8.oktobra je minulo enaintrideset let, odkar je zatisnil oči Dr. Janez Evangelist Krek. Bil je duhovni, politični in socialni voditelj Slovencev. S svo= jim življenjem in s svojim delom, ki je bilo sad čistega postenja,vse obsegajoče ljubezni do svojega naroda in neomajne vere v njegovo sve tlo bodočnost, je vsemu narodu pokazal, kakšna mora biti pot sloven= skega patriota: pot krščanske dejavnosti in ljubezni do vsakogar,pot neprestanega dela in žrtvovanja za politično in socialno svobodo ta= ko vsega naroda kot vsakega poedinca. predvsem pa je Dr.Janez Evange list "z vsem svojim življenjem dokazal, da je laž tista beseda o dvoj ni morali, temveč da je morala povsod in vselej samo ena, doma za pe čjo, na širni cesti., na razburkanem shodu, na zaupnem sestanku in v državnem zboru. Dokazal je, da poštenost ni suknja, ki se jo da v pr e onJi sobi zamenjati'za svetli irak ' sebičnosti" /Ivan Cankar/. Kot duhovni oče Majniške deklaracije je razširil osnovni sloven= )ski politični program Zedinjene Slovenije na južnoslovansko zvezno skupnost.. S svojim socialnim delom, kateremu je doprinesel svoje zdravje in vse svoje imetje, se je tako približal preprostemu slovenskemu člove ku, da ga je ta ljubil in spoštoval kot svojega očeta. Ob njegovi smrti, baš ob zori nastajajoče Svobode, je v bolesti zadrhtel ves narod, saj je izgubil tedaj, ko bi ga najbolj potreboval, svojega učitelja in vodnika, ki ni govoril o ljubezni do naroda in do movine, ampak je to ljubezen izpričal s svojim delom in večnim žrtvo vanjem - saj je dal svojemu, narodu najvišjo žrtev: svoje življenje. Njegovo življenje, njegovo delo in žrtvovanje, nam mora biti stal ni opomin, da je pravo krščanstvo v spoštovanju Stvarnika in njegovih zapovedi, vedno in povsod, da je ljubezen do bližnjega temeljna zapoved vsakega krščanskega človeka; da ni Slovenec samo oni, ki politično tako misli kot jaz, ampak da je Slovenec tudi oni, in vsakdo,, ki se prišteva k slovenskemu na= rodnemu občestvu, četudi v mnogih ozirih drugače misli kot jaz;danam reč pravo domoljubje ne pripada nobeni stranki; da ni narodove svobode samo s politično osvoboditvijo, ampak da je socialna svoboda politični enakovredna in enako potrebna* Predvsem je dr.Janez Evangelist Krek bil človek, ki je v vsakomur videl sočloveka, ga kot takega cenil, spoštoval in ljubil . Zato je z vsem svojim.življenjem in s svojo poslednjo žrtvijo najbolj zaslužil resnično priznanje, da je med vblikimi Slovenci - največji! KLIC TKI G-IA VA Št. i?. € SPOZNAVANJE. Nihče ne more oporekati trditvi, da je. prav spo= z nav ang e ono,, kar .nam omogoča graditi opore za živ = Ijenje. In to v veliki meri. Vendar pa smo dolžni od preti srce. sprejeti vase spoznana dejstva in jih - ne oziraje se na dražbo, socialne in moralne okoliščine - uvrstiti med zbirko spoznanj, kz katerih si začrtamo smer in pot k dobremu! Vzemimo tale primer: Kaj je doživel, kaj je pretrpel, kaj je spo znal in česa se .je naučil Slovenec, emigrant, star.petindvajset let, zaposlen v Angliji kot rudar. Do izbruha vojne leta 1941 je Živel s starši srečno in veselo. Na to pa so ga Nemci izgnali v Srbijo, kjer so starši dobili zaposlitev, fanta