vladi, ako se ne odpo-more kmetski bedi. Prvi govornik je rekel: „Dosedaj smo trkali na vrata, toda nočejo nas slišati. Ali je res treba, da vlomimo vrata s silo 100 milijonov stradajočih ljudi? Pazite, posestniki, sedaj je še čas, toda kmalu bo prepozno. — Kalukov je zagrozil: rAko vlada noče poslušati ljudskega glasu, bodo kmetje enostavno vzeli vso deželo ter si jo razdelili med seboj, ne da bi mnogo govorili." — Končno je duma razpravljala o interpelaciji zaradi krvavih izgredov pred Cešerjevo tovarno, kjer je bilo nad 100 delavcev lahko in nad 30 težko ranjenih, ker so zahtevali zboljšanje svojega položaja. V znak protesta so delavci vseh tovoren viborškega predmestja ustavili delo. Napetost med italijanskim in črnogorskim dvorom. Rim, 25. aprila. rS t a m p a* poroča, da je nastala napetost med italijanskim in črnogorskim dvorom. Povod sledeči: „ Jugoslovane je neprijetno dirnila vest, da obišče kralj Viktor Emanuel Grško. Takrat so bivali v Rimu Črnogorski in srbski princi, ki so smatrali za svojo dolžnost, da obvestijo o tem italijanskega kralja. Princ Danilo je govoril nato o tej stvari z italijanskim kra- ljem, svojim svakom. Kralj pa mu je odgovoril: „Italija je velesila, ki na Balkanu ne more delati enostranske politike v prilog kake narodnosti proti drugi. Italijanska vlada mora predvsem zdrževati načelo status <^uo in potem načelo moralne sprave med interesi raznih narodnosti. Italija želi ostati s Slovani v prijateljskem razmerju, toda zaradi tega se noče skregati z drugimi narodi, ki so, kakor grški narod, spojeni po krvi in zgodovini z italijanskim narodom u — Princ Danilo je uvidel, da kralj ne more drugače govoriti. Ni pa res, da bi se bila prepirala in daje posredovala kraljica. Princ Danilo je sam uvidel, da ne more ostati dalje v Rimu. Posvetoval se je s svojim očetom in srbskim kraljem, nakar je odpotoval s svojo materjo, z bratom in sestrama in z rodbino srbskega kralja iz Rima. Proti Poljakom na Pruskem. Berolin, 25. aprila. Pri debati o proračunu naselbinske komisije poljske pokrajine na Pruskem je v tretjem branju strupeno napadal Poljake posl. Voltz. Opozarjal je, kako so narasli poljski glasovi pri držav-nozborskih volitvah, ter izjavil, da je vsak zavedni Poljak izdajalec. — Poslanec Korfantv je ogorčeno ugovarjal, a preden je dobil besedo, da bi branil svoj narod, se je debata naglo zaključila in proračun dovolil tudi v tretjem branju. Vojaška služba na Turškem. Sofija, 25. aprila. Zadnje dni j je prineslo časopisje vest, da se je s sultanovim ukazom skrajšala vojaška služba na 3 leta. To vest je treba pojasniti da je triletna vojaška služba že davno zakonito določena. Ker pa vojna uprava nima nikoli denarja, da bi izplačala zaostale plače in transportne stroške za vojaštvo, in ker so vedno v katerem delu države nemiri, ki zahtevajo več vojaštva, LISTEK. ttmhovalci dveh krm. Zgodovinska povest. (Dalje.) Ločivši se od turškega brodovja, je Desantičeva jadrenica krenila proti vzhodu. Zgodilo se je to na željo Tojvodinje Asante, ki je hotela izvedeti, kaj je z njenima malima bratoma, katerima se je žrtvovala s tem, da se je poročila z Ladislavom Gja-čičem. Da je oče, stari vojvoda Dali Ferro, še vedno v ječi v Benetkah, to ji je bilo znano, saj ji je to sporočil kapetan Desantič. Kaj je z bratoma, tega ni vedela. Z obiskom na otoku Antikvtira je imela pa vojvodinja Asunta še drug namen. Hotela si je preskrbeti sredstev, da poskusi osvoboditi svojega očeta iz beneške ječe. O tej svoji drzni nakani ni govorila doslej z nikomur, niti s Kržanom. Hotela je vzeti nase vse nevarnosti toliko bolj, ker bi Kržana zadele vse drugačne posledice kakor njo, če bi se osvobo-jenje vojvode Dali Ferro ne posrečilo. Pred vsem je bilo treba izdatnih sredstev in teh ni mogla dobiti drugod, kakor v očetovem gradu. V skriti kleti tega mogočnega poslopja je imel vojvoda Dali Ferro shranjene silne zaklade in edino Asunta je vedela, kako priti do njih. Po nekajurni vožnji je Desantičeva jadrenica dospela v bližino Antikvtire. Kako se je razveselila Asunta, ko je zagledala v daljavi obrežje, kako ji je trepetalo srce, ko je začela razločevati posamične stavbe in je ležal pred njo mogočni, uprav kraljevski grad, v katerem je zagledala loč sveta in preživela najsrečnejša leta svojega življenja. Obšla jo je zavest, da je tu doma, da je ta otok njena domovina in to je vzbudilo v njenem srcu silno hrepenenje, da bi mogla ostati tu. Toda spoznala je, da mora to hrepenenje zadušiti, ker se nikdar ne izpolni. Na grada je vihrala beneška zastava, in Asunta je vedela, da je Benečane le z orožjem pregnati, če so enkrat kje razvili zastavo sv. Marka. Desantič je vozil s svojo jadre-nioo okrog otoka toliko Časa, da se je zmračilo, kajti treba je bilo opreznosti, da bi beneški vojaki ne obranili vojvodinji vstopa v grad. Ko je bila noč, se je odpravila Asunta v grad. Poznala je na otoku vsako stezo, vsako drevo in vsak kamen, in je torej lahko prišla do paviljona, ki je ležal tik za gradom. Spremljal jo je Kržan. Iz paviljona so vodila posebna vrata v spodnje grajske prostore, kjer je bila na koncu dolgega hodnika tajna klet, ki je ni mogel nihče videti, ker so bila vrata skrita pod tlakom. Kržan je s svojim mečem privzdignil kamen, ki je pokrival ta vrata in ga odvalil. Asunta je imele ključ od vrat in jih odklenila. — Daj mi luč Andrej in ostani tu na straži, je rekla Asunta, ko je stala na lestvi, vodeči v zakladnico. Kržan je imel pod plaščem skrito majhno gorečo svetilko, ki jo je izročil Asunti, katera jo je kar možno hitro skrila in potem odšla po lestvi v klet. Le za trenotek je svetilka vrgla medlo svetlobo po prostornem hodniku, potem je zavladala zopet tema. Z mečem v roki in držeč nogo ne kamnu, ki ga je bil odvalil, je stal Kržan ne straži. Naenkrat se je zganil in kri mu je zastala v žilah. Zaslišal je rahel šum. Zdelo se mu je, da sliši tihe korake, kakor hodi žival, kadar zasleduje plen. Kdo more to biti? Kržana je spreletel grozen strah. Ni se bal zase, bal se je za Asunto. Če se ji ne posreči, odnesti zakladov njenega očeta, je stari vojvoda izgubljen. A kaj storiti? V prvem hipu je mislil Kržan, da stori najbolje, če zapre v zakladnico vodeča vrata in zvali nanje kamen. A če bi prišlo do boja in bi bil v tem boju ubit? Potem bi Asunta v zakladnici umrla lakote. Groza je pri tej misli stresla Kržana. Ne, si je rekel, izhod iz zakladnice mora ostati odprt. Bolje, da dobe Benečani ta zaklad, kakor da se zgodi Asunti kaka nesreča. Zadržuje sapo, je Kržan prisluškoval. Nekaj trenotkov je bilo vse tiho, potem pa so se zopet začuli rahli koraki. — Naj bo človek ali žival, si je rekel Kižan, nasproti mu moram iti. S previdnimi koraki, stopajoč kar mogoče tiho, je šel po hodniku. Hote) je priti do ovinka, kjer se je hodnik razdelil na vse strani in tem počakati, kdo da