27. številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. februvarja. XXIII. leto. 1890. Izhaja VBak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., z» jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCnna a- po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor poStnina zna&a. Za oz ii n n 11 a plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniBtvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Davorin Trstenjak t. o nam je pred malo dnevi došla vest, da gospod Župnik Davorin Trstenjak hudo bolan leži in da so ga že prevideli s svetstvi za umirajoče, znali smo takoj, da se nam je bati najhujšega, kajti slavni naš starina bolehal je že več let in le v presledkih čutil se zdravega. Poslednji čas začel je bil vidno pešati in zadnje pismo, katero nam je bil poslal pred novim letom, podpisal je bil že s tresočo se roko. Česar smo se bali, to zgodilo se je danes. Dični naš Davorin izdihnil je danes blago dušo svojo. Pretožna ta vest odmevala bode po vseh slovenskih pokrajinah, kakor kaplja pelina kanila bode v vsa rodoljubna srca. Saj je pa tudi uzroka žalovanju! Izgubili smo moža, katerega smemo imenovati najodlicnejega prvaka narodnega našega preporoda, moža, ki jo, odkar Be je zavedati jel, neumorno in z jekleno doslednostjo deloval na narodnem polji, kateri je s plamtečo besedo in veščim peresom vzbujal rojake in si stekel toliko zaslug, da bode njegovo ime češčeno, dokler bode Slovencev na svetu. Ko je pokojni Davorin Trstenjak pričel javno delovauje svoje, ležal je mrak teman nad Slovensko, zlasti pa nad ožjo domovino njegovo, nad Slovenskim Štajerjem. Zavedne rodoljube bi bil mogel šteti na prste. Redki so bili tako, da je Davorin Trstenjak imel 40 ur hoda, pred no je dospel do najbližnjega mu domoljuba, v Podčetrtek, kjer je takrat bival dr. Štefan Kočevar, ki je pred leti umrl v Celji. Navzlic žalostnim razmeram pričel je z mladeniško nauduše-nostjo delovanje svoje, delal pa tako vztrajno in sadunosno, da preteklega polstoletja povsod nahajamo odlično njegovo ime, kjerkoli pogledamo v književnost slovensko. Najprej zaslulo je ime njegovo, ko je v „Novicah" začel pri-občevati svoje starinoslovske, zgodovinske in bajeslovne sestavke, v katerih je dokazoval, da so že pred Kristom mej Adrijo in Karpati stanovali Slovani. V teh spisih kazal je izredno učenost in Če se včasih čuje kakšna često nepoklicana kritika, da ti sestavki neso završeni, treba je pomniti, da je Trstenjak sam mnogokrat tožil, da mu nedostaje sredstev. Zato je bila njegova iskrena želja, da bi na stare dni mogel preseliti se v kakšno večje mesto, kjer bi mu bili pristopni razni viri in bogate knjižnice. Žal, da na vsern Slovenskem ni bilo tacega mesta zanj in da je Šel iz sveta, ne da bi se mu bila izpolnila ta Želja! Omenjeni znanstveni sestavki, ki so na Slovence tako močno uplivali, kakor Koseškega prve pesmi, bodo še dolgo in dolgo bogat vir za vse raziskovalce, ker je v njih veliko ostroumnih opazek in sklepov in ker je bil Trstenjak nadarjen z jako srečno divinacijo. Ob jednem s temi spisi začel se je z velikim uspehom poskušati na leposlovnem polji. Še gimnazijalec zložil je več izvirnih pesmij, leta 1837. dramo „Ne vesta iz otoka Cvpros" i u toli priljubljeno pesem „Tam za goro zvezda sveti", katera je postala prava narodna pesem. L. 1838. priobčil je v „Ilirskih narodnih novinah" več erotičnih pesmij z naslovom „Leljinke", 1. 1844. osem pesmij v „Zori dalmatinski" v jeziku štokavskem. Preobširno bi bilo, naštevati vse njegove1 spise, povesti in humoreske, zatorej naj slede tu le glavneji proizvodi. Pod izmišljenim imenom Vit omar in Vicko Dragan bil je stalen sotrudnik nNovicamu in pisal tako duhovito in zanimivo, da ge smemo po vsej pravici imenovati očeta slovenskemu feljtonu. Spisal je povesti „Novo leto 1824.", „Sveta vira", „Slovenski Leander", katere dejanje se vrši ob Cerkniškem jezeru, v Bleivveisovem „Koledarčku" novelo „Slikar", v Vodnikovem albumu povest „Ljudevit, vojvoda horvatski" i. t. d., sodeloval pri JanežiČevem „Glasniku", poprej pa pri „Slovenski Bčeli", dopisoval v Einspielerjevega „Slovenca", v „Vaterland" in „Politik". Našemu listu bil je vedno jako naklonjen. Pisal je uvodne članke pod imenom „Juste millieu" in „Od Voglajne" podlistke s podpisom Epicharmos, često pa nam tudi podaval pismene informacije o politiškem položaji, o katerem je bil vedno dobro poučen. L. 1872. osnoval si je „Z oro", katerej je dodal še „ Vest ni k", pozneje pa „Kres", ki je 5 let izhajal v Celovci, 1. 