lw.%%-.vv.v.'X-y številka 8 INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV Predlogi ukrepov za premostitev težkega finančnega položaja podjetja Že nekaj let se celotno gospodarstvo srečuje z velikimi težavami na področju financiranja obratnih sredstev, v zadnjem času pa je nelikvidnost gospodarstva dosegla že kritično mejo. Nelikvidnost gospodarstva je posledica večjega števriila vzrokov, poglavitni pa so: — povečanje obsega poslovanja brez ustreznega pokritja povečanih obratnih sredstev, — nepokrite izgube nekaterih delovnih organizacij, — investiranje v osnovna sredstva brez zagotovljenih virov. Vsi dosedanji ukrepi za odpravo nelikvidnosti niso bili uspešni, ker pač niso bili učinkoviti pri odpravi osnovnih vzrokov nelikvidnosti. Povsem razumljivo je, da nelikvidna podjetja preko tržnih odnosov ovirajo tudi tista podjetja, ki vodijo pravilno finančno politiko. Prav takšen je trenutni finančni položaj, v katerem se tudi akumulativno in reproduktivno sposobna podjetja borijo s finančnimi problemi. Kaj je likvidnost? Marsikdo še nima prave predstave o likvidnosti podjetja. Likvidnost podjetja je pravzaprav sposobnost podjetja, da ob vsakem — kot gotovina v blagajni in kot dobroimetje na žiro računu pri banki, — kot surovine in material, — kot nedokončana proizvodnja, — kot gotovi izdelki in času lahko plačuje svoje dolgove, — kot dolgovi kupcev za proda-da so plačilni roki dolgov uskla- ne izdelke. jeni s prilivom denarnih sredstev Vsaka od navedenih oblik ima in da podjetje razpolaga z goto- raz]i£no stopnjo likvidnosti, ali z vinskimi sredstvi ter pretežno s drugimi besedami, različno mož-takšnimi drugimi sredstvi, ki se noS£ za čimprejšnjo vnovčenje. vsak čas lahko vnovčijo. Poslovna Povsem likvidna sredstva so goto-sredstva podjetja so v naslednjih vina in sredstva na bančnih raču-oblikah: nih. Vse druge oblike sredstev pa so več ali manj likvidne, če se zaloge ne manjšajo pomeni, da so ta sredstva nelikvidna, ker pač ni možnosti, da bi te zaloge prodali in vnovčili. V normalnih gospodarskih razmerah so dolgovi kupcev po likvidnosti na drugem mestu — torej takoj za gotovino, ker bodo vsak čas vnovčeni. V zadnjem času pa so dolgovi kupcev problematični, ker na splošno primanjkuje denarnih sredstev in kupci svojih dolgov ne plačujejo redno. Likvidnost dolgov kupcev je odvisna tudi od tega, ali dolgujejo likvidni ali nelikvidni kupci. Ker je v zadnjem času vse več nelikvidnih podjetij — naših kupcev, je nastal zastoj v prilivu denarnih sredstev, s tem pa so nastale težave tudi pri nas. Dolgovi naših kupcev so v porastu, zato nam primanjkuje denarnih sredstev za plačilo surovin, izplačilo osebnih dohodkov in drugih potrebnih sredstev za normalno poslovanje. Likvidnost našega podjetja Tudi naše podjetje glede likvidnosti ni nikakršna izjema. Kljub temu, da poslujemo rentabilno in dosegamo zadovoljive poslovne uspehe ter pri delitvi dohodka sodimo med tiste delovne organizacije, ki največ dohodka usmerjajo za pokrivanje obratnih sredstev, smo se znašli v zelo težki finančni situaciji. Naj navedemo samo nekaj podatkov o stanju dolgov kupcev: dolgovi naših kupcev 31.12. 1971 92,988.096,01 dolgovi naših kupcev 31. 