T ♦ I f Si t ? • - J H j ' r -: f l e I 0 ..A.-:?! H I - ,.-X •’ Im" :i. - štreko kunen! t i 45 =3 - a e > a rt o i ■S S V tistih časih se je malo vaših vrstnikov odločilo za duhovniški poklic.« »Že od otroštva sem s spoštovanjem gledal na očeta in želja, da bi opravljal njegovo poslanstvo, je vedno bolj rasla v meni.« »Vi ste edini med mlajšo generacijo, ki nadaljuje družinsko tradicijo duhovnikov.« »V moji generaciji sem, a ne, edini, pred mano je šel po očetovih stopinjah gospod Gustav Škalič. Sin gospoda Er niše, sedanjega seniorja, in hčerka Kerčmar j evih, duhovniškega para iz Gornjih Petrovec, študirata na bratislavski evangeličanski teološki fakulteti. V Prekmurju spet rastejo evangeličanske duhovniške družine.« Soboti,« dodaja mož, »Negotovo je bilo z mojo službo, ker takrat še nisem obvladala slovenščine, David je bil že na poti, jaz pa sem se vozila v Gradec, kjer na elitni | zasebni šoli še zdaj predavam evangeličanski j verouk. Po izobrazbi sem teologinja in zgo- ' dovinarka. Po rojstvu Ang dva dni tedensko i poučujem na graški in en dan na radkersburški * šoli. Tako mi ostane več časa za otroka.« _ In prisluhnem starim gostinskim mač- I >Vaša dunajska leta so povezana tudi z Elizabet je prava »sneja«, saj si gresta s taščo na roko. V dneh, ko je v mlada mamica službi, je mala Ana, ki je dnevno tri ure v vrtcu, preostali čas v varstvu babice. David, ki je bolj । molčeč, je zelo navezan na mamico, s katero se > pogovarjata le po »avstrijsko« in kadar omenja stare starše na Gradiščanskem in tamkaj- = šnjega prijatelja Tonya se mu zaiskrijo oči. I kom, direktorju Černjaviču in Sabjanu pa ■''" ljubeznijo.* » David^je feplj ^avstrijski, saj je veliko čas.^i natakarjem KarčijuJ Naciju, Laciju in drugim, ki se še danes fotografsko spominjajo, skozi katera vrata je vstopal kateri gost, kje mu je natakar obesil plašč, kaj je kdo od njih pil. In vzdihne eden od njih: Takrat so gostje natakarje spoštovali, da obratno ne govorimo. In zdaj? Seštejmo vse skupaj. In ugotovimo, da kavarne Murska Sobota ne premore več. Še huje. Ne premoremo prostora, kjer bi se odrasli, recimo jim, ugledni Sobočani, lahko zvečer v miru usedli, popili kavico, vodo, sok, vrgli partijo kart, odigrali partijo šaha, pokramljali. Morda bo kdo ob tem vzkliknil, da forsiram elito, smetano družbe. Morda res. Pa ne v smislu, da morajo biti tisti, ki bi se zbirali v takem lokalu, bogataši. Ne, v mislih imam ehto, ki se zna in hoče dostojno obnašati v lokalu, ki spoštuje mir drugih in se zabava tako, da jih ne moti. V že zdavnaj pozabljenem salonu hotela Diana, kamor sem hodil kartat s prijatelji, so se zbirah številni direktorji, politiki in obrtniki. Pa jim je bil zelo spoštovani in priljubljeni partner za partijo kart ali pogovora o marsičem Zrimov deda, žal tudi že pokojni tiskarniški delavec. In ne samo on. Lokal te vrste, kot rečeno, jih je Sobota nekoč premogla tri, bi si težko privoščil zasebnik, ki bi mu to bil edini objekt. V Soboti je edini, ki bi ga spet zmogel. Radenska - Zvezda Diana, ker direktnega profita tak lokal gotovo ne more dajati. Lahko pa pomeni pomembno prestižno lokacijo, ki daje firmi, kot je omenjena, pomen, ki je večji od tistega, da nas hrani in napaja. Ali si bo sedanje vodstvo Zvezde Diane upalo zagristi v to grenko jabolko, bo pokazal čas. Držim pesti! MARJAN DORA Sproščen smeh in gospa Elizabeti mrhd6‘Š‘fha, prikupna soproga soboškega fararja, ki zase pravi, da je prekmurska »sneha«, v lepi slovenščini pripoveduje o študentski ljubezni in skrbi svojih staršev ob njenem odhodu v Černelavce in o velikem presenečenju, ko je videla, da je tod prav tako lepo ih urejeno kot v njeni vasi na Gradiščanskem, kjer je mati učiteljica, oče in brat pa se ukvarjata v pridelavo in prodajo vina. »Leona so poznali in niso nasprotovali najini vezi, le skrbelo jih je, kako bomo živeli, saj je imela večina Avstrijcev pred desetimi leti čudne predstave o teh krajih in jih enačila z Romunijo.« »Še pred koncem študija sva se vzela. Civilna poroka je bila v Avstriji, cerkvena pa v Murski preživel pri mojih, starših. Ana pa je prava malaT le snrRffnvnri nobene s Slovenska, z mano sploh ne spregovori nobene l nemške besede,« pravi Elizabet, ki jo malaf trmoglavka kliče za »mamico«, očka Leon pa je papa, David enakovredno komunicira v obeh jezikih in mu je kar žal, da s sošolci ne bo obiskoval nemškega jezikovnega tečaja na šoli. »Kaj pa prijatelji?« »Nismo še uspeli navezati trdnih prijateljstev, imamo pa veliko znancev doma in na oni strani meje. Ob koncu tedna je zame največ dela, saj so verski obredi in srečanja z verniki najbolj 1 intenzivni prav v času, ko se drugi ljudje, moji nekdanji sošolci, srečujejo,« pravi Leon Novak, ki je dušni pastir v največji evangeličanski gmajni v Sloveniji. Nasledil je očeta, po- I S š 1 o fi 41 £l > O S C 2 o J c U .3 li 3 T 2 k .s U “1 d S d n c s .5 Z -N -2-^ ih: N J s .2. K 1 r* jis I “ e I 5 S I «1 -1 I 2- e c £ 3 -u ž 1 h "»K r r *iS L I r^‘ 'i ■j 1 ? * =f*, I I S. ■M f £ l ( VESTNIK 41 Pen oktober '99 DRUŽINI NOVAK 4 Na Rajhovini je bil praznik Leon Novak, drugi duhovnik v družini Novak, ki so ga pred leti verniki izvolili na čelo številčno in teritorialno naj večje slovenske evangeličanske gmajne. končnega duhovnika, dolgoletnega evan geličanskega seniorja na Hodošu in v Murski Soboti. Njegova priljubljenost med verniki je velika, a težka dediščina za sina ob spoznanju, da ljudi, ki so ga izvolili za svojega fararja, ne sme razočarati. Žal očeta ni več, da bi mu dodelil kakšen nasvet kot v prvih letih soboškega kaplanstva, Dušnopastirsko delo v gmajni in sploh v evangeličanski cerkvi ga zelo okupira. »Vendar pa ne živimo čisto izolirano, saj nas moževi sorodniki pogosto obiščejo, veliko potujemo po Prekmurju. Ko imam kaj prostega čas, peljem otroka na Goričko. Rada imam Grad z okolico, kjer pred mojimi očmi obnavljajo mogočno grajsko stavbo. Velikokrat se peljem tudi proti Fokovcem. Otrokoma je najbolj všeč, ko skupaj prirejamo piknike v naravi. Veliko se družim z gospo Marto, ki je v službi v naši gmajni. Hvaležna sem ji, da me je tako zavzeto učila slovenskih besed. Njena pomoč je vredna več kot jezikovni tečaji. Ce pa mi čas in otroka dopuščata, . veliko berem, tudi slovenske knjige in ča- ' sopise.« Mladi družino: Leon in Elizabet vsako prosto minuto posvečata Ani in Davidu, ki sta le trenutek obsedela v pred fotografskim aparatom, kajti .farofa* so svet, ki ga dan za dnem naročju staršev sobane soboškega znova odkrivata. I ‘Gospa Elizabet, kje je vaš dom?« l »Ib in tam, Zadnje čase vedno bc vedno bolj čutim, da je moj pristan tu. 4. Rada sera profesorica in i z mladino, zato de bi pustila ■ -- t - 3 veselje mi je delati z miaaino, svoje službe in navsezadnje je moja plača soliden prispevek k našemu preživetju, or-ci nctvariva solidno eksistenco, ob gj ustvariva da se bom, ko otroci odrastejo solidno eksistenco, ob moža pos ^em ritativnemu delu v cerkveni delu. Vedela sem, f da svojemu dem, vcuci«-----, beon ne bo ostal v Avstriji, to mi je povedal obžalujem, da sem mu na začetku, in ne sledila,« Ella Pivar I I r-. Mama Marija je še vedno duša kuhinje. Vsak dan ni časa za zahvale in pohvale, da so bili >retaši< in gibanice enkratni, zato pa sin Naci ni skoparil s čustvi, ko je družina praznovala v družbi petsto povabljenih gostov. Med častne goste slavja se je zapisal Giderov Tonček iz Blagovnice, ki je vsa tri desetletja najbolj zvest gost v gostilni. Za njegovo šarmantnost imajo gotovo zasluge Rajhove kuharice. Dobro so skrbele zanj! Širši krog Rajkove družine. V ospredju sta najmlajša Valentina in Leon, v prvi vrsti Naci, Marija, Tanja in zet Damir Pintarič. Za njimi pa vsi tisti, ki se iz dneva v dan enako zavzeto trudijo, da bi v Rajhov! gostilni postregli najboljše. Sk ■ X samo dobri prijatelji. Frida in Emilija iz Lovenjakove družine, ki prav tako sodi med gostinske klane v naši krajini, sta to manifestirali z ogromno in zelo okusno torto v obliki jedilnega lista. Frida In Naci sta odrezala prve kose. Ni bilo tako zelo preprosto, saj sta delo nadzorovala sam predsednik države Milan Kučan in soproga Štefka, sicer družinska prijatelja Rajhovih, Zadnjo soboto v septembru je Rajhova edinka Tanja pogumno stopila pred mikrofon in ponosno prebrala družinsko kroniko. Zadnja tri desetletja sta ji dala pečat pokojna mama Marta tn oče Naci, ki je še vedno prva violina gostilne. Bogve, kakšne misli so mu blodile po glavi, ko je poslušal odločno Tanjo? Bilo je leta 1886, ko so pri Rajhovih zadeli točit) »špricarje«. Od vsakega je nekaj malega ostalo za prihranek in do leta 1925 se je nabralo toliko denarja, da so sredi vasi