1884, izdal je knjižico BWeriand de Graz", poleg vseg.i je pa v letopisih „Matice Slovenske", katerej je bil večleten odbornik, od 1878. 1. pa častni član, priobčil veliko učenih razprav in krajših sestavkov. LISTEK. Slike litevske. Radi Tilde. (ČeSki napisal E. Jeli nek, poal. V. Nevin.) (Daljo.) Tilda je bila veselo dete in je dala nama obema dosti dela, tako da nisva k nerušenemu razgovoru niti prišla, kar mi je bilo skoro ljubo. Le v trenojkih, ko je dete odbežalo dalje v mah, legala je na gospejino čelo strašna senca, katero je dete, vrativši se zopet, v srečo takoj odgnalo. Ali to ni trpelo žulibog niledar dolgo. Prežalosten bil je pogled na to mlado gospo, za me tem žalostneji, ker sem jo imel skoro do poslednjega trenotka za tako, kakeršna je bivala v Pragi. Ah, kako se je premenila, kako strašno ! Zdela se mi je, kakor pokošena lilija, z življenjem ugonobljenim pred časom. Plamenček življenja je gorel v njenih nedrih le z menjajočo se svetlobo, z negotovo, neizdatuo. Veste, veste ... na tak pla inenček zadošča jeden hladen vetrec, da bi ugasuil docela. „Grlejte, niste se nadejali, da me vidite takovo . . . tako ubogo!" zašepetala je nenadoma. „Ali, milostna gospa ..." Nasmejala se je grenko, trpko. „Glejte moje roke ..." Bile so prozorne, bele, le po žilicah pretakalo se je še malo modrega toku . . . Zmajal sem z roko, kakor bi hotel odgnati strašne misli. 9Vi gotovo mislite, da sera zdrava3 zašepe tala je tožneje, nego pred trenotkom . . . »Ali . .." „Ne varajte .. ." V tem zašurai v vejah nad našimi glavami topel podvečerni vetrec. Zagledal sem se nehote. „Glejte!" reče naglo mlada gospa. »Kaj?" »Tu!« No! Večerni vetrec je vrgel z bogatih vej listnatega drevesa nekoliko ožoltelih listov. Vrteli so se po malem v zraku in mirno padli k nogam mlade gospe. „Jesen !J vzdibnila je tožno. V tem trenotku ožare poslednji žarki za ne-oddaljenim holmcem zapadajočega solnca gospejino obličje, katero je z nekako čudovito čarobo dobivalo v tem trenotku neskončno mnogo povabnosti. Le da ni bila to več tista povabnost, katera je pred leti mene očarala. Čuda, da nisem nad njo grenko zaplakal. Objela pa je svoje detice, pritisnila k nedrom, poljubila in zalila s potokom solz. To vse bili so dijamanti materne ljubezni. Molče pomudila sva se tako nekoliko trenotkov. Za tem pade novo pergišče Žoltih listov k nogam mlade gospe. Ob jednem vzruši me nepričakovan dogodek . Po stezici, vedočej okolu nas, prihajala je baš mlada družba dam. Bilo je vidno, da so se sedaj nekam odpravljale. Pozdravile so mojo prijateljico uljuduo in prijateljski, ali šle so dalje in niso se ustavile." Le jedna izinej njih se je ustavila, vprašala po zdmvji mlade gospe, pri čemer je srčno poljubila Tilko, katerej je v košarici prinesla malo sadja, in pa — odšla je za drugimi. Bilo mi je to nekako čudno, pa razjasnil sem si pozneje vse z dobro hotečo željo gospe Felicije, da bi ostalu v aamosti. Ni jej ugajala glasneja družba in najraje je bivala pri bregu Nem na v družbi svojega milega deteta — v Bamoti. Pri tem sem vender ■ Taaffe. Scharschmid bode kmalu postal duša raini-sterntva, kajti pl. Diraajevski nekako zgublja zaupanje, kakor se je videlo ob novoletnih odlikovanjih. Barona Sebarscbmida bi pa še Taaffe iz posebnih uzrokov posebno povzdigoval. Poklical bi ga v ministerstvo pred vsem zaradi tega, da bolj zbliža konservativno in ustavoverno veleposestvo in tuko dobi vlada v njem dobro oporo. Potem bi se tej vladni stranki bolj približal Goroninijev klub in tako imenovana srednja stranka, po kateri je mi-uisterski predsednik gosp. grof Taaffe že dolgo koprnel, bi bila gotova. S kakšno stranko bi se lahko absolutno vladalo v parlamentaričnej obliki. Le velikemu posestvu bi se potem dobro godilo, na druge stanove bi se pa ozirali le tedaj, ko bi bilo treba davek plačati. V narodnem oziru od takšne vlade nemarno ničesar pričakovati. Vsa srednja stranka, ki bi potem odločevala, bi ne bila ne krop ne voda. Na nemško stran bi se bolj nagibala, ker veleposestniki so največ nemškega mišljenja, ker so nemški odgojeni, naj bodo potem že konservativci ali pa liberalci. Sedaj ko je federalizem že tako rekoč pokopan in kmalu grob njegov trava poraste, ni tudi več posebne razlike mej nazori kneza Lobkovica in viteza Ghlumeckega. Scharschmid bi gotovo zmatral za prvo svojo nalogo, da nemščino naredi za državi jezik in v tem bi ga zvesto podpiral posebno baron Gauč. Mi da nes tu ne bodemo pretreaavali, kako bode vlada to skušala doseči, po legislativnem ali le po administrativnem potu. Tu se bode ravnalo po tem, ka-keršne bodo razmere. Čo bode upala, da dobi