pride. de predno pa se je Kržan do tja priplazil, se je posvetilo na hodniku. V tistem trenutku je tudi že planil velikanski pes proti Kržanu. Na srečo je držal Kržan svoj meč v rokah. Nastavil ga je in ga psu, ki ga je hotel zgrabiti za vrat, potisnil v život. Pes je neznansko zaječal in padel na tla. Prav tedaj pa se je na hodniko-vem ovinku prikazal velik mož, držeč v eni roki svetilko, v drugi meč. Cul je, kako je pes zaječal in kako je nekaj padlo ob tla in hitrih korakov priskočil blizu. — Vdaj se — meč iz rok, drugače te ubijem! Kržan je bil že svoj meč potegnil iz psa, ki ga je bil skoz in skoz predrl. Odstopil je za korak in se postavil v bran. V tem hipu je pogledal svojemu nasprotniku v obraz in v silnem presenečenju vzkliknil: — General della Crooe! — Da, jaz sem general della Crooe, proveditor na tem otoku. A kdo si ti? — Prepovem si, da bi me tikali, je zaklical Kržan. Sioer pe sva steze znanca in imava poravnati star račun. Jez sem plemič Andrej Kršen. Zdaj je bil presenečen general ____ mM morajo vojaki vkljub sultanovemu zakonu Še vedno služiti po štiri, pet in celo po šest let. In tako bo ostalo tudi v zanaprej. Mir v Centralni Ameriki London, 25. aprila. Zastopniki Salvadorja in Nikaragve so sklenili v Amapali mirovno pogodb o, ki ima za obe državi Častne pogoje Pogoji Sa vadorja so se sprejeli, doČim so zahteve Nikaragve sa odškodnino zavrgli. _ Dopisi. Ii Drage« Pravice ni več za Slovence v Dragi in na Travi, odkar je nastopila v naši gorski dolini pod vladno patronanco strahovlada Kunzl, Toherne (Cerne) in Laokner. Navadili smo se prenašati krivico, saj se je pravica že od nekdaj teptale in gazila pri nas z nogami in zato nas ne bi bolelo prehudo, če bi krivica, ki ee nem dela, ne zahtevala nedolžnih žrtev. Poslušaj slovenski svet, kako nečuveno se sme ravnati z našo šol efco deco, ki je tako srečna, da jo vzgojuje prešerna in grda germanska nadutost! V jeseni predlanskega leta j* pangermanski naš učitelj Toherne (Čeme) kaznoval učenko Franjo čuk ir Drage z zaporom. Ker je šel uči telj na lov, je bila učenka do trde noči sama zaprta v šoli, dokler ni b krčevitim ihtenjem in vsa preplašena od strahu priklicala pomoč. Pri nas je namreč sploh navada, da se otroci prepuščajo sami sebi, ko so v šoli zaprti. In ko jih potem izpušča učiteljeva gospa soproga (jako fiaa Germauka) iz šolskega zapora, delfžui so povrhu psovk, ki se glase v bla-ženi kočevščini in prav lepo sliš'jo iz nežnih ust kakor: „vrdamte si.ive nische ponkerteu itd. Enaka usoda kakor Franjo Čuk, doletela je lansko leto tndi učenko Marijo Mibelič iz Podpreske št. 36. Tudi poslednja je bila prepuščena sama sebi do trde noči tako, da je bila že trda od mraza in obupnega joka, ko jn je učiteljeva gospa soproga izpustila iz zapora V temi je morala iti potem ta deklica pol ure hoda po slabi poti sama domov. Ah ni to nekaj nečuvenoga in v nebo vpijočega? Bolni g. učitelj Tcherne je zdaj na dopustu Saj pa je dopusta tudi v resnici potreben, ker si ne moremo misliti, kako naj bi izvrševal učiteljski posel, ko je vendar s privatnim delom, ki mu nosi baje nad 2000 K, čez glavo preobložen. Kdo pač naj bi hodil namesto njega na lov; kdo opravljal pos^l obinskega tajnika in tajnika posojilnice: kdo agi tiral za jSchulvereio" in rSuimarko," agitirai oelo po tujih občirjah za občinske "Volitve in fabriciral iz slovenskih otrok nemške paglovce ter končno pisaril v kraojsko trobilo „Grazer Tagblattu" itd. itd, Če bi moral g učitelj tudi učiti?! Zato pa smo mnenja, da je njegov dopust povsem opravičen in to zlasti zato, ker so njegovi postranski opravki za procvit netnštva v naši in sosednji občini ve liko večjega pomena nego šola, od katere bi utegnili imeti tudi Slovenci nekaj dobička. V nadomestilo učitelja Tcherneta nam je poslal slav. c. kr. okrajni šolski svet v Kočevju nekega Kralja kot suplenta, ki pa so mu mar edinole u&esa in lasje slovenskih šolskih otrok. Neko učenko je ta ju nak do kri zuhljal, dvema dečkoma pa izpulil cele šope las itd. S >la v Dragi je danes samo še vzgojeval- della Croce. Tako je bil presenečen, da mu je kar sablja omahnila. — Ni mogoče, ni mogoče. Vi tu — plemič Kržan. Ne ne! Vendar je pri teh besedah general dvignil svetilko in posvetil na Kržana. Dolgo ga je gledal in zmajeval z glavo. — Bes ne vem — lahko da ste, lahko da niste. A kje je Vaš spremljevalec. Videl sem sprehajajo se po vrtu dva človeka, ki sta se vtihotapile v paviljon. Kaj iščete v nočnem Času v tem gradu? — Ne bojte se, gospod general; plemič Andrej Kržan ni in ne bo nikdar storil nič nepoštenega. — To mi ne zadostuje, je osorno vzkliknil general. Jaz sem danes gospodar v tem gradu in vedeti hočem, Čemu ste se vtihotapili. Sprehajajoč se po vrtu sem videl dva človeka, ki sta se splazila v paviljon in jima sledil. Kje je Vaš spremljevalec, plemič Kržan ? — Stari računi se prej poravnajo kakor novi, je eaklioal Kržan, ker si ni vedel drugače pomagati, kajti lagati ni hotel, resnice pa ni ezael povedati. Saj se vendar še spominjate, kaj ste mi obljubili v Be- nioa nemških hujskaČev zoper Slovence. Otrooi morajo pozdravljati s „heil* namesto z dober den ali keko drugače iu Črkajo te nemški bojni klio pozimi tudi v sneg. Slovenskih otrok pa se pod Kraljevo ero niti na stran ne pušča, tako da so prisiljeni izvrševati svoje naravne potrebe v šoli aii pa morajo toliko časa stiskati, de jih is šole izpuste, vsled česar je nevarnost, da otrooi nevarno obole. To je tudi vzrok, da nekateri slovenski stariši ne pošiljajo več svojih otrok v šolo. — Hčerko g. Fr. Vesele iz Podpreske so nemški otrooi med potjo v šolo trikrat pretepli tako, da se no upa več v šolo. To je seveda sad vzgojevalne metode suplenta Kralje, ki ima svoj izvir v sovraštvu do vsega, kar je slovensko. Pripomniti je Se, da so nemški učenoi oboroženi s okovanimi drogovi, a katerimi se groze Slovenoem. £ao takih bojnih orodij naših nadebudnih GermanČkov je na ogled. Suplent Kralj ima še druge jako čudne vzgojevalne manire. Tako vodi odraslejše deklice (učenke) v po« 8*>bno sobo, kjer jih potem kaznuje. Učni uspeh v slovenskem oddelku je seveda ničev in temu se ni čuditi, če vprašajo namreč stariši svoje otroke, kaj so se lepega naučili, dobe za odgovor sledeče: Pri tem gospodu učitelju je lušno v šoli; nam pravijo: sedaj pišite, kar hočete, sami pa sedejo k mizi ter pišejo in šepetajo: „liebe Lojzi,* potem gredo k oknu in gledajo, kje je „Šteto va Lojzka.u Supleut Kralj pa ne vzgojuje samo vi teze v, ampak je tudi sam vitez žalostne postave in tako se mu je pripetilo, da je bil na pustni torek postavljen iz gostilne na hlad, ker je v družbi delal zgago in, kakor se spodobi za {učitelja na slovenskih tleh, prav temeljito po Slovencih udrihal. Radovedni smo, kaj bi se zgodilo učitelju Slovencu, Če bi samo desetino tega zakrivil, kar počenjajo