3.1972 126,788.717,46 Kot je iz teh podatkov razvidno, so dolgovi naših kupcev v prvem tromesečju tega leta porastli kar za 3,3 milijarde starih dinarjev, že v informaciji o likvidnosti podjetja smo zapisali, da naše podjetje uporablja v obratne namene kar 76,8 °/o lastnih sredstev in drugih trajnih virov. Povsem neutemeljene so torej govorice, da je naše podjetje zašlo v težave zaradi neustrezne poslov- ne politike, pač pa so naše finančne težave izključno posledica splošnega gospodarskega položaja. Težji finančni položaj našega podjetja pa pogojuje tudi odvisnost naše gumarske dejavnosti od uvoza. Po predpisih moramo pri uvozu takoj položiti denarna sredstva, torej nimamo možnosti, da bi finančno nedisciplino naših kupcev prenesli na naše dobavitelje; tudi nimamo večjih možnosti poravnave terjatev in obveznosti. Napačno bi bilo pričakovati, da bodo sistemski ukrepi čez noč odpravili nelikvidnost. Potrebno bo sanirati delovne organizacije, ki poslujejo z izgubo, zmanjšati bodo morali obseg poslovanja tisti, ki za takšen obseg nimajo ustreznih lastnih sredstev, pa tudi nepokrite investicije bo potrebno pokriti. Odprava nelikvidnosti bo torej daljši proces, zato se mora tudi naše podjetje temu ustrezno pripraviti. Nesmiselno je torej čakati sistemske rešitve, pač pa je naša dolžnost, da takoj prilagodimo poslovno politiko nastalim gospodarskim razmeram. Opozarjamo, da bo splošna finančna situacija še težja, na to pa se moramo pravočasno pripraviti. Delavskemu svetu bodo predloženi ukrepi, s katerimi moramo ublažiti finančni položaj podjetja. Mednje sodijo predvsem ukrepi s področja prodajne, nabavne in finančne politike, poleg teh pa bo delavski svet razpravljal tudi o predlogih, ki zadevajo vse člane kolektiva. To sta predloga o rezrviranju 10 % dela bruto osebnih dohodkov in o izplačilu osebnih dohodkov preko hranilne knjižice. Rezervacija 10 % dela bruto osebnih dohodkov Prvi predlog je rezervacija 10 % dela bruto osebnih dohodkov, začenši s 15. junijem do vključno 15. novembra. To pomeni, da bi bili osebni dohodki za mesece od maja do oktobra izplačani za 10 % nižje kot bodo obračunani po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Celotna zadržana (rezerva) razlika naj bi bila izplačana 27. decembra tega leta. Vsak delavec bo ob izplačilu mesečnega dohodka prejel potrdilo o 10 % delu rezerviranega osebnega dohodka. Na rezervirana sredstva bodo obračunane 10 % obresti, ki bodo izplačane skupno z osnovnim deležem 27. decmbra tega leta. Ta obveznost ne bi veljala za delavce, ki so po podatkih socialnega oddelka socialno ogroženi. Po tem predlogu bi podjetju ostalo mesečno cca 95 milijonov starih dinarjev za obratne namene (plačilo surovin), do novembra pa bi na ta način zbrana sredstva dosegla znesek cca 570 milijonov starih dinarjev. Izplačilo OD preko hranilnih knjižic Izplačilo osebnih dohodkov naj bi potekalo v bodoče po naslednjem postopku: — do konca tekočega meseca bi izplačali vsakemu zaposlenemu v gotovini 1.000 din, če odtegljaji in morebitni bolezenski izostanki ne vplivajo na nižji neto mesečni dohodek, — do 15. dne prihodnjega meseca naj bi se izplačala razlika po dokončnem obračunu tako, da se celotna razlika prenese na hranilno knjižico posameznikov (hranilna služba bo organizirana tudi v podjetju). Prednosti navedenega izplačila osebnih dohodkov so naslednje: — vsi zaposleni bi prejeli gotovino do 100.000 starih dinarjev že najkasneje do prvega v mesecu za pretekli mesec, s tem pa bo članom kolektiva omogočeno plačilo raznih mesečnih izdatkov, ki zapadejo plačilu že v začetku meseca; — glede na izkušnje nekaterih podjetij, ki že imajo uveden način izplačila osebnih dohodkov preko hranilne knjižice, lahko ra-računamo, da bo stanje hranil- Nadaljevanje na 3. str. t-k-K-k-K-K-k-K-k-k-k-k-k-K-K-K-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-i * 'k ★ * * ★ * ¥ * * ¥ ¥ ★ * * ★ K delavskemu ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ★ k k k prazniku ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ k k k * vam čestitamo ¥ ¥ ¥ ¥ ★ k k k in želimo ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ k k k k k k k vse na j lepše! ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ k k k k k k k k k Uredništvo ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ k k k k ¥ ¥ ¥ ¥ -k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-*-k-k-k-k-k-k-k-k-A GOTOVO NISTE VEDELI — da smo v letu 1971 porabili za električno energijo 5,714215,00 N din, za obrate I, II, III, IV, za Staro pošto in skladišče Merkur; — da smo za bencin za vsa transportna sredstva plačali lani 93.166,00 N din; — da smo lani porabili za 287.930,00 N din materiala za čiščenje, to je porabljenega materiala za čiščenje strojnega parka, notranjih in zunanjih poslovnih prostorov (Med material za čiščenje spadajo čistila in čistilna sredstva — pralni praški, milo, metle, odpadne krpe, aceton, jeklena volna.); — da smo porabili za 693215,00 N din pisarniškega materiala (papir, mape, svinčniki, obrazci, kuverte, bloki); — da smo lani plačali 140.013,00 N din za časopise in domače in tuje revije, — da je vodarina znašala 302.013,00 N din; — da smo za popravila, ki nam jih opravijo druga podjetja, kot npr. umerjanje strojev, pleskarska dela, popravila in servise avtomobilov, popravila štoparic plačali 2,133.415,00 N din; — da smo lani porabili 3,665.022,00 N din za transport naših izdelkov do kupca in za vse druge transportne storitve, ki jih za nas opravijo tuja podjetja; — da smo za PTT plačali 773.374,00 N din; — da so v lanskem letu znašale najemnine za trgovske lokale in skladišča 1,211.557,00 N din; — da smo za komunalne storitve — kanalščino, odvoz odpadnega materiala, smetarino, lani plačali 453.484,00 N din; — da smo lani porabili za 361.268,00 N din za preventivno zdravstveno varstvo, za mleko in čaj, malice za nočno delo žena in za zdravila za ambulanto prve pomoči; — da smo lani plačali za storitve računskega centra 815.489,00 novih dinarjev; — da so znašali stroški za tiskanje časopisa Sava 110.003,00 N din; — da smo za preglede in meritve Zavoda SRS za varstvo pri delu, za polnjenje gasilskih aparatov, za opravljanje preventivne požarno varnostne službe plačali 193.635,00 N din; — da smo porabili 213.669,00 N din za nagrade in socialno zavarovanje za učence poklicne gumarske šole in za praktikantske nagrade za učence, dijake in študente; — da so bili stroški prevoza na delo in z dela 1,055.237,00 N din; — da smo lani porabili 8.709,00 N din za dodatke za ločeno življenje, za malice za učence poklicne gumarske šole; — da smo plačali 272.984,00 N din za analize in raziskave znanstvenih inštitutov; — da so bili stroški za sodne takse in takse za motorna vozila lani 48.492,00 N din; — da smo za zavarovalne premije porabili 1,503.163,00 N din, od zavarovalnice pa smo dobili vrnjeno za nastale škode 482.016,00 N din; — da so bili prispevki za izgradnjo šol 485.840,00 N din; — da je lani znašal prispevek za koriščenje mestnega zemljišča (plačujemo ga glede na površino), 416.559,00 N din; — da je znašal vodni prispevek, ki ga plačujemo za izkoriščeno ali uporabljeno in za izpuščeno onesnaženo vodo, 744.333,00 N din; — da smo za dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje, to je prispevek za nesreče pri delu in dodatni prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje, plačali lani 1,050.302,00 N din; — da smo za Bosansko Krajino plačali 571.135,00 