IZLET V SALZBURG
str. 3
ZEMLA ČEDNO VOPONOJ-CANA
str. 9
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 28. junija 2001	9 Leto XI, št. 13
Od 18. do 20. junijajepotekal 4. poletni tabor za porabske malčke in mamice v Vrtcu Murska Sobota. O izkušnjah in letošnjih rezultatih se je Klara Fodor pogovarjala z vzgojiteljico Marjeto Lapoši. „Že četrto leto pri nas v Vrtcu Murska Sobota poteka tabor predšolskih otrok iz slovenskih narodnostnih vrtcev iz Porabja. Z njimi vsakokrat pridejo tudi njihove mamice, prav tako je tudi letos. Letos gostuje v treh dneh 15 otrok in 12 mamic. Otroci in mamice so zelo sproščeni. Vse mamice govorijo slovenski jezik, oziroma porabščino, tako da letos nimamo problemov z nerazumevanjem slovenskega jezika, obenem pa ni toliko prisotna madžarščina v pogovorih med samimi mamicami, kajti vse razumejo in se v naši prisotnosti vse pogovarjajo v slovenskem oz. v porabskem jeziku. Prav tako je letos opaziti velik napredek pri mamicah pri spodbujanju svojih otrok pri izgovorjavi slovenskih besed. Ne posegajo takoj s prevodom, ampak se same trudijo otroku v slovenščini razložiti pomen besed. Otroci so razigrani tako kot vsi otroci, vendar so dovzetni za slovenske besede. Dejavnosti in način izvajanja dejavnosti poznajo, kajti letos smo prihajale v Porabje štiri vzgojiteljice in so z nami in z načinom našega dela seznanjeni. V bistvu smo nadaljevali tisto, kar smo v Porabju začeli, pravzaprav smo tisto v Murski Soboti zaključili oziroma nadgradili. Letos smo vse štiri vzgojiteljice obravnavale z malčki človekovo telo, kajti le tisto, kar je otroku najbližje, lahko razume in se lahko tudi smiselno nauči. Učenje jezika temelji na smiselnem razumevanju, ne pa učenju na pamet. Zato se nismo naučili veliko be-
„Povej po slovensko!”
sed naenkrat, ampak manj besed preko igre, preko različnih sredstev in načinov čimveč-krat ponavlajli, tako da je otrok smiselno razumel. Razu-
mevanje teh otrok, ki so sedaj tukaj z nami v Murski Soboti, je nasledje: dve deklici se pogovarjata v slovenščini oziroma v porabskem jeziku skoraj teko-
če. Kar nekaj otrok pa razume slovenski jezik, kar je dokaz za to, da se doma pogovarjajo v slovenščini. En otrok tudi zna izgovorjavo, ampak ne govori,
razume pa čisto vse. Jaz bi rekla tako, da recimo tretjina od prisotnih otrok je mogoče razumelo samo besede, ki smo jih že poimenovali v Porabju, ostali pa tudi vse ostalo, kar smo se pogovarjali, razlagali in o čem smo govorili in se igrali. Prihajam v Porabje že četrto leto. Od prvega leta do zdaj je upad otrok, ki govorijo slovenski jezik, velik. Vedno manj otrok od doma prinese slovensko govorico. Kar se pa tiče samega rednega dela v vrtcih, mi bistveno pomagamo vzgojiteljicam pri učenju slovenskega jezika. Napredek je velik, kajti tudi vzgojiteljice kažejo veliko pripravljenost in zanimanje za slovenski jezik, delajo po naših navodilih. Mislim, da tudi naši obiski v Porabju vplivajo na starše ter da v veliki meri pomagajo starim staršem, da govorijo s svojimi vnuki v materinščini. Mi smo v letošnjem šolskem letu uvedle tudi način dela z delovnimi lističi. Tako, da so otroci prinašali povratne informacije tudi od doma. Mogoče sta mamica ali očka morala kaj napisati ali je otrok moral doma pobarvati. Na Gornjem Seniku smo vse te delovne lističe lepili oz. zbirali v delovni mapi. Otroci so jih nosili domov in so bili starši sproti seznanjeni z našim delom. Mislim, da so jih otroci spodbujali, da so čimvečkrat prebrali tisto, kar je bilo napisano. Saj je otrok vedoželjen, razigran in določene stvari želi čimvečkrat ponoviti. Poleg tega sem na Gornjem Seniku tudi povabila že drugo šolsko leto na obisk starše, tako da so bili pri eni uri moje prisotnosti, ko smo se učili slovenske besede. Odzivnost staršev je bila zelo velika in so to pozitivno sprejeli.”
