Številka 314 TRST, v petek 13. novembra 1908 IZHAJA VSAKI DAN mmmm tedi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dorabergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CLNE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 et. mm, osmrtnico, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. nm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljca vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj f a 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave -Edinosti1*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti44- Tečaj XXXiil Cdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I NAROČNINA ZNAŠA «««» u vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroe&ina nm. nedeljsko irdanje ,,EDINOSTI" »tane : ••!»* __ letno K 5-20, pol leta a OO ^ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost*4. - Natisnila tiskarna konsorcjja lista Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti st. 18. PoStno-hranilnftnl ra?un št. 841 652. TELEFOM SL 11 57. BRZOJAVNE VESTI Dezelaozfoorske volitve sa Niie-At atrijskem. DUNAJ, 12. — Na današnjih čfeželno-zbor&kih velitvah v veleposestva je bi'o izvoljenih 1 '2 astavovernih ia 4 konaervat.vni Car je odklonil prošnjo finskega senata glede vor z ministrom povsem prisrčem. Zelo za- voritov, ljubljencev in žensk, do čim ao t m poslanci. Ogrska posl^&aka zbornica. BUDIMPEŠTA, 12. — Zbornica je danes razpravljala o manjših zakonskih načrtih. Med drugim je razpravljala o zakonskem nacrtu glede dogradnje vodnih cest, za kar je deločesih 192 milijonov. Poljedelski minister _Daranyi je pobijal trditev hrvatskega del. Šurmina. 耚f*ča se postopa s Hrvati po mačehevsko. Predloga je bi'a vsprejefca. R&r.pust zveze železniških de.svcev. BUDIMPEŠTA. 12. — Trgovinski mi-ništer Ki sat je včeraj v sporazumu z ministrom za notranje efcvari ic hrvatakin: banom zazpuitil zvezo železniških delavcev in odredil, tffij glavno mesto prevzame premoŽenje zveze. Ban Rauch in zagrebški stapan. ZAGREB, 12. — Župan Amruš je prišel včeraj v banovo palačo in zaprosil avdijccco pri banu. Rauch ni hotel župana vsprejeti. Avstrijska specijalna mirili a pri papesu. RIM, 12, — Semkaj je ..prišel knez Sclnvarzenberg s specijtlno misijo, da v imenu cesarja Frana Jo9ipa čestita papežu povodom njegove zlate maše. Nesreče. dovoljen je z vspshrm svoje misija v Parizu ter potuje direktno v Fez, da poroča Mulej IfofMu o svoji misiji. PFTROttR A p«tr brz. » ^ — podelil ustavo. Črnogorec je vojak, in edinc-le ^ojak. Kakor tak je naučen na pokorščino in Crnigori vsi vladni akti edino in izključno le plod vladarjeve velje. Zbog tega je kcez Nikolaj napravil morda največo pogreško s tem, da je narodu I NEW-YORK, 12 — V minoli noči sta^ blizu Chavenne trčila skupaj dva tovorna vlaka. Ubitih je biis 12 delavcev, ki bo še le mala etsa delali na Union Pacifiški že- iCZD1 C U DUNAJ, 12. — Ob 1 uri popoludne sta pri Aspercskem mostu trčila skupaj voz. električnega tramvaja in avtomobil ognje-gas cev. A7towobil ic tramvajski voz sta bila poškodovana, da ognjegasca pa ranjena. HA1LM, 12. — Sinoči.je v rudniku Radbot trierske rudarske družbe eksplodiralo ogle i prah. Od 360 rudarjev, ki so se nahajali v revu, jih je bilo 36 večinoma težko ranjenih. 150 rudarjev, ki so zaprti v rovu, so baje izgubljeni. HAMM, 12. — Doslej so našli 27 mrtvih« PARIZ, 12. — Avtomobil, v katerem se :e vczil industrijalec Hilarij Hajcn in še dve drugi esebi, se je provrnil. Hayon je bil takoj mrtev, njegova dra tovariša sta bila pa nevarno ranjena. HAMM, 12. — Do 2 ure popoldne so spravili na dan 3H trupe). Trideset težko ra njenih rudarjev so preneali v tukajšnjo bolnišnico. 31'den teh je že umrl. V rovu še vedno gori. HAMM, 12. — Eksplozija se je pripetila kmalu po 4. uri ob silnih detonacijah, razmer a fic9kih čet ia glede prošnje za razveljavi jenje manifesta od 12. junija 1890, o finski pošti. Bolgarsko turška, po grajanja. SOFIJA, 12. — Tukajšnje politične kroge je vznemirilo dejstvo, da so se bolggrsko-turška pogajanja vstavila. Zrakoplovstvo. •PARIZ, 12. — V Saint Auber sar Orne je prispel balon. Osebe, ki Su bile vonjem, 60 izjavile, da so nemški častdki in da so se sinoči t B-srolinu dvignili v zrak. Trgovska iola na Krfs. i£RF, 12. — Grška vlada namera v*, ustanoviti tukaj trgovsko šolo, b.i kateri se bo predavalo tudi v albanskem in turškeffi. ježiku. Vojni proračun združenih držav. WASHINGTON, 12. — Tojni tajnik Wright zahteva v vojnem proračunu za 19G9. znesek 500.000 dolarjev za nakup letalnih strojev, vodljiv.h zrakoplovov in aeroplanov. DOGODKI Nil BALKJUtU. S Črnegore. Cetinje, dife 9. noveaatra. L Nikola Petrovie-Njeguš, knez in -gospodar Ornegcre! Kateri Slovenec ga že ne pozna iz s!ik, ki ga nam predstavljajo vedno v narodni noši?! Junaška postava je tc, dostojna vladarja kršne Čmogcre ! Neki nemški pisatelj ga primerja z Bismarckom. In to po pravici. Treba samo primerjati 'sliki Bismarcka in kneza Nikole. Ob prvem pogledu pada v oči ona sličnost potez, ki kažejo eoeržijo, železno voljo in močan duh. Postava kneza Nikole je imponejoča, pogled ojster, glaa krepak, a ip&k prijeten. In da se je rodil mesto v hribih Črnegcre, v kaki Petrograjski palači, bi bil Nikola gotovo postal slovanski Bismarck ! A tako je njegov silni duh navezan na ozke meje Črnegore, kjer bi kak drug vladar nepozabljen živel in nepozabljen umrl. Knez Nikola pa ^i je znal pridobiti ugled in spoštovanje, ki niBta v nikaki primeri z velikostjo državice, ki jo vlada« In ko bo bo doči zgodovinar opisoval zgodovino Slovanstva, nikakor ne bo mcgel prsiti molče, ali s par vrsticami, preko Nikolaja I., kneza Črnegore 1 Na zunaj je Nikolaj I. moderen vladar, izurjen diplomat, in velik pe3nik-rodoljub; na Ogenj se je čimdalje bolj razširja). Rešilno znotraj pa ni drago, nego absoluten vladar, moštto je moralo vsled tega ustaviti svoje skoro bi rekel: despot. delo in so gasilci pričeli gasiti. V rovu je še| Ko sprejema poklonstva narodnih pc nad 300 ljudi. Skoraj izključeno je, da bi se; slanstev, napravlja v^ svoji dragoceni^ narodni ;ib rešilo. Dospelo je semkaj mnogo rešilnega * ' moštva. Nova angležka vojna ladij a. LONDON, 12. — Nova bojna ladija noši utis vladarja, kakoršne si morda predstavljamo iz pra?ljie tisoč in ene noči. Zdi se, da smo postavljeni nazaj v dobo Faraonov, Darijev, Krezov in Čirov. Na zunaj je on moderen, danes celo ustaven vladar, do- razreda „Dreadnought", Bellerophon«, se je fii . na ZQotrai len 6amodržeCj v včeraj površna s svoje poskusne vožnje, m-, marsitaterem oziru navaden orijentalski despot, trost ladije znaša 22 v ozlov. _ j Ali on je morda edini vladar na svetu, k i Marokanska misija v Panau. ;res