vse-g^rmanski učitelji po naši dolini. Učitelju Lacknerju na Travi moramo privoščiti nekoliko oddiha, ker se je revče pri obč. volitvah na Travi preveč i?pehal. Tudi general agitator logar Kunzl potrebuje po hudem jezdar-jenju nekoliko odpnčitka in zato bomo povedali prihodnjič, kako gazi ta Auerspergov hlapec s kopiti belega Auerspergovega konjička slovenske pravice in vodi s pomočjo svojih adjutantov Tcherneta in Lacknerja kočevske koštrnne za njih dolge nosove, ko jim obeta vodovod, katerega voda se naj bi zajemala iz čabranke ter s pomočjo velikanskih črpalnih naprav dvigala v zbiralnik na S aro-kotarskem hribu, od koder bi imela rositi blagor po občini Dragi in Travi. Milijonske stroške za ta vodovod prevzameta seveda „Sulmarka" in „Schulverein." Dnevne vesti. V Ljubljani, 26 aprila. — „Haredev" kandidat! Tako zastoka vselej škofov „Sioveneo", kadar si kdo upa nastopiti proti tisti nečedui gonji, s katero hočejo „Slo-venčevi" patroni zadušiti vsako samostojno mišljenje med našim narodom. Tako je tudi zaječal, ko je zvedel, da šentviški nad učitelj Janko Žirovnik nastopi kot neodvisni kandidat v ljubljanski okolioi. Kolikor je nam znano, se je o tej zadevi že nekaj tednov govorilo, ker se je g. Žirovnik v svoji skromnosti branil prevzeti kan- netkah. Rekli ste, da mi daste za doščenje tisti trenotek, ko se prvič srečava. S svojo častno besedo ste mi to obljubi'i, general della Crooe. Izpolnite svojo obljubo, sicer vas moram smatrati za strahopetca, ki ni vreden, da je general beneške republike. General della Crooe se na te besede nekaj hipov ni ganil, kakor bi bil okamenel, potem pa je obesil svetilko na klin v zidu in odložil svoj plašč. — Jaz ali vi — plemič Kržan — eden naju obleži tu, a žal bo ali meni ali vam, krvavo žal. Kržan si teh besedi ni znal tolmačiti in tudi ni vprašal pojasnila. Postavil se je za boj. Isto je tudi storil general della Crooe. Meče ste se prekrižala. — Ena — dve — — Ne — ne — nazaj Andrej — je v tem hipu zadonelo is ozadja in kakor blazne se je Asunta zapodile med nasprotnike. — Andrej — kej ne veš, da je to tvoj stric — ali si blazen — in vi general della Crooe — kaj ste Že pozabili, da je Kršan vaš netjak. (Dalje prUk) didaturo, ki mu jo je ponudilo Šišensko politi&no društvo „Vodnik". Ker so ga pa te od vseh strani nagovarjali, se je končno vdal in sicer zato, de se pri volitvi očitno pokaže, da je tudi v ljubljanski okolici lepo število mož, ki odločno obsojajo klerikalno demagogijo. To bodo doživeli na svoje veliko začudenje gospodje okoli „Slovenca", ki vedno poudarjajo, d e b o ljudstvo govorilo. Mi pa pravimo, da bo n 4 r o d, kolikor ga ne ječi v klerikalnih kleščah, 14. maja tudi nezaj povedal. — leklamaelle. Z včerajšnjim dnem je v Ljubljani potekel rok sa vlaganje reklamacij. Vsega skupaj je bilo vloženih 1127 reklamacij; od teh jih je bilo včeraj od različnih strank vloženih okroglo 600, zahtevajočih izbris v volilni imenik vpisanih oseb. — fsUlal ehed v letedertlcL Piše se nam iz Hotederšioe: Gostin-čar se je nam Hotenjoem že predstavil v župniŠČu, za Kopača je že korteširal Kristan iz Idrije, zato smo želeli videti in slišati še tretjega kandidata Grudna in smo povabili politično društvo .Jedoakopravnost" v Idriji, naj tudi pri nas priredi shod volilcev. Društvo se je prijazno odzvalo našemu vabilu in sklicalo zadnjo nedeljo javen shod v prostorih Kor-Četove gostilne. To je bil praznik za Hotederšico! Vzlic strupeni pridigi g. župnika se je zbrala ob določenem basu taka množica ljudstva, da niso mogli vsi v obširne gostilniške prostore ter so se morala odpreti okna, da so mogli tudi zunaj gostilne ljudje prisostvovati shodu. Shod je otvoril g. Julij Novak iz Idrije in dal besedo g. Franu Tavzesu odondod. Ta je v krepkih besedah dokazoval potrebo kmetske organizaoije in v kratkih potezah orisal program napredne kmetske stranke na Notranjskem, ki sicer še ni razširila svojega delovanja na logaško idrijski okraj, ki pa ima vendar tako lep in toliko obetajoč program, da tudi v našem volilnem pretežno agrarnem okraju ne sme zmagati kandidnt, ki ne stoji na tem odločno kmetskem stališču. Gruden je pa sam kmet, torej ni dvoma, da se bode vedno zavzemal za kmetske koristi. Nato je govornik vzel na rešeto nasprotni stranki ter s svojimi izvajanji vzbudil med zborovalci mnogo smeha, pa tudi ogorčenja. Uspeh poljudnega govora je bil, da smo se vsi zborovalci prepričali, da nas more le Gruden uspešno zastopati na Dunaju. Pa je tudi zagrmelo po zborovališču „Živio Gruden!", da so se tresla tla. — Burno in viharno pozdravljen je za tem povzel besedo kandidat sam. V priprostih besedah, ki so pa prihajajoče iz srca tudi vsem segale v srce, je ob'jubii voliloem, da bo vse njegovo delovanje posvečeno — kmetskemu stanu. K besedi se je oglasil tudi Grudnov tovariš, g. Premerstein iz Ljubevča, in volil-cem toplo priporočal svojega prijatelja Grudna, ki je poštenjak skozin-skoz. Sklepni govor je imel predsednik shoda, ki nas je še bolj navdušil za našega kmetskega kandidata. Hotederšioe bo dne 14. maja skoro enoglasno volila Ivana Grudna. — Elerikaloo-nemika zveza. Med klerikalci in Nemci se vedno bolj utr j a zveza, ki obstoja sicer že dolgo, dolgo vrsto let, e se je javno ofioi-elno pokazala lani v deželnem zboru. Znak te zveze je celostranski inserat „Kranjske hranilnice" v „Slovencu". „Kranjske hranilnica" še ni nikdar v slovenskih listih piiobčevala svojega letnega zaključka. Letos je pa čutila potrebo storiti to v „Slovencu". Škofov list nam bo seveda očital, da nas bole tisti goldinarji, ki jih je prejelo njegovo uprav-ništvo od zavoda, ki izdaja leto za letom tisoče in tisoče v ponemčevalne namene. Odkrito povemo, da nam tisti denar prav nič mar ni. Mi imamo toliko inseretov, da se e nami ne more primerjati noben jugoslovanski list. Značilno pa je dejstvo, katero smo pribili. „Kranjska hranilnica" je pa tudi iz drugega vzroka vedela, zakaj je dela dotični inserat v „Slovenca". Kranjski duhovniki so še vedno tako nezavedni, da nosijo denar raje v nemško „šporkeso" nego v slovenske denarne zavode in tudi kmetje, ki so pod klerikalnim vplivom, ravnajo isto-teko. Te ljudi hoče privezati „Kranjska hranilnica", da bi Še dolgo mogle delati iz slovenskega denarja lepe profite in jih uporabljati za uničevanje Slovencev. — Prava keeede ok preveza fafjzb — Is slovenskega Štajerja se nam piše dne 23. aprila t. 1.: Celjske „Domovina" v svoji 46. štev. z dne 22. aprila t. 1. prav pošteno in zasluženo prijema naše posvetno ra-zumništvo, zakaj se bolj ne briga za novodobno našo šolo ter javno njej v prilog ne povzdigne svojega glasu. Tozadevno piše „Domovina" dobesedno tako-le: „To naše posvetno razumništvo je tako strahopetno, da si ne upa povedati svojega mnenja ter glasno protestirati proti tem klerikalnim nasilstvom. Ta strahopetnost posvetnega