2
Pogovor z Marijo Rituper
„Narod brezi svoje kulture je nej narod"
Gvüšno, ka Marijo Rituper nej trbej ejkstra notra-pokazati nej našim bralcom pa nej lidam v Porabji. Skurok vsi jo poznamo s prireditev, gde medpopejva-njom »njenih« žensk tak žmano pripovejda, ka jo z vüjamipa lampamiposlüšamo. Čeje kakšna svetašnja prilika, teso njene besede človeške, tople, kaksešikaza takšno priliko, deje pa kakšen bole veseli program, te naprej vzeme svoje vice, ka ja cejlo dvorano v smej spravi. Njene oči se vsigdar smejmo, z njeni besedje čüti Živlenjski optimizem, vsigdar ona traušta druge.
Letos na Porabskom dnevi v Andovcaj je dobila Priznanje za Porabje. Že dugo lejt ojdi v Porabje pa seskrbi zatau, naj se porabske pesmi nepozabijo. Vodi števanovske pa Varaške ljudskepevke.
•	Kakšno čütenje si mejla, gda si zvejdla, ka si si letos ti »prislüžila« tau priznanje, steroga Predsedstvo Zveze da tistim, steri največ naredijo za Porabje in Slovence na Madžarskom?
-	Normalno, ka sam se raz-veselilapriznaja, s tem, ka je tau priznanje nej namenje-no samo meni, liki tüdi mojim skupinam. Mislim, ka so tüdi ženske enako zaslüžne, brez njih bi nej šlau.
•	Tebe je paut nej pred 20 lejtami prinesla prvič v Porabje, med porabske Slovence. Kda se je tau začnilo?
-	Mislim, ka tau mivedvej najbole znave. Prva moja paut je pelala prek tebe v Porabje, gda si še delala v Kulturnim daumi. Tau je bilau na začetki osemdeset^ lejt. Te sam prvič spoznala Porabje in je na mene na-pravilo velki vtis. Zatok sam tüdi Zdaj, gda so me zaprosili za delo s tejmi skupina-mi, Včasik pravla, ka idem v Porabje, ka se mi tü trno vidi, ka so dobri lidje, pošteni, prijetni, nejpokvarjeni.
•	Na začetki osemdeset^ lejt je eške malo ovakšen svejt bijo, Porabje je ešče dosta bola zaprejto bilau. Te je eške nej bilau mejnoga prehoda pri Gorenjom Seniki, moraU si kaulek na Ho-doš ojti.' Hvala baugi, ka si nej Sama ojdla, ka se je dosti kaj Zgodilo, dočas sta do Senika prišla.
-Ja, tau so cejle štorije. Kü-harov Tomaž je z menov ojdo. Miva sva pripravlam program za Cankarjev dom, gde se je Porabje predstavi-lo s svojo kulturno dejavno-stjo. On je pripravi pevski zbor, ge pa folklorne skupino.
Paut do Monoštra je bila cejla kalvarija. Kavsesvadoži-vela! Od tisti sodakov, steri so s pükšami pred naja vös-kakali, ka sam skurok nej straj dobila.
Gda sva najprva prišla sé, sva ta do edenajste vöre vnoči delala na Seniki. Te sva šla nazaj v Monošter, ka sva znala, ka va tam v starom hoteii spala. Nejsva pa znala, gde je te hotel. Voziva se po Monoštri se pa ta, Gnauk samo policija ide za nama. »Je,« pravi Tomaž, »Zdaj ti ga mava. Za nama je policija.« »Pa ka,« sam pravla, »pa nika ne kradneva...« Te sva se Stavila, vcüj pride policaj pa zača včasin madžarski gučati, ka prej, ka vi tü iščete. Seveda, ges hvala baugi Znam telko-kelko madžarski pa sam pravla, ka iščeva hotel, ka delava za porabske Slovence. Te so včasin prijazni gratali, trdje so bili. »Mi mo se pred vami pelali,« so pravli. Tak so te naja do staroga hotela pripelali, še do vrat so naja pelali. Miva sva se fanj zahvalila, ali vseeno nama je nej bilau...