v državnem zboru večino, bode poskusila zakonito nemščino narediti za državni jezik, drugače se bode pa poslužila le naredb in ukazov. O tem seveda se bode odločila Še le, ko se snide drugi državni zbor, ki bode morda za vlado ugodneje sestavljen, nego je sedanji, za kar bodo že skrbeli vladni organi. Kako ae bodo vršile volitve, ako jih bode vodil baron Scharschmid, si lahko mislimo. Ta mož ne bode zatajil svojih načel, ko bode ustopil v mi-niBterstvo, kakor jih je grof Schbnborn. Porabil bode vsako priliko, da jih uresniči. Seveda uajugod-neja prilika za to so pa volitve. Lahko si mislimo, kako bodo okrajni glavarji dobili tajne instrukcije in kako bodo napenjali vse sile, da pripomorejo vladnim kandidatom do zmage. To si lahko predstavlja vsakdo, kdor je videl agitacije pod prejš njimi liberalnimi vladami. Toda sedaj bi stvar bila še hujša. Prejšnji okrajni glavarji, ki so začeli službovanje za absolutizma in so imeli zastarele nazore in sploh neso bili v nobenej tesni zvezi z narodom, so bili večkrat preokorni za ta posel. Bolj Hpretne in bolj delavne bodo pa sedaj druge moči, ki poznajo duh časov in neso več tako tuje narodu. Današnji politični uradnik je vse kaj druzega, nego so bili prejšnji. Pa še neka druga nevarnost nam preti. Vlada ne bode imela odločno nam sovražne barve, ravno tako tudi njeni kandidatje ne. Postavili se bodo razni kimovci, ki se bodo celo za narodnjake izdajali. Poprej smo vBelej vedeli, ta je za nas, a ta je proti nam, a sedaj je stvar težavneja, ko različja inej strankami neso več tako vidna, ko marsikje, pojde tako dalje, da ne bomo vedeli, kjer se narodnjak nehava in nemčur začenja. Koliko zmernih mož imamo, ki so ravno tako ugodno gradivo za narod-njaštvo, kakor za nemčurstvo, kakor bi se odnošaji zasukali. Položaj je zatorej jako zamotan in treba bode zaradi tega, da si slovenski zastopniki sestavijo jasen program. Volilci bodo pa morali biti jako pozorni, da si ne izbero za zastopnika volka v ovčjej koži. Kurija velikega posestva. Glasilo Staročehov trdi, da je „Slovenski Narod" gleda na Češko nemški dogovor pesimističen, v tem ko sodi „Slovenec" stvar v ugodnejšem smislu. Mi privoščimo Praškemu glasilu, da bi imelo uzrok zibati se v sanjah veselja, vedno tako, kakor je jako ditirambično razodevalo to poslednje dni. Sicer je to glasilo nedosledno, kakor v svojem umovanji, tako tudi v razkrivanju svojih afektov: sedaj kaže največi optimizem, a za malo dni j vidi zopet vse črno; vidi se, kakor da bi bili jako mladi ljudje pri že priletnem listu še bolj priletnih Staročehov. No, z listom se ne bomo pričkali, pač pa se nam v glavi vrti, ko vidimo, da so se prava stališča na mnogo odločilnih stranij popolnoma iz-podmaknila. Ako bi hoteli sistematiški kritikovati vse pogajanje in konečno prijavljeni protokol dogovorjenih toček, sestaviti bi nam bilo debelo brošuro, toliko slabostij, oziroma nevarnostij nam kaže ta protokol. Zato se omejimo tu najprej na točko o kuriji velikega posestva. Ta kurija, ki se ima ustvariti v češkem kraljestvu poleg nacijonalne češke in nemške kurije ima dobiti jednako pravo v v narodnih zadevah, kakor obe nacijonalni kuriji: njen veto bo veljal toliko, kakor veto jedne naci-jonalnih kuri j. Ako hočejo dosledno izvrševati narodno jedna-kopravnost po vseh deželah z mešanim prebivalstvom, kakor v češkem kraljestvu, morajo ustvariti tudi v ostalih takih deželah poleg nacijonalnih kurij tudi kurijo veleposestva. V češkem kraljestvu se nadejajo, da bo kurija veleposestva rabila svoj veto v zmislu pravičnosti, torej v zmislu sprave in pomirjenja. Mi v narodnem pogledu ne poštevarao češkega veleposestva v ugodnem zmislu, velepo8estvo v češkem kraljestvu hodi svoja pota, skrbi najprej za svoje interese, in ti interesi neso preveč idealni, kakor so pravi narodni interesi. Ako zapiha drugi veter, ako n. pr. zahteva kak politiški sistem pristransko, torej jedni narodnosti neugodno ravnanje iu vedenje, potegne je stranka veleposestva z dotičnim politiški m sistemom. Tudi ni veleposestvo v aristokratskem delu na Češkem prvotno slovanskega rodu, še manj pa slovanskega mišljenja, in celo oni del češke aristokracije, ki je doslej saj navidezno hodil s Staročehi, ni zanesljiv za dobo politiških prevratov večega ali tudi manjšega obsegu. Vsekakor imajo češki Nemci večo pravico, nadejali se, da bodo polagoma ali v posebnih kritičnih momentih vso aristokracijo imeli na svoji strani, nego pa Čehi na češki strani. Torej se ni zanašati Čehom, da bode kurija veleposestva vselej ali v vsaki dobi rabila svoj veto v zmislu pravičnosti