pa je navdušenje zaneslo v partizanske odrede. A spoznal je in ušel, pretolkel se je preko Ustaške Hrvatske v Slovenijo. Italijani so. ga pri množičnih aretacijah zajeli in deportirali na Rab. pr e dno je Italija kapitulirala, je bil poslan v Treviso. Od tam so ga posla li Nemci v Ljubljano. Taval je lačen in brez sredstev okrog in konč= no vstopil v domobranstvo, da se je rešil gladu. Boril se je po Do = lenjskem, maja 1945 se je umaknil na Koroško, bil predan, se prebil nazaj, životaril je tri leta po avstrijskih DP taboriščih, se odlo = čil za Anglijo in bil poslan v rudnik. Da, to je doživel in kaj je pretrpel more biti jasno vsakomur. In kaj je spoznal: Spoznal je trhlost, zaslepljenost, mržnjo, strankarstvo in sovra štvo, ki je bajno cvetelo v Sloveniji pred vojno. Spoznal je nespo = sobnost onih, ki so vodili narod. Spoznal je, da je to privedlo d o dejanj, nevrednih Slovenca; trganje slovenskih zastav in paktiranje z Italijani in Avstrijci. Spoznal je laž in prevaro internacionalnega komunizma. Spoznal j$ kako neomejena svoboda napravi iz človeka zver. Spoznal je nasilje in zahrbtnost drugega totalitarizma - italo -nemškega fašizma. Spoznal je može, ki so bili v nesreči poklicani ohraniti narod s skupnim naporom vseh narodnih sil, ki so bili poklicani združiti Slo vence, prav vse Slovence, v skupnost, ki bi mogla kljubovati terorju. Spoznal pa je tudi, kaj so ti možje delali, kako so se kosali med se boj, kdo bo na višji lestvici, kdo bo imel avto, kdo bo imel založe= no shrambo doma, kdo bo varno prinesel svojo glavo skozi vojni vihan Spoznal je razcepljenost emigrantov-Slovencev, spoznal je hujska če, spoznal je laž in hinavstvo, ki sta se še bolj razcvela v emigra ciji, spoznal je, da je ponovno onim, ki mj bi emigrante vodili,več "trdno mesto" - za vsak slučaj če se vrnemo - kot pa usoda emigran = to Vi Spoznal je žalostno dejstvo, da ni naroda v emigraciji, da so le stranke in strančice... Spoznal je, da so le komunisti oni, ki izrabljajo najbolj beda = sta nesoglasja, med emigranti. Česa se je naučil? Verovati v kaj več kot v denar in "stolček'1. Delati - ne zase, ampak za druge, za Slovence. In - naučil se je misliti s svojo glavo. Drobnič Andrej ät.ß. KLIC TRIGIAVA Str,3* Pred kratkim ao naši 5i ta tel ji brali porodilo o uradni, knjigi,ki jo je izdal Odbor za zunanje, zadeve ..ameriškega senata, »Strategi ja in taktika svetovnega komunizma". Ta knjiga ima ved delov in je bil se= daj izdan IV.del pod naslovom "300 vodedih komunistov"/Five Hundred leading Communists/. 0 prvih dveh delih je bilo govora že v "Ne slo=: vanstvo - KP" v 3.št. "Klica Triglava". Tretji del obsega porodila o položaju v raznih predelih sveta /doslej; Državni udar v Pragi in o Komunizmu na Bližnjem Vzhodu./. IV.del bi lahko označili kot "Črno listo".ljudi, ki so neposred= no kot najvišji funkcionarji v organizaciji svetovnega komunizma kri vi in odgovorni za to, da ni dobil svet koncem poslednje vojne toli= ho zaželjeni mir, ampak zmedo, ki so jo komunisti zanetili z namenom, da nacifašistidno diktaturo zamenjajo s svojo v dobi, ko se je zdel nekaterim komunizem sila nedolžna stvai-, k čemur je še pripomogla si cer