zgradili novo gostilno. Oče Geza je bil še ambicioznejši in začel je graditi gostilno na sedanji lokaciji, kjer je začel pred tridesetimi leti samostojno pot sin Naci, Trdo je delal, se učil, razmišljal, eksperimentiral . in Dobri gostilničarji niso konkurenti, so tudi Povabljenci so prihajali potnih rok. Bližnja soseda Giza je k darilu dodala trideset posebej odbranih vrtnic. M' uspel. Gostišče Rajh sodi v vrh slovenske gostinske ponudbe. Doma ga itak vsi poznamo, poznajo pa ga tudi vsi tisti Slovenci, ki so že uspeli priti do Prekmurja. Prekmurje m Rajh sta zanje sinonima. In še veliko gostov se bo obrnilo pri Rajhu, saj polovica Slovencev še ni bila pri nas. Torej bo dovolj dela zagotovo tudi za naslednjih trideset let, ko se zagotovo spet dobimo na podobnem slavju na Rajhovini, kjer se za nadaljevanje družinske tradicije ni bati. Mogoče pa se bo Naciju zahotelo slavje ponoviti že čez pet let! Gostje bi bili zadovoljni, če bi se lahko spet kmalu tako dobro imeli, sporočava v imenu vseh Penovca Irma in Jure. ✓ oktober '99 VESTNJK 12 Moja generacija slovi po skromnosti Povili so ga (kot bi zapisal naš novinar starejše generacije) pred šestdesetimi leti na Tišini. Rodil se je materi, učiteljici na Tišini, in očetu, trgovcu in lastniku trgovine v Soboti, na začetku današnje Kocljeve ulice. Ko je hodil v ekonomsko šolo, je stanoval pri teti, lastnici takrat znane Flisarjeve gostilne. 'Ihdi ta gostilna je nekoč stala v današnji Kocljevi ulici. Kot mladi diplomirani ekonomist se je leta 1962 zaposlil na občini. Kmalu zatem je prevzel vodenje novoustanovljenega stanovanjskega podjetja. Po združitvi tega s komunalnim podjetjem je novo firmo vodU do leta 1974, ko se je odločil za komercialno delo v tovarni Mura, kjer je še danes. V sredini tega stoletja je Mura začela svoj strmi razvoj. Danes je, na različne načine, močno vtkana v našo pokrajino, saj si življenja brez nje skorajda ne moremo zamišljati. Vprašanje, ki ga bom zastavil, bi morda moral prej kot tebi nasloviti na kakšno vedeževalko, pa vendar poskusiva odgovoriti: kakšna bo njena pr±odnost v naslednjih petdesetih letih? Uhu! To vprašanje je zanesljivo aktualno. In ne zanima samo mene. Verjetno tudi druge zaposlene v Muri in verjetno tudi druge prebivalce Pomurja. V celotnem preteklem obdobju je bilo poslanstvo Mure naravnano v zagotavljanje delovnih mest in s tem socialne varnosti tukajšnjih prebivalcev. To nam je uspevalo tudi v prehodu v novi sistem, saj dejansko do danes nismo zmanjševali števila delavcev. Tržno gospodarstvo, ekonomske razmere v svetu, v Sloveniji in v tekstilni dejavnosti ne dovoljujejo kakšnih optimističnih napovedi. Tekstilna panoga je delovno ekstenzivna. Mislim, da bo izredno pomemben nadaljnji odnos države do te panoge. Mura je danes usmerjena predvsem v izvoz, vemo pa, kakšen je položaj izvoznikov v tej državi. Ob vsem tem ima Mura preveč zaposlenih. Zato po v prihodnje potrebno število zaposlenih zmanjšati._Po »mehki metodi«, seveda. Če bo odnos države Vfo obremenitev izvoznikov nekoliko ugodnejši, bomo lahko živeli še določen čas. Kako bo vse to čez petdeset let, pa ni odvisno samo od Mure. Letni konvent v letu 1996 v Gornji Radgoni. E ■ I • S:. ,1.. ■■ 3'“ Si I in Pen vju I ( 1*... I*- ■ a * £1 . e a . B st « ' a a o a . o a . ■ s . B V Muri si že petindvajset let. Si zadovoljen? Si bil dovolj uspešen? Zadovoljen sem vsekakor. Kajti, kar sem delal, sem delal z veseljem in z zadovoljstvom. Uspešnost - upam, da govorijo rezultati in leta, ki sem jih živel za Muro. Na televiziji te večkrat videvamo ob predsedniku Kučanu. Kdaj in kako se je začelo to druženje ali morda prija ra ■ ’ m « - IR' - Ernest Ebenšpanger teljstvo? Predsednik je velik člo- vek. Vesel sem, da je moj osebni prijatelj. Prijateljevanje se je začelo že v dijaških letih, čeprav sta med nama dve leti razlike. Srečevala sva se ob različnih političnih aktivnostih, bila sva skupaj v brigadi pa tudi med študijem sva imela številne stike. Vezi med dobrimi prijatelji ostajajo, zato to prijateljstvo traja še danes. Predsednik Kučan velja za skromnega človeka. Saj je. Skromnost je velika kvaliteta vsakega človeka. Mislim, da smo Prekmurci na splošno v tem s pogledu v Sloveniji cenjeni. Morda bi lahko trdil, da je naša celotna generacija prežeta s to lastnostjo. Si član Evropskega reda vitezov vina. Kdo je lahko član tega reda? Kriteriji so dokaj dorečeni. Pogoj je, da te nekdo od članov pozna in te predlaga. Kakšen je ceremonial ob sprejemu? Imate tudi svojo uniformo? Senat tega reda te povabi med svoje člane oziroma ude in opravi slovesno intronizacijo ter prisego viteškega reda. To se dogaja na letnih slovesnostih oziroma konventih. Koliko članov ima red v Sloveniji? Okrog sto petdeset. Vendar udov je samo štirideset. Drugi so gostje viteškega omizja oziroma hospiterji. Med udi so tudi redovne stopnje: vitez svetnik, vitez sodnik in vitez kot najvišja stopnja. Kakšno stopnjo imaš? Jaz sem že vitez sodnik. Je tudi predsednik Kučan član tega reda? Ne, on ni član tega reda. Aktivni politiki nimajo pravice do članstva. Predsednik Kučan je častni član in nosilec velikega viteškega križa. lil V ■ 'PT - a a Up t 05 ' W -i Rti ’• m ‘R < !»» & Vse viteških slovesnosti se redno udeležuje. Tudi v Lions klubu si. Tu sem član že od leta 1993, Klub je bil ustanovljen dve leti prej. Soboški je bil med prvimi v Sloveniji. Kako se lahko včlaniš v ta klub? I Predlagati te mora član kluba. Sprejet si le ob irrlocin irctfill. nmz i. r* soglasju vseh članov. So pomembne moralne, politične, statusne, materialne ali kakšne druge norme, da te sprejmejo. Lions klub ni politična organizacija. Je humanitarna organizacija in iz tega tudi izhajajo norme za članstvo v njej. Kakšna je razlika med Rex rotary klubom in Lions klubom. Rotarijanci nimajo ciljno usmerjenega delovanja, lionsi pa imajo. To je predvsem pomoč slepim in slabovidnim. 'I Recimo, da so vse te aktivnosti, o katerih sva govorila doslej, nekako del tvoje funkcje in položaja. Ti ob vsem tem ostaja čas za nekaj, kar res delaš iz čistega veselja? (Soproga, ki je pomivala posodo v kuhinji, se je ob tem vprašanju glasno zasmejala.) Ob vseh obveznostih in delu mi za takšne stvari ostaja malo časa. Kljub temu človek potrebuje ■ sprostitev. Za mene sta to delo okrog hiše in lov. I V kateri družini si član? V lovski družini Bakovci - Dokležovje. Si aktiven? Bolj ali manj sodelujem na vseh akcijah in lovih moje družine. Se lahko pohvališ s kakšno trofejo? Dva srnjaka. Kot da ne morem brez predsednika! Videl sem vaju, na televiziji seveda, na Triglavu. To so tradicionalni pohodi slovenskega vrha na slovenski vrh. Kdo organizira te pohode? Zavarovalnica Triglav. , Torej spadaš v slovenski vrh. Po kakšnem ključu? V tem primeru so to mišljeni slovenski direktofi’ Letos smo bili v tej obliki že desetič. Po kateri poti ste šli? Iz Pokljuk9.čez Rudno polje. O čem nisva spregovorila? Morda o tem, da sem tudi svetnik mestne občini Murska Sobota - že drugi mandat, da sem član sveta mestne četrti in predsednik upravnega odbori Pomurske gospodarske zbornice. Joe Ree Thoope'"’ foto: Jure ZauneK®^ 'i oktober *99 VESTNIK « II I OKTOBRSKA DRAŽENJA ŽIVLJENJE GRE DALJE Oktober v Gornji Radgoni prinaša našim čutilom mnogo dražljajev. Moram pa povedati, da me je oktober 1999 pozitivno vznemirjal. Tu in tam je prišlo do kakšnih motenj oz. jeze, pa jo potisnimo v kot. Občina Gornja Radgona praznuje 1. oktobra svoj praznik (nekoč 15. oktober). Pri oblikovanju praznovanj ob občinskem prazniku imam malo prstov vmes in tudi kakšno idejo. Osrednja proslava je bila »na nivoju«. Tako se dela. Čestitke in pohvale Normi, Marjanu in županu za udaren nagovor (»na izust«!) in opravičilo, da je bila štiri minute daljša. Čudovita scena in odlična glasbena interpretacija. Vsi dobitniki priznanj vzhičeni. Skratka, odmevno in nepozabno! Medobčinska likovna razstava v avli kulturnega doma postavljena z izbranim okusom. Negativni dražljaji me prevevajo ob mačehovskem odnosu do kulture in do neurejenega statusa kulturnega doma oz. kinodvorane. Negativno me draži tudi neurejen športni center Trate. Nekoč ponos, danes žalost. Tradicionalni jesenski kros ob občinskem prazniku smo morali na radgonski šoli izvesti za našo šolo. Čudovite so proge za kros na športnem centru in po nasipih v okolici. Toda kaj, ko so tri dni pred občinskim praznikom nasip prekopali. Na centru pa smo našli šest lukenj (nevarnih) v pogreznjeno kanalizacijo. Akcija Društva prijateljev mladine Gornja Radgona 1000 otrok v krogu za mir in prijateljstvo z obdaritvijo lastnoročno izdelanih spominkov je bila sijajna! Še eno pozitivno vznemirjenje me je prevevalo: 25-letnica šolske zgradbe v Prežihovi 1. Odlično pripravljene in izvedene prireditve, posebej za razredno in predmetno stopnjo, vmes obujanje spominov in pogled (danes žalosten) na nekdanje prostore šole na radgonskem gradu do leta 1974. Večerna prireditev prijetna in profesionalno izvedena. Kjer je jasen cUj, tudi uspeh ne more izostati. In še nekaj me vznemirja - današnja (28,10.) 