razumništva je že več nego polovica klerikalnih uspehov. Čimbolj boječe in strahopetno je razumništvo, tem drsnejši, nestrpnejŠi in bojevi tej Ši postaja klerikalizem . . . O tresite se te izobraženega človeka nedostojne strahopetnosti in povejte glasno tudi vi svoje prepričanje!" — In klerikalci? Le poglejmo jih na vsej črti, kako dosledno delajo z vsem naporom proti Šoli, kako proti njej in uČiteljstvu fanatizirajo naše ljudstvo ter kako dosledno stremijo po tem, kar ugaja njihovim samo paš ni m nakanam. — Toda poslušajmo, kaj glede tega piše tista „Domovina". Ona pravi: „Voditelji klerikalizma le predobro vedo, da bi postala rimska cerkev in duhovniŠtvo abso'utni gospodar nad slovenskim ljudstvom, kakor hitro bi se jim posrečilo dobiti šolo v roke ter jo vkleniti v svoj strankarski jarem. Zato slikajo preprostemu ljudstvu v živih barvah nevarnosti, katere prete veri od proste šole. — Vero imajo na jeziku, v mislih pa moc in gospodarsvo, katero si hočejo za vsako ceno priboriti. V sredstvih za dosego tega namena niso prav nič izbirčni. Svojim poslušalcem pripovedujejo najneverjetnejše bajke o grozodejstvih francoskih framazonov in brezbožnežev, sarao da bi v ljudstvu vzbudili odpor in sovraštvo do šole ter je dobili na svojo stran. Ves boj klerikalcev proti takozvani ,.svobodni šoli" je boj proti sedaj veljavnemu državnemu zakonu" Mi tem izvajanjem nimamo dodati drugega nego željo, da bi jih u važe vali naši razumniki vseh slojev ter se krepko v javnosti potegovali za svobodno šolo. V boju za šolo se gre posvetnjakom vendar za bodočnost njih otrok, doČim pa se tu duhovništvo bori samo za koristi svojega stanu in svojih institucij ! —- Slovenci na Štajerskem v bo|n proti nemškemu navala. Uradni podatki zaznamujejo, da na Štajerskem konstantno pada število slovenskega prebivalstva. Od 1. 1847. do leta 1900. se je število Slovencev na Štajerskem zmanjšalo za tri odstotke. Leta 1847. je bilo na Štajerskem med 1000 osebami 638 Nemcev in 3 6 2 Slovencev, leta 1880. 670 Nemcev in 327 Slovencev, 1. 1900. pa 686 Nemoev in samo 317 Slovencev Dasi uradna statistika ni zanesljiva, ker temelji na ljudskem štetju, ki ga v narodno mešovitih krajih na Spod. Štajerskem opravljajo zgolj Slovencem skrajno sovražni organi, ki so jim dobra vsa sredstva, samo da bi v teh krajih našteli čim najmanj Slovencev, vendar ni nikakega dvoma, da se ne glede na to dejstvo število slovenskega prebivalstva na Štajerskem dejansko konstantno krči. To je tem bolj čudno, ker je dokazano, da se slovensko prebivalstvo na Štajerskem naravnim potom m n o g o bolj množi, kakor nemško. Nemeo prof. dr. Rihard Pfaundler priznava sem v svoji razpravi nDie deutsoh-slovenische Spraohgrenze in Steiermark", da se „slovensko" prebivalstvo na štajerskem naravnim potom skoro dvakrat tako hitro pomnožuje, kakor nemško." Takisto konštatuje dr. Pfaundler, da so slovenski zakoni, dasi niso tako številni kakor nemški, vendermnogo bogatejši ne otrokih in da je umrljivost v nemških krajih znatno višje kekor v slovenskih." Kaj je torej vzrok konstantnemu padanju slovenskega Življa na Spodnjem Štajerskem? Dr. Pfaundler pravi, da je iskati vzrokov za padanje slovenskega življa in za naraščanje nemškega elementa v »obsežnem narodnem asimilacijskem procesu", te je, Slovenci, ki prihajajo v nemške trge in mesta, se nenavadno hitro ponemčijo. V tem dejstvu tiči, kakor docela pravi no naglase dr. Pfaundler, glavni vzrok, da se število slovenskega prebivalstva aa Štajerskem mesto množi — krči. Ake bi ne bili Slovenci tako zelo pristopat germanizaciji, bi lahko že sedaj znašalo njih število na Štajerskem dobri dve tretjini in na vsem Štajerskem bi ne bilo niti enega trga ali mesta, kjer bi ne bile znatnih slovenskih manjšim. Statistično je namreč dokazano, da je ne Srednjem in Zgornjem Štajerskem 7 9 odstotkov vsega prebivalstva priseljenega iz slovenskih krajev. V Gradcu je tO odstotkov vseh prebivalcev dome iz slovenskih krajev i d Grade« bi bil, ako bi ostali vsi Slovenci zvesti svoji narodnosti, s svojimi 35.000 Slovenoi poleg Ljubljane največje slovensko mesto V spodnještajerskih mestih Maribor, Celje in Ptuj je celo 7 3*3 odstotkov prebivalstva priseljenega iz slovenskih krajev, da bi torej ti kraji morali biti pe po pretežni večini slovenska mesta, ako bi bili priseljeni Slovenoi toli krepki, da bi ohranili svoje narodnost. Ako hočemo potemtakem Slovenci na Štajerskem napredovati, moramo pred vs<*m skrbeti aa to, da odvzamemo slovenskemu prebivalstvu tisto narodno prožnost, ki temelji v nagnenju slovenskega življa se čim preje asimilirati s tujim elementom. To v narodnem oziru skrajne škodljivo nagnenje, se pa da odpraviti edino s sistematično narodno vzgojo mladine, z vzgajanjem krepke narodne zavesti v najširših ljudskih masah in z narodno organizacijo onih naših elementov, ki se leto za letom priselja-jejo v štajerska nemška in nenfšku-tarska mesta in trge. Na tem polje nas Čaka še mnogo dela, in dokler se ne bomo lotili tega dela, se bo tudi konstantno krčilo število slovenskega naselj^nja na Štajerskem! — Nekaj na naslov c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu. Kakor se čuje, se namerava na mesto, na katerem je bil do-sedaj finančni komisar Henrik VorŠiČ v Ce'ju, a je prestavljen v Šmarje pri Jelšah, vsiliti zopet trd Nemce, nadrespicijent Maks Seeman iz Maribora. Ta mož je bil že svojČas na Laškem, pa mu ni ugajalo tam zaradi tega, ker ni vešč slovenskega jezika, in je zato baje sam prosil, da ga prestavijo med Nemoe. Imel je čiste prav. Za uradnike, ki ne razumejo jezika našega ljudstva, je prostor med Nemci, nam pa naj se da dovolj slovenskih uradnikov, kar je še posebne potreba pri finančni straži ki je zmi-raj v dotiki z našim ljudstvom Toda slavno o. kr. finančno deželno ravnateljstvo je, kakor se zdi, drugega mnenja: slovenske uradnike drži med trdimi gornještajerskimi Nemci, nemško pa, katerim je znanje slovenskega jezika deveta briga, pa tišči med Slovence. Stara praksa! Ali se hoče še tudi pri finanoi uvesti vsakemu zdravemu razumu se posmeh ujoČe postopanje, kakor se godi to pri sodnijak s sodnijskimi uradniki?! Temu ravnanju treba se bode najodločneje upreti. Zagrmeti bodemo morali takim samolastnežem in preziraČem naših teženj enkrat dovolj jasno in razumno na uho: Slovencem slovenske uradnike! — Ii alnibenih ozirov?! je premeščen slovenski poštni asistent Milan Žemljic iz Ptuja v nemško Lipnioo, mesto njega pride Nemeo iz Pontablja, iz Lipnioe pa pride radi tega Nemec v Maribor. Torej slovenščine zmožen uradnik pride v nemški urad, nasprotno pa prideta na ta način dva nemška uradnika, slovenščine nezmožna v mešovite urede!! To je delo W as ti ene! Po mnenju „Slov. Štajerca" pe nem naj bo vseeno, kdo de je poslanec, de le sni tako dolgo slepe miši lovimo, do* kler se ne bodejo vrste slovenskih