N din; — da so znašali stroški za material in delo za vse oblike vzdrževanja (investicijsko, tekoče), ki sta jih lani opravili mehanična in gradbeno mizarska enota 6,708.359,00 N din; stroški za material in delo za vzdrževanje, ki ga je opravila elektrodelavnica ter stroški pare pa so bili 7,803.098,00 N din; — da je bilo lani za 171.861,00 N din medsebojnih storitev posameznih delovnih enot. ^Z7n mjm\Mcun/m MIRKO COF Večina se tega vrlega moža ne spominja, kajti minilo je že dvajset let, ko je ostal doma zaradi bolezni. Nekateri, predvsem starejši, pa se ga še dobro spominjajo. Mirko Cof je bil eden naših pionirjev, med prvimi je prestopal prag tovarne na bregu Kokre. Mnogokrat sva se pogovarjala o tem. Bil je živa kronika in morda nihče ni tako do zadnjega trenutka živel z nami. Naše glasilo je prebral od prve do zadnje vrstice in tako ali drugače sporočal svoja mnenja, predloge, ideje. Gotovo najlepše besede v slovo so mu izrekli ob odprtem grobu, kjer so se zbrali številni Savčani: »Takih ljudi dela je malo. Konec leta 1950 si telesno izčrpan odšel od nas, Savčanov, v pokoj. Harmonija tvojega doma, skrb Liko- zarjeve Francke te je onemoglega držala v življenju do sobotnega dne, ko sl, ker si se 40 let razdajal za svojo družinico, odšel tja, kjer uživa večni mir večina tvojih sodelavcev, ki so začeli pred petdesetimi leti orati ledino za bujno rast Save, delavcev upravljalcev. Bil si gumar, s Savo si čutil in živel vse do zadnjega diha. Ko si že onemogel prejemal prvo življenjsko pri-zanje red zasluge za delo, za narod, si v mislih, besedah, v tihe večerne ure setavljal besede zahvale priznaju, ki ti ga je za delo pred odhodom z življenjskega boja namenila družina delavcev, za katere si delal in med katerimi si živel.« »Takega se te spominjamo, Cofov očka, naš Bogo. Naj ti bo lahka zemlja kranjskega polja, z njo, ki si jo imel rad, s katero si živel in dihal. Tvoje drage naj tolaži misel, da si svetu dal vse, kar si zmogel. Spremlja naj jih na pot v naprej tiho izrečena in nepoveda-na misel mnogih črnih gumarjev, ki so te poznali, imeli radi.« MIRKO COF VOLITVE V ORGANE UPRAVLJANJA V dveh, treh številkah Informatorja smo vam predstavili na novo izvoljene člane delavskega sveta in svetov delovnih enot. Pomembnejša polovica dela je za nami, prav tako se je že dvakrat sestal politični aktiv in razpravljali so o predlogih za odbore in komisije. Po mnenju centralne volilne komisije in po primerjavi s podatki o lanskih volitvah so letošnje potekale še bolje: v večini delovnih enot je bil procent neopravičeno odsotnih manjši, prav tako skoraj ni bilo neveljavnih glasovnic. Vsa volišča so bila lepo urejena in označena, volilne komisije v enotah so se potrudile, da so vsakemu voliicu razložili način volitev. Torej ocena volitev 6. aprila: zelo dobro. Kot običajno vam bomo tudi letos s slikami predstavili vse člane delavskega sveta, odborov in komisij. Jože Štular Nagradna križanka Za prvomajsko nagradno križanko razpisujemo pet nagrad: 1. nagrada 60,00 din 2. nagrada 50,00 din 3. nagrada 40,00 din 4. in 5. nagrada po 20,00 din Rešitve pošljite v uredništvo do 15. maja 1972. ZAHVALA Vsem sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov in prodajne službe se zahvaljujem za izraženo sožalje ob smrti moje žene Anice. Zahvaljujem se tudi za prispevek 1290.