dobronamerna politika zapadno-demokratičnih sil. In lahko rečemo, da ako ni uspelo komunizmu doseči cilja takrat, ko je bil duševni in fizični teren človeštva sila "mehak" in sprejemljiv za komunistične potegavščine, potem mu ga bo možno še toliko manj doseči danes in v prjkodnjih dneh, ko je ta. "duševni in fizični teren" človeštva že za dobil napram komunističnim vabam tršo kožo. Knjiga obsega 506 imen najvažnejših komunistov izven SovjetskeU= nije; izvzete so le nekatere države, kot n.pr, Turčija, kjer je bil ustreljen vsakdo, komur se je dokazalo, da je član komunistične par= tije in kjer so bila na ta način izpodbita tla razvoju komunizma ter zato sploh ni možno označiti nekih vodilnejših osebnosti. Na splošno velja pravilo, da so se pokazali na površju le po ena ali dve osebi, ki so predstavljali komunistično akcijo v neki deželi in katere je ko munistična propaganda nato stalno povzdigovala, pravi predgovor t e knjige. Zato je zelo težko ugotoviti s točnostjo življenjepis komuni stičnih voditeljev, ker se to običajno skriva pred javnostjo.V glav= nem komunistični vodje niso proletarci in jih je najmanj ena petina izmed njih akademsko naobražena. 'Pripadajo pa vsem mogočim poklicem, .od učiteljev in arhitektov ter doktorjev, pa do inženirjev, advoka = tov in gospodarstvenikov. Ena četrtina jih deluje kot organizatorji delavstva, ena tretjina se jih bavi z novinarstvom in najmanj ena če trtina izmed njih se je udeležila raznih partizanskih borb, bodisi na pram nacistom ali drugim. Več kot deset odstotkov teh vodečih komuni stov je "Špancev", t.j. udeležencev španske državljanske vojne. Da = nes jih je okroglo ena petina na ministerskih položajih v raznih dr= žavah, medtem ko jih je približno dvesto v raznih parlamentih kot na rodni poslanci. Pclovica teh "500" je pričela delovati v KP z 1.1922 ali pa še popre je, medtem ko se jih je tri četrtine pridružilo KP- i po Trockijevem pobegu v 1.1927. Črna lista "Nürnbergovcev št.2." obsega sledeče jugoslovanske ko munistes SLOVENIJA; Dr.Aleš Bebler,- Edvard Kardelj in Boris Kidrič ; HRVATSKA: Joap Broz-Tito, Vladimir Bakarič, Gen-polk.Gošnjak IvarU3en -polic.Kosta Nadj iz Vojvodine; SRBIJA: Moša Pijade, Blago je Neškovid, Vladimir Dedijer, Milentije Popovič, gen-por. Maslarič Božidar, gen-polk. Koča Popovič, gen-polk. Aleksander Rankovic, gen-polk. Sre ten Žujovič; ČRNA GORA; Gen-polk. Peka Dapčevič, gen-polk. Milovan Dji = las in gen-por. Svetozar Vukmanovič; MAOEDONIJA: Andreev Bane in Dmi tar Vlahov. Boris Kidrič je gospodarski diktator Jugoslavije, Edvard Kardelj zunanji minister in Aleš Bebler njegov pomočnik. ^ «, wüt/lk CAMBRIDGE.- V domovini je umrla mati g.dr.Alojzija Ku= harja v visoki starosti - 36' let. V januarju 1944. so Nem ci ustrelili njenega soproga« starega 82 let, pred njenimi oSrni na dvorišču, a šest me= /frQ y-ff u.»'WX j. U, ri Lvolšič Stanko, zidar, Sv.Martin pri Mariboru; Ferlež Jože, Devica Ma rija v Polju; Globačnik Srečko, uradnik MLO, Maribor; Kadunc Milan -"Maks", Ljubljana; Kamberger Anton, Žitečka vas; Kobal Miloš, Ljubija na; Kos Lovro, Dobrava pri Ljubljani; Kovačič Rafko, Duplica pri Kara niku; Krapeš Janez, Ljubljana, Cesta