uradnikov docela iztrebile!! Danes ta, jntri dragi in tudi gg. profesorji pridejo na vrsto. V Ptuju je nemški poštni uradnik, ki je že dve leti zaznamovan za Lipnico, a tega ne prestavijo tja, zakaj Ptuj ne sme imeti slovenskih poštnih uradnikov! Zato so napadali Zemljica v ptujskem „Štajercu" na najnesramnejši način. Edini pravi odgovor na to infamno izganjanje slov. uradnikov mora biti za vsakega Slov en ca geslo: „Proča Wafltianom!u tvoje glasove štejmo pri drugi priliki! — Nemskutarska zmaga. V sredo so bile v Ljutomeru občinske volitve. Doslej so imeli Nemci v ro-kak prva dva razreda, Slovenci pa tretjega. Pri občinskih volitvah preteklo sredo so pa nemškutarji zmagali ua vsi črti in odvzeli Slovencem Še tretji razred, da so torej slovenski voliloi sedaj v občinskem odboru brez vsakega zastopstva. Kaj je zakri ilo slovenski poraz, ne vemo, najbrže malomarnost in brezbrižnost na slovenski strani! — Značilno. Novo poslopje „Katoličke tiskarne" bo zidala nemška fcvrdka. Takrat, ko smo zidali „Narodno tiskarno", so bila vsa dela oddana zarodnim obrtnikom. Eden izmed teh ni mogel vsega prevzetega dela izvršiti in je sam na svojo roko in na svoj riziko tisto malenkost naroČil pri nemškem tovarišu. Pa je bila vendar velika burja zaradi tega pri „Slovencu", ki se je srdito zaganjal v nas. Sedaj pa — zida nemška tvrdka ^Katoliško tiskarno". Tu se vidi, kako prazne fraze so vsa tista načela, ki jih imajo klerikalci vedno na jeziku, na katere pa hitro pozabijo, če jih je treba dokazati z dejanji. — Odlikovanje. Partijski vodja sekeiie za vzdržavanje Južne želez-mice v Ljubliani Ivan Starman je dobil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. — Iz politične službe. Absol-virani pravnik Adalbert Keler je pripuščen k konceptni praksi pri tukajšnjih političnih oblastvih. — Vojaške vesti. Premeščeni so: major I. Pitschmann od 27. brambovskega polka iz Ljubljane k 56. bramb. polku v Maribor, stotnik Avg vitez Panzera od 27. bramb. polka iz Iijubliane v Bolcan in poročnik K. Steiner iz Premvsla k 187. bramb. polku v Ljubljano. — „Slovenske Matice" občni Zbor bo dne 29. maja t L v veliki dvorani nMestnega doma" ob 6. uri popoludDe. — Velika koncerta „Glazbene Matice". V „Glasbeni Matici" se pripravlja zopet nekaj izvenredno velikega. Dne 7. in 8. maja (v torek in sredo) se bo namreč izvajal v veliki dvorani hotela „Union" v Ljubljani svetovnoslavni Verdi j ev rR e -quiem" (črna maša). Zložil je Verdi to delo, ko je bil na vrhuncu svoje slave, leta 1874. Izvajal se je do sedaj že v vseh velikih mestih z največjim uspehom na Dunaju, v Berlinu, Frankfurtu, Hamburgu, Londonu, Parizu, Rimu, Turinu, Florenci in drugih laških mestih, v Bruselju, Mo-nakovem, Zagrebu itd. Nastopilo bo pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Hubada 210 zborovih pevcev in pevk, 74 godcev dveh vojaških godb 27. pešpolka v Ljubljani in 97. pešpolka iz Trsta ter nekaj čl a nov „Grlasbene Matice", dalje štirje solisti, izmed katerih bodo trije domačini, vzgojeni v „Glasbeni Matici". Vseh sodelujočih bode torej 2 89. Solo pojo: sopran gospa Jeanetta pl. dr. Fodranspergova, alt ga. Ivica dr. Wagnerjeva, tenor g. Ernesto vitez Cammarota iz Zagreba in bas gospod Julij Bete 11 o. „Glasbena Matica" vabi vse Slovence, da se udeleže redke prilike in izrednega glasbenega dogodka, ki bo zopet pokazal, na kako visoki kulturni stopinji smo na glasbenem polju. Ker se bo koncert izvajal dva dni po vrsti, in je pričakovati obakrat najmnogobrojnejšega obiska, zato naj bi slavno občinstvo ocobito z dežele pismenim potom pravočasno si osiguralo vstopnice, ki se dobivajo v trafiki gospe Cešarkove v Šelen-burgovih ulicah. Sedeži v parterju, na balkonu in galeriji po 2, 3, 4, B in 6 kron, stojišča po 1 K 20 vin., za dijake po f>0 vin. — Bolniško In podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko priredi 7. oziroma v slučaju neugodnega vremena 14. julija vrtno veselico v velikem obsegu. Opozarjajo se druga društva, da upoštevajo to prireditev in uravnajo svoje po njej. — Pereelan la Ntseeile na pa-irail se lov,. — Ii Št VMa Mi Makljene se nam porode: Prvi čebelni roj je imel dne 25 t. m. Valentin Robide, posestnik v Št. Vidu ned Ljubljeno, z ozirom na letošnjo hudo in trajno zimo gotovo zgodaj. — leneka poslrninlea av. Cirila in Metoda v Veli Bik Leftcak seje oži vila na novo. Novi odbor, kateremu naČeluje gospa Ter. Greben-Čeva s pomočjo tajnice gospioe Marije So mrakove, v katerem nabira in hrani blagajničarioa gospioe Kristine Grebenčeva redne prispevke in darove glavni družbi, nam je zanesljivo jamstvo, da bode s nova vzbujene podružnica lepo uspevala budeČ slovensko zavest v svojem okrožju in pospešujoč „Družbo sv. Cirile in Metoda", po njej pa na*e slovenske namene. VelikeLaŠče slede vzvišenim idejam Levstike, Stritarje in drugih velikih mož, katere nam je dale ta pokrajina. Kaj pa mnogi drugi kraji po naši domovini? So jim neznani naši narodni buditelji, da ne sega do njih budilni njihov glas, neznane naše narodne potrebe? Ne bodite, rojaki, ravnodušni v boju za ohrauo in pro-sveto našega naroda! Z novo spomladjo pomlade in ožive se naj v nas tudi naša srca v delavnem rodoljubju! — Ogenj. V Malih Dulah pri Višnji gori je pogorela hiša posestnioe Frančiške Mostar. Škode je 1200 kron, zavarovalnine pa 400 K. — Eaznoval lih |e. Ubogi Šent-lovreneanje! Strašno ite kaznovani! Ob mašo ste. Prav vam je. Zakaj se pa upirate svojemu dobremu dušnemu pastirju in mu mažete celo župnišče, kar vendar ne gre. Pa nikar obupati! Kaj, ko bi šli do njega in ga nekoliko prijeli za ušesa. Celo zimo ste mu vozili drva, da so jih imeli vsi dovolj, on in njegovi mlečarji, sedaj pa, ko vse leze na solnce, vam pa kaže fige in noče dvakrat maŠevati. Klin s klinom. Ravnajte se po njegovem receptu! Stopite v župnišče in zmeČite na cesto tiste mlekarske „mašine". Takega škandala ni menda nikjer na svetu, da bi se v farovžu puter „fabricira 1." Pred par leti popolnoma preurejen in sedaj? Nesnage toliko, da bo vse segnilo, ako se ne stori konca temu fabriciranju. Za takim Človekom vam torej ni treba žalovati, ako vas zapusti takoj jutri. Samo za škodo, za mavho, za faro ožemati ga dobimo vsak dan, kaj pa zasluži za svoje delovanje, s katerim se je v nedeljo širokoustno bahal, o tem govore sedanje razmere šentlovrenske fare, ki so napete, kakor še nikdar in imajo svojo kal edinole v osebi ošabnega, skrajno zlobnega Oblaka. — Požar. Kočarju FranouHer-volju v Mirni peči pri Novem mestu so zažgali otroci v šupi, ki je s hišo in hlevom pogorela do tal. Škode je 1600 K, zavarovalnine pa 700 K. — Javni vinski semeni v Krškem bo v nedeljo, dne 5. maja, od 10 ure zjutraj naprej. Vina bo v obilici na razpolago. — Travo ao zažgali otroci pri Sv. Marjeti na Dolenjskem. Deček Alojzij Zlegar se je pri tem toliko opekel, da je umrl za opeklinami. — Za opeklinami umrla. Dne 23. t. m. je šla 61etna hčerka Ma-rička, hči Marije Baš v Podgorici na sosedovo njivo, kjer so drugi otroci kurili. Deklica se jim je pridružila, pri tem se ji je pa vnela obleka in otrok je dobil take opekline, da je kmalu umrl v groznih bolečinah. — Poskusen zločin na Jnžni železnici. V torek opoldne je na progi med Borovnico in Logatcem neznan zločinec položil 4 m dolg debel lesen hlod čez notranji relsi tirov in ga pritrdil z debelim kamnom, ki je bil položen na levi tir na notranjo stran desne relse. Hlod so odstranili, zločinec je pa izginil v gozd pred zasledovalci. — Z Unca. 25. t. m. se je tudi pri nas prvič oglasila kukovi ca, Čeravno še ni nič zelenega drevja. — Detomor. 