— din, ki so ga namenili za gradnjo onkološkega inštituta namesto vencev na grob pokojne. Dušan Feldin z otroki SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjeih in kemičnih izdelkov, izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji ČP Gorenjski tisk Kranj Reportaža: prešami izdelki Iz tabele je razvidno, da se je rajo čestih sprememb, ker te povečala izkoriščenost kapacitet in ustvarjajo negotovost. Odnosi naj produktivnosti v obračunski enoti temeljijo na medsebojnem spošto- 151 za 132 °/o, v obračunski enoti vanju in upoštevanju kvalitet, ki 152 za 106 °/o in v obračunski enoti jih ima človek. Če je vodja delov-154 za 124 %, škart, odpadek in iz- ne enote pravičen in pošten, je tis pa se je zmanjšal od 8,35 % »vodenje s trdo roko« malo upo- Po združitvi delovne enoto stiskama II z delovno enoto klinasti jermeni in s priključitvijo sti-skarne I ima 1. 1. 1972 na novo rojena stiskama 262 zaposlenih: poklicnih gumarjev je malo, 28, gumarska tehnika pa samo dva. Za leto 1972 je v Savi planiranih za 22.461 ton gumijevih izdelkov ali po prodajni ceni 485 milijonov 479.066,00 N din, od tega odpade na delovno enoto 15 po obračunskih enotah: obračunska enota 151 6,95 % obračunska enota 152 2,8 % obračunska enota 154 1.— % Če povem, da predstavlja to 10 % celotne proizvodnje bo marsikdo pomislil, da je to malo, pa ni. Kar poglejmo kaj to pomeni: — Asortiman 70 vrst klinastih jermenov po profilih in dolžinah. Okoli 400 različnih vrst izdelkov se zvrsti vsak mesec, pri čemer moramo računati, da imamo okoli 900 komadov domačih kalupov in približno 2.000 tujih. Vse to izdelujemo iz 100—110 različnih kvalitet zmesi. Zaradi take raznolikosti se dogaja, da imamo v eni preši več različnih artiklov, kar vsekakor ni v prid tehnološki disciplini niti kvaliteti. V veliko primerov ima vulkanizer toliko različnih izdelkov in kvalitet na delovnem mestu, kolikor ima etaž. — Stroji so relativno novi, saj so bili kupljeni in montirani ob postavitvi tehnične hale 1964/65, vendar njihova razporeditev in kvaliteta ne odgovarjata popolnoma današnjim zahtevam: prvotni program je bil namreč serijska proizvodnja dveh ali treh artiklov. Ravno tako ne ustrezajo naši tehnologiji na novo kupljene preše 600 X 600, ki jih bomo zdaj predelali. Tudi razmerje konfekcije in oblagainih strojnih enot proti vul-kanizacijskim je 3:1 v slabo vulka-nizaciji. Izdelali bi lahko 3 krat več klinastih jermenov, če bi upoštevali samo konfekcijo. — Delovni prostor (na žalost samo eden) ne odgovarja današjim proizvodnim programom v tehnični hali, saj imamo npr. brizgamo v sredini tehnične hale, okoli nje pa razporejeno adjustažo in oddajo izdelkov. Kako se v pralnem stroju oprani artikli zapraše, ni treba poudarjati. Drug primer so saj smo samo pri vulkanizerjih izgubili npr.: v juliju v 12 delovnih dneh 77 delovnih dni, v avgustu v 23 delovnih dneh 144 delovnih dni, v septembm v 23 delovnih dneh 197 delovni dni. — Z drugimi delovnimi enotami smo in moramo biti v kar se da dobrih odnosih, saj je proizvodnja drugih enot zelo povezana z delovno enoto prešani izdelki. Delovna enota 15 ima namreč skladišče zmesi za celo tehnično halo in vleče plošče skoraj za vse delovne enote, druge delovne enote pa delajo usluge naši enoti. Enako velja tudi za strokovne službe — delo je preveč povezano in prepleteno eno z drugim, tako, da morajo biti tudi interesi vseh služb enaki in težiti k boljšemu uspehu in s tega vidika ni osnov za nerazumevanje. Osebno menim, da vso pohvalo zaslužijo prizadevanje, delo in uspehi inž. Silva Praprotnika na področju pogonskih elementov. — Svet delovne enote zaseda po potrebi, tako ina željo delavcev kot na mojo. Na sejali obravnavamo prdevsem plan in njegovo izvršitev ter delovno in tehnološko