9 seja občinskega sveta. Članice in člani sveta smo dobili točno 1980 g težko gradivo z 28 točkami dnevnega reda. Res pa je, da je mnogo točk zelo pomembnih. Mene vznemirja rebalans proračuna 1999 in proračun 2000. Ali bo dovolj denarja za vse želje, predvsem pa nekatere nujne potrebe? Kjer je volja, je tudi pot rešitve. To pa je že druga zgodba! Bilo je razpadajoče jesensko jutro: zaležal sem se, zamudil na zmenek. Telefon je zazvonil, planil sem iz postelje, v Somraku poiskal slušalko in odpiral oči kot upokojena Tr-njulčica. - Tukaj Jure. Upam, da te nisem zbudil. Kje si? Z Dragom te že pol ure - Pametno razmišljanje. Vidimo, da smo se obrnili na pravega človeka, najboljšega prihodnjega trenerja, trenerja za novo tisočletje ... - Na koga? sem zavpU v slušalko. na tenis, Jure pa se spozna na nogomet kot zajec na računalnik... - Pa ti? Pesnik še nikoli ni vodil nogometnega moštva. Poleg tega si _ _ kratkovidni tujec, je začel vpiti moj kajti zazdelo se mi je, da se mi prijatelj, ki sem mu ponudil mesto posmehujejo, propagandista v moštvu. - Imenovani ste za novega trenerja čakava pri Frku. _ _ - Že prihajam, sem rekel in odložil Popoldne se vidimo na stadionu v _ - S kričanjem ne moreš priti do naše nogometne reprezentance, nogometne kariere. . . _ Samo trenutek, da razčistimo slušalko. Zgnetel sem se v kopalnico, M^simirju. situacijo pred golom! Najprej sem - - - - - mislil, da me kličeta vidva, zdaj pa ■ Da. vidim, da smo bili vsi trije poklicani. - Prav. Končno ste našli pravega Tajna služba dela res s polno paro. človeka. To bo prelomnica v zgo- ’ ' ' ” odprl sem Narodni radio ter ob zvokih hrvaške glasbe naredil iz sebe človeka. Opral sem si zobe, se obril, počesal, oblekel, vtaknil v žep nekaj - In ravno nas tri so našli? Koliko kun, pobral ključe od stanovanja in - dovini hrvaškega nogometa. Prev- pa je teh tajnih služb? v tem trenutku je znova zazvonil zemam novo dolžnost, vendar pod - Najmanj šest je registriranih. telefon. posebnimi pogoji. Da si izberem svojo - In vidva mislita, da povabila - Ne bodi živčen, že prihajam, sem upravo. Za glavnega blagajnika želim moramo sprejeti? zavpil v slušalko. upokojenega Škofa Kuhariča, ker ne - Če mi pomagata, bom sprejel, je - Ste to vi? bo goljufal in kradel. Za graditelja rekel Jure in si pametno prižgal Ni bil Juretov glas. stadiona bom postavil prijatelja cigareto. Za trenutek je bil podoben - Zajemite zrak. Usedite se. Pogovor Jureta, propagandist pa bo prijatelj Čiru. zemam novo dolžnost, vendar pod posebnimi pogoji. Da si izberem svojo upravo. Za glavnega blagajnika želim upokojenega Škofa Kuhariča, ker ne bo kratek, vendar vsebinsko bogat. Drago ... Tukaj ena od naših tajnih služb. Zasmejal sem se. Jure in Drago sta me hotela prestrašiti. Eden od njiju - Odlično. - Dogovorjeno! - Bil sem ponosen, ker sem pri tako - Z vama bi si upal prevzeti to odgovorno dolžnost, vendar samo do vohtev, je zamišljeno dejal Drago in . _ . si ogledoval svoje nove copate Ree- je govoril skozi žepni robec, da bi tako pomembni odločitvi pomislil na svoja bock ... prikril svoj prepoznavni glas, - Snemi robec in se ne zajebavaj! : - Vi vedno tako grobo? i Tudi Dragov glas ni bil. To sem zdaj I že vedel. Bil je nekdo tretji. - S kom govorim? Mudi se mi. prijatelja, ki sta me čakala pri Frku, ne da bi vedela, kakšne nove dolž- - Jaz bom počakal na volitve. Mogoče bo takrat vse bolj jasno, Ta poraz Zmenek imam. meneK imam. । - Zaprite usta in poslušajte. Do- govorili smo se, da po sobotnem porazu naše reprezentance prevzamete mesto državnega trenerja. - Pomota. Jaz nisem trener Čiro ... - Z njim se več ne pogovarjamo, - Anketa je pokazala, da je še vedno priljubljen,'nezamenljiv... - O tem, kdo je v tej državi zamenljiv ali nezamenljiv, odloča naša služba. • Kdo ste vi? - Se nismo predstavili. Tajna policija, - Kolikor vem, jih je na hrvaškem več. - Dobro ste obveščeni. Pa tudi mi. Zadnjič ste na tekmi rjoveli, kako nogometaši nimajo pojma o nogometu, kako bi vi sestavili boljšo reprezentanco, kako je trener iz igre naredil cirkus, iz nogometa pa politiko ... - Res sem bil po dolgem času na tek- j I i mi, saj je šlo za odločilno tekmo, ali I bo poleg Jugoslavije v Evropi tudi Hr- ' va^a. Rezultat je bil neodločen, premalo, da bi se Hrvati lahko uvrstili med reprezentance, ki naj bi prihodnje leto igrale na evropskem prvenstvu. Hrvatom je bila potrebna zmaga, en sam gol prednosti, noben drug rezultat ni ustrezal... Toda tega odločilnega gola ni bilo. Klel sem kot Madžar, glasno sem delil nasvete, kako ravnati z žogo, in potegnil v glasno nerazpoloženje številne navijače ... priznam, zaneslo me je. Na koncu nisem mogel več gledati tekme, de-mo«strativno sem odšel, posebno še, t A I VT ■ ko je tudi Slovenija dobila tri grške go- | le in postala odvisna od Ukrajine ... - Vse to mi je šlo skozi možgane kot hitri vlak Mimara med Zagrebom in nosti sta dobila. .... _ Odložil sem slušalko in planil do Ljubljano in dalje v evropsko skup- Frka. nost... . Prijatelja sta imela polno mizo - Priznam, priznam. Vse priznam. - Takšni ste nam všeč, takšnega vas želimo: razumnega, zbranega, agre- praznih pivskih čaš. - To, kar se je zgodilo meni, je tom___________ „ _ bola, tri krat tri. Tajna policija mi je sivnega, čiro je postal mevža ... ponudila mesto novega državnega Vem, v nekem intervjuju je celo selektorja, trenerja . ...... ’ ' ■ Oba sta zamahnila z roko, ko da rekel, da bi pokleknil pred pred- sednikom železniški postaji in se pos- - Točno Najprej pa je pokleknil lavljata od mene. pred Jugoslovani.. -Tudi mene so zbudili in mi ponudili - Če je bila tekma med Jugoslavijo mesto zveznega trenerja, je rekel in Hrvaško politično dejanje, potem Jure. , ... ■ ■ ’ " i Pa si sprejel? sem vprašal in se v tekma samo športno srečanje, potem sebi hahljal od zadovoljstva. - - • • ’ • . Sem. Tebe sem angažiral za vodjo dekoracije zelenila okrog igrišča. Požrl sem slino. je trener Čiro slab politik, če je bila je bil Čiro slab trener, v obeh pri- Dušan Zagorc merih je bil neuspešen ... - Govorite nam od srca. - Meni ga je žal, ker je šarmanten, a za dober nogomet to še ni dovolj... - Zlate misli. - Tudi meni so ponudili mesto trenerja. Ti boš pod mojim vodstvom prodajal vstopnice za meddržavne - Hrvaški nogomet potrebuje nov tekme, je rekel Drago. koncept, novo vodstvo... - To je slaba šala, ti se spoznaš samo na igrišču je verjetno poraz stranke na oblasti. - Hja, se je zasmejal Jure, Stranke prihajajo in odhajajo, nogomet pa bo ostal, - Za nogomet in politiko velja -življenje teče dalje. - Veste, kaj vama povem? Mlada hrvaška reprezentanca bo na koncu prva v Evropi, kajti svet sloni na mladih. Jugoslovanska reprezentanca bo doživela še kup porazov, samo Slovenci bomo šli naprej... Pogledala sta me, ko da sem padel z lune, pomignila natakarici, plačala in odšla. Potem se je Jure ozrl in rekel: - Kako neki te je našla policija, ko ne ločiš jabolk od hrušk! - Ne razumem, sem mu odgovoril. Pa me nista več slišala. Mudilo se jima je na igrišče, kjer se je začel trening. Jaz pa nisem vedel, ali sta šla tja kot gledalca ali kot trenerja BRANKO ŠOMEN, FOTO: REUTERS oktober ’99 Pe" VESTNIK 4 4 »Življenje vse dovoljuje. Spravljam se smrt vse odvzame. za vse Zato iztisnite iz njega najboljše kar ponuja - tu in sedaj!