Te pa še drüga nevola bila, gda sva šla domau. Tomaž je küpo za deco nikše kotalke (görkorcsolya) pa nikše sire je spokipüvo, kak če bi pri nas nej bilo. Ali znaš, kak je tau, domau moraš nika prinesti. Ženi je nikši pulover küpo pa mi je pravo, naj si
ga ges oblečem. Te sva tau na poti nika pakivata. Odpro je na avtoji haubo, te je tam nika notra tisko. Ene komlke.es, en ste ta... pa od zar nika še notri dejvo. »Ti te škatüle v smetnjak notri zlü-či,« mi je pravo. Ges pa gnauk samo tak gorpoglednam. Dva policaja sta pauleg avtona stala pa sta vcüjgle-dala, kak je on tau skrivo pa tadejvo. Tomaž je samo pre-blejdno, ges sam včasin pravla, ka jo estét kívánok, nej? Samo sta se obrnola pa sta šla dala. Tomaž je pa pravo: »Ka va pa Zdaj? Zdaj do naja na meji prej čakali.« Pelava se tadala. »Vejš ka, meni je v tom puloveri trno vrauče,« ma pravim. Ti prej samo nj aj te pulover, ka je tau edino na gvüšnom, mi pravi Tomaž, tebe prej na granici gvüšno nedo razmetavali. Liki ka mo ge z mojimi siri pa salamami?
Par kilomejtarov se pelava, nikoganejgazanama. Vöter je fudo vöni. Tomaž je pa Stavo avto pa vse nika skrivo. Kak je vöter fudno, je njemi aubo odneso. Med nji-vami notri je lejte za aubov. Prideva na mejo. Nika. Samo sva potne liste pokazala pa sva že šla dala. Tak sva
srečniva bila kak če bi ne vejm kakšno vrejdnost pelala prejk.
•	Tistoga ipa si bole z mladimi delala. Kak si se kaj gomajšla? Te so ešče mladi na Seniki pa v Sakalauvcaj bole slovenski gučali kak Zdaj?
-	Leko povejm, ka so dosta bola gučali. Strašno fanj deca so bili, trno dobra sam se sporazumela z njimi. Enoga harmonikaša so meli, ne vem več, kak se je piso, samo tau vejm, ka je emo zelene na trapez lače. Fejst človek je biu, dobra je znau špilat na harmonike. Gnauk so šli goste vat v Prosenj ako-vce. Gda pridejo na mejo, vpamet vzemejo, ka je harmonikaš! pautni list preteko pa so ga nej prejk pistili. Ena učiteljica je bila z njimi, drügo od mene je nej znala, kak ka mi je ime Marija pa ka delam v Müri kak novinar-ka. Gor so me najšli. Vratar v Müri pride pome, ka me prej iščejo. Pridem ge vö, Vidim tau deco pa leranco pred fabriko. Oni so prej vnevoli, ka muziko nejmajo, če bi njim gez šla igrat. Normalno, ka sam šla pa te se je v Prosenjakovcaj vse vküper dobra končalo.
•	Po nekajlejtnipauzi so tebe pa ziskalo če bi pomagala ljudskim pevkam v Porabji. Brž si se dala nanjevzeti?
-	Mejla sam fajne spomine, zatok sam včasin pravla, ka idem v Porabje. Meni tau tüdi paše, ka je moja mati Madžarka bila pa z nikim ne-mam doma madžarski gučati. Tü včasin na koga nale-tim, ka si osvežim materni gezik.
Hvala Baugi je Zdaj že delati tüdi ležej, ka Zveza Soven-cev je dosti vse napravila v tom časi. Ovak se je tüdi do-stikaj spremenilo. Slovensko Porabje je prekrasno, kakše lejpe hišice majo lidge, kak se okolice urejajo, kelko rauž je v oknaj pa
okauli hiš. Ges se tü tak počütim kak doma. Miva z možaum Večkrat ideva samo tak na izlet v Porabje. Pa poznate tüdi Večkrat prejk pelava.
•	En tau tauga priznanja je zaslüžo tvoj mauž, Kalman. Dostikrat se človeki tak vidi, ka ženske bole čakajo njega kak tebe.
(Moj lejpi Kalman - se smeje Marija.)
-	On kak bivši prosvetni delavec je velki ljubitelj kulture in lejpoga petja. Izredno poštüje te ženske. Po domanje povedano, rad je ma z menov vred. On je prvi ocenjevalec po nastopaj. Vsi fejst njega gledajo. »Na Kalman bači, kak je prej, kakšne smo bile?« Gda nika ne pravi, te Znam, ka nej gli za-dovolen, gda pa pravi, ka ženske, vredi je bilau, je tau več vrejdno kak kakšokoli priznanje.