in nepristranosti. Ako je pa kurija veleposestva dvomljive veljave celo v češkem kraljestvu glede na Čehe, je Iz teh podatkov je očivestno, da je vse Tr-stenjakovo življenje bilo posvečeno delu na narodnem polji, da ni bil samo učen in bistroumen raz-izkovalec starin, ampak tudi dramatik, lirik in politik, jednako srečen kot pisatelj uvodnih člankov, kakor kot duhovnik in povsod, kjer je služboval, izredno priljubljen. To se je sijajno pokazalo dne 4 septembra 1887.1., ko smo v Starem trgu praznovali njegovo sedemdesetletnico, ob jednem petdesetletnico njegovega književnega delovanja. Takrat čestitalo mu je vse Slovenstvo, da, došle so čestitke iz vseh slovanskih krajev in rečeni dan bil mu je nekoliko plačila za marsikatero bridko uro, za vse dolgoletno trpljenje. To bil je svetel žarek koncem trudapolnega Življenja! Lahka mu zemljica ! Večno slava Davorinu Trstenjaku! _ Pokojni Davorin Trstenjak bil je porojen dne 8. novembra 1817. v Kraljevcih pri St. Juriji na Ščavuici. Šolal se je najprej doma, potem v Radgoni in Mariboru. Gimnazijo završil je 1836 I., bil potem filozof v Gradci in Zagrebu, pozneje pa teolog v Gradci, kjer je bil 1844 i. v mašnika posvečen. Služboval je kot kapelan v Slivnici, v Ljutomeru, na Ptuji. L. 1850 do 1861 bil je učitelj veronauka, slovenščine in zgodovine na gimnaziji v Mariboru, potem župnik v Št. Juriji ob juž. žel., na Ponikvi, od 1879 1. pa v Starem Trgu pri Slovenjem Gradci. Odlikovan je bil z zlatim križem za zasluge, več korporacij imenovalo ga je častnim članom. V LJubljani 3. februvarja. Danes sešli so se zopet zastopniki avstrijskih narodov na Dunaji. Našli so še vse prejšnje gospode na ministerskih foteljih in na videz bode vse pri starem, toda kmalu bodo čutili, da veje sedaj neka druga sapa. da se je vse nekaj spremenilo. Sprva bode se morda sprememba manj Čutila, pri budgetni debati se bode pa že videlo, da se je vlada znatno približala levici in tako se bode polagoma razvila neka vBe drugačna situacija, s katero bode računati vsem avstrijskim politikom. Pa tudi na ministerskih foteljih se bode s časom kaj premenilo. Sedaj oficijozni glasovi še vedno trdovratno zatrjujejo, da ostane miniBterstvo v sedanji sestavi. Seveda oficijozna glasila tako dolgo taje ministerske krize, dokler ministri zares ne izroče demisije. Tako je baš tudi sedaj. Grof Taaffe bode kmalu spoznal, da s sedanjimi svojimi tovariši ne more lahko izvršiti sklepov Dunajskih konferenc, ker jim premalo zaupajo levičarji. Saj glavna levičarska glasila vedno zatrjujejo, da sedanji vladi zaupati ne morejo. Kmalu se bode morda Taaffe odločil za mini-stersko premembo, če morda že naprej ni vse dogovorjeno. Dunajski dopisuik „Politike", ki je navadno precej dobro poučen, kaj se v višjih krogih Dunajskih godi, piše, da se v političnih krogih Dunajskih zagotavlja vzlic vsem oficijoznim demeuti-jem, da baron Scharschmid stopi v ministerstvo. Prostor mu bode menda — tako se čita v druzih listih — naredil Taaffe sam. Odstopil mu bode ministerstvo notranjih zadev ter bode sam le še mi-nisterski predsednik, kakor je bil knez Auersperg in tako dobimo ministerBtvo Scharschmid imenovano opazil, da ima Tilda k tej dobrej dami neobičajno mnogo ljubezni. Bežala je ž njo nekoliko korakov in stoprv opomnjena in poljubljeua še jedenkrat vrnila se je k materi. Ona dama, katero sem le za trenotek mogel opazovati, in katera je v kratkem izginila v goščavah parka, postala mi je nehote uganka. Niti vedel nisem, je li še gospica, ali že gospa. Ni bila sicer več v prvem cvetu čarobne mladosti, tudi se ni odlikovala s slepilno krasoto, ali v očeh je imela toliko negoljufne dobrote in obličje njeno značila je taka nežnost in plemenitost, da bi bil rad verjel na prazno besedo, da je utelešen angelj. Pri tem igraval jej je na ustih Ijubeznjiv smehljaj, kateri je nehote spominjal na gospo Felicijo. Morda je sestra, sorodnica? .. . Ne. Jedva je izginila družba v sencah, začutil sem belo roko gospejino na svojem ramenu. Odprla je usta, kakor bi hotela vprašati, ako hočeš slišati, kar jej je ustnice vleklo vsaksebi. Sklonem se k njej. Zašepetala je jedva s slišnim glasom: „Ste videli te dame? Glejte, kaže se, da je dobra oBoba. In Tildo, kako jo ima rada ne moreta si niti misliti. Ali to mi je tudi uteha . , ." „Čemu?" vprašam začujen. Sklonila je glavo in vzdihnila: „Ona postane druga žena mojega moža in druga mati moje Tilde... druga... veste, ko mene več ne bode . . ." Tok gorskih solz zalije njeno kraBiio obličje. Mislite si gotovo, kako so te besedo na me uplivale. Hotel sem