« Se strinjate z navedeno trditvijo? Opa, opa, da ne spadate med satanistfkje tudi vi?! Nikar se ne delajte, da sploh ne veste, kaj je satanizem! Je čaščenje in služenje luciferju, hudiču, satanu ali kakorkoli ga pač Imenujete, lahko tudi ljubkovalno - belcebub. B ila sem ena od mnogih ljudi, ki so iskali nekaj več. To počneš, če imaš težke probleme, ali pa se ti nekaj I HUDIČEVSKE KORENINE Dobesedni navedek iz naslova je ena od trditev Antona Szandorja La Veya, ki velja za prvega člana satanove cerkve v Kaliforniji. Na Valburgino noč, 30. aprila 1966, je ustanovil cerkev, v kateri so se povezale najrazličnejše prvine. Predvsem svet Prve premikajoče se sličice so mnogi takoj označili za hudičevo delo; satan, temne sUe in čarovnice pa so hkrati zelo hvaležne filmske teme. Paleta filmov je široka - bolj zakrita sta recimo Polja smrti, Vodu smrti, čisto odkrito pa se je z morjenjem in zlorabo otrok ukvarjal Fritz Lang v fUmu Murder unter uns. Filmi, ki se ukvarjajo s satanom, črpajo vsebino iz različnih virov - svetega pisma, bajk in pripovedi -ali so prirejeni po literarnih predlogah. Tak je roman Oscarja WUda Slika Doriana Graya, da niti ne omenjamo Gotheja in neštetih priredb Fausta. odpora proti obstoječi kulturi, ra/. lične proticerkvene organizacije in gibanja, vsi pa so se navdihovali ob naukih in obredih Aleisterja Crow-leya. Crowley sicer zanika obstoj hudiča, kot ga poznamo v svetem pismu, pod luciferjem pa pojmuje neposlušnost Adama in Eve, ki je omogočila zlo in rešila življenje pred dolgočasjem. Satanizem se seveda ne začenja komaj leta '66, saj se pojavlja - kot religiozna praksa organiziranih skupin - od 17. stoletja naprej. Satana kot pozitivno osebo pa so častili že v prvih stoletjih našega štetja - od manihejcev, gnostikov do francoskih katarov in nemških luciferiancev. Razen mitov in simbolov pa današnji satanizem nima povezav s podobnimi zgodovinskimi sektami, saj je moderen pojav, ki naj bi postal množičen po letu 1989, Takrat je doživel preporod v Kaliforniji, v ozračju upora in nasprotovanju kulturi pa so tudi Evropejce zamikale vse vrste nedovoljenih aktivnosti. In satanizem so - kot kokakolo - enostavno uvozili z Amerike. '1' Kot satanu naklonjene ali z njim obsedene so obdolžili številne umetnike. Z njim naj bi bili povezani: pesnika Baudelaire in Carducci, violinist Paganini, sploh pa vsi, ki so igrali rock’n’roll, danes pa rock, hard rock ali hevy metal. Ti svoje simpatije do belcebuba sploh ne skrivajo, ampak ga odkrito opevajo. Na ‘črno listo’ so prišli vsi - od Elvisa Presleya, Chucka Berrya, RoUing Stonesov do Led Zeppelina, Blacka Sabbafha in seveda AC/DC. Na sončni strani Alp satanu niso ušli slovenski hevy metalci Pomaranča pa Chateau in Reguiem. Med bolj znane ‘hudiče’ pa spadata tudi Magnifico in Pero Lovšin. O glasbi in širokem pojmovanju hudiča še to: >Ta glasba je danes odličen medij, prek katerega satanlstlčne misli dosegajo mlade ljudi. Vsak konec tedna, vsako petkovo in sobotno noč drži hudič v svoji oblasti tisoče in tisoče mladih po neštetih diskih.« (Družina, št. 33, 1996) da častilci satana po črnih mašah kradejo, skrunijo cerkve in pokopališča, koljejo in žrtvujejo živali, vsemu temu pa naj bi se pridruževalo tudi spolno nasilje. Glavno razpoznavno znamenje satanizma je peterokraka zvezda, vendar (vem, da ste takoj pomislili, a satanizem ni komu nizem!) obrnjena na glavo. Pentagram, kot jo imenujejo, naj bi z dvema krakoma, obrnjenima v zrak, predstavljal hudičeve rogove. Včasih je v zvezdi skicirana kozlova glava in napis satan - T pa obrnjen narobe. Znamenje satanizma naj bi bil tudi na glavo obrnjeni križ. »težko« lepega zgodi in si tega ne znaš z ničemer pojasniti. Meni se je v Ljubljani zgodilo nekaj fantastično lepega, lepšega, kot je sploh mogoče pričakovati. Nisem vedela, kako ravnati, kako se do tega obnašati. Iskala sem odgovore, bredla in se spraševala, kako je mogoče, da se mi zgodi nekaj, na kar nisem pripravljena. Meni, ki obvladam položaj, meni, ki ne priznavam Boga, kajti on je za revne, neizobražene, izgubljene. S prijateljem sem hodila na nekakšne seanse. Tam se je govorilo o indijski filozofiji, o meditaciji, pa je bil to totalni dolgčas. Neki študentje so mi vsiljevali horoskop, čeprav sem se L branila, me je potegnilo. Vse skupaj sem ' povezala s proučevanjem človeka, ker je moje največje veselje, razkrivati globine človeka, in stopila na strahotno napačno pot... Pri mami sem začutila, da ima odprte neke kanale, in zvlekla sem jo v ta drek. Drugega poimenovanja si ne zasluži. Bilo je v začetku devetdesetih, ko mama s temi stvarmi še ni imela nobene zveze. Oče je šel rta neko poslovno potovanje v Ljubljano in v hišo prinesel »šlogarske« karte. Pri pospravljanju sem to našla in nekaj mi je reklo: Mama ima močno intuicijo, zakaj ne bi poskusila . In šla sem jo učit, čeprav sama o teh stvareh nisem veliko vedela. Nisem bila krjičena, nisem imela pojma o Bogu, verjetno se je zato vse I tn Hncraialn Tnkn ia fa nuiiri crr-oh in ^zoccbla r to dogajalo. Tako se je ta najin greh začel in vesela sem, da zdaj to lahko javno pripovedujem, saj je vse skupaj šlo. Jaz sem mamo v to povlekla, jaz sem krivec, nase sem prevzela vso odgovornost. Skupaj sva se zato opravičili, se pokesali m ostal J onupeii ovca, oc upi eiviuin, »c puneoaii iii uolčli 7 je samo prah. Zdaj vem, tega ne smeš nikomur I KAKO ČASTITI BELCEBUBA Pravi satanizem je, ko skupina časti hudiča kot osebno bitje. Obredno čaranje EN SATAN NI ENAK DRUGEMU častilcev luciferja pa ne mečejo v isti koš, razdelijo jih na različne tipe. Racionalistični tip: satana ne pojmujejo kot osebo. Hudič je simbol svetovnega nazora, ki nasprotuje katoliški cerkvi in zagovarja uživaštvo. Je simbol prestopka, razuma in vsega, kar krščanska morala prepoveduje. Gre za neke vrste ateizem - čaščenje razuma, narave in življenja. Okultni satanisti izhajajo iz pogleda na svet, kot ga podaja sveto pismo, a se postavljajo na povsem nasprotno stran. Kot poseben tip satanizma ‘strokovnjaki' Tudi pokrajina ob Muri ni imuna - v Rogašovcih so (magija) ne spada v isti Žakelj. Razlika je v tem, da ljudje poleti skoraj vse noči prenašali nemir in bili prepričani, da ga povzročajo satanisti. Izkazalo se satanist časti sile zla in jim služi, obredni čarovnik pa se teh sil poslužuje, da bi dobil zemeljsko moč in vpliv. V središču satanizma je podoba satana kot simbola nepokorščine, upora ter oboževanja sebe in lastne volje. Jedro pa predstavljata črna maša m obred, ki razglaša živalsko naravo človeka. Črna je, da je mladina med počitnicami preganjala dolgčas s popivanjem in preglasnim druženjem. Ker se oblačijo večinoma črno, so postali v očeh sosedov častilci hudiča. Prestrašeni pa so ljudje - zase in za svoje živali - tudi v Dolnjih Slavečih, kjer naj bi skupina mladih dejansko ubijala črne mačke in pila maša je na glavo obrnjena katoliška maša in naj bi njihovo kri, žive kokoši pa natikala na kole. Eden imela namen, kristjane osvoboditi indoktrinacije. Šlo naj bi za mešanje katoliške maše, preklinjanje Jezusa in nazadnje oskrunjenje posvečene hostije - ‘duhovnik’ jo vrže na tla in pohodi. Pri tem izgovarja besede, namenjene Kristusu (‘Izgini v nič praznih nebes, ker nisi nikoli obstajal in nikoli ne boš’). Besedo ‘bog’ zamenjajo s satanom, blagoslove s preklinjanjem. Katoliški teologi trdijo. Literatura je obsežno področje, saj lahko skoraj povsod najdete kaj hudičevskega. Tako v filozofskih, psiholoških, zgodovinskih, religioznih ah literarnih deUh. Prvine satanizma očitajo že psihoanalitikoma Jungu in Reichu, nepogrešljiv je Markiz de Sad, prav tako nekatere Hujsmansove knjige; Roskoffova mrgoli peklenščkov. od fantov naj bi pristal tudi v bolnišnici, saj se je z mačjo krvjo zastrupil. Je to satanizem? Pravzaprav je vseeno, kako tako morbidna dejanja poimenujemo. Lahko rečemo le, da so taki ljudje bolj hudobni kot njihov gospodar, saj še hudič kokoši ali mački ne bi storil nič žalega. opisujejo tudi satanizem doma med uživalci mamila ki naj bi se izražal v orgijah in nasilnih dejanjih^ Luciferstvo ■ pripadniki vidijo satana kot dobro in potrebno bitje. Ste se kje našli? Nič hudega! Sicer pa, ko boste prihodnjič v kom videli hudiča - že Jean Paul Sartre je napisal: »Pekel smo ljudje.« Torej med nami kar I Sabrina Marija Babič iz Ljutomera, absolventk^ pedagogike, ki se ta hip ukvarja z zadnjim Izpitom it* diplomsko nalogo Procesi ozaveščanja kot vrs*® tretmajev molenja v vedenju osebnosti; »Že zelo dolg** me privlači psihoanaliza, zato takšna diplomski naloga. To in psihologija me življenjsko oplajatk' Ukvarjam se tudi s prevajanjem v angleščino, kar zna biti včasih dolgočasno, zato bi se rada ukvarjala reševanjem problemov drugih. To ne pomeni, da sao*® kljub vsemu zdaj nimam več problemov. Imam ji**' ampak še več sem jih razrešila in s temi izkušnja***’ zmorem pomagati drugim.