tudi vlada sam, s svojo voljo, ne PARIZ, 12. — Kaid Lašimi, vodja ma-1 da bi bil pri tem odvisen od vplivov raznih rokanske misije, ki jo je včeraj vsprejel mi-, klik in dvorskih intrig ! Mnogi drugi vladarji ni»ttopi!e nemške čete v akcijo Avstriii v priiog. bi marširale v Nemčijo od ene strani francozke, od druge ruske čete, dočim bi angležka mornarica gotovo ne držala križem rok. Italija bi v slučaju, najugodnejšem za Avstrijo, ostala nevtralna. Po dovršeni vojni izgledal bi zemljevid Evrope povsem drugače nego danes. Perspektiva za Avstrijo je na vsak način vrlo slaba. Pridobiti pravzaprav ne more v nobenem ilučaju nič, dočim lahko izgubi vsr. Mi Črnogorci, Turki, Srbi in Bolgari smo baje barbarske države, Avstrija pa se ponaša, da je kulturna država; v tem nui-nejo dolžnost bi jej bilo, da prepreči prelivanje krvi, ki jej ne more donesti nikake koristi.41 * * * Sporočam vam te izjave odličnega » rno-gorcf* kakor dragocen prispevek k razumevanju dogodkov, ki se vrše sedaj na Crnogori in v Srbiji. IZ BOSNE. Deputacija mesta Sarajeva v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 12. Včeraj semkaj dospela deputacija mesta Sarajeva S6 je danes predstavila miniBterskemu predsedniku \Ve-kerlu in je prišla tudi v poslansko zbornico Bosanski Židje pri cesarju. Cesar je v sredo vsprejel deputacijo bosanskih Židov, ki so se mu prišli poklonit. Deputacija je štela 30 členov. Nagovor vodje deputacije na cesarja io cesarjev odgovor je deputacija vsprejela z „Zivio-klici. Fran Ferdinand v Bosni. Kakor javljajo iz Dunaja, je prestolonaslednik Fran Ferdinand sklenil, da pojde prihodnje leto v Bosno, kjer ostane osem dni ter obišče vsa veča mesta, izlasti Sarajevo. Srbsko-mohamedanski protest. DUNAJ 12. „Arb. Zeitung*' poroča iz Sarajeva, da je srbsko-mohamedanska opozicijska stranka poslala skupnemu finančnemu mioistru baronu Burianu brzojaven protest proti poklonstvu sarajevskega občinskfgi zastopstva cesarju in proti potovanju nobame-danske deputacije pod županom Kulovićem na Dunaj. Brzojavka pravi, da so te manifestacije v nasprotatvu z čutatvi večine prebivalstva, ki se ne strinja z aneksijo Bosne in Hercegovine po Avstroogrski. IZ SRBIJE. Sistiranje predavanj na beligrajskem vseučilišču. Vseučiliščna mladež v Belemgradu je poslala rektoratu prošnjo, naj se z ozirom na položaj, prekinejo predavanja. Rektorat b&je ugodi prošnji, ker se skoraj vsi vseučiliščni prefesorji bavijo sedaj z drugimi posli. CARIGRAD 12. O potovanju srb>kega prestolonaslednika v Carigrad ni na poklicanem mestu ničesar znano. Nove legije v Srbiji. BELIGRAD 12. O.novani ste dve novi legije, ena nosi ime prestolonaslepnika, ena je pa dijaška legija. Poskus za pogajanja med Srbjjo z Avstroogrsko. BELIGRAD 12. Čuje se, da je bivši av- Marija je bila precej vzburjena. No, vendar jej je duša plavala v nekem sladkem vznemirjenju in veseli radosti. Stopajoča po stopnjicah gori je v razburjenju začela čitati pesem. Poznata je vaša mladost, i ljepota, o gospoje! — je čitala Marija glasno — Da juuaku svakom to je — dvorit slava, gledat radost! — Tu gospica! —- jo rekel mladi pravnik, ki jo je vodil, tu je pesnik pogodil — res je nam dvoriti vam v slavo in gledati vas v veliko radost! „Dostojna je vaša dika — da ju pjeva glasom slave — kano tiče hlad dubrave — glas gospodskih svih jezika" — je nadaljeval mladenič drugo kitico pesmi, da potem dovr&i z zadnjim verzom: Sluge jesmo mi ljepoti — vašoj spravni uvjek služit !M Marijino prejšnje razburjenje je popolnoma minolo. Le neki hlad jej je preletal telo, ko je stopila v dvorano, razsvetljeno od neštevilnih voščenic v lustrih in kandelabrih po stenah, a nabito polno od prazničnega občinstva. Ravno je začela glasba. Po obi- čaju „domorodnih zabav" je zasvirala najprej „naroden potpouri" — venec najmilejih narodnih napevov. Po dvorani je zazvenela „Još Hrvatska nij' propala", ki se jej je takoj pridružila „Oj Iliri, jošte živi riječ milih djedova", „Prosto zrakom ptica leti" — in tako naprej melodija za melodijo, v katerih je vsaki akord noBil v sobi ve> žar ljubavi do slovanske besede in hrvatske grude. V dvorani je vse mirno in tiho po« slušalo kakor v veliki daljni pobožnosti ; v.e je stalo na mestu in se udajalo v popolni omami čaru zvokov in mnogi so nehote šepetati besede pesmi. A ko se je na koncu ven-čka zopet izlila v „Još Hrvatska nij' propala" — tedaj se ni mogla več vzdržati mlada duša, in je hkratu z glasbo po vse dvorani zaorilo stogl&sno pevanje. Staro in mlado, gospodje in gospe, mladeniči in devojke — vse, vse se je združilo v burni — krepki — •toglasni pesmi: „Još Hrvatska nij7 propala!" (Dalje.) Stran II »EDINOST« Stv. 313 V ^rstu, dne 12. novembra 1908 in pričeti pogovor o aneksiji Bosne in Hercegovine, da najde podlago za pogajanja med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Vse je ostalo pa pri poskusu, ker je Forgach odklonil vsako podajanje. 6000 kgr. dinamita zaplenjeno. V Predealu (Romunsko-ogrska meja) so zaplenili v torek poSiljatev dinamita 6000 kilogramov. Ta pošiljatev je bila iz Budimpešta odposlana v Srbijo. Dinamitna odpoši-l atev je bila po nalogu redarstva valed znane mmisterijalne prepovodi zaustavljena na železniški postaji. Srbija se oborožuje. J z Belegagrada javljajo: Srbija nadaljuje oboroževanje z mrzličevo naglico. V Niš je dospelo 198 brzostrelnih topov, Reservisti so prejeli poziv. v TURČIJA. Otvoritev parlamenta. CARIGRAD 12. Govori se, da bo parlament ctvorjen Se le 1. decembra. CARIGRAD 12. Listi poročajo, da se je včerajšnji ministeraki svet bavil s turškc-bol-garskimi pogajanji in s sporazumom z Av-■tro-Ograko. DRINOPELJ 12. Z železnico je doslej dosoelo približno 26.000 mož reserve in re-difov (deželne brambe), peš je pa prišlo okolu 20.000 mož, tako da šteje sedanje stanje 2. zbora okolu 80.00 mož. SOLUN 12. Mladoiurški osrednji odbor je poslal na vseh 34 lokalnih odborov brzojavni nalog, naj sestavijo imenike mohame-da.c v in kristijanov, ki se dobrovoljno prijavijo za vojsško Blužbo. — izven ok/irja ni-zamskib in redifskih čet. Ob enem naj tudi sestavijo listine za denarne priBpetke za slučaj vojne. Oboje naj odpošljejo osrednjemu odboru. Avstrijska kriza. Včeraj smo rekli, da se more položaj vsaki hip zopet obrniti na slabše. In tako je včeraj tudi res prišlo. Sestava koalicijskega ministra je zopet naletela na velike težave. To pa ne več toliko radi tega, ker bi ta ali ona stranka odklanjala vstop v novo mini-ster^tro, ampak težava je v borbi, navstali med strankami za čim več mandatov. Zato se zopet jako dvomi, da bi se baronu Bienertliu posrečila sestava kvalicijskega minibterstva in stopa zopet v ospredje možnost, da dobimo prehodno