21 etna dekla Jožefa Bežni k iz Dražje vasi pri Konjicah je v Retjah pri Laškem 31. decembra na stranišču porodila živega otroka in ga vrgla v globočino. Ko so jo prijeli za otroka, je sprva tajila, da bi bila rodila, pozneje je trdila, da ji je porod prehitro prišel. Ker se celjski porotniki niso mogli prepričati o njeni krivdi, je bila oproščena. — Otroka le umorila. 27letna dekla Marija Žićkar iz Anž pri Sevnici je imela z nekim moškim ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. 23 decembra pr. I. je porodila otroka, ki ga je takoj po porodu nesla k bližnjemu potoku, kjer mu je glavo toliko časa držala v vodi, da je umrl. Nato gaje zakopala v gozdu. Ko so o Božiču videli njeno spremembo in jo vprašali, če je porodila, je odtočno tajila vse in ko so ji grozili, da jo naznanilo, dala si je napraviti poselsko knjižico ne ime Frančiške Koritnik in odšle v Litijo in stopila v službo pri peku Prežijo. Po njenem odhodu so napravili v Anžah ovedbo proti njej in orožni -štvo v Litiji je izsledilo hudodelko, ko mu je bile poslane njene fotografija. ŽiČkar je priznala hudodelstvo in je bile pred celjskim porotnim sodiščem obsojene na 3% lete težke in poostrene jede. «r V Bravo |o ekoftUa 221etna Lina Pleter Še k, hči trgovca s pohištvom is Maribora. Dekle so pe rešili Še pravočasno. Vzrok poskuše-nega samomora nesrečna ljubezen. — Mota |0 ahila. Zakonska Ivan in Marija Avda pri Sv. Nikolaju na Dravskem poljn sta se sprle in je bil moi od žene tepen Jesen, de ge je žene nabila, obdolžil jo ie krvosramstva s sinom. Valed govorjenja ljudi o tej obdolži t vi sta prišla mati in sin v preiskovalni zapor, e se je kmalu izkazalo, da ju je mož, oziroma oče obrekoval. Vsled tega je bil Ivan Avda tožen po državnem pravd-ništvu in obsojen ne tri mesece težke ječe. — 0 ta dekleta I Višji knjigovodja blagajne kmetskoga društva v Gradcu, Matija Zor ko , Že sivi, kajti dočakal je ie 52 leto, vendar mož še vedno gleda po punioah, dasi je oženjen in ima dva otroka. Mlade „dame" so ga precej stale in ker plača tudi višjega knjigovodje ni nikoli tako velika, da bi se ne dala pred konoem meseoa pognati, jemal je Zorko tam, kjer je bilo kaj vzeti, namreč v društveni blagajni. Možu je pa stvari ca delala sčasoma vedno večje skrbi, ker rabil je vedno več, zato ga je pred par dnevi zmanjkalo in ž njim 700 K otročjega denar i a. Popihal jo je Zorko na i brž v Ameriko. Ker ie omenjeno društvo klerikalno, so „katoliški" listi molčali o tej stvari, dokler je niso „brezverski" časopisi razbobnali v svet. — Umrl je v Trstu g. Mihael Komel, višji geometer — Slov. akad. društvo „Adrija" V Pragi ima s vej II redni občni zbor letnega tečaja 27. t. m. ob 8 nri zvečer v restavraciji „črni pivovar". Gostje somišljeniki dobrodošli! — Zaradi znane neereče na železnici pri Porecah ob Vrbakem jezeru sta bila obsojena včeraj v Celovcu inženir Lederer in oficijal Niedermaier vsak na dva meseca zapora. — Novi intendant zagrebškega gledališča je ravnatelj g. Andrija Fijan, znan tudi slovenskemu občinstvu v Ljubljani. — Boj za neveato. Za deklico Katico Mioč v Banjiloki sta se potegovala Peter Jelušič in Ivan Jerkovič iz Bukovice. Jelušič jo je skušal pridobiti si z darili, a je slabo opravil. Katica je sicer sprejemala darila, srca pa ni hotela dati zaljuo ljenemu Petru. Ko je pa stari Jerkovič v imenu svojega sina z vsemi ceremonijami poprosil njenega očeta za njeno roko, se je Katica takoj vdala in odšla s snnbači, da bi slavila že-nitovanje. Ko je Jelušič izvedel o tem, je napadel snubače in pobil starega JerkoviČa kot njih vodjo na tla, drugi so se pa razkropili. Katica se je vrnila domov in bila zdaj pripravljena vzeti Jelušiča, o katerem je bila prepričana, da jo ima resnično rad, ker se je šel bojevat zanjo. No, dekle bo pa moralo nanj še nekoliko počakati, ker ga je pretekli teden sodišče ob sodilo na osemmesečno ječo. če si ne bo tačas zopet Jerkovič znal pridobiti njenega srca? — Slapa. Danes ponoči so delavci Fran Galjot, Ivan Selšek in še neki drugi njun tovariš popivali po raznih krčmah. Ker jim je pošel drobiž, na mačka so se pa vendar spomnili, da ga bode treba zjutraj zdravit, so si poiskali nov vir dohodkov, in sicer so prišli na to, da je najbolje, da kje kaj ukradejo. Ideja je bila sprejeta soglasno in potem na delo. Ukradli so najprvo prodajalcu premoga v Metelkovih ulicah ročni voziček in na tega naložili 30 m dolg železen navijač, katerega so ukradli stavbniku Trumlerju in ga odpeljali proti Tržaški cesti. Med potom so se pa baje nekaj sprli, ker se niso mogli zediuiti zaradi razdelitve izkupička. Galjot in Selšek sta držala skupaj, tretji pa je bil sam. Ker se niso mogli pobotati zlepa, je nastala med njimi „vojska", ki je izpadla v prilog prvima dvema. Tretji se ju je namreč zbal in zbežal, ostala dva pa sta peljala tatvino v neko gostilno in hotela vse skupaj prodati. Danes na vse zgodaj zjutraj pa ju poseti v lež šču mož postave in aretuje. Galjot se sicer izgovarja, da je le v toliko kriv, ker je potegnil z onima dvema. Pri pogovoru namreč, kje priti do denarja, ga je baje tretji vprašal: „Ali si naš?" nakar je ta v dvomu odgovoril: „Ja preklet, ne vem, nes bojo, bodemo te p en i in pridemo lahko na Žabjek." Slednjič se je pa le vdal in se p riki o pil v mislih in dejanju ostalima dvema in je sedaj prepričan, de je prav prorokova!. Oba ptička so oddali deželnemu sodišču. — Tatvino. Mesarskemu pomočniku Jožefu Perthi je bil ukraden 7 K vreden ponikljan samokres. — Posestnika Jerneja Strletu ste bile iz golobnjeke v Crni vesi ukradene dve golobe, vredna 9 K. Strle je zasačil neko žensko ne trgu, ko je prodajale golobe. — Kurjače vi ženi Mariji Kosce vi je bile ukredena is odklenjenega stanovanje srebrne anker ure, vredne 28 kron — Smolo sta imele včeraj dve gospoda, ko ste se ■ izvoščkom peljale čez prelaz na Dunajski cesti. Ko je voznik tem voz obračal, je prišlo kolo med Železn ški tir in se zlomilo, kočija pe se je prevrnila. Voženoe sta sioer padla drug na dragega, e se ni nobenemu zgodilo nič hujŠege. — V Ameriko jo je hotel včeraj popihati Peter Anoel is MaČkovoa