Največ mi je pa vrejdno, če delo, ki ga opravlam, pride naplodnatla.
•	Ali ste kaj razmišlali o tom, ka bi mlade vcüjvčili? Ka bau, če se starejše ženske premislijo pa enjajo popejvati?
-	Predlagala sam že predsednik Zveze, ka bi mejla po-letno šolo za deco, za mladimi, ka bi popejvali slovenske pesmi. Pri malih moraš vzgajati slovensko petje. Kot prosvetna delavka bi znala deco pritegniti, ka bi vzljubili petje. Z raznimi kretnjami, plesi, gibi... Pritegniti bi jih bilau potrejbno, da bi videli, da je tö vrednota, da je ohranjanje slovenskega jezika velika vrednota. Pregovor pravi, da je narod brezi svoje kulture nej narod. Tü v Porabji živi slovenski narod in ta kultura, ka se tü ohranja, ne smej zamreti. Če ta kultura zamre, se od vas več nede čülo.
M. Sukič
Porabje, 28. junija 2001
3
Papiri pripovejdajo
Gasilci v Slovenskoj vesi
V	Slovenskoj vesi je bilau 1919- leta 163 ramov. Birauv je biu v vesi Alajoš Šömenek, prejdnji gasilcov paJožefPav/ič. Prostovolnigasilcov je bilau 38. Meli so 40 čelad (sisak), 40 remenov, 4 skale, 2 kefi, 4 lesnice, 2 topači, 2 akla pa edno kantlo za vodau. Zvün toga so od sikše iže mogli nikakoga nutzglasiti, šteri je vaftivatodo. Té so leko bili samo moški, ženske nej. Od moškov tö samo tisti, šteri so starejši bili od 18 lejt, pa mlajši od 50 lejt.
Pri vsikšom rami so gorspisali, če so meli kaula s konji ali kravami, pa kak glopek je biu stüdenec. Konje je melo samo sedem pavrov. Pri 93 ižaj so meli krave. Nej konje nej krave nej melo 63 pavrov. Najbole glopek stüdenec (14 m) je emo Ferenc Dončec pod ižno numaro 78. Od te iže je biu gasilec 32 lejt star Ištvan Dončec. 12 mejterov glopek stüdenec so meli Djüra Časar, 49 lejt stari gasilec, pod ižno numaro 143. Deset mejtarov glopek stüdenec so meli Jožef Domjan 46 lejt stari gasilec pod ižno numaro 115, Djüra Dončec 48 lejt stari gasilec pod ižno numarol 05, Ferenc Pavlič 48 lejt stari gasilec pod ižno numaro 93, Ferenc Korpič, 48 lejt stari gasilec, pod ižno numaro 76 in Ferenc Pavlič pod ižno numaro 54. Njini sin Ferenc je odo po vaftivanji. Drügi so meli od 5 do 9 mejterov glopek stüdenec.
Med gasilci je biu najstarejši 60 lejt star Jožef Pavlič, najmlajši pa 24 lejt star Jožef Oreovec. Eden je biu 26 lejt star, devet jih je bilau med 30 in 40 lejt starosti, 18 jih je bilau med 40 in 50 lejt, 8 moškov med 50 in 60 lejt starosti.
V	Slovenskoj vesi je 1919- leta v 163 ramaj živelo 20 držin po imeni Dončec. 13-13 je bilau Domjanov in Korpičov. Deset Pavličov, sedem Šömenekov. Iz Anderko in Bartakovič je bilau 6. Po pet držin se je pisalo Žampar, Dravec, Oreovec in Črenko. Štirge so bili Talaberi in Bediči. Trgé so bili Nemeti, Gašpari. Po dvej držini so se pisali Boti, Orban, Merkli, Forjan, Piter, Zamedič in Holec. Edna-edna držina se je imenüvala Gerenčer, Kozo, Cvömjek, Mayer, Hödl, Gser, Mešič, Čuk, Penc, Zankoč, Krajcar, Kozar, Mohab, Kranjec, Makoš, Karba, Bakan, Terplan, Zakoč, Časar, Zavec.
Marija Kozar
RADIO MONOŠTER UKV(FM) 106,6