uraduiško minister-atvo. Ta eventualnost je baje predvidjena že v pooblastilih, ki jih je dobil baron Binertb, ko je prejel od krone nalog za sestavo mini-sterstva. Ta pooblastila segajo pa baje še veliko dalje in se raztezajo na slučaj potrebe, da se državni zbor razpusti i n-razpišejo nove volitve. Po dolžnosti kronistov ali z vso reservo in skepso beležimo tudi vest, ki jo prinaša korespondenca „Zentrum", da se je namreč Bienertbu posrečilo, dovesti do znatnega zbijižanja ob nekem najbolj akutnih vprašan1 v sporu med Nemci in Cehi, s čemer da so se zboljšale šanse za sestavo parla-mentaričiega rainisterstva. Rečena korespondenca dostavlja še, da bo misija barona Bje-ncriha vspešna, ako se oditraoijo še nekatere diference med Nemci in Čehi. Te vesti ne zvene ravno posebno verjetno. dunaj, 12. — JutrSnji „Fremdenblatt" piše na vodilnem mestu : Štiri dni so trajala pogajanje, ki naj bi stvarila kabinet na podlagi parlamentarično koalicije, toda še vedno ni mogoče zaznamvati kak rezultat ali ga vsaj pričakovati. Zahteve strank stoje si nepremično nasproti. To, kar stranke loči, je komaj v najmanjšem odstranjeno. Toda čas priti sta. Dižavni zbcr mora še pred koncem leta skleniti proračun in aneksijaka predloga se mora potrditi. Toda ne samo neposredne eksistenčne potrebe države, marveč tudi velike do'.žacsti, ki jih je vzela na se, velevajo naglico. Kakor se vidi, pa straDke ne občutijo zapovedi trenotka. Ne čutijo ze odgovorne za to kar visi sedaj v zraku, za kako ceno Be konečno gre pri tekočih pogajanjih . . . Gre se sedaj za nadaljši obstauek parlamontarič nega režima v Avstriji in toraj za eksistenco sedanjega parlamenta sploh. Če soglašajo k vladi poklicane stranke v kaki točki, tedaj je to na žira nje, da je parlament pripravljen delati samo s kabinetom, ki je vzet iz njeg07e sredine, in da nima tedaj ministerstvo, ki stoji izven strank, pričakovati od parlamelita nikake podpore. Po teh nazorih, ki izvirajo takorekoč iz vseh strank, bi pomenilo vničenje poskusov za parlamentarični kabinet ob enem tudi ohromljenje delovanja parlamenta, ustavljen je zakonodajnega delovanja. V trenotku, ko socijalno zavarovanje, največi čin socijalne pravičnosti, ki se je izvršil v tem stoletju v Avstriji, da celo v Evropi, trka na vrata državnega zbora, je isti obsojen k brezdelaosti. V trenotku, ko se ima parlamentsrično rešiti velika gospodarska akcija odkupljenja treh potneoibenih privatnih železnic, bi se imel parlament na jedan mah ustaviti. Kolikor močno, da preme g Kalno naj si bo narodno čutenje v avstrijskih narodih, tako gospodarsko in socijalno izgladovljenje potom trajne narodnostne blokade, ne bi trpele širše masr. Prebivalstvo bi tega ne razumelo, in tudi ne dopustilo, da se ženo skozi desetletja vedno se spreminjajoča nacijonalna nasprot-stva do skrajnosti ravno v trenotku, ko se imajo v državnem zboru vršiti pogajanja radi •ocij&lnega zavarovanja. Da je blokiranje parlamenta v povsem političnem položaju, kakor je sedanji, tudi zločin na državi, ni potrebno posebej dokazovati. Prvič po 30. letih se je po izvedbi volilne reforme v Avstiji zopet poskušalo dati vladno oblast v roke strankam parlamenta, le da se je odločilni upliv na vodstvo državnih poslov velikodušneje ponudilo demokraciji, dobrovoljno izročilo. Cesar je nesebično vse možno storil, da omogoči udeležbo meščanskih strank na vladi. Birokracija je brez prigovora in z veseljem izročila vajeti v roke vodilnih parlamentarcev. Ako pade parlamentarični režim po onih strankah, v katerih korist je bil uveden, potem je režim, ki poj de drugim potom, sam od sebe upravičen. Oni, ki so se našli, da so skupaj vladali, se morajo dati vladati. Ako si nočejo narodi dopuščati pogojev svoje koeksistence, mora se jim njihova mera meriti od tretje objektivne strani. Stranke stoje na razpotju. Motijo se, ako menijo, da se gre sedaj za ministerstva in ministre, osebe in imena. Danes se gre za stranke same, ze njihovo stališče v državi, za temeljne idejfe vladanja. Deželnozborske volitve o Istri. Izdajstvo in verolomstvo. Včeraj smo povedali svoje sodbo o grdem činu verolomstva, zagrešenem v nebrzdani strankarski straiti. Mi seveda poznamo že davno te ljudi in vemo, da jim ne gre nikaka vera. V tem bolj kričeči luči se nam kaže ta njihov čin, ako se spominjamo, kako so bila ravno italijanska glasila, ki so streljala iz svojih najtežih topov in konstruirala najhuje obtožbe na račun Slovanov že na sam glas, da bi mogli Slovani proglasiti svoje kandidature v takozvanih italijanskih okrajih. Kričali so o nezvestobi, o" verolomstvu, o frivolnem kršenju sklenjenega kompromisa, o brezvestnem stavljanju miru v deželi v nevarnost itd. Danes v resnici ne bi trebalo drugega, nego ponoviti vse ono, kar so pisala italijanska glasila proti Slovanom in imeli bi najpravičnejo in najstrožjo sodbo o [italijanskih politikih. Tako pisati in potem postavljati kandidata v ekraju določenem Slovanom, to je brezsramnost na svojem višku. Ali to ni samo breziramnost, ampak tudi neumnost. Prav kakor da so liberalni Italijani izgubili glavo, da niti ne morejo misliti na posledice, ki utegnejo postati za njih naravnost usodne. In to v nedaljni bodočnosti. Italijani so se kompromitirali pred svetom notri do kosti in mozga. To morejo posneti tudi iz Članka, ki ga je priobčil „Polaer Tagblatt" o tem izdajstvu. Ta list piše o posledicah v istem smislu kakor smo mi včeraj. Posledice so — pravi — neizogibne, kajti ta dogodek meče svojo senco v bodoči deželni zbor. Kajti ni vsejedno, ali v tretjem puljskem okraju zmaga hrvatski ali italijanski kandidat : to bo prejudic za prihodnje deželnozborske volitve. Nada na mirno zasedanje Be je jako zmanjšala. Slovanska opozicija more zadobiti oblike, ki bi jim utegnilo slediti razpuščenje deželnega zbora in nove volitve. Ako se uvažuje energijo in strast, s katero so na poganjanjih barantali za vsaki pDsamičai mandat, mora se računati z možnostjo, da se bodo Slovani za izgub j jednega določenih jim mandatov maščevali z vsemi sredatvi, A dežela je bila potrebna nekoliko let razvoja in dela. S tem, da so Italijani porušili to nado, so urezali v svoje lastno meso. Pa tudi se stališča koristi italijanske liberalne stranke je to početje skr&jno nevarno. Že sedaj 89 ta stranka v večih okrajih le s težavo bori proti krščanskim socijalcem. Ako se bado Slovani hoteli maščevati za Pulo, utegnejo izpodkopati pozicije libsralcem. A hgled v goriškem deželnem zboru kaže, kako čudne politično — strankarske konBtalacije morejo navstati. Zdi se — tako zaključuje puljski nemški list — da so narodnoliberalni Italijani dregni'i v sršenovo gnezdo, na da bi se zavedali posedic temu činu. Z drugimi