v Mestni Log; Kumar Miro,major, Brezovica pri Ljubljani; Kump Štefanija, profesorica, Ljubijana;CgrLn Ivan, kapetan, Ribnica; Ogrizek Miloš, kapetan, Maribor; Pečar Franc, učitelj, Kranjska gora; Pirš Janez - "Luka", Radomlje; Pleteršek Jo= že, trgovski pomočnik, Mokronog; Porenta Franc, natakar v Domu JA v Ljubljani; Porenta Viktor, kapetan, Ljubljanski grad; Rozina Jože -"ing.Starc", Maribor; Silij Ervin, Ljubljana, Grad; Silij Miloš,Lju» bljana; Svetina Cveta in njen mož Svetina Igor, podpolkovnik, Ljubija na, Vodovodna c.4.; šali Anton, Duplica pri Kamniku; škrabelj Roza , trgovska pomočnica, Novo mesto; Šumak Drago, poročnik, Ljutomer; Vr= hovc Ivanka, Kozarje. Zasedanje Glavne Skupščine Organizacije Združenih Narodov v Pari ku je v teku prvib 14 dni jasno pokazalo težave v zvezi z rešitvij o zastavljenih problemov. SoSR je kratkomalo ho-teka vreči z dnevnega re da večino točk zasedanja, kar pa ji ni uspelo. Toda s tem stvar ni rešena, ker SSSR dosledno nasprotuje vsem predlogom zapadnih sil. Ko misija za kontrolo atomske energije je predlagala mednarodno kontro= lo od kraja pridobivanja surovin, t.j. od rudnikov, pa do končne iz= delave produkta, tako, da ne bi bilo možno nikomur ničesar prikriti. SSSR je ta predlog odbila in zahtevala, da se uničijo najpreje vsa že izdelana atomska orožja, nato pa da se uvede kontrola. USA je to od= klonila, češ, da medtem ko bi jih USA uničila, bi jih SSSR zadržala, ker ne bi še obstojala kontrola. Ali bi bilo možno SSSR kasneje pri= siliti, ako bi mednarodna kontrola pokazala, da SSSR še poseduje ta= ka orožja? Višinski je hotel napraviti na delegate vtis, kot da SSSR že poseduje atomsko bombo. V preteklih dneh je bilo objavljeno tudi neko poročilo iz Švice, da so tamkajšnji znanstveni aparati zaznamo= vali precejšnje potresne sunke iz ruske smeri, kar bi dalo slutiti o eventuelnih eksplozijah. To naj bi bili baje poskusi z atomskim orož jem. - Javili pa so tudi iz Perzije, da je bilo preko 200 mrtvih in več tisoč ranjenih zaradi potresa. Toda to nima nikake zveze s poro--= Čilom iz Švice. USA, Anglija in Francija sta predali vprašanje blokade Berlina -Varnostnemu Svetu. SSSR je odbila sodelovanje pri razpravi tega vpra šanja, ker trdi, da to ne spada v območje Varnostnega sveta, marveč Sveta zunanjih ministrov štirih velesil, ker je Derlin del Nemčije , katere vprašanja se obravnavajo med velikimi štirimi, ne pa pred UNO. Zapadni zavezniki trdijo, da ni tu vprašanje Berlina - nemško vpraša nje, ki se tiče premagane države, marveč vprašanje blokade, ki je na perjena proti trem zapadnim okupacijskim silam. Sapadni predstavniki se tudi vprašujejo, kdo bi reševal vprašanja, ki jih ne morejo reši= ti Štirje Veliki? Verjetno UNO, katerega Varnostni svet je najvišji organ. Ko je Varnostni Svet usvojil z 9;2 predlog, da se obravnavata Str. 6.. KLIC TRI C-JAVA Št. 5. zadeva, so Sovjeti odbili, da hi spregovorili eno samo besedo se na= prej. Varnostni Svet ni doslej dosegel nobene povoljne rešitve in so njegove seje odložene.