zaklicati, da bi se Gervazij nikdar ne odločil iskati si druge žene, da ni prav sumničiti takega moža . . . Saj sem vedel, kako goreče je bil udan svojej ženi, kako jo je oboževal, da, v jednem svojih poslednjih dopisov, prouiklih že s tožnimi bojaznimi, zaupal mi je naravnost, da — ako jo ugrabi nemila usoda — oBtane veren spominu svoje žene do svojega poslednjega diha. Razve:) tega sum vedel, da si pan Gervazij ni nikdar iskal veselja v ljubkovanji tujih žen. Pri vsem tem se nisem upal odzvati. Bal sem so iz-pregovoriti; strašil sem se besed, katere je mlada gospa prav pred trenotkom izgovorila. In ta nje mir, ta tihi izraz na obličji! Vse je učinilo na me utis velikansk. Od tega trenutka prenehalo je najino razgo-varjanje popolnoma; mena je težilo tisoč tožnih misli j in mlada gospo . . . kake misli pač so se drvile po njenej glavi? Tem bolj ugoden mi je bil trenotek odhoda. Sama gospa je dala nagib. „Glejte, Nemeu žo prepregajo večerne megle ... hitro bo hladno. Tilda!" V resnici izstopila je uad Nemnom že jeseuska megla Podal sem torej Feliciji roko. Oprijela se jo rada, potrebovala je podpore. Taka sva korakala počasu k domu. Tilda poskakovala je veselo Nekoli-krat si je morala mlada gospa odpočiti, in tu gledaje okolu sebe, obračala je s prežalostnim glasom mojo pozornost na tožno hitro gromadenje žoltih listov na potih. Da, da, ti žolti listi jesenski! Bedno privlekla sva se k domu. Priporočil sem se z zagotovilom, da ne opustim zjutraj zopet napraviti poset. Uboga gospa je obžalovala neizmerno, da me še na čaj ni mogla povabiti, in da tako slabo slaviva snidenje svoje. „A!i vi bodete oprostili ... saj vidite, kako sem uboga ..." (Koncu prib.) to še veliko neugodniše za oBtale dežele, kjer bivajo Cehi, najhujše pa glede na gališke in buko-vinske Ruse, Slovence in Srbo-brvate. Znano je, da Nemci, Poljaki in Italijani imajo po dosedanjem razvitku zgodovine in občega gospodarstva premoč veleposestva na svoji strani, v tem ko so avstrijski Rusi, Slovenci in Srbohrvatje v tem pogledu povsod na slabšem. Vsled tega pride po izvršbi analognega kurijatnega siBtema po ostalih deželah s pomešanim prebivalstvom veliko posestvo povBod v večino z neslovanske strani; kajti tudi poljsko plemstvo se vede vedno neslovanski. Iz tega pa je lehko sklepati, da kurija veleposestva bo povsod porabljala svoj veto Slovanom v neugodnem zmislu- Torej že samo kurija veleposestva kaže, da je pobijati kurijatni sistem, ako bi se hotela uvesti poleg nacijonalnih kurij tudi kurija veleposestva z jednakim zavirajočim pravom glasovanja v narodnih zadevah. Najočitniše se kaže nevarnost kurije veleposestva s takim pravom glede na slovenske dežele. Niti na Kranjskem bi ne bili Slovenci varni, da jih velikopo8estvo ne pusti na cedilu, in to, tudi ko bi se deželni red in volilni red spremenil še toliko ugodniše za kranjske Slovence. Pa tudi ko bi se posrečilo na Kranjskem dobiti kurijo veleposestva, ki bi vedno pravično odločevala v narodnem pogledu, bili bi pa Slovenci na Koroškem, Štirskem in na Primorskem brex upanja, da bi kurija veleposestva postala vsaj nevtralna kurija na to stran. Po vsem tem je kurijatni sistem, ako bi se ustvaril analogno, kakor ga naraerjajo za češko kraljestvo, tak, da ga ne morejo odobravati ne Slovani v skupnosti, kolikor jih je v Avstriji, ne Avstrija sama, ker ne vede do pomirjenja narodov na podstavi prave narodne jednakopravnoBti. Kurijatni sistem je pa Slovanom nevaren, tudi ko bi se ustvarile samo nacijonalne kurije, ker je sestava narodnosti j in stanov v pomešanih deželah taka, da bi kak narod konečno ne prišel niti do svoje kurije v deželnih zastopih, ali pa, ko bi jo dobil, da bi jo utegnil zopet — izgubiti. Pa o nacijonalnih kurijah prilično več. carja ne veseli stvari razsojati in se bode najbrž razaodništvu odpovedal. To da je Bismarck odložil priliko trgovsko ministerstvo in je Berlepsch imenovan trgovinskim ministrom je baje v zvezi z razmerami delavcev. Berlepsch je lani posredoval v imenu oblastev mej delavci in delodajatelji, ko so štrajkali premogo-kopi. Poročal je tudi cesarju o tej zadevi. Cesar je tedaj spoznal, da je izveden v delavski vprašanjih in zaradi tega je sedaj imenovan trgovinskim ministrom. Da pa bode imel večji delokrog bode rudniške zadeve odločili od roinisterstva javnih del in je pridružili ministeratvu trgovine. Politični razgled. Notranje gladkem parketu in godala so potihnila še le tedaj, ko je kazalec pomaknil se do 6. ure zjutraj. Poleg odličnih gospodov civilnega stanu bilo je na plesu tudi do 20 častnikov tukajšnje garnizije. — (Okrajna bolniška blagajnica Ljubljanska.) V dobi šestih mesecev obolelo je 453 blagajničnih udov, izmej teh 404 moških in 49 ženskih. (Koliko jih je obolelo za hripo, je razvidno iz tega, da je bilo samo meseca janu-varja izmej vseh doslej obolelih 453 udov 207 bolnikov). Umrlo je 8 udov, mej temi 2 ženski. Izplačalo se je bolniščine 2420 gold. 61 kr. (samo meseca januvarja 932 gld. 46 kr), bolniških oskrbovalnih troškov 458 gld. 20 kr., voznine 56 gld. 80 kr., zdravniških troškov 1007 gld, za zdravila 616 gld. 83 kr. (za mesece november, december 1889 in januvarij 1890 . . 485 gld. 55 kr,), po-grebščine 108 gld , za kopelji 32 gld. 95 kr., za terapeutične pripomočke 17 gld. 38 kr. in za obez-nino 15 gld. 70 kr., torej skupno 4733 gld. 47 kr. — (Iz Idrije) 2 februvarija. Pretekli teden posetila sta mesnico gosp. H. Kosa dva mlada nepovaoljena gosta. Želeč morebiti posebno počastiti letošnjega Kurenta, manjkalo jima je okroglega in radi tega Bta posegla po tujem blagu. Iz mesnice gori imenovanega gospoda sta pri slučajne; ne-paznosti izmaknila okoli 15 gld. Svoje sreče sta pa se kaj malo časa radovahi, ker so jim bili kmalu za petami, in ja imajo že pod ključem. Ta slučaj je kaj pomilovanja vreden, to tem bolj, ker dotična uzmoviča baje še nista prestopila 14. leta. Kdo je temu kriv? Slaba dompča izreja! Mi pa upamo, da jima bo sedanja kazen pot poboljšanja, in svarilen vzgled vsem sovrstnikom, ki si Že pri teh letih iščejo takšne časti. — („Kmet o valeč") ima v 2 letošnji številki nastopno vsebino: Priporočen način, kako cepiti ameriške trte. — Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. — Krmljenje odstavljenih telet. — Iz-peljevanje in raztrošenje gnoja po zimi. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gspodarske novice. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Vipavska podružnica) c. k. kmetijske družbe kranjske ima v četrtek 6. t. m. po-poludne ob 2. uri v občinski pisarni svoj občni zbor. Na dnevnem redu so za Vipavsko vinarstvo jako važni predmeti. K zborovanju pride družbeni tajnik gosp. Gustav Pire iz Ljubljane. — (Blejska podružnica) c. kr. kmetijske družbe kranjske bode sezidala še to leto uzorno moštarnico ter shrambo za podružnične stroje. Ta uzgledna podružnica priskrbela je že sedaj za svoje ude nad 20 goseničnih škarij in se zelo poteguje, da se bode ,sadno drevje, katero je letos polno cvetnega popja, tudi res dobrega otrebilo gosenične zalege. — (Poročilo o trtni uši v Avstriji 1. 18 88.) je ravnokar izdalo c. kr. kmetijsko ministerstvo. Ker je to poročilo izza 1. 1888., ne kaže nam iz njega kaj dosti posnemati, saj se je 1. 1889- veliko izpremenilo. Iz tega poročila objavljamo le nastopna števila, veljavna za 1. 1888: Kranjska ima vinogradov 10 609 Ha, okuženih je 4.443 Ha; Štajerska 17.819 Ha, (To so le oni vinogradi, ki leže po okuženih okrajnih glavarstvih.) okuženih je 4.000 Ha\ Primorska 32.724 Ha, uku-ženih 7.114 Ha. — (Cerkniška č i tal niča) priredi veselico v prostorih g. Antona de Schiava dne 9. februvarija 1890. 1. Spored: 1. Ples. 2. Šaljiva loterija. Pri plesu svira češka godba g. I. Entzmanna. Začetek ob 8. uri Ustopnina za ude od osebe 40 kr., z družino 60., za neude od osebe 60., z družino 80. K obilnej udeležbi vabi odbor. — (Vabilo) .k rednemu občnemu zboru „Notranjske posojilnice" v Postojni, kateri bode dne 9. svečana 1890. ob 2. uri popoludne v društveni pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo nadzorovalnega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) dveh namestnikov, e) Volittv 6 članov v nadzorovalni odbor. 5. Predlogi društvenikov. — Nadzorstvo „Notranjske posojilnice" v Postojini je pregledalo in primerjalo letne račune za 1889. I. in jih našlo v redu. K polnoštevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje Ravnateljski odbor. — (Razpisano) je mesto pristava pri okiaj-nem sodišči v Št. Pavlu, eventuvalno pri katerem drugem sodišči na Koroškem. Prošnje do 16. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Slovenji Gradec 3. februvarja. Župnik Davorin Trstenjak umrl. Pogreb v sredo ob 10. uri dopoludne. Dunaj 3. februvarja. Cesar dopoludne ogerskega domobranskega ministra Feyervayja v zasebni avdijenci vsprejel. Napolj 2. februvarja. Mesto se pripravlja za slovesen vsprejem Stanleya. Pariz 1. februvarja. Današnji minister-ski svet ukrenil naredbe, da se preprečijo izgredi pri shodih volilcev. V Marseille-u je hud vihar. Vsi parobrodi so zakasnjujejo. Razne vesti. * (Kdo je izumil dopisnice?) Dopisnic ni izumil noben poštni uradnik, ampak dr. Emauuel Hermanu, bivši profesor narodnega gospodarstva na cesarskej vojaškej akademiji v Dunaiskem Novem Mestu. Dr. Hermanu je rodom Korošec. Zasledujoč svoja gospodarska načela, jel je premišljevati, koliko pis m se piše, za katere bi ne bilo treba niti ovitka, niti pečata. Za taka pisma bi bila vender primerneja kaka jednostavneja ideja. To ideio je sporočil avstrijskej vladi in po dolgih pogajanjih so se dne 1. oktobra 1869 imele dopisnice, katere so potem kmalu uvele druge države, najprej Nemčija, Belgija in Severna Amerika. * (Zvezda Betlehemska,) katera se po preračunan ji Tycho de Brahe vidi vsacih 315 let, se bode videla letos v novembru v ozvezdji Cassio-peie. Od rojstva Kristovega bode m letos šestikrat videla omenjena zvezda. Leta 1575. se jo zadnjič videla v noči, v katerej je bil rojen volilni knez Ivan Stgismund Brandenburški. * (V petih dnehtroje otrok) Žena ne kega delavca pri Aachenu porodila je trojčke in sicer dve dekleti in jednega dečka. Prvi otrok prišel je na svet v nedeljo, drugi v torek in tretji v četrtek. Prvi ostal je živ, zadnja dva sta umrla, mati je čisto zdrava To je pač nenavaden slučaj. * (Hvaležna krčmarica.) V Apoldi je krčmarica Kastner v oporoki svoji volila dvema gostoma, ki sta jej po smrti moža njenega s svetom ali pa tudi dejanjski kaj pomagala, po 1000 mark. Mlademu možu, ki je bival pri njej, je pa volila 20.000 mark. Tudi za dobrodelne namene je volila znatne vsote. * (V temne j kleti.) Ze dolgo se j* govorilo, da se pri krčmar j i Franu Bauru v Drasen-hofenu po noči v kletu prirejajo pojedine, pri katerih se gode razna nenravna dejanja. Nazadnje je žandarmerija atvar pozvedovati začela in zaprla oštirja in oba hlapca njegova. Sodišče v Korneu-burgu je pa obsodilo zaradi težkih nenravnih dejanj krčmarja v osemmesečno, hlapca pa vsacega v jednomesečno ječo. Sedaj bode pa konec ponočnim pojedinam. * (Naj manjša pritlikovka zmrznila.) Kakor se poroča iz Novega Yorka, je dne 30. ja nuvarja najmanjša pritlikovka, Lucija Zaretto, ki je baje bila najmanjše bitje na svetu, zmrznila v vlaku, ki ga je zamelo v Kaliforniji. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. fiGl-8) ratojl za vse lelo glfl. 4.0O; za pol leta j gltl. a.aOj sen oetrt leta gld. 1.1*5. i as 2. februvarija. Pri Klonu: A'lolf Hilb iz Stuttgarta pl. Cirheimb z Dunaja. — Josip Hočevar iz Podloga. — Wahlstein iz Prage. — Eisler iz Budapešte. — Rainer, Fragan z Dunaja. Pri .finiI«'-i : Weifla, Schntz, Eckstoin, Oberbauer, Goggenberner, Mogry, Linke Klein, Markovic, Glaser z Dunaju. — VVeihs iz lindapešte. — Lergstorer i/. Trga. — Krener iz Skofjeloke. Dr. Kladwa iz Ilirske Bistrice. — Abeles iz Trsta. — llirsch iz Scluveinfurta — Dr. Duča iz Celja. Pri AvstriJNkem carji: Gaspari iz Postotnu. — Dr. Preveč, iz Novega Mesta. — Carl Kohovik, iz Celja. finali no v IJiililJanl: 30. Januvtrlja: Liza Čeme, lasničarka, 60 let, sv. Petra centu, Rt 4 za rartvoudom. — Ana Stubler, šivilja, 44 let, Eraoiiaka cesta št. 4, •/.;» jetiko. 81, jauuvarija : Jožefa Pajk, delavka, 35 l°t, Hrenove nlice, St. 17, za jetiko. — Pavla Arnold, užitninskega paznika hči, 3 leti, Rožne ulice st. 27, za jetiko. 1. februvarija: Liza Kautzky, krojačeva žena, 63 let, Florijanske ulice št. 38, za oslabljenjem. — Jurkovič Katra, pismonoševa žena. 19 let, Kari«, vska cesta št 14, /a plućno tuberkulozo. — Reza Rodlicber, gostija, 64 let, Kravja do lina St. 11 za oalabljenjem. 2. februvarija: Anton Lampič, strežaj, 64 let, Kri-ževniske ulice 8t. 7 za rakom v želodci. Tržne cene v &Jul>ijaiii dne 1. februvarja t. 1. A. kr kr. Pšenica, bktl, . . . 6 6li Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ — 64 Rež, „ . . . 5 — 90 Ječmen, „ . . . 4 Jajce, jedno , . — 3 O -es, „ . . . 3 — Mleko, liter .... — Ajda, „ . . . r> Goveje meso, kgr. — 56 Proso, „ . . . 4 p> r Telečje „ „ — r><; Koruza, „ . . . 4 BO Svinjsko , ■— 60 Krompir, „ . . . 3 Koltrunovo , « — 83 Leća, „ . . . 12 — Pišanec...... — so Grab, „ . . ■ 1° — — 2'i Fižol, , . . •i 8 — .Seno, 100 kilo . . . 2 32 Maslo, kgr. . 1 Slama, „ „ . . . 2 50 >)'.ii frišen , j— lih Drva trda, 4 □ motr. 7 le . 1— 5-1 mehka, 4 „ 4 25 Meteorologično poročilo. e s« a Cas o pa-zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min 1. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 743" 1 mm. 744 1 mm. 745 2 mm. —8 0" C o-u° C —1-4»C m.vzb. m vz.li. m. vzh. jas. jas. jas. 0 00 mm. $£ Ja <2 c4 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 744*4 mm-7434 mm. 744*1 mm. —6*0*0 —1-0° C —1-2" C si. vzh. z. vzh. z. vzh. jas. jas. jas. 0-00 mm. Izkaz avstro-ogerske banke dne 23. januvarja 18U0. (Izviren telegram.) Prejšnji teden Bankovcev v prometu 407.119.000 gld. (+ 9,916.000 gld.) Zaklad v gotovini . . 