besedo: Italijani niso zagrešili samo čin politične nekorektnosti in nemorale, ampak tudi veliko — neumnost. Jako ostro prijemlje it^lijansko-liberalno stranko tudi socijalistični „Lavoratoreu, jej očita kršen"e sporazumno sklenjenih dogovorov, ki bi se jih moralo spoštovati, da se pride do narodnega pomirjenja. — Ta nastop „Lavoratora" bo hvalevreden, ako bodo besedam sledila tudi primerna dejanja! Ali socijaliste bi morala po tem dogodku malce ve3t peči, ko gleda sedaj ves svet, kake ljudi so na oni zadnjih državnozborskih volitvah pomagali reševati pred v polni meri zasluženem političnim polomom. Ogrska Žtdje in Madjari. „A1kotmanyw, glasilo madjarske ljudske stranke, se bavi s pacžidovsko propagando na Ogrskem in konstatuje, da delajo Zidje veliko propagando za židovsko narodnost. List pravi, da je židovsko-madjarski patri j o-tizem samo maska, pod katerim delajo Zidje ▼ prilog panžidovske propagande na Ogrskem. _ RUSIJA. Govor Izvoljskoga odložen. Iz Petrograda poročajo: Koncem tega tedna je po sklepu državnega sveta jimel Iz-voljski držati govor ▼ dami. Govor je bil zopet odložen, ker hoče državni svet besedilo nekoliko spremeniti. Drobne politiCne vesti. Klasična konferenca. — „Li-dove Novinj* od 31. oktobra je okrožno sodišče v Kraljevskem Gradcu zaplenilo radi nekega članka. Kakor začetek zaplenjenega dela v članku se glasi: „Ko je Marija An-toineta . . a sodišče izreklo zaplembo radi razžaljenja člena cesarBke hiše, in ni dvoma, da je sodišče zaplenilo članek radi ražaljenja Marije Antoinette, francoske kraljice, ki je že 115 let mrtva. Take zaplembe so pač klasične! Dnevne vesti. V seji mestnega sveta, ki se je vršila predsinočnjem, je naznanil župan, da je Bvet. dr. Depiera podal demisijo občinskčga mandata. Na predlog svet. Valerio je bil prezidij naprošen, da ukrene vse potrebne korake, naj demisijoniranec prekliče avojo ostavko. Mestni svet je sprejel dolgo vrsto predlogov obč. svetnika dr. Rusca glede preskr-bovanja z živeži, kakor jih je konkretizira! že zdavnaj odsek za preiskavo draginje živil. Predlogi glede ureditve požarne brambe v okolici bo bili sprejeti. Odtlej bodo v okolici tri postaje na Prošeku, v Bazovici in na Opčinah. „Adriaporle" — Slovenci : pozor ! Prejeli smo : Iniiitracija in jačenje nemškega življa v Trstu napreduje vedno bolj. Kako daleč seza nemška preširnoBt in objestnost, o tem pričajo razna „kulturna" dejanja Nemcev v Ptuju, Mariboru, Celju itd. in sedaj v Pragi. Posebno pritiskajo tudi v naš Trst nemški pijonirji, ki bi hoteli zastrupiti tudi marsikaterega slovenskega delavca. Nekaj privandra-nih Nemcev in renegatov je ustanovilo tu „delavsko društvo" „Adriaperle". V to društvo so ujeli nekaj zaslepljenih slovenskih delavcev. Sram me je bilo in ogorčen sem moral biti priča, kako zaljubljeno je neki slovenski delavec lomil svoj pravi „kuheltajč". Duša slovenska mu je že zastrupljena. In temu društvu načelujejo „deutschgesinnte" možje a la Zupančič, Toličić itd. (tako se sami pravilno podpisujejo) Tužna nam majka. Pozor torej! Ne podcenjujmo ta najno-veje akcije naših Nemcev ! Oni imajo mogočno zaalombo v onih činiteljih, ki povspešujejo germanizacijo patom šol, društev in protežiranih nemških importirancev. Ako bi bilo društvo ustanovljeno samo za Nemce, svo bodno jim ! Ali umetnega fabriciranja slovanskih poturic ne smemo mirno dopuščati Zato pozor voditelji slovenskega delavstva, posebno pa „Narodne delavsko organizacije". Vaša naloga je, da brezobzirno nastopate proti nemški preširnosti. Zato delujte brez vaacega ozira na osebe za rešitev slovanskih sinov pred nemško invazijo! Razpisano je na c. kr. dekliški ljudski in meščanski šoli v Trstu z nemškim učnim jezikom mesto učiteljice. Na skupščini pomožnih uradnikov (pisarniških oficijantov), ki Be je vršila te dni v restavraciji „Ali' Abbondanza", sklenili so uporabiti vsa dovoljena sredstva, da se njihova st ar uredi potom zakonodajstva. O tej priliki bo izrekli tudi grajo državnim poslancem, ki so v januvarju in februvariu t. 1. se svojo nehajnostjo zakrivili, da dotični zakonski načrt ni bil vsprejet, Skupščina kliče državnim poslancem energično v spomin njihove obljube Budimpešta po 3 K. Trst—Ljubljana—Tržič na Prim.—Gorica—Kormin—Zagreb po 3 K. Razširjenje obrata v Železnikom okolisču Trst-svobodna luka c. kr. drž. 24. — S 1. grudnom 1903 premestijo c. kr- avstr. drž. železnice prejem čez Rocol v Trst — svobodna luka — železniško skladišče c. kr. drž. žel. dospelega blaga železniškega skladišča ležečega — na cariski meji (meja proste luke) v Trstu ul. Stazione, v sosedno skladišče (skladišč za c. kr. skladišči.) Dosedanje prejemno železniško skladišč« v ulici Stazione se bo rabilo kakor Trst svobodna luka železniško skladišče c. kr. drž. žel. za oddajo takega blaga, ki se mora za časa oddaje glasom odpravnih predpisov pošiljati čez Rocol. Od prej navedenega ča9a naprej se bo sprejemalo v skladiščih, ležečih na carinski meji (meja Bvobudne luke), A, B in D c. kr. priv. južno železniške dru/.be le kakor blago, ki je namenjeno za postaje, na katere se za časa oddaje glasom odpravnih predpisov pošilja čez Nabrežine. Nasprotno pa se bo od istega časa naprej vsprejemalo v novem oddajnem skladišču c. kr. avstr. drž. železnic v ulici Stazione za odpošiljanje le tako blago, ki je namenjeno za postaje, na katere se mora pošiljati za časa oddaje glasom odpravnih predpisov čez Rocol. Blago, ki se pripelje k skladišču, ki po smislu gornjih določeb ni pristojno, se sploh ne bo sprejemalo. Sicer pa se opozarja na tozadevni razglas razobešeni v tržaških blagovnih odprav-ništvih. Jutri večer priredi T. k. dr. „Balkan svoj prvi družinski večer na ča3t vrlemu dirkaču g. Josipu Benko. Vspored prireditve je lep in jako marljivo postavljen. Med drugimi točkami vzbuja veliko zanimanje izročitev društvenega daru g. Bsn-kc-tu ter solo petje g.ce Katalan-ove in dr, Fr. Irgulič-a. Tudi glasbene točke, kijih bo proizvajalo novoustanovljeno glasbeno društvo „Trst", bo izbrane mod najbo'jšimi skladbami ter bodj brezdvomno lepščale izid večera. Zato nai pribiti jutri večer vse, kar l9ze in gre, na kolesarski večer. „Na svidenje" in Zdravo kliče Vain Kolesar, Iz Gropade. Pred kakimi 6 meseci so se zbirali Gropajci, da bi ust ino vili zadrugo opravičenih po.estnikov. Ali o zadrugi ni še duha ne sluha. Zadruga spi — Gropajci tudi. Ali dobro bi bilo, da bi se prebudili in odprli oči in ustanovili že enkrat toli potrebno zadrugo. Dragi Gropajci, če boste spali, ne bo dobro za vas. Slavni magistrat gotovo ne pride prijateljski k vam kakor dr. Brnčtč, ki še sedaj čaka na vaš glas. Magistrat — kakor rečeno — gotovo ne pride k vam snovat zadruge. Gropajci! Posnemajte