- Marsiiallov pomodnik je izjavil, da ne more za gotovi ti mirno rešitev tega vprašanja. Zapadno-evropska unija med Anglijo, Francijo, Belgijo, Holandsko in Luxemburgom, ki je osnovana v obrambne svrhe, je postavila skupno vojaško poveljstvo, ki mu stoji na čelu dosedanji šef Britanskega im perialnega ge ne ral-štaba Field-Marsiial Lord Montgomery. Poveljnik* za skupno mornarico je francoski Vice-Admiral Robert Jaujard, za letal= stvo pa verjetno šef britanskega letalstva Lord Tsdder. Vojaški šefi Jni je so pričeli z razgovori glede na vzporeditev vojska držav Unije, njihova oprema, vežbanje in orožje. Poleg zapadno-evropske obrambne unije in skandinavske obramba e zveze med Švedsko, Norveško in Dansko, se predvideva še tretja zveza, ki jo bodo tvorile države Arabske Lige in Turčija ter morda Perzija. K tej zvezi bo prišla v poštev tudi Grčija. Za pristop k zapadno-evropski obrambni uniji se je priglasila tu di Italija.- Načelnik italijanske vojske je bil na obisku pri arnbriA škem poveljniku Berlina, gen. Clay-u. Predsednik senatnega odbora ameriških oboroženih sil .senator Gur ney je obiskal v Madridu generala Franca in po končanem razgovoru iz javil, da se je predolgo odlašalo s sprejetjem Spaxiije v Org.Združe= nih Narodov. Vsakdo, ki je zainteresiran na proti-komunističnem odpo ru, bo pozdravil Španijo v OZN, je dejal.- Ameriški uradni krogi pra vi jo, da ameriška vlada podpira odločitev OZN, ki je odredila preki = nitev diplomatskih odnosa jev med Francovo Španijo in članicami Zdru^ Ženih Narodov.- Španski socialisti in monarhisti■v emigraciji so do= segli sporazum, na podlagi katerega so izročili posebno spomenico si lam Zapadno-evropske Unije in vladi USA. V tem memorandumu je baje izražena želja, da bi Skupščina OZN vzela v pretres špansko vpraša = nje in sprejela odločitev, da se v Španiji izvedejo svobodne volitve, ki bi, po njih mnenju, zrušile sedanji Francov režim.- Splošno pa je mnenje, da se brez dejanskega posega v španske zadeve ne bo moglo ni česar doseči.- Franca sedaj podpirajo nekateri zelo vplivni Američa= ni in nekatere južno-ameriške države. V Franciji so izbruhnile obsežne delavske stavke, zlasti v pijemo govni industriji. Izgleda, da bodo podvzeti ostri ukrepi in da obsto ja možnost, da bodo stavkajoče delavce vpoklicali v vojsko in jih na to kot take poslali nazaj na delo. V Angliji se vrše zborovanja, na katerih predstavniki vlade in o= pozicije drže govore o namenu regrutacije za vojsko. Na mnogih se = Stankih so komunisti poskušali izzvati nerede, kar pa se jim ni po = srecilo, ker je najatopila^ golici ja in vo.jska-» Pojavili so se letaki sTnapisi "Mir - ne vojna!". '&.Shurchlil je v svojem govoru dejal med drugim: "Trenutna meja Azije je na Elbi.- R.A.F. potrebuje po 1000 regrutov m teden. » jjlSTNIOA ^UHEDNIŠTVA Za grob pokojenga Karla Zbačnika je. doslej nabranega L 32-4-9»Da rovali so iz Blackshaw Moor-a 5 sh., iz Buxtona 5 sh., Leamington Spa 10 sh. in iz New Mostona /Manchester/ 10 sh. Vsem Bog plačaj! + + + + + + Dopisujte v naši rubriki ''Javno mnenje" in "pošta". Obveščajte se med seboj! Izmenjujte misli! Poravnajte naročnino! Vse Postal Orderje in dopise naslavljajte: "Klic Triglava", Miners Hostel, Two Gates, Tamworth Staffs.»England. Naročnina znaša 24 sh.letno odn. 12 sh.polletno in 6 sh.četrtletno.