* Zgodovina hudiča pa je monumentalno delo. \qTo S 'I VESTNIK -15 P«n oktober '99 I I I' i za nazaj grehe ... I f I> £ o O iJU3iEiLi na ulice NewYorka komunalce, da je standard sicer višji, življenje pa _____________________ — Ul aivci visjij zivijenie pa. prehitro, da bi ga uživali, se začneš spraševati, kdo je bil sploh tisti, ki je govoril o Ameriki kol c S ......... cedita med in mleko. Tudi čez lužo rokave, če želiš uspeti Možnosti Su siccj uane vsem, toua se daleč od tistih, ki jih prinašajo soap opere, filmi s srečnim koncem in filmski zvezdniki, ki so bili v svojem življenj natakarji To ni Amerika, ki doživiš o obljubljeni deželi, kjer se moraš najprej zavihati so sicer dane vsem, toda še ju najprej io poznaš, to je Amerika, ki jo oktober '99 P©n VESTNEK Pod spretnimi prsti Kapčank nastajajo slastni pereči laiai ■t Tri Tatovi obuvali krave ženske in štiristo perecev v sO? enem dnevu Se z riti je teklo, ko se je rojeval rekord V poslavljajočem se stoletju se rojevajo rekordi in zakaj ne bi tudi mi naredile nekaj nepozabnega, so menile tri Kapčanke - Irenke Vida, Irenke SimoPka in Katica Zsalik - ter se odločile, da sprejmejo naročilo za peko štiristo perecev. Prizorišče enkratnega podviga je bilo v nekdanji šoli, kjer so modri vaški očetje na veselje svojih boljših polovic že dolgo od tega postavili krušno peč. V bližnji preteklosti ni bilo kmečkega doma brez takšnega ognjišča in ve se: dobro krušno peč so varovale hišne vile, ob »gluhih« pa plesale »cumprnice«. Kapčanska je primerna za rekorde. To pa ni nič takega, bi kdo dejal, saj v lendavski okolici, ko deklica priveka na svet, najprej zagleda pereče in že zdavnaj je obveljalo, da je po vaseh toliko receptov, koliko je hiš. Vendar Štiristo perecev v enem dnevu ni od muh, čeprav jih pečejo še tako izkušene gospodinje. Za podvig so potrebovale dvesto kilogramov (pol gladke in pol ostre) moke, več kot deset litrov mleka, ustrezno količino kvasa, sol, sladkor, jajca za mazanje. Naši predniki so že zdavnaj trdili -ta ugotovitev pa še danes velja - , da mena zapečenost. Dobro vzhajano testo se voljno prilagodi spretnim prstom, ki zelo hitro oblikujejo tanka peciva. Ko se ognjeni zublji v krušni peči spremenijo v krotko žerjavico, se Osnovni recept za 20 tankih perecev; 1 kg moke (pol ostre, pol gladke ali rajši samo gladke, kajti pereči iz same ostre moke se preveč trgajo), mlačno mleko in velika žlica sladkorja za vzhajanje 3 dag kvasa, sol. Preden dodamo vzhajani kvas in sol ter zamesimo ob dodajanju mlačnega mleka, naj presejana moka nekaj ur počiva oh prijetni sobni temperaturi. Voljno testo za oblikovanje mora biti mehurčasto, ne pretrdo. Okrogle pereče spletemo iz dveh kot kazalec debelih, približno 30-35 cm dolgih krakov, podolgovate pa dobimo z ovijanjem testa na 20 cm dolga na palice razrezana kuruzna stebla (»kukršče«). Preden damo v peč, zgornji del namažemo z jajcem, da dobi zlato rumeno skorjo, in pečemo v segreti pečici pri 150-170 st. C. Za izboljšanje okusa gospodinje dodajajo še margarino, belo olje ali domači »zabel«. «30!^:: j Skupinska slika s pravimi pereči: Rozsi Csincs, Katica ZsAlik, Jani in Irenke Vida, Irenke Simonka ter pravi prekmurski pereči »hokkbn silit«, ki jih drugje ne poznajo. so preste tem bolj krhke, čim več »srage« steče s kuharičine riti in stropa. Kot vsaka modra ugotovitev, tudi ta temelji na izkušnjah: recept je lahko različen, le zamesiti je treba vedno enako temeljito, potem pa mehurčasto in ne preveč trdo testo pustiš vzhajati v toplem prostoru. Pri štiristo perečih se to petkrat ponovi... Glavne odlike perecev so krhkost, pravilna okrogla oblika in zlatoru- peka lahko začne. Po petem toplem perecu počasi ugotoviš, da pri šestem lahko poješ le tisto, kar je v sredini okrogline ... Sonce se je odpravljalo za obzorje, ko so Kapčanke pri preštevanju prispele do ... 397, 398, 399 in ŠTIRISTO! Nam pa je še preostalo, da smo posneli skupinsko sliko s pereči. Teh je bilo toliko, da vseh niti nismo mogli spraviti na fotografijo ... Eli a Pivar Ponavljamo Voščilnice Negovska grofica tiščala nos v stranišče Vse mogoče se je nekoč dogajalo širom po Slovenskih goricah, po Prlekiji. Revščina je bila in ljudje so kradli kot srake. In delali so od jutra do večera pri kmetu za »Špane«, za hrano, za streho nad glavo, za kos zemlje... In če niso bili pokorni, so leteli čez prag ... , Obuvali krave, da bi zakrili sledi Naše krave je na neki način obula narava. Obdarila jih je s parklji. Tbko se jim ob premikanju težkega trupa po ostri površini podplati ne izrabijo. Toda tokrat teče beseda o kravah, ki so jih nekoč v Slovenskih goricah obuvali tatovi govedi in še česa. Jože Tišler, doma iz Grabšinec, nam je pripovedoval, da so se v Slovenskih goricah in po Prlekiji nasploh nekoč klatile tolpe, ki so se jih kmetje bali. Mnogi so bili ob govedo. Od konca prve svetovne vojne in do druge, v času gospodarske krize, je bilo najhuje. Skupine tatov so v glavnem sestavljali sorodniki. Ti so bolj »fkiip« držali in ni prihajalo do medsebojnih izdaj. Da bi prikrili sledi, so govedo in teleta obuvali v ponošene čevlje, običajno narejene iz svinjskega usnja. Obutev so nataknili živini na tace in jo obrnili v nasprotno smer hoje. Okradeni kmetje so bili zaradi tega zmedeni Niso našli kravjih odtisov in niso mogli zasledovati tolovajev. Klavnice ob reki Ščavnici Ukradene živali so običajno odvlekli k reki Ščavnici ali k bližnjim potokom. Tam so jih zaklali in razkosali. Črevesje in neuporabne dele so odvrgli v deročo vodo. Meso so si člani skupine razdelili ali ga po tajnih poteh spravljali do mesarjev, ki so bili z njimi skrivno povezani, S tem so se nekateri ljudje preživljali in mesarji so prihajali do cenejšega mesa, ki so ga naprej drago prodajali. Nekoč so kradli živino, perjad, danes kradejo zlikovci luksuzne avtomobile... Grofica je gledala v stranišče Gospod Tišler ve povedati marsikaj zanimivega. Precej neobičajnih dogodkov iz L*] »Ja, ja, res so nam tolpe kradle živino iz hlevov.- preteklosti mu je opisal oče To se je na primer dogajalo na Murskem vrhu. Tam je imela negovska graščina vinograde. Ko je prišla grofica nadzirat svoje viničarje v času dozorevajočega grozdja, je najprej pogledala v siromakovo stranišče. Če je tam zagledala grozdne peške, je poklicala biriče. Oni so postorili svoj n asi In iški obred. Tisti viničarji, pri katerih je odkrila največ pešk, so se morali izseliti iz viničarske bajte. Za njih se je začela kalvarija Ponižno so morali iskati drugo borno streho nad glavo. Gospodarjevi otroci kradli »Špane« Kmetije v Prlekiji so še po drugi svetovni vojni obračunavale delo težakov s »Špani«. Oče Karl Tišler, katerega kmetija v Grabšincih je včasih merila več kot 30 hektarjev, je imel spravljene »Špane ali »plehece« (neke vrste denar, ki je veljal med kmetom in dninarjem) v košari na krušni peči. Prepričan je bil, da so tam na varnem Za skrivališče pa so vedeli gospodarjevi otroci. Ko so bili težaki opiti, so bili korajžni in so si upali nagovoriti gospodarjeve otroke, da jim prinesejo »enega Špana«. Nekaterim je to uspelo. Ob določenih večerih je delal gospodar obračun. In tako je imel dninar v žepu več dokazil. Bilo je, kot da je težačil dan več »Špani« so se delili na cele, polovične in na četrti n ke. Obračun »na pametivo« * Gospod Jože Tišler je v Grabšincih doživljal marsikaj zanimivega. Foto: F. Š. Težaki oziroma dninarji (viničarji, kočarji) so prihajali h kmetu na obračun opravljenega letnega dela »na pametivo« oziroma na dan nedolžnih otrok. Temu dnevu se reče tudi tepežni dan in je 28 decembra. Navada je bila, da so lahko otroci le to dopoldne simbolično tepli svoje starše. Obračun je bilo slovesno opravilo. Za veliko mizo v »prednji hiši« je sedel gospodar. Pred njim je bil zvezek za dninarje. Posestnik je imel tam napisano, koliko prevozov je opravil viničarju. Koliko ogonov zemlje mu je dal v najem. Koliko voz listja iz njegove »šume« si je viničar odpeljal. ? Vsak kmetov opravek je bil ovrednoten z dnevi dela. Kmet je dneve seštel in težaki so mu dali na mizo težko prigarane (in »sfehtane«) »Špane«, ki so si jih prislužili med letom Na dan obračuna je kmet postregel z »rdečko«. Zanimivo je, da so bili težaki najbolj zadovoljni, če so ostali kmetovi dolžniki. Dolg jim je zagotavljal delo v prihodnjem letu. Zadovoljni so bili, če so bili dolžni vsaj dva dni dela. Bila je revščina, ni bilo kruha in dninar je dobival pri kmetu hrano. Zamudniki brez zajtrka Gospod Jože Tišler se spominja, da so uporabljali tovrstno obračunavanje na jurjevskem območju vse do leta 1970. Oče ga je pošUjalob nedeljah popoldne k dninarjem z naročilom, da naj pride naslednji dan ali dva dni delat na njihovo kmetijo eden od hiše. Včasih so potrebovali iz viničarije dnevno tudi po dva ali več težakov. Reveži so ponujali lastno delo sami. Zadovoljni so bili, oe so dobili hrano. Če so prišli na delo pred osmo uro, so dobili zajtrk. Zamudniki ničesar. Zajtrki so bili krepki: žganci, kislo zelje, goste juhe ... Malica je bila med deseto in enajsto. Dobili so kruh z zaseko, -pacane murke« . Pili so jabolčnik s sodo bikarbono, da so se lažje odžejali. S tem je kmet prikril, če se je jabolčnik že vlekel. Poleti se je hitro kvaril in se ga je brez sode težko pilo. Tako je bilo torej »v dobrih starih časih«. FRANČEK STEFANEC I I ) i ( II J i I razpis! Naš natečaj za izvirne novoletne voščilnice za