svoje sosede Padričane ! In lier vam je ta razpolago vrl mož. pač pa lahko dovršite, kar ste pred meseci začeli. Izseljevanje v južno Ameriko. Z Reke poročajo: V nedeljo je odpotoval parnik „France sca" društva „ Avstro-Amerikana"' z nad lOoO potnikov v Argentino in Brazilijo. Poroke, rojstva in smrti. O J 1. d j l. novembra se je v tržaški mestni obSini poročilo 47 paro?. Rodilo ae je 123 otrok, in sicer 63 moških in 60 ženskih, od teh 13 nezakonskih. Umrlo je 79 oseb, to je, 42 -----p-—- - - . - 91 moških in 37 žen3k. od teh 19 izpod enega ob času lanskih volitev ter pričakuje, da po- leta pravijo pogrešek s tem, da zastavijo ves svoj vpliv, da sa ureditev izvrši potom zakona ter JfJa§ka kfOmka. da na ta način izpolne dane obljube. .... Skupščinarji odbijajo kakor neumesten Razmesarjen od vlaka. Staroj in tender vsaki migljaj na zakon o certifikatistih in upajo, da gos;?, drž. poslanci ne pojdejo vladi na limanice. Glas iz občinstva. Prejeli smo : Sledeče duuajskega brzovlaka južne /eleznice ki je predvčerajšnjem prišel ob 9 25 zjutraj na postajo, sta nudila strašen pogled; kolesa fco bila pomazana s krvjo in kosi Človeškega --------V bledeče mesa> Nesreča se je pripetila med postajama dejstvo je gotovo vredno, da^ sa lavno pn- Rakek in Pianina> Nek petnajstletni kmetski fant je hotel bije : Četrti natis Janežič-Hubadovega sloven. nemškega beselnjaka stane v Celovcu, v Ljubljani in sploh v Evropi vezan 7 K 20 stot. tako gotovo tudi pri Gorenjci v Trstu. — Pred malo dnevi pa sem Čital v „EiinoBti" anonso Schimpffove knjigarne, v kateri je bilo rečeno, da stane pri njem ista knjiga vezana 8 K, OBem kron. To je ista tvrdka, ki je avoj čas kupila od proi. Curta vso zalogo njegove „Grammatica italiana" in potem čez malo časa prilepila na v s e izvode listek z stopiti čez progo, da ei je bila ista zaprta. Gledal je za odrdrajočim tovornim vlakom in ni zapazil, da se je v i3t:m hipu približal od nasprotne strani bliskoma brzo^lak Ko da b: trenil, je bil nesrečnež zgiabljen od sprein h vozov stroja, vržen na tla ia presakan na d?a kosa. Vlak so je ustavil in smrtr.o ostank-bo prenesli v bližnjo mrtvašuico. Nasilneža pretep z redarji. Težak Libcr> To -o fSTe bil mtnđa 20 krajc.) j KuUaoja iz T,.ta, Ptif carto je izvedel o tem ia je podaril £ gr.zjl dve.a žensk,ga na tvrdln čcdin „coup." svojih sester r1^— je surovo odvroii. zgrabil Otvoritev medmestne telefonske proge ( re(jarja za prsa in ga obdaril s klofutami ia Tret-Opatija-Reka št. 3646 2023 z včerajšnjim. brcami# pre(i policijo se je opravičeval s tem. se je predala javnemu prometu medmestna! ga *je t*daj lomila božjast. telefonska proga Trst-Opatija k*tor P^H U2moviči & C.i. Marija ŠSnka, Andrejeva »žena, stara f let je naznanila policiji/ da ' "..........................60 se neznani tatovi vtihotapili med n eno odsotnostjo v njeno stanovanje in vkradli z vsemi njej priklopljenimi relacijami. Govorilne pristojbine novih relacij so sledeče : 1) v notranjem prometu: Trst—Opatija 1 K, Dunaj—Opatija 3 K, Gradec—Opatija iz nekega predalčka dragocenosti v vrednosti čez 200 K in še zimnik zraven. P<=tor Vivoda iz Se. Nedelje, star 23 ler, 1 n., uunaj— upatna d jv, waaec—, . . , .J' . 2 K Ljubljana—Opatija 2 K, Tržič na Pri- le. tud imel v morskem—Opatija 1 1 Gorica-Opatija 1 obisk od slavnih neznance*. Vkradli so rooe - — - ~w "* za do IVi Nenadna smrt. Včeraj ob 9*30 je biia zdravniška postaja poklicana na pomoč za privatnega uradnika Romano Satti, starega 29 let, stanujočega v ul, Rivo št. 44, katerega je obšla hipna slabost. Ko je prišli K 60 st„ Kormin—Opatija 1 K 60 st 2) ▼ menjalnem prometu z Ogrsko|: Dunaj—Reka 3 K, Gradec—Reka 3 K, Trit—Ljubljana—Tržič na Prim.—Gorica— Gorica—Reka po 2 K. Trst—Ljubljana— Triič na Prim.—Gorica—Gorica—Kormin— V Trstu, dne lo, novembra 1908 »EDINOST* Stv. 314 Stran Hr zdravnik na lice mesta, je bil Satti že mrtev. Zr, dela ga je srčna kap. Loterijske številke izžrebane dne .11 novembra : Praga 73 10 81 52 6 L v o v 18 40 42 5 31 Smešnica. Tonček je spustil z roke ionček z mlekom, ki se je razbil. — „Bravol" je vskliknila mati vsa razjarjena, „vedela sem, da ba tako". — „Ako ste vedela, zakaj mi pa niste prej povedala", je dejal Tonček jokaj e. — Koledar in vreme. Dane?: Stanislaj Kcstka sp. — Jutri : Jozafat škof muč. — Temperatura včeraj ob 2, uri popoludne -j- 10 Cels. — Vreme včeraj : Jasno. — Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temeratura hladna Vreme stenovitno. Naše gledališče. V nedeljo 15. t. m. zvečer bomo videli n* deskah našega gledališča zopet novosti. Ljudska drama „V nižavi" vzbuja baš v naši sczo! i tudi po drugih gledališčih veliko zanimale. Celo za podlago glasbenim umotvorom služi nenavadno živo in umetniško krepko za-6cor. no dejanje naše drame, in baš zadnje dr i je bilo veliko Čitati po nemških časopisih, kal o globok vti?k je napravilo to delo na duua ako očinstvo. Da-3i je na odru tudi velikih in pestrih skupin, saj nastopajo celo svatje, vendar so glavne vloge v rokah naših ra boljših igralcev. Posebno oba naša protagonista. Verovšek in Danilova bosta imela priiiko, razviti vse bogastvo svojega umet-□iškcga imanja, kajti ona dva sta nositelja dr*.me. Verovšek bo uastopil kot pastir Ma-nelik in bo predstavljal pristnega sina planin, ki druži v sebi poleg silne telesne meči tudi t 50 priprostost in otroško neizkušenost gor-ak-ga rodu, a nosi zato hrabro in za vse plemenito uneto srce, pred vsem pa neodoljivo hrepenenje po — ljubezni. In to najple-memtejša in najsvetejše čustvo priprostega sina višini brezvestno izrablji gospodar ni-zave, veliki posestnik Sebastjan, ki se mu pri'a^a po ži ah od močvirnega vzduha nižin okužena kri. On ljubi Marto, ljubi jo po svoie, poltro, pa jo tudi drži v suženjstvu svoje strasti. Iu ko zahteva to njegov gospodarski položaj ia se mora ločiti od Marte, se zgo i i to Daravnost na diaboličen način: Se-bastjan prisili Marto, da vzame za moža prior tf ga planinskega pastirja Manelika, ki se ji studi, ker misli, da se je pastir To baš hoče Sebastjan, ki ne in ako bi tega ne bilo, tedaj dijak rojen v tržaški okolici. — Štipendij sa razpiše za tekoče šolsko leto prihodnji teden. Nar. delav. organizacija V Ricmanjih se ustanovi v nedeljo, dae 15. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih „Nar. doma" podružnica N. D. O. Ob tej priliki bo po ustanovnem zboru veselica z godbo, petjem in plesom na korist novoustanovljeni podružnici. Istega dne t. j. v nedeljo ob 4. uri popoludne se vrši občni zbor podružnice N. D. O. v Dolini v prostorih g. župana in poslanca Pangerc-a. Darovi. Pevskemu društvu „Adrija" v Barkov-lj&h je daroval gosp. Jakob Pertot (Spolo-vina) 10 kron. Želeti bi bilo, da ta dar dobi mnogo posnemovalcev. Vesti iz Goriške. Poštna nabiralnica v Gorenji Tribuši je zvezana od 1. novembra t. 1. dalje s c. k. pošto na Slapu ob Idriji in sicer po štirikratni peš-pošti na teden do poštne nabiral-nice v Dolenji Tribuši, in ne več s pošto v Čepovanu, kar naj blagovoli p. n. občinstvo vzeti na znanje. x Prebrisani Lahi. Iz kobariškega kota se nam piše : Na Italijanskem se prideluje) mnogo vina; ostaja torej tudi mnogo tropin, katerih se pa tam vsled strašno visoke užit- j nine ne more porabiti za kuhanje žganja, j Prefrigani Lahi so pa pogruntali novo: prišli! so preko meje s tropinami v Kred, Staroselo ! in druge obmejne vasi, najeli so prostore za| kuhanje in naši nespametni ljudje so jim posodili svoje ime iu na to kuhajo Italijani skozi vse leto žganje iz tropin, ki bi jih drugače morali vreči na gnoj. V Staremselu eo celo dovolili takemu pritepencu brezplačno napeljavo vode iz občinskega vodnjaka v njegov kotel. S kuhanjem žganja na avstrijskih tleh služijo in odnašajo v Italijo na leto tisočake. Ti ljudje delajo občutno škodo domačim žganj etočem in trgovcem. Finančna oblast pa bi morala dajati dovoljenja za kuhanje žganja !e osebam, ki v resnici same to izvršujejo, oi čemer se po svojih organih prav Jabko prepriča. Tudi bi nič ne škodilo, ako bi se uvoz tropin sploh prepovedal, ali onemogočil z visoko carino. Jeden tak privandranac je imel J najem se oddajo ■■■I znani gostilniški prostori * 33 PRI Lizr £ s kegliščem, hlevi in obširnem dvoriščem .'. v Gorici, Kapucinska ulica št. 2 V isti hiši je oddati fg^ yeć Čednih Stanovanj z razgledom na ulico. Vsi prostori hiše bodo v kratkem prenovljeni. Cela stavba se pod ugodnimi pogoji tudi proda. Podrobnosti se izve pri GORIŠKI LJUDSKI POSOJILNICI ——--v Gorici, Gospodska ulica št 7 ---- .....- ' AMBULATDB1JL .VEL,K| Dr. Viktor Bnndelifulallik,lJaIc Trst, ulica San Giovanni 1,1. nads. 9-1 3-6 ; Najfineje alpsko čajno maslo znamka 2 zvezdi. — : Dnevni dohod. — Sir in slanina. — Specij slite« i rLTPTAUEK'. Postrežba na dotn. Cene zmerne — Prodaja na drobno in debelo Rodol/o Contro, ulica 9elk yicque 5. lansko leto pri kuhanju tropinovca K 1800 prodal, čistega dobiška in sedaj namerava kupiti v mara, da bi j Kredu zemljišče, da bi p. tem dobil dovoleuje Mhita ljubila svojega moža, ker jo hoče kot {za kuhanje na lastno ime, ker še ta malen-ženo druzega tembolj ohraniti — sebi! Sedaj jkost, ki jo je plačeval za to domačemu pa se začne boj — zdravja in sile, ki je . dobričinu, se mu zdi prevelika in nepo-prislo s planin, z moralao in telesno propa- trebna. losljo nižave, in pred našimi očmi se razvijajo slike notranjega in zunanjega življenja, ki s 3 očrtane z elementarno umetniško silo in s Č ;dovito psihologično verjetnostjo. Marto bo igrala gospa Danilova. Pa tudi vse druge, ki zapletajo in razpletajo dajanje, so orisane prav tako fiao kakor določno, vse pa je pod-re:'-uO enotni umetniški ideji. Bodi-si Sebastjan (Hlača), bodi-si stari pastir Tomaž (\\ble), hlapec Moiuko ali celo lica z manjšimi vlogami, vsi pridejo ob svojem času do na;lepše umetniške veljave, ker v malem nosilo celoto. Ziasti hvaležno vlogo bo imela Nm i (Janova), ki bo predstavljala sicer hče:ko Ližave. a še neveščo, torej še nepo-kva jeno, ki z vsem naporom naravnega zdr vja sili k višjemu zdravju, ki je v neo-m&h!jivi stalaosti le na gorah še doma. Vsa torej kaže. da se nam obeta v nedeljo poseben umetniški užitek 1 Tržaška gledališča: POLITEAMA ROSSETTI. Danes odmor. Jutri tretja predstava „Favorita". FENICE. Nocoj ob 8 uri bo v tem gle-diilisča prva predstava „feerie" v 4 dejanjih in 14 slikah „Okolu sveta v 80 dneh." Društvene vesti. Pevsko društvo «Zarja> v Rojanu priredi v nedeljo dne 15 novembra veliki Variete koncert v dvorani cKonsumnega društva* v Rojanu, Na vspredu so vsakovrstni kupleti, šaljivi prizori in igre. Vstopnina 50 st. Se-Ježi 20. Po koncertu ples do polu-noći. Vstopnina gospodje 1 kr., dame 40 st. ^Glasbeno društvo Trst" vabi vse gg. t&mhurašice in tamburaše da pridejo danes dce 13. novembra 1908 točno ob 8. uri zve čer k glavni vaji. Z ozirom na to, da nastopi nai tamburaški oddelek v soboto dne 14. novembra na I družinski večer „kolesarskega dr, Balkan" so liaprošeni vsi tamburaši, da se polnošte* vilco udeležijo te vaje. Vatovčeva dijaška ustanova. Predsddoi-stvo tukajšnjega „Dijaškega podpornega dru-stvh*' nam javlja, da je namestništvo potrdilo dne t. ustf-novno pismo o stipendijaki ustanovi „Ivan Marija Vato ve c" za slovenske dijake tržaške državne gimnazije. Pravico do stipendije iz te ustanove ima priden, nadarjen in potreben reden dijak tržaške državne gimnazije, ki je slovenske narodnosti ter obiskuje obvezni slovenski tečaj na istem zavodu: ako bodo sicer dani vsi pogoji, bode imel prednost dijak rojen pri St. Ivanu pri Trstu, Kobarid ll./XL 1908. Včeraj dne 10. novembra vršila se je pri na« govedorejska razstava. Kljubu slabemu vremenu in snegu, ki nas je že tako zgodaj poBetil s svojim neljubim prihodom, izostalo je le malo gospodarjev s svojo živino, tako, da smo mogli našteti okoli 60—70 glav živine. Videti je bilo lep napredek v živinoreji, kajti vsa razstavljena živina (z malo izjemo) je bila taka, da se je moglo prav malo zbirati. Posebno pohvalo zaslužujejo v tem oziru Livčani, katerim bi človek skoraj zavidal, kako ponosno bo stali pri svojih lepih kravah tar dobili na-g.ade. Nedastatek, ki bi se opazil na prirejanju razstav, bi bil ta, da je za naše kraje ta čas neprimeren, ker je pri nas sedaj že mrzlo in posebno letos Ž3 sneg. Želeti bi bilo, da b: ee v prihodnje vršile pri nas razstave vsaj v mesecu oktobru. Skoraj zaželeli smo, da bi se enkrat kaj razveselili, kajti bili smo navajeni, da smo xxxxxxxxxxxxxx*x Sourednika išče vodstvo lista „Edinost", Službo je nastopiti takoj. Zahteva se novinarsko prakso in tudi umevanie (če že ne popolno poznavanje) italijanskega jezika. Poznavatelji kakega drugega slovanskega — v prvi vrsti hrvatskega ali češkega — jezika in stenografi imajo prednost. Plača in drugi pogoji po dogovoru. Ponudbe je doposlati uredništvu tega lista. 5COOOOOOOOOOOOOO« MED zajamčeno čist, nabran po cvetju kraškega gorovja, prozoren, sve« tlorumen, posebno aromatičen v 5 kg posodah za 8.50 kron franko, ajdov med K 7.00 razpošilja A. ŽNIDERŠIO čebelar Ilirska Bistrica. KLOBUČARNA .\ G. Doplicber .*. Corso Kloffi črni in Dan od K 3.- naprej Klobuki črni in barvani iz klo-buievine od K 6.