disciplino. Precej živahno razpravljamo o vseh spremembah ali dopolnitvah statuta ter pravilnikov. Verjetno najživahnejše in s polnoštevilno udeležbo so bile seje, ko smo obravnavali novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in spremembe priterijev na pogoje dela. Zelo pogosto so bile na porgramu norme, ki so povzročile tudi veliko hude krvi. Delno, predvsem za vulkanizerje, so se norme že uredile, uredile so se tudi za adju- za prvo tromesečje 1971 na 6,18 v tromesečju 1972. — Težav imamo več; omenil bi samo nekaj najbolj akutnih: 0 pomanjkanje prostora za lepljenje reber na transportne trakove, 0 neserijska proizvodnja, tudi samo po 2 komada na leto; posledica tega so že popolnoma neodgo-varjajoče kalkulacije, £ proizvodnja se tako hitro menja (asortiment), energetski pogoji niso najbolj idealni, merilnih instrumentov, s katerimi bi lahko eksaktno kontrolirali temperaturo etaž ali valjev, ne dobimo, čeprav so že več kot eno leto naročeni — rabljen način vodenja. Takemu tudi ljudje zaupajo in ne skrivajo svojega mnenja, predvsem pri individualnem sitku vodja — delavec. — Stabilizacijski ukrepi: Zaradi stanja, v katerem se je znašlo podjetje po devalvaciji, je bila Sava Kranj prisiljena poskrbeti za bolj ekspeditivno in rentabilno poslovanje. Ustanovljene so bile skupine za analizo vrednosti po posameznih delovnih enotah. Skupina za prešane izdelke si je izdelala določen program, s katerim bo skušala pripomoči k večjemu uspehu delovne enote kot tudi celega podejetja. Navajam samo ne- Dipl. inž. Ivo Gerzinič, vodja delovne enote prešani izdelki in vulkanizer Stane Valentar — Delo planerjev, ki skrbijo za proizvodnjo delovne enote 15 je korektno, plani so izdelani mesečno, tedensko in dnevno. Tedenski in dnevni plani so izdelani za vsak stroj in celo za vsako e tažo posebej in to zelo natančno. Narobe je le to, da mesečni plan ne odgovarja tedenskemu, kar povzroča velike težave pri izpolnjevanju planskih obveznosti. Največje razlike so pri transportnih trakovih. Obveščanje članov kolektiva je v Savi vzorno z Informatorjem, vsa dodatna obvestila, ki so potrebna za nemoten potek dela tako v proizvodnji kot v organih upravljanja v delovni enoti pa posreduje delavcem ves vodilni kader ter člani ZK. V odelku so osebni dohodki dobri, saj od 244 zaposlenih s polnim delovnim časom prejema 193 delavcev osebne dohodke med 1.600,00 in 3.000,00 N din. PREDLOG UKREPOV Nadaljevanje s 1. strani nih vlog pri nas doseglo poprečje najmanj 300 milijonov starih dinarjev, zaradi tega načina izplačila osebnih dohodkov pa ima podjetje prednost pri najemanju premostitvenih kreditov pri banki. O predlogu za izplačilo osebnih dohodkov na hranilne knjižice se bodo najprej opredelili zbori delovnih enot, na podlagi njihovih odločitev pa bo o tem predlogu dokončno sklepal delavski svet. Po prvem predlogu naj bi bil razpisan referendum, o čemer bo odločal delavski svet. Torej se bo lahko vsak član kolektiva opredelili in po svoji presoji odločil za ali proti. Odločali bomo torej o lastnem prispevku o premostitvi finančnih težav. Pri tem se moramo zavedati, vse to vpliva na delo analitikov kaj točk delovnega programa sku-časa, zato manjka tudi precej pine: norm za neserijske artikle; A izboljšanje delovne discipline; ® zelo pereč problem pa je po- delni uspehi se že poznajo pri bolj- pravzaprav pomagamo sami se-polno pomanjkanje norm pri do- izkoriščenosti strojnih kapaci- bi, kajti če si ne bomo zagotovili končevalnih delih, ki so ročna tet, kar je razvidno iz primerjalne reprodukcijskega