mistično leto 2000 še ni doživel pravem® ' odziva. Ena sama pošta je prispela od Grada. Lujza si je takole zamislila svoje voščil^ Za Vaš likof Van želen vse najbokše: SLEDNJA POŠTA, LITER MOŠTA, NIKA N® KOŠTA, ■ Verjamemo, da imate veliko ide), da pa je bil čas malo prezgodnji, zato razP’* I ponavljamo. Najboljše, najbolj »odštekane« bomo seveda nagraditi. Na delo torej! Va^ voščilnice nam pošljite na dopisnicah ali v pismu do 15. novembra na naslov: Vestnik' ' Pen, Utica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, s pripisom Voščilnica. vestnik ib Pen oktober '99 * j i I I I Trditev, da je uporaba mobilnih telefonov prerasla v pravo obsedenost, bi bila smešna, če ne bi bila skrb zbujajoča, že kar žalostna. Od uvedbe mobilnih telefonov v osemdesehh letih 30 se le-ti zelo izpopolnili in razmnožili. Danes zvonijo na avtobusnih postajah, ulicah, v trgovinah, pisarnah in žal tudi v šolah. Starši kupujejo otrokom telefone, pri tem pa ne pomislijo na negativne učinke nakupa. Ne mislim le na škodljivo sevanje, ampak tudi na upravičenost nakupa. Je aparat res potreben osnovnošolskemu otroku? Nočem, da bi .dobilo tako razmišljanje negativni prizvok, saj imajo navsezadnje tudi mobilni telefoni zelo koristne lastnosti, ki marsikdaj zasenčijo negativne. Nikogar ne bodo motili mobilni telefoni osnovnošolcev, dokler jih imajo med poukom izklopljene. Vsekakor telefbn ni primarna dobrina, toda kljub na temu je postal nezamenljiv pripomoček raznim poslovnežem pri poslovanju. Današnji poslovneži niso izjema. Pogosto se obnašajo otročje. Telefon nosijo za pasom, glasnost zvonjenja je maksimalna, pogovore opravljajo v restavraciji m preglasno, da človek še jesti ne more v miru. Marsikaterega taka debilna in postavljaška dejanja milo rečeno jezijo. V restavraciji se počutiš kol na avtobusni postaji. Gre res za tako pomembne posle, da ne morejo počakati dvajset minut? t Matej, 14 let: Mobitel sem si kupil sam, denar zanj so mi dali starši. Uporabljam ga za pogovore z vrstniki in prijatelji Na dan opravim približno za 400 tolarjev pogovorov. Med poukom imam telefon izklopljen, saj nikakor ne bi hotel biti v ospredju v negativnem smislu. Andreja, 14 let: Obsojam vrstnike, ki ne izklopijo telefonov med poukom, saj vem, da jih je več, ki se s tem aparatom postavljajo Hkrati premišljujem o dejanjih starejših, ki se podobno vedejo v restavracijah. Ali ne bi tudi oni morah izklapljati telefonov? D MOBILNA TELEFONIJA PRERAŠČA V OBSEDENOST Mobilni telefon - moški ponos? In kaj menijo o zadevi na osnovnih šolah drugi? Dominika Sraka, psihologinja na OŠ III v Murski Soboti: »Ljudje smo različni, saj je vsak človek enkratna in neponovljiva celota. Obstajajo različni razlogi za nakup mobilnega telefona mladoletni, šoloobvezni osebi. Zadeve ne moremo kar tako posplošiti, vendar nekaj skupnih rdečih niti obstaja. Gre za novost in predvsem mladi so zelo dovzetni za sprejemanje novosti. Mladim pomeni telefon biti moderen, biti »in«. Hkrati je pomembna postavka v razvoju mlade osebe, da jo družba sprejme, da je podobna drugim, predvsem vzornikom V večini primerov se s telefoni zelo radi postavijo pred vrstniki, podobno kot s cigaretami. Po drugi strani pa daje vehko težo nakupu praktičnost takega telefona « Se na osnovnih šolah srečujete s težavami? »Trenutno posebnih težav ni, več jih je bilo t lansko leto. Starši in tudi osnovnošolci so dovolj ■ ozaveščeni, da imajo telefone med poukom izklopljene. Seveda so izjeme, a težava še zdaleč ' m tako velika kakor v drugih, večjih slovenskih H ' *■ '■ Petra, 13 let: Telefon so mi kupili starši. Uporabljam ga za pogovore s prijateljicami. Čeprav imam mobilni telefon, uporabljam običajni telefon kakor prej. Daljši pogovori z mobijem so predragi. Žal je na naši šoli kar nekaj učencev, ki se s telefoni postavljajo. mestih. Zgodi se, če- prav ne pogosto, da telefon izgine, V glav nem gre najverjetneje za kraje.« 1 7 p ii.'! O u OFF l Tomas, H let: Denar za telefon so mi dali starši, toda kupil sem ga sam, saj novosti na tem področju redno spremljam. Na dan porabim približno 300 tolarjev m telefoniram ob pomoči kartice. Obsojam učence, ki med poukom "pozabijO'' izklopiti telefone. Aleš, 14 let: Kot opažam, imajo že učenci petih razredov mobilne telefone. V sedmih in osmih razredih ima mobije že polovica učencev. Nosimo jih pri sebi, saj v šolskih torbah niso varni. O škodljivem sevanju pa tako kakor moji sošolci ne premišljujem preveč. Vsi osnovnošolci so učenci osmih razredov, doma iz Murske Sobote in lastniki mobilnega telefona. Enotno obsojajo vrstnike, ki s telefoni motijo pouk, a žal premalo premišljujejo o škod-Ijivih vplivih telefona na zdravje. Kot zanimivost naj omenim, da ima kar precej mladih Romov mobilni telefon, to pomeni, da visok standard družin ni poglaviten kriterij za nakup popularnih mobije v. Niti v sanjah ne pričakujem, da bo članek spremenil nemoralne navade uporabnikov mobilnih telefonov, dovolj je sporočilo, da marsikomu »trgate« živce. Z velikim veseljem želim, da Vam med malico pade v kozarec! ACI - i oktobra do 25. onovembra HOROSKOPOV Pripravlja: Agencija Hogod - mlade od 6. do^ 96 leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) se obetajo številne priložnosti. inamičnim ovnom novembru ne pretiravajte v nobeni Do druge nedelje v novembru ne preiiravajie v nuuc u zadevi: Ivite in ukrepajte umirjeno. Ob vsem tem bodite samokritični in tudi previdni. Ce boste to vaša bilanca izredno pozitivna. Tisti, k. .mate zel,.oziroma možnost: zdaj je čas, da spremenite službo. Proti koncu meseca boste občutili željo po lenarjenju. _ Z a Saturna niste R LEV (23. VII. - 22. VIIL) STRELEC (22.XI. - 21. XIL) 'ešitev za denarne probleme je blizu, vendar brez vašega truda ne bo nič. Po desetem v mesecu lahko začnete z akcijo Kritično obdobje pride okrog dvajsetega v mesecu. Vmes se bo pojavilo obdobje, ko boste polni šarma in optimizma. Izkoristite ga v odnosih z ljubljenimi osebami ali s tistimi, s katerimi bi si želeli biti blizu Zdravstvenih problernov ne ignorirajte. očutite se dobro, čeprav ne bi mogli reči, da je vse v najlepšem redu. Optimizem in moč vas tudi v prihodnje ne bosta zapustila, zato boste probleme in stresne situacije dokaj enostavno razreševaJi, zato tudi v prihod nje skrbite za dobro fizično kondicijo. Po desetem v mesecu si vzemite malo premora ali vsaj ne začnite kakšnih večji poslov. Včasih je v ljubezni potrebno malo več razumevanja in BIK (21. IV-21. V.) bike prihaja mirnejše obdobje. Zaradi vpliva bili najbolje razpoloženi in to se zdaj začne O if DEVICA (23. VIII, - 22. IX.) bdobje pred vami je izredno pomembno. Ker ste si in tudi energije. Seznanili popravljati Več optimizma bo ... ho če se boste z neko skrivnostjo. Lažje in enostavne e bo boste verjeli sodelavcem, kot pa, da bi preverjali, kaj e Po navadi vam je težko karkoli spremeniti, toda tokrat boste morali ponujene spremembe sprejeti. res in kaj ni. udi če izgubljate. I se tolerantnosti. v KOZOROG (22. XII.-20.1.) DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) zdaj ustavite, drugače boste iz- ^uai ce k nečemu nagovori, gubili še več. Na pustite, da vas neh e Sicer na ie nred vami burno m nemirno obdobje tako na cer pa je prea v nodroeju. Ste močna ose- mtelektualnem kot ma boste lahko pravo- a, zato v sebi ponovno Mogoče je, da se nekje na časno reagirali in se zascihl g problem z grlom. Poti srečate z zanimivo osebo. K RAK (^ VI. - 22. VII.) in zadeve bodo ---------.aj kmalu boste občutili posci rvezv v začele potekati po vaši želji. To veli g^jtevajte časa, ZA-------T« A » e li.r^ n ta i 1 7 i-» rt AtiI Iz l 1 Tit LL! !T11)C “ 'f' _ __ tako za posel kot v zasebnem življenju. V začetku ------------------------ ^re V tem času se raje «er boste sicer imeli nepotrebne napo ^aobdobjepred posvetite družini ali prijateljem. To ; ^0'1X11 ni prirnerno nnslovne ocl za večje poslovne P^n Pcn Je, kraiKu pripravili dobro osnovo, imate možnosti, da se vse dobro izteče. Zdaj sta potrebni mirna kri in hladnokrvnost. Obkroženi ste s številnimi prijatelji in pozornostjo, česar mogoče včasih niti ne opazite. Zgodila se bo velika sprememba. Nekomu v vašem okolju se zdi neka zadeva zapletena, vam pa zelo enos- časih premalo zaupate okolici in se zato, ko gre za tavna. Zaradi tega lahko pride lo nrenira aJi grdih besed. s EHTNIC 0 (23. IX. - 22. X.) tvari so krenile ne bolje, zato zdaj vztrajajte in se zanesite predvsem na sebe. Ne verjemite obljubam. Včasih pretiravate z analizami in enostavne zadeve »proučujete« z raznih zornih kotov. Tako ustvarjate sami sebi nepotrebne zaplete. November bo prinesel določeno umirjanje in perspektive v