— naprej. Bogata izbera kap od K 1-- naprej. i**3t*K)!KKttK3tXtt!tKK Velika zaloga sira :: s specijaliteto lastnega izdelka Parmegiano, Reggiano, Lodigiano, ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. ===== Absolutno konkurenčne cene. & Perisamotto Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. nnnnu nm, nnuu kkkk Nova prodajalnica z veliko Izbero hišnih In kuhinjskih predmetov po naj zmernejših cenah. tfincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. Dr. D. KARAMAN = specijalist za notranje bolezni--- in za bolezni na dihalih (grlo in nosi ulica Giulia št. 3. Ordinira in operira ■ od IIV2 do 1 in od 4V2 do 0V2 ure. — Telefon št. 1268. — 1 4. SEMULIC Bogata izbera pohištva in tapecirar deialnica Trst, trg Belvedere štev. 3 ///// Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nlcolć štev. 9 • nad Jadransko Banko) Sprejema od IU. iij 1. In od in po! do 6. ic pa zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori te slovensko. iii PEKARNA in SLADČIĆARNA VINKO SKERK, Trst, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Mlramare V moji pekarni se vdobi vsaki dan 3 krat frišen kiuh in se dovaža vsa1* Čas tudi na do a Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote, in posebuo pa Specijaliteto za čaj. Dobi se tudi veliko izbero botiljk ruma iu vsake vrste čaja, ter vie to po najnižji ceni. Spoštovanjem V. SKERK Direktni dovoz štajerskih kokoši Ia »je. Specijaliteta : Graikt Poulardi. Cene dogovorno. — Postrežba ia dom Ulic« Campanile ii 15. I I I pohištvo solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TR8T — via Maloanton 7 DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvapešneje sredstvo proti dobiva se v vseh lekarnah revmatizmu in protinu Je tfknriMfl rnniNH v***}****Tratu ^^i****aeiusiiuie" ^ I LrVUUnn VlUUllin od lekarnarjev: sv. Jakofc«li Josip lekarna JIV^u' fm** h fitoHonin K 1*40. Is Trat* — ne odpožffia magja od 4 rtahiftnlc proti poŽt. povzetja ali proti anticipatni poSi^at^sn^ka^^^rank^ožiMn^av^ja^ Biran IV »EDINOST« St. 314 V Trstu, dne 13. novembra 1908 t saj enkrat ca leto videli igro s petjem, česar sir.o pa letos pogrešali. Sedaj se nas je spcmoil tamburaški zbor, da nas prebudi iz tega duševnega spanja. Omenjeni zbor namerava namreč prirediti na Silvestrov večer burko v enem dejanju: rRa2trešencau, kar bo najljepši dokaz nekaterim nasprotnikom, ki bi najraje videli, da bi ta tamburaški zbor izginil, ter so se Že na tihem posmehovati, češ: začel je pešati, da ta zbor vendar lepo nepreduje. Vesti iz Istre. Knez Oton Windischgratz je z rodbino prispel na Volosko, kjer bo bival vso zimo. — Vesti iz Kranjske. Železniška nesreča. Predminolo noč je zavozil to-orni vlak štv. 806, ki prihaja iz Logatca v postajo „Verd" (pri Borovnici), na stranski tir. Prepozno ;e opazil strojevodja pretečo nevarnost. Vkljub pritisku vseh zavor ni bilo mogoče več ustaviti vlaka. Stroj je predrl nasipni zid ter je z vso silo telebnil v skaloviti, 10 metrov globoki propad. S strojem je padel v glcbino tudi tender, voz vlakov odje, ter še 3 vozovi tovcrnega vlaka. Strojevodja in kurilec sta zadnji trenotek skočila z vlaka ter se tako rešila gotove smrti. Vlakovodja je pa z vozom vred padel v globino. Rešili so ga sicer in baje ni nevarno ranjen. Kdo je zakrivil nesrečo, pokaže preiskava. Materijalna škoda je naravnost velikanska. Snega. — Zadnje dni je padlo na Dolenjskem precej snega, tsko ga je bilo v sredo v Mirni 23 cm. Nova železnica Trebnje—St, Janž se otvori brez slovesnosti v nedeljo, dne 15. t. m. Vesti iz Koroške. Lov na divje lovce. Iz Malnica: Dne 1. novembra je eden tukajšnjih divjih lovcev na-zuaril orožniški postaji, da je čul predpcludne pogosto streljanje v visokih Turskih alpab. Izrazil je sum, da so lovili divji lovci divje koze. Orcžniki so takoj odšli na zasledovanje v one strani, cdkjer je bilo čuti streljanje. Ali divjih lovcev niso mogli zaslediti. Bilo je pozno v noč, ko so se orcžniki in lo?ci povrnili k vznožju alp, a tu so zasedli vso dolino, da bi mogli videti, če bi so kdo vrača! z gora, Postajenačelnik Kandolf je stražil blizu nekega moatiča, ki vodi čez jezerni potok. Okolu 10. ure zvečer je opazil neko uScbc, ki še mu je takoj zdela sumljiva. Pustil jo je, da je sia mimo njega. In tedaj je zapazil, da neznanec nosi na p'ečih divjo kozo. Načelnik je zgrabil neznanca od zadaj ter mu velel, naj se ustavi. Divji lovec pa se je zasukal in zgrabil za puško orožnikovo. Postajenače^ik je pozval orožnika, ki sta str&žila tam blizu. Nastal je srdit boj, tako, da je postajenačelnik moral rabiti svoje ortžje in je divjega lovca zabodtl v nogo. S pomočjo pribitelih dveh crožnikov so divjega lovca vklenili. Tudi to se je zgodilo še-le z veliko muko. Petem so sneli divjemu lovcu krinko z obraza in spoznali v njem nekega Jakoba Roskopfa iz Slapa. Odpeljali so ga v Gornjo Belo v ječo. Potem sta zasledovala druge divje lovce redar Fran Grossar in eden orožnikov. Ustavila sta se na domu Roskopfa in glej: zapazila sta, da je v hiši več oseb. Opazovala sta skozi okno, ali ni bilo mnogo videti, ker je bilo okno zastrto. Čula sta, da so se po-govarjali o Roskopfu, čes, da bi moral biti že tu. Bilo da je mnogo divjih koz. Sedaj je bilo že gotovo, da so to tovariši Roskopfa in redar Grossar je šel zvat še enega orožnika na pomoč, ali med tem so divji lovci odšli. Najbrže so odšli v aipe iskat Roskopfa, ker so morda mislili, da je ponesrečil. Orožnik in redar sta jih zasledovala vso noč, a jih nista mogla najti. Naslednjega dne se je v hiši Roskopla vršila hišna preiskava, a našla se je samo ena koža divje koze. Dne 3. t. m. pa so bili aretirani tudi tovariši Roskopfa. Vsi eo iz Malnica. Eden njih je oče Roskopfa, ki je bil že osemkrat kaznovan po večem radi di>jega lova. V mlekarni „Hrušica" ulica deIIe dobiva Be naravni med I. ^rste. PoBte St. 16 1794 Radi popustitve ^ 5ze bakarro in prodaja petroleja Delo gotovo. Naslov pri Inser. odd. Edinosti. 1797 V sredo hribu (Monte Spsccato) velik beli m u f. Ker je izgubiteljici drag spomin, prosi se, da se ga prinese na Vrdelo štev. 994, R e b e k. (20 K nagrade) 1801 Nov Kinematograf. Kako? Še en kinematograf v Tratu. Da, da še eden. Privlačnost kinematografov ni še pri koncu. Nnlla dies sine linea — 8e pravili latinci. Mi pa moderni tržačani lahko vskliknemo : „Nulla dies sine . . , kinematografa. Ali vsako odprle novega kinematografa v Trstu ima svoj vzrok. Pravi vzrok da se kinematografi v Trstu tako množijo, je iskati v občinstvu, ki mej drugimi zabavami, ljubi zabavo te vrste| Novi kinematograf, ki se ga vje krstilo ra ime „Orfeo** se ie odprl \eeraj zvečer na Malem trgu (Piazza Piccola) za mestno palačo, tam, kjer se je nahajala do sedaj stara, dobrozn8na gostilea. Prostor je obširen in zračen, kakor da bi bil nalašč zgrtjen za kinematograf. Lastnik ni se straš'i strcSkov da uredi prostore, kakof zahteva potreba in modernost. Eleganca, luksus in vse kar spada k udobnosti je tu na meBtu. Ne da pretiravamo, in no da bi hoteli škoditi drugim kinematografom v mestu, po vsej pravici lahko rečemo, da ta je kinematograf najelegantnejši, in ker se nahaja v si edini mesta, je gotov, da ga bo občinstvo redno obiskovale. Kraški teran in belo vipavsko, prodaja A neon Stare, Trst. ul. San Lazzaro štev. 22, po 96 stotink liter, in belo 72 stot. Za gostilničarje in krčmarje dogovorne cene lf 52 Nannltcltn Biblijske pristne testenine. Te-l"d|JUIjOll0 stenine z jajčevino. Najfineje italijansko maslinovo olje. Bolonjski riž, sir, konserve. Direktni uvozi „nova prodajalnica" ulica Farneto 3. 