materiala, potem (stiskanje, izsekavanje); tabele 71/72, bo vprašljiva tudi višina rednih ™, ~ ----------- ^ od^ja^jetn priha^anj^novih^uče- ® spremCn,ba tehnologije pri to- "ezaS "mdi"’višina0 sidadov Ta stažo za vse serijske izdelke ven- ^^ši deloj3 rezultati. ’ da^L^c"5^ ve^traTov ‘-esticije, stanovanjsko izgradnjo dar je ostalo še veliko artiklov _ lo narrihA ,, _ pav_ dal0 za cca 20 vcč trakov, jn drUge skupne potrebe. brez izdelovalnih časov, predvsem zato ker so neserijski. V oddelku upamo, da se bo stanje sedaj, ko je biro za študij dela dobil novega sodelavca, hitro izboljšalo, tako da si bodo tudi delavke pri striženju in izsekavanju lahko uravnavale svoje osebne dohdke s pridnostjo in boljšo storilnostjo, ne pa s svojo prisotnostjo. Take probleme in pa problem medkebojnih — Kaj je narobe v Savi? — Pavšalne izjave! Npr. v obračunski enoti klinasti jermeni nihče nič ne dela. V obračunski enoti prešani izdelki samo goljufajo ipd. Mislim, da takih izjav ne bi smelo biti, saj ne ustvarjajo niti dobrih medsebojnih odnosov niti dobrega počutja prizadetih v kolektivu. Vsi v delovni enoti 15 radi sprejmemo objektivno kritiko in ® rekonstrukcija oziroma popravilo strojev v proizvodnji klinastih jermenov, s čemer se pričakuje cca 10—15 % povečanje proizvodnje. OPOMBA: Obširnejšo informacijo o tem bomo objavili v Informatorju. ______________ ___________odnosov obravnavamo na sejah ki in a s U "jermeni poleg konfek- svetov delovne enote kot tudi na skušamo naše napake popraviti, če cijskih strojev imamo nameščen sejah družbenopolitičnih organiza- nam jih kdo pokaže in dokaže. granulator, postavljamo štirivaljč- c'i- —.O uspehih je težko govoriti, saj pravi pregovor: »Lastna hvala se pod mizo valja«. Lahko podam samo nekaj primerjalnih podatkov, in sicer za prvo tromesečje 1971—1972: ni kalander in brizgalni stroj za brizganje zračnic za delovno enoto 13. Kdor pozna tehnologijo kli-nastah jermenov ve, da mora biti prostor brez prahu, plošče za konfekcijo čiste, omenjeni stroji pa predstavljajo leglo prahu. V poletnih mesecih je temperatura v tehnični hali, predvsem pri prešah zelo visoka, ventilacija pa zelo slaba, tako da odpiramo vsa vrata in je v hali velik prepih, kar se odraža tudi v bolniških dopustih, — Z disciplino ni večjih problemov, ima pa vsaka enota kake »probleme«, katere je potrebno obravnavati induividualno. Z ljudmi se ne da delati po formuli, vsak človek je celota zase. Vsi pa si želijo varnosti in poštenosti, ne ma- ton OE 151 kg/prod. človeka ton OE 154 kg/prod. človeka ton OE 152 kg/prod. človeka leto 463,03 293,33 927 701 146,43 136,07 2.370 2.230 68,47 52,66 652 527 1972 1971 Anketa je pokazala Pred kratkim smo izvedli anketo, s katero smo želeli ugotoviti kaj savčani menijo o tem, da bi vsak mesec na javnem mestu prikazovali izplačane osebne dohodke za vsakega zaposlenega v Savi. Za mnenje smo vprašali več kot tristo delavcev oziroma nad 10 °/o vseh zaposlenih. Na vprašanja so odgovarjali delavci z vseh kategorij delovnih mest. Rezultati ankete kažejo, da je polovica Savčanov za javno prikazovanje plač, druga polovica pa proti. V nasprotju s pričakovanji niso toliko proti strokovni delavci kot pa delavci na NDM in PDM. Ker je znano, da plača bolj vpliva na nezadovoljstvo kot na zadovoljstvo, smo se odločili, da ne bomo javno prikazovali višine izplačanih osebnih dohodkov za vsakega posebej ampak kot doslej, z Informatorjem po delovnih enotah ali skupinah. MARIJA OMIŠAN STANKA MARTINJAK CILKA ROZMAN KARL BEGUŠ Nagradna skandinavska križanka D, 5