osebnem življenju, zato odvrzite črne misli M ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) lOgoče boste naredili nekaj, kar bo presenetilo vašo okolico, zato bodite previdni. Predvsem pazite in bodite previdni če boste v tem času čutili posebno željo po agresivnosti ali akciji, v kateri se lahko poškodujete. Svoj tem- kakšno rešitev problema, zanašate le na sebe. To lahko pn-pelje do tega, da se osamite bolj, kot bi to sami želeli. Včasih je dobro sprejeti nasvet prijateljev ali tistih, ki vam želijo dobro. Imate veliko pozitivnega in to premalo izkoriščate. V drugi polovici novembra se bodo stvari obrnile na bolje. Pomembno odločitev pa sprejmite šele po štirinajstem. V VODNAR (21.1. - 19. II.) zemite življenje takšno, kakršno je. Dosedanje izkušnje vam govorijo, da je v glavnem lepše. To naj bo osnova za vaš optimizem, ki vam včasih splahni kar tako, brez vzroka. Vsekakor morate delati, če hočete žeti. Izogibajte se konfliktom v službi. Kmalu se bo zgodil lep dogodek, ki bo imel daljnosežen pomen. V domačem okolju bo potreb na-akcij a. Ce se bo pokazala priložnost, odpotujte, četudi le za en dan M [ I RIBI (20. II. - 20. III.) inogo razmišljate, vendar večkrat na nepravi na- čin. Tako včasih po nepotrebnem obremenjujete okolico. Saj ne dvomite o svojih dejanjih, a včasih potegnete po ne- perament raje vložite v delo, in to predvsem zato, ker se . potrebnem napačno potezo. Poslušajte dober nasvet in ak-vam tu obeta dokaj zanimiv in uspešen posel. Denarno ne tivirajte zdrav razum. Stvari se bodo presenetljivo hitro obr stojite ravno slabo, kaže pa se tudi možnost postranskega zaslužka. nile na bolje. V tem času se posvetite prometu, družinskemu življenju, kajti tukaj se lahko zgodi kaj neprijetnega. P^n Izdaja ga Podjetje za in formiran je.OdgovornJ urednik maiičncga časopisa je Janko Votck^ uredniki Pena so Bojan Petek, Jože Rituper Jn Trma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbha Nataša Juhikov In Jure Zauneker. lektorira Nevenka Emri. RačunalnJško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! Veslnlkov* meaetna prllosa In Jm* hlOl sicer zvezo i J^kiiisom. Oslonovljen Je bil, tla hi, , hlladii v Imenom la časopisni pen (tnaJel kn pttietranlnež (prodlralec) lablold .spodobit naravnim a^ocl ler oktober ’99 Pen VESTNIK 50 Najbogatejši I Američani | Dve, ki se K bosta slekli čnie 1 I f I I 1 lh * ,1 I Kot vsako leto, je revija Forbes tudi letos razglasila štiristo najbogatejših Američanov. Da se je ponovno Nič nimata skupnega. Edino to, da se bosta kmalu slekli in za to dobili lepe denarce. Največ bo dobila Na-omi Campbell. Za prvi Playboy v novem tisočletju (normalno, da bo izšel januarja) se bo fotografirala med kopanjem v mleku in igranjem z 1 M 1)1 našel na prvem mes I I I velikim zajčkom iz čokolade. L’ tu Bill Gates, lastnik Microsofta, nihče ni bil presenečen. Njegovo bogastvo je ocenjeno na 85 milijard (ne milijonovl) dolarjev. Ted Thrner je šele na 21. mestu, časopisni magnat Rupert Murdoch pa takoj za njim, 22. Med holly-woodskimi zvezdami so najbogatejši George Lucas, Števen Spil-berg in Oprah Win-frey. Wmona Ryder pa se bo slekla v dveh scenah filma Girl Inte-rrupted, ki govori o skupini deklet na psihiatrični kliniki. Winona že ima izkušnje iz tega okolja, saj je konec lanskega leta resnično prebila nekaj tednov v takšni bolnišnici. Strlo jo je, ko se je sprla in razšla z Johnyjem Deppom. Potem ko je neštetokrat izjavil, kako srečen je s svojo dolgoletno partnerko Keely Shaye Smith, in da se kljub temu z njo ne namerava poročiti, si je Pierce Brosnan, bogve zakaj, naenkrat premislil. S svojo partnerico bo zvezo zdaj tudi uradno potrdil. Hollywoodski opravljivci so bili na ta par kar precej jezni, S svojim dokaj urejenim življenjem namreč nista dajala »gradiva* za njihove rubrike. Nekdanja B. B. in danes kot Hranilka živali i •tii ■t '^S* "] S 0^ lO O eS o je tokrat Kunberly Spicer iz Detroita, 17. januarja jih bo naštela dvajset. Pri moških obožuje romantičnost, pozornost in nežnost. Ne mara važičev, lažnivcev, grobijanov in tistih, ki ne bi spoštovali njenih želja. Pravi, da se predvsem drži svoje življenjske filozofije, ki pravi; »Sledite svojim sanjam in srcu, pa naj drugi mislijo, kar hočejo.* ^'4 / A 'v še vedno je lepa. Še vedno ima polne ustnice, zaradi katerih je ob koncu petdesetih, šestdesetih pa še tudi sedemdesetih let kot simbol seksa marsikateremu moškemu zmešala glavo. Še vedno je postavna in še vedno ima bujno grivo, čeprav je zdaj že siva in jo po navadi skriva pod ruto. Ostala je takšna, kakršna je. Svojega obraza nikoli ni namenila lepotni operaciji. Ko jih je imela petdeset, je govorila: »Staranje je zakon narave. Sprejemam ga, vendar ga nimam za lepega. Žalostno je imeti mladostni duh in telo, ki popušča.* Zdaj pri 65 letih je mišljenja nekoliko spremenila: »Ljubim vsako svojo gubo,* Brigitte je v dvajsetih letih posnela šestdeset filmov in bila trikrat poročena. Danes so ji dali Francozi vzdevek Hranilka živali. Njena hiša je dom za trideset mačk in osem psov, ki imajo absolutno prostost. Lahko pridejo celo v kapelico, ki jo je zgradila na svojem posestvu, da bi se tam v miru pogovarjala z Materjo božjo. Rodman je nepopravljiv I Nedolgo od tega smo pisali, kako se je zaradi pretepa v nekem lokalu znašel pred sodiščem nekdanji as NBA-lige Dennis Rodman. Tudi tokrat ne bo nič drugače, saj je bil spet poreden. V nočnem klubu Sunset Strip je skoraj posilil Bridgette Chaker, hčerko v času twista znanega pevca Chubbyja Cha-kerja. Punca ga seveda toži, zaradi nadlegovanja kajpak. In kaj je bilo oziroma kako se je zgodilo? Rodman si je pred njo slekel spod nje hlače, z roko pa segel pod njeno krilo. Bridgette to seveda ni bilo všeč, zat" j se je branila s klofutami, vmes pa so, na poziv njenega zaročenca, pritekli licisti, Ker se je močno upiral, so ga vklenili in tako odpeljali na zaslišanje, je bil to že drugi izpad v kratkem času, tokrat kazen verjetno ne bo ravno nežd^' VESTNIK Sl Pen rockregerep — oktober 99 5 I M lada Karmen Plazer se je s skladbo Ritem poletja predstavila na finalni oddaji Marjanca na TV SLO. Začela je ' sodelovati s producentom Martinom Lesjakom (ex STAVERC PRODUCTION) in obljublja še več ritmičnih skladb, ki bodo nastale pod peresi novega producenta, besedila pa bo prispevala Darja Pristovnik, članica plesne skupine Make Up. Vivian je med poletjem malce počivala, sedaj pa se je že pognala v trdo delo. Pripravlja nov album, razširila je svoj krog sodelavcev in soustvarjalcev. Drugače pa I' bi rada dokončala svoj študij ter nastopila na kakšnem od večjih izborov, kot sta na primer EMA in MMS. S kupina Stayerc production je dvignila prah na slovenski glasbeni sceni s predelavo dveh partizanskih pesmi, zdru- Ženih pod naslovom Na juriši Na Štajerskem je bila pesem pravi poletni hit Martin in Borut pripravljata izid plošče in seveda promocijsko turnejo po Sloveniji. Poleg tega naj omenimo še, da na trg prihaja nov izdelek z naslovom Migaj. D andanes si že vsi želijo postati pevci. Pojejo igralci, pojejo politiki, pojejo voditelji in Miša Molk vsekakor noče I I zaostajati za nobenim od teh. Miša se je že pred leti znašla v vlogi pevke in zelo rada je sodelovala z Giannijem Rijavcem. Po nekaj letih premora je spet zapela v mikrofon, tokrat za svojo oddajo Res je. Za tiste, ki vam je Mišino petje všeč, bo kmalu pripravljena plošča in kaseta, za tiste, ki ga ne marajo, pa obstaja še velika izbira drugačne glasbe. v W 1 Sloveniji obstaja glasbenik, ki ga ni treba posebej predstavljati in ki ne potrebuje posebne reklame ob izidu najnovejših iz- r l delkov, saj se kar sami prodajajo, in to kar za med. Najbrž ste že uganili, da govorimo o Adiju Smolarju, in najbrž ste že kar sami izvedeli, da je njegova nova plošča že v prodaji, in prav gotovo I tudi veste, da nosi naslov Je treba delat, in tudi; to, da je na njej dvanajst skladb in nič novega. Z velikim veseljem vam zdaj zagotovo lahko sporočimo, da je Miran Rudan skorajda popolnoma okreval. Po hudi prometni I !• nesreči, ki se mu je pripetila to poletje v Portorožu, so bila namigovanja o njegovem zdravju in okrevanju zelo različna. Miranu se je nasmehnila sreča v nesreči ne nazadnje tudi zato, ker je še mlad in krepak. Zdaj so ga že videli, kako vozi avto in tudi za nove nastope se že dogovarja. Kako bo začel svoje, lahko bi rekli novo življenje, pa Vam ni treba ugibati - z glasbo seveda in novo skladbo, skladbo novega začetka. Miran s kolegom Vladimirjem Čadežem preizkuša, kako bi zazvenela v duetu. ----PISMO------ Pozdravljeni! Sn.. »I«*— * n “ '■J?