1772 Istrsko vino proda se po ceni. Iščejo Be kupe in krčinarji. Pojasnila daje Pore5ba klet (Cantina parentina) na Opčinah št. 176 IIBIIMIIBIIBIIBHBIIBIIBI V moli HlUalkl na Opčlnaii št. 176 — — prodaja se — — pristno vino iz mojih poreških kleti Qtf)nn%#3nio primerno išče mala družina (3 OlCIIUVti IIJC osebe) v biižini velike voja>LiCe. Prednost imajo stanovanja v novi hiii. ali unn katera imajo vpeljano vedo in plin. Pogodba tudi za več let. Ponudbe pod ,.Tri osebeJ na^Inseratni od-i delek Edinosti.__1721 Uppnra 9Prejme tfikoj trgovina jeatvin. Oui, UUGII ud ti imajo vfselje do trgovine, imajo , prednost- Naslov pove Inseratni odd. Edin. o IT >4 Teian v sodih od 56 litrov . . . „ v steklenicah za dom . . „ v lokalu ....... Beli burgundec v srdih 06 litrov ,, ., v stekl. in v lokalu po 24 stot. liter » r» n n 40 n „ ;{•» jj - j> 11 W ,, „ TVRDKA Za večje množine, cene po dogovoru toliko na OpČirah, kolikor direktno v Poreču. udani Gk STANIGH posestnik. HnCfinlfirno šestnajstletna, vešča slovenskega, UUO|IUUII/IICt nemškega in nekol. italijanskega ! jezika, katera je že eno leto služila kot uradnica pri ; neki tukajšnji tvrdki, išče službo. Ponuja dobra spri-j če\ala. Naslov pove „Edinost". 1871. Dve veliki sobi uporabo kuhinje Be odda v najem za 22 gld. mesečno. Ulica Fabbri št. 1, po Scala dei Fabbri na desni. Voda v hiši. 1889 : Prodajalnica in pekarna :: P. PETmiffKL je preložena iz ulice Giulia 76 v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejšnjega lastnika Wran, Jos.je zopet' dovoljena tedanjemu lastniku P. PETERNEL f&SfGf&fSfSfgfi 1 Novici mm in Novice ne zamudite obiskati dobpoznano slaščičarno m m ti m Matteo Stoppar, Trst 1 ulica S. Cfiacomo št. 7 (Corso) | kjer najdete bogato in veliko izbero Konfetov bomboniere in Si sladščic po zmernih cenah. — Vina in likerji prav dobri v {g bofilkah. Telefon 1464 gj Adolf Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst; via 5. Giovanni 16, !. n. prodaja na mesečne aii tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo i. t. d. Hajdogovornejše eene. iCS „Tržaška posojilnica in hranilnica u registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza (lelJa Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiš!. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po PT 4 VI© Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/o—6°/0J na menjice po 6°/0, na zastave po o1 h f o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno-hranilnični račun 816 004 Novo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Uia Uincenzo BeUini št« 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon it. 1402 Zaloga oprave ulica Masiimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nižke, da se ni bati konkurenoe. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo HENRIK STIBKLJ in dru&i. I Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefon it. 847. - Via della St&zlone štv. 17. - Telefon it, 7 Ftlijaiko v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU. Prevasanje pohištva na v«e kraje tu- in inozemstva v »aprtifc patentnih vozovih za pohištvo, delgih 6 do 8 metrov. - (Mflufc predu* kl se jemljejo u potovanje ii prevažanje mi ni m prme.j = Sprejemate todi pob!4tv» kjdruee pr«tawte v ahraabc v lastna za to pripravljena suha aklaćišća. MT Edini tržaški zavod za = „VACUM-GLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PBEPKOG Točna postrežba in niske cene. Usaka ekonomična družina nakupi VERMOUTH v velikem skladišču v ulici San Nicolo 18 Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcaviev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva Specijaliteta gumijevih predmetov. Rjuhe iz gumija, elastične nogovice, predpasniki, sospenzorji, irigatorji cevi za vino, plin in votlo; ovat:i. - - gumijevi čevlji. - -)(igijenicni predmeti po zmernih cenah Federico Steindler TRST, Acguedotto štev. i- Glulio Redflenen -s TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: ;: Kirurgičuo orodje, ortopcdlčni aparati, Moderci, umetne roke in noge, berglje, kilni pasi, elastični pasi in nogorice, elektroterapevticne priprave, aparati 7:» inhalacijo. SKLADIŠČE potrebščin xa kirurgi®«* idrav-Ijonja. Potrobaolne lz gumija ln noprodlmega blaga. :::::::: Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije »i. Salarini Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente) ul. Poste Nuova Alla cittk di Londra Velik izbor izgotovlienih oblek ^a mo.^ke in dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavsko obleke. Tirolski loden. Nepremočlji i plaSči (pristni angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozenukih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, eolidno in elegantno po nizkih t"nab. Črevljarnica BaldiiielEi €leganca, trpežnost, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. Sprejme se naročila za nepremočljive postole Popravljanja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil za čevlje. Trst, ulica Crosada štev. 5, Trat (Vogal ulice Punta del Forno). Sktadltte zgotovljenih oblek In Krolačnlca /. L FARCHI Trst - ul. Giosue Carducci 32 (vogai sant. saatoHo> PODRUŽNICA: ul. Barriera vecchia št. 5. Obleke se ix4eUio v lastni kroiaCnict Namizno vino prve vrste pridelek iz posestev g^ofa Dr. Venier v Novemgrada, v buteljkah ali sodih, v vsak: :o.i-kosti po 64 stotink liter, brezplačno naj-m. proti takojšnjemu plačilu. Tropinouec po Kron l'60 liter prodaja ]Kicheito . i .L. Mirhetto ' v Rocoiu in mesnice na lastnik gostilne ,,Nicneuu » Tp,rrnN qfio Goldonijevem trgu štev 6. - .ELEF0N st. 963. Gostilna v Rocoiu ima na razpolago dn^tr^m m klubom za prireditve plesov ali društvenih zabav. (po dogovornih cenah)elegantno pleino dvorano —— in kegljišče. "*»»» Giouannl LeKan Čevljar- nica ___ ______ _ TRST, ulica GiuUa 7, TRST odlikovana z državno kolajno 1908 na modni razstavi v Trstu ===== Izdeluje vsakovrstno obuvalo po meri z največjo eleganco in solidnostjo. Specijaliteta ortopeiičnlli izdeltoT in aierit čevljsi. CENE ZMERNE.