v Črnomeljskem okraju, še p redno je poskusil vojaški kruh. Fant se je sicer izkazal s potnim listom Marke Kočevarja, e vse mu ni nič pomagalo in morel je e nadstražnikom Kriznom v zapor. Pelaveke gfkan|e. Včeraj •e je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 14 Hrvatov in 60 Slovencev. V Zagreb se je odpeljalo 70 laških opekarjev in zidarjev. IafuM|one In ualdene rodi. Izgubljen je bil plašček za triletnega otroka ne poti od Florijanske ulice ne Gred. Pošteni najditelj se prosi, de odda plašček v Zati&kih ulicah št. 1, I. nadstropje na desno. — Našel se je zlat za 10 K, dobi se v bpodnji Šiški št 172 * Hafnovollo novice. Poplave imajo na Gornjem Štajerskem, Solno-graškem in Nižjeavstrijskem Ponekod so preplavljene tudi železniške proge. V gorovju je zapadel zopet sneg. — Precej močan potres so občutili včeraj zjutraj po Gornji Italiji. — Bivši gubernator v Nemški Afriki P u tt kamer je bil ob-soj» n zaradi zlorabe uradne oblasti na 1000 mark. — Sloveča Alhambra vGra-n a d i se baje zruši; tako je konstatirala tehnična komisija. — Dvoj ni samomor. V Lvovu sta skočili skupno pod tovorni vlak odgojiteljici Molidor in Bvdlinski. — Menično pravo v vojni šoli se mora pouče ati na Nemškem na cesarjev ukaz. Češ, da ne bodo mogli potem oderuhi izrabljati Častnikov. — Židovska naselbina v Avstraliji. Zastopnik židovske organizacije v Loudonu v prišel v Avstralijo ter kupil od vlade v zapadnem delu nad milijon oralov zemlje, kjer se ustanovi velika židovska kolonija. * Ifeomadeževana tnrnarska Zastava. V „Sounebeiger Zeitung" je bilo čitati nedavno sledeče svarilo: „S tem svarimo vsakogar, naj ne razširja lažujivih v^sti, Ha je naša zastavonosite'jica Roza Hammer-schmidt v drugam ftaiiu. Ne ta. t-*muč njena spremljevalka E m a A 11 h a u s je noseča. Ker pa zadnja ni nikoli dobila naše zastave v roke, je naša zastava smatrati za neoma-deževano. Predsednik telovadnega društva Honbach" * Zdravilo za sifilis. Dr. P. Sahnon, pomožni zdravnik v Pa-steurovem zavodu v Parizu je baje iznašel zdravilo proti sifilisu V ta namen je poskušal namreč z injekcijami z arzenikovo soljo, imenovano „ atoli lu. Na ta način je ozdravil zastarel sifilis v treh tednih. Zdravljenje z ,atoxilom" je hitreje in uspešneje kakor z merkurijalnimi ali jodskimi preparati, injekcije ne provzročajo ne bolečin ne absoesa, a kar je najvažnije, ne provzroča zastrupljenja, kakor prva dva preparata. * Protekcija. Nedavno je prišla k znanemu fiauooskemu ministru krasna ženska ter ganljivo prosila za boljšo s>užbo svojemu možu. Ministri tudi nimajo lesenega srca za take prošnje, posebno ako je prosilka tako ■epa ter se zna tako zapeljivo nasme-hovati Minister je prošnji takoj ugodil. Ko se mu je prišel dotični uradnik zahvalit za pomaknitev v službi, občutil je minister potrebo, da ga je vprašal, kako se godi njegovi dra-žestni ženki. nMoji ženi?" se je začudil uradnik, „saj sem vendar še samec." — In minister še danes ne ve, kdo je bila krasna posredovalka. Morda pa ve to srečni uradnik. * Evino {abolko. Neko društvo ameriških učenjakov se je lotilo reŠ u vprašanje, ali je res bilo jabolko tisto usodno sadje, zaradi katerega sta bila Adam in E?a izgnana iz paradiža. Profesor Johnson dokazuje, da jabolko ni moglo biti, ker rodi to sadje le v zmerne na podnebju, a raj je bil brez-dvomno v vročem podnebju. Židovska biblija ne govori o jabolku, temuč o sadju sploh. Jabolko so zanesli v sveto pismo Šele latinski prevajalci. Po mnenju tega učenjaka je usodni sad mogel biti edino le — limone. Potemtakem smemo materi Evi še bolj zameriti, da je zasadila svoje poželjive zobe v kislo limono. * Z avtomobili mm neverni rtle. Ker ni bilo dosedaj mogoče prodreti do skrajne severne točke ne s parniki, ne s sanmi in ne a zrakoplovi, odloČili so se raziskovalci severnih pokrajin za avtomobil. V Ameriki izdelujejo v ta namen šest avtomobilov, s katerimi se odpeljejo proti severu dr. A. Cook, Fiala i. dr. Avtomobili se tako izdelajo, da bodo vozili po kopnem« ledu in vodi Pri poskusnih vožnjah se je dosegla po letu hitrost 70 engleskih milj v eni uri, toda brzine upajo zvišati na 100 milj. • Otroške izjave. Kako nezanesljive so isjave otrok, ki igrajo Često krat pri sodiščih važno vlogo, dokazuje „Bayer. Lehrerzeitung11 a sledečim slučajem: Nekemu dečku, ki hodi že peto leto v Šolo, je baje med poukom izginila to ba iz klopi. Vse iskanje je bi'o zaman, toda deček je od očno trdil, da je prinesel torbo v šolo. To so potrdili tudi trite součenoL Prvi je trdil, da ga je videl iti v šolo s torbe ne hrbtu, drugi ge je videl 8 torbo v Šoli, e tretji je videl, de je torbo položil na klop. Posla'i ps so dečka domov in doma je našel torbe ne stolu, kjer jo je bil pustil. Izpred sodita. Zrela ptička. Že večkrat zaradi tatvine kasnovana delavca L o v r e ns Dermota in Janez Rihar iz Sp. Šiške sta se domenila, kje bi se dalo kaj iztakniti, da bi si okrepčala Želodce. Dermota je po Riharjevem nasvetu izmaknil Rudolfu Orossjja v Spodnji Šiški 50 K vredni kotel in iz skladišča Reininghauso ve zaloge 3 verige. Dermoto so zasačili v Hostnikovi kuhinji, ko se je ste-zal po prekajenem mesu, od katerega je vzel 3 kose in 2 meseni klobasi. Dermota je bil aretovan dne 11. marca t. 1., ko je v restavraciji pri Maliču o polnoči od mize do mize beračil. Obdolženca vse tajita. Dermota je bil obsojen na petnajst mesecev, Rihar pa zaradi udeležbe pri tatvini na Šest mesecev težke ječe. Aretacija z ovirami. Fantje Anton Šetina, Janez Stružnik, delavca na Radeokega cesti, Fra nes Koritnik, ključavničar, in hlapeo Vodopiveo, oba iz Ljubljane, so pripeli od tobačne tovarne proti Blei-weisovi cesti. Tam stoječi mestni stražnik jih je opominjal, naj mirujejo. Na Šetinovo pripombo: „Kaj se boš hudiča bal", so fantje peli naprej. Stražnik je napovedal Šetini aretacijo. Ta se je takoj usedel na tla ter se pridušil, da ne gre ž njim. France Koritnik je izruval kol stablo kranjske stavbinske družbe. Vsi trije so šli aretovancu na pomoč. Šetina je zgrabil stražnika za vrat in mu strgal verižico iz rok, zbil kapo raz glave ter se pripogibal, kakor da bi hotel pobrati kamen. Koritnik je z zlomljeno tablo mahal proti stražniku, vsi štirje so pa tiščali vanj. Temu mučnemu prizoru je napravil konec nočni stražnik kranjske stavbinske družbe. Prišel je s helebardo stražniku na pomoč ter pripomogel, da je mogel rabiti sabljo, s katero je udaril Setino po glavi. Sodišče je obsodilo Še ti no na štiri, Koritnika na tri mesece, Stružnika na dva meseca in Vodopivca na šest tednov ječe. Književnost — „Slovenski Pravnik" ima v 3. številki naslednjo vsebino: 1. Dr. S.: K praksi pri obnovitvi mej. S. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Priposestovanje lastninske ali služnostne pravice na posameznih dalih poslopja, b) K vprašanju o rabi slovenščine pri dež. sodišču v Celovou. Spor zastran razpravnega jezika je predmet judikature. o) Ide li poslušnika hotela svjedožbv po §-u 81. obrt. reda? d) Vjerovnik, Čija tražbina nad-mašuje 1000 K, može da tuži svog dužnika radi isplate 1000 K na kotarski sud, odreče li se istodobno iznosa preko utuženih 1000 K (§ 61. gr. p), e) K uporabi § a 170 štev. 6 izvrš. reda. Kazensko pravo. Da se more hudobno dejanje kvalificirati se hudodelstvo težke telesne poškodbe po §-u 155. lit. in d) k. z., more biti ugotovljeno ne le, da sta storilca ravnala v zvezi in po dogovoru, nego tudi, da sta si bila pri sovražnem napadu v svesti, da se započne poškodbo s takim orodjem in na tak način, da je s tem navadno združena smrtna nevarnost ali da se zgodi napad v namenu, kak v §-u 152. kaz. zak. omenjenih hudih nasledkov napraviti. 3. Razne vesti. Telefonska in brzojavna porotna. « Dunaj 26. aprila. Znani kirurg profasor dr Albert II o-settig vitez Moorhof — rodom primorski Hrvat — je skočil v Donavo in soje potopil Vzrok: neozdravljiva bolezen. llosettig ae je kot srbski šef-zdravnik udeležil arbsko bolgarske vojske Dunaj 26. aprila. Bivši predsednik poslanske zbornice grof Te t ter je danes z odličnim uspehom napravil zopet en medicinski rjgoroz, dne 30. t. m. se oženi drugič. Dunaj 26 aprila. Truplo umrle sestre ministrskega predsednika prepeljejo v Plevlje na Sp. Štajerskem. Beck pride csebno k pogrebu v Plevlje. Sofija 26 aprila. Vlada otvori vseučilišče Se v tekočem semestru. Petrograd 26. februarja. Poročila, da se premeni Stolypinovo ministrstvo v vlado z liberalnim značajem, so bila precej pretirana. Namerava se pač poklicati nekaj liberalnih Članov dume v ministrstvo, a niti ni car že temu pritrdil, niti ni gotovo, da bodo liberalci hoteli sprejeti ponuđene jim portfelje, kajti politično važnih portfeljev jim Stolypin noče dati nobenega. London 26. aprila. Poslanci, ki so predložili svoj čas zakonski načrt o zgradbi podmorskega tu nela med Arjgleško in Francijo, so ta načrt zdaj umaknili. Projekt je s tem pokopan. Borzna poročila. ljubljanska II H"k srebrna renta »vatr. kronska rente . „ slata . i . erffkc kronska rente fgL m zlata , *>eso;4io det. Kranja** posojil* ras*ta Spljet »V, , . Zad« bo*.-herc leitaniško posojilo 1902 . . . . 4sik* Sat. banka k. a. •v, . • - , «- ms* plsm« sjSL m tepetečne banke . . psii kom. k. a>. a !0- or...... Hi:, piamc V.-»cr5;. afaiiHtiVe. . . . . £«r*. piarpa ogf. s«Hr. isk. hrar^nice . . . I z. ms I , sbi. * • *- • p «ajrs^t ***. saniM . , srbak« a k*. W£ - 9 Državne želitem** . . . ^vstr.-ogrsSce itan&i« Avstr. krediten -»ottks . . Ogrske - • • -jrrnostcnsk* , *. i?r.->ske mantil . - . . Pretke iel. M. dr. . . . g*ma-Myra*yi..... ! *4as adt&&&* CSr«*a* a * »> t« r. aprila 1907. j Dodat 98 50 98 70 10C 16 98 50 9870 > 116 85 117 06 94 30 9450 ! 112 £0 112-70 98-60 U9 30 1 104*50 101 50 jI 99-85 10085 9970 100 65 ! ico — 101 — 9910 99 60 J00 05 101-05 105-90 i06 90 j KO— 101 — 10O— 100 50 100- 10030 100- - IfJO 20 \ 100-— I01-- S9 9C I 98-7* 99 76 : 303 75 305-75 100 75 10*76 2in_ 212 — 268 — 2H4 — 149-- 161- 871-50 281 50 28260 292 60 246 £0 265 60 96-26 106 25 190 50 191-50 «1 70 23 70 437- 447 — 80 — 90 90 - 96 - 58- 66- 46 60 47 60 27-40 2940 Co 71- 18-- 18 — 481 - 491 - 1345.0 136 60 €8176 €82 75 1764 — 1775- - 362 50 683 50 776 50 776 50 242 60 243 50 728 — 730 — 604 96 £05 96 Ž680 592 — 661 25 5f>2-25 269 — 271 — 568 - 560 30 146- 148- 11-86 11-40 19 11 19-14 2848 23 66 2405 3413 i\7 66 117 76 96-96 9565 2-61 2-62 4-«4 Sitne odrt« w SudimpeCti. Dae 27. aprila 1907. Plenica m m«| „ . oktober. . . t oktober . . . . jsl« ... ;>-7f5 oktober , . . 6 Tiije. 60 V; K 60 * , tO —' . C 60 . n 50 , 862 895 7 41 563 6 68 6-79 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, očeta in strica, gospoda Ivana K im t ar i ca in za obilo in tolažilno spremstvo k večnemu počitku izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčno hvalo. Iskreno se zahvaljujem čč. duhovščini, s avni mestni gardi in njeni godbi, gg. uradnikom in vsem gg. meščanom in meščankam. Srčna hvala vsem! 1402 Kostanjevica, dne 81. aprila 1907. Marija Knntarie. 2 trp* pi* manniakturiata spre|me 1408 1 J. Reber, UuMIana, Stori trj. == Ostep takoj. == Ravnokar je izšel 1. del zgodODtaske povesti 5tralj©ualci Ponatis iz „Slovenskega Naroda". Dejanje tega ljudskega romana je zajeto ia velikih bojev med beneško republiko in tnrftbim cesarstvom, v kater.h b»>jih so igrali veliko vlr>g> piratie, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Tnrke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega IjLiU&e^a romaua so zgu dovinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski. Cena 1 K, po pošti 10 vin. več. Na prodaj ima delo L Schuentner v UuMlani. m oMn m JnrHtovem trfn it S sn avgnatov teimin. Vpraia naj se v prvem nadstropje tam pri fjeep. Stnppann. 1400 1 v Traovekik nlieak IS s stanovanji, zlasti pripravna sa indn Btrijce in obrtnike, z velikim dvoriščem in delavnicami, z vzidanimi sušilnimi pečmi se za 46000 K (dolga pri hranilnici 25000 R) pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda, 1331 3 Dr- ML Bnskftikj odvetnik v Ljubljani. Dve hiši ki dasta deliti 7gg \q H se ugodno prodasta OS V L m so pekarifa, gesrUnlski i» trgovski proatorl ter vet ko skladišče. VpraŠauja le pismena pod „2 hisi" Nprrjema upravuiAtvo wSlov. Naroda*. SUKNA 14 In modno Maso za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v ^Cumpolcn Tvornlike cene. na Češkem. Vzorci franke. ! Ponos! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila pianinškovo praženo kavo jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poski Prvo ljubljanska uellka žgalnlca kaue Dunajska cesta, nasproti kavarna Cirope. ay3£ 26 Oes. kr. avstrijske ^ državne železnice. izvod iz voznega reda. Veljaven od dne I. Odhod It. Linlriiane ici. tel.: 7-io ziufai Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel.. Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Saicburg, hiomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 nutrns Oseoni vlak v smeri: Novo mesto, Srraža-Top!^er Kočevje. ?J 30 pr^ *•>• »đn78 c 8v7-8 oprano In osnaženo 7JB od 35 kr. naprej prodaja C. I. Hamann v £jubl]anio 10.000 parov čevljev! 4 pari Cevijtsv simo 550 K. Vsled i.iyodiwua ogiornnt-aa aslrspl ae odda ah to Dizku rfnu; uar motkil] d par Ženskih <*evi i^v «*rnih «t!i r avin ^ trak u v« 7. modno zhitiuii (xjtli».atj, n jir^ejif- Vprašal-j a uh Ivana Jaxa & sina v Ljubljani, Dunajska •eP jiAata aa av ^S* *BKSa> «4 3 i& Vožnja traja r dni 6 dni ^ir/rS{naPnliKa2apobv^ in ostane z najnovejšimi leta 1905 in 06zgrajenimi veliKans^mi pamiHj Pojasnila daje zastopnic Jtt^GURlCJ, " cind J^Iodvons^e-ulice $\x. 28 Odhod iz jjubljane vsaki ponedeleK^orekjnčetrtekj' tednu. Iadajatelj ia odgovorili nredaik: Basto Pustonl saslek 59^^43 21