242,130.000 „ (-j- 153.000 „ ) Portfelj......146.0H9.000 „ (+ 7,209.000 „ ) Lombard.....2-i,689.000 „ (+ 681.000 „ ) Davka prosta ban- kovčna reserva . . 41,482.000 „ (— 9,521.000 „ ) ID-cirisijsl-za, "borza. dne 3. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafićno poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 89 45 — gld. 89 45 Srebrna renta.....„ 89 50 — n 8945 Zlata renta......, 11015 — „ 110 45 5°/0 marčna renta .... »II 2 — — „ 102 — Akcije narodne banke . . „ i*37-— — „ 939-— Kreditne akcije.....„ 325-75 — „ 325 75 London........„ 118*10 — „ 11815 Srebro.........—— — „ —•— Napol.........„ i* 36— . 037»/g C. kr. cekini......„ n 58 — , 5-57 Nemške marke.....„ 57 67'/, — B 57-72'/a 4°/0 državne srečke iz I. 1854 360 gld. 133 gld. 25 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 176 „ 75 „ Ogerska zlata renta 4°/0....... 103 „ 80 , Ogerska papirna renta 5°/0......99 B HO „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 121 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/t'/o z,ati zast. listi . . 116 „ 75 , Kreditne srečke......100 gld. 182 „ 50 „ Rudolfov« srečke..... 10 „ U , 50 , Vkcije anglo-avstr. banke . . 120 , 1«7 „ 40 „ XJammway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . — „ — „ Zahvala. Ginjeni po dokazili tolikega sočutja ob smrti in pogrebu našega ljubljenega, nepozabljivega sinčka Felka Rafaela Papa učenca II. razreda ljudske šole izrekamo vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tudi mnogoštevilnim spremljevalcem našega Ijub-čeka k večnemu počitku svojo najprisrčnejšo zahvalo. V Škofji Loki, dne 31. januvarja 1890. (94) Žalujoči ostali. •m* *M* *m" *m* -m* *Jt»* -jtf • • jrC• •Jff • #. w. «w. ijrf. • ■ *. m - »m ♦ ~m+ A. KORSIKA HI.i i na proilajalnka: TržažkacestalO poleK k«-- fflavuo to-ha£ne tovarno. Poddružnica: Selenburirove iilire f> vin- ivu o. kr. polt. in telegraf, uradu. Odlikovana umetna in trgov ska vrtnarija v i. i o i» i j »nI Priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje nve£lli šopkov in vcucev h trakovi in n»pleti. Ima veliko zalogo trnkov mnogovrstne baze in barv; ravno tako ima vedno narejene šahe vence, kakor tudi Hlakurilove vence in hnkete, vse v najnovejših fasonih. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po pošti se hitro in po ceni zvrše. Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrsnih vrinili in družili Heiuen, pravih in dobro kalilnih, ratttlin (cvetic) v loncih in izdeluje stvari v njegevo Btroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila. (39—13) Z odličnim spoštovanjem ALOJZIJ KORSIKA. Naznanilo. Visoka c. kr. deželna vlada na Kranjskem je dovolila občini Zgornji Tuhinj pri Kamniku štiri letne semnje za živino in blago. Semnji bodo na dan 20. Mvečuun, 3. nm-lega travna. 13. uiulegi* srpanu in 31. liimoven. .Prvi semenj bode čine 30. *vee»nu t. 1., na katerega uljudno vabi županstvo v Zgornjem Tuhinji. Janez Za vas ni k, lupan, (93—1) Pobratimi. Roman. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena 1 ko1«1. a o kr, (s poštnino vred). Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena ao kr. (s poštnino vred). Obe knjigi dobivata se v ..Narodni Tiskarni" v Ljubljani in pri knjigo-tržcih. Blago n obleko iz pristne OVoJfl volne, izvratni It ruski Izalelkl v n a j n o v o j š i h d e b i n i h ia pomladno in poletno sezono po £*uy, poslovenil Vinko, — Ml. B*. 208 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, iJ09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. BJ « v. Roman. Spisal Turt/enjev, poslovenil ^1/. Malovrh. — Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Zn dragoceni ni korenom« Povest iz življenja kitajskih pogoztlnikov. Spisal A. J Maksitnov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. V isti zalogi sta izšla in se dobivata ]>o / ni/aui oenl še sledeča zvezka: I. zvezek, ki obsega: Stenograf^a, spisal dr. llibič. — Životopisje, spisal Hajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisiil dr, llibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Tr-štvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, noveliea, spisal J. Ogrineo. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Hostntk. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj so priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne svezke pa 5 kr. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodnu Tiskarne**