® BRASS band Nni obsl"! "tl" *"S drugo obletnico delovanja ki smo CD-ploščo, v sltupini so poleg ritem i- - • lav it ure in bobni) še tolkala{ ong MALIBU ’• ; .m' ' Air’# r/ ..i J '1* v*)* v. Po krajši medijski odsotnosti se zopet vrača na I ■ t- ? 1« stara pota. Primorska skupina MALIBU praznuje letos svojo deveto obletnico. Prav gotovo jih je na vrh popularnosti popeljala skladba s prve kasete Mi Primorci, saj je postala njihov zaščitni znak in prava primorska himna. Če je dala prva kaseta skupini njeno identiteto, je zagotovo potrebno omeniti tudi drugo z naslovom Slovenija grand mix. Na njej je bilo mogoče slišati priredbe zimzelenih slovenskih uspešnic in kako zelo všeč je bila ta kaseta poslušalcem, pove podatek, da so prodali kar 30.000 izvodov ter za to prejeli platinasto odličje. Prav to je bilo vodilo pri izdaji zadnjega albuma, ki združuje kratke remikse znanih slovenskih skladb iz obdobja med leti 1960 in 1980. Omenjeni album je pravzaprav nadaljevanje platinastega albuma iz leta 1993, Na njem lahko slišimo skladbe, kot so Amerika, Jamajka, Dan ljubezni, Debela dekl’ca, Marie, ne piši pesmi več in druge. Poleg teh so uvrstili na album še tri lastne skladbe z naslovi: Mi Primorci, Čokoladica in Ker te ljubim. Pri produkciji, aranžiranju in pisanju skladb sta fantom zopet pomagala Božidar Wolfand - Wolf in Andrej Baša. Če fantov še niste ujeli na kakšnem živem nastopu, si jih boste lahko v kratkem ogledali tudi na televiziji, saj so že končali s snemanjem prvega videospota, in če bo šlo vse po sreči, se lahko že veselite prihodnjega leta, saj fantje obljubljajo, da bodo 10. obletnico svojega obstoja zaznamovali z novim izdelkom. Na koncu omenimo še vse člane skupine: Marjan Uljan (vokal), Matej Ivančič (bas kitara), Leon Strnad (kitara), Marinko Tičak (bobni) in Karel Jaksetič (klaviature). VILI RESNIK - DALEČ JE AMERIKA II ib -1 |iy VUi Resnik je prehodil, prevozil in preletel že mnogo poti, videl mnogo dežel, različnih ljudi in njihovih navad. Med sodelovanjem s skupino POP DESIGN je bil tudi v Ameriki, v deželi, o kateri sanja vsak glasbenik, v deželi velikih priložnosti. Ihdi on je sanjal o prodoru na svetovno glasbeno sceno in takrat je spoznal, da je Amerika zanj zares daleč. Tam je glasbenik v popolnoma drugačnem položaju kot pri nas in ne nazadnje je Vili to okusil tudi na Evrosongu pred dvema letoma na Irskem. V pesmi Daleč je Amerika pove, da naj lastovke odletijo kar brez njega, saj dobro jutro, najlepše jutro je lahko le - kje? Poslušajte Vilijevo novo pesem in dobili boste odgovor. K 1 * dl 'Z. s I sekcije (kitara, bas kitara, samo ime , saksofon m trobenti) Da K.e5-? »po.... je glasba še boljša in dobi pravi naša vokalistka Naši nastopi so se vrstili na - ’ iAUmu in letos pri ’ nas z;anesle v blues, otvoritveni ceremoniji. Glasbene ameriških stilov. l^zz in soul, včasih pa se lotimo tudi ' vu^or tudi zunaj h Sevedi jI, včasih pa se lotimo luui tudi zunaj la si želimo čimveč nastopovspoznalo (če • burske Sobote, in da bi nas občinstvo še ni). In še člani »benda«: Že veste, kaj je pomen teh dveh besed? Torej pod točko 1 pomeni melting point tališče, pod točko 2 pa je to glasbeni duo dan ce ritmov in dance skladb, ki ga sestavljata Dušan Dvoršak in Aleksander Cavallieri. Kot tak je nastal leta 1996, čeprav segajo glasbeni začetki v leto 94. Melting point se lahko že pohvali s svojim albumom, ki sta ga naslovila; Step out of the Dark (Stopite iz teme). Seveda si želita kot vsi drugi glasbeniki prodora na tuje tr- žišče, zato je večina sk- ladb, oziroma skoraj vse. V angleškem jeziku. Glasbo, besedila in aranžmaje prispevata sama, pri petju pa jima priskoči na pomoč pevka Petra Pečovnik, ki si je nadela umetniško ime Pearl. Ta p g V- Žič “"Sfe atMi- e. 1 "ih .s 4t Z t' \ W T'- Al<- ‘ - •K. i r* i B S •5$ v 'i; r* '--.i g -M je prispevala svoj vokal v skladbi Featuring. Duo je te dni pripravil reinlx skladbe The Confession lahko slisite po radijskih valovih, sicer pa je skladba v originalu na prej omenjenem albumu. £:-^‘ L ' .H O L »< I F * R 1 tl Mojca Gy6rek - vokal Peter Bico - pozavna Bojan Pap - trobenta Miha Gy6rek - saksofon Andrej Marušič - trobenta Andrej Grabar - tolkala Blaž Bejek - kitara Željko Marušič - bas kitara Ladislav Gy6rek - klaviaturi Franc Sever - bobni Pen ( Bralci Pena se predstavljajočih I Pavla * Rodila sem se pod nesrečno zvezdo - v petek popoldne, na Petrovo in Pavlovo • Kljub vsemu so bili v mojem življenju tudi srečni trenutki Slavič i iz Borec Vojna mi je prinesla najlepše čase Na otroška leta nimam posebnih in še zlasti ne lepih spominov. Bila sem najstarejši otrok v družini, zato sem morala tudi največ delati. Rada bi se izučila za šiviljo, toda starši mi tega niso omogočili. Ko mi je bilo trinajst let, so me poslali služit kot gospodinjsko pomočnico k teti v Srbijo. Tam sem preživela eno leto. Nato sem bila nekaj časa doma, potem pa sem se spet morala podati med gospodinjske pomočnice v Maribor. Morda bi tam tudi ostala, če ne bi prišla 2. svetovna vojna. Dobila sem delo v avstrijskem turističnem kraju Maria Zeli, takrat mi je bilo najlepše v mojem življenju. Res se mi je zelo dobro godilo, tako da vojne sploh nisem občutila. Eden od hotelirjev me je celo nagovarjal, da bi se z njim poročila, toda starši so mi to branili. Fantov sploh nisem smela imeti, razen skrivaj. Tudi doma se nisem smela poročiti z očetom svojih dveh otrok, ker ni bil iz obrtniških •1 I ; r, h' 1 JLi_lJ iP' N |P'^H a 't se navdušuje nad pomursko čeprav je njena domo\’4ft^! sosednja in prijateljska Oniian se je ustavila na lendavskih.-,. holmih in pozobala sadež, ki ji je med najljubšimi. Razen grozdja ima rada še športne avtomobile, Seiko ure in podvodni ribolov. Ko mi je bilo 21 let, smo se fotografirali za družinski arhiv. Spredaj seveda sedita oče Franc in mama Marija, ob njiju pa stojita Lojzek in Milica. Fant v vojaški uniformi je Feliks, med njim in bratom Francem stojim jaz, na skrajni desni pa je Janko. vrst oziroma dovolj premožen. Kljub vsemu sem bila srečna, ko sem ju rodila - najprej sina in potem še hčerko Vero, ki se je izučila za učiteljico in je sedaj veliko skupaj z mano. Deklica za vse v »ciglarni« Nekaj deset metrov od naše domačije je ciglarna z uradnim imenom Križev-ske opekarne. Tu sem dobila delo po vojni in dočakala tudi upokojitev. Bila sem odjemalka strešnikov, kar naj bi bilo sicer moško delo, vendar se ga jaz nisem branila in sem to delo z veseljem opravljala. Če je bilo potrebno, sem tudi kuhala malice, pekla, čistila ... Skratka, bila sem deklica za vse. Zdaj ne grem nikoli več tja, saj me tudi ne vabijo. Zaslužila pa sem tudi večino opeke, s katero sva z očetom skupaj zgradila novo hišo, v kateri živim še danes, čeprav je žal nisem podedovala. i He Pristanič, lUdi veselje do plesa in petja Nekaj let sem bila tudi članica domače folklorne skupine, kar me je zelo veselilo, vendar sem morala nehati zaradi bolezni nog. Nato sem se pridružila skupini ljudskih pevk iz Borec. Spet nekaj prijetnega zame! Žal pa trenutno ne vadimo in ne nastopamo, ker je naša voditeljica na zdravljenju. Želim si, da bi se vse dobro končalo. Čas si krajšam tudi z branjem, pri hiši ne manjka seveda tudi Vestnik. poslušam radio, včasih gledam televizijo, šivam, kuham, pečem, delam kaj na vrtu ter skrbim za pujska, zajčka in tri muce. .i [ Pripoved, zapisal: JOŽEF G. BISTRIŠKI , n tl f ll * Fantov nisem smela imeti, razen skrivaj • Moj največji konjiček so torte Fotografije, na kateri bi bila mlajša od 18 tet, nimam. Tale posnetek pa je nastal v Mariboru, kjer sem si služila kruh kot gospodinjska pomočnica. Saj sem bila še kar simpatična, kajne? • Dočakala sem že 71 let; za nekaj centimetrov sem manjša kot v mladih letih, । tehtam pa 60,2 kilograma Spekla sem nekaj tisoč tort Razen tistih štirih let v avstrijskem kraju Maria Zeli sem imela res težko življenje, a nikoli nisem obupala. Ponosna pa sen^ bila in sem še, da sem postala daleč naokrog znana po oblikovanju in pečenju tort. Skoraj gotovo sem jih spekla več tisoč. Vse sem izdelala ročno, torej od ročno pripravljenega testa, kuhanega sladkorja in čokolade do rož in »cirung« (napisov), kakršnih ne delajo v nobeni slaščičarni. Te torte so bile v obliki srca, knjige, hiše, golobčka, lovca in Rdeče kapice ... Odvisno je bilo, za kakšno priložnost je torto kdo potreboval - ali za rojstni dan, poroko, krst itd. Vse sem se naučila tako rekoč sama od sebe in to mi gre še danes dokaj dobro od rok. Imam enega pujska, enega zajčka in tri muce Hiša iz toric, kakršnih sem oblikovala in spekla n H koliko. - * Veliko veselja je prinesel v moje življenje tudi vnuk Marko. Tildi njemu seveda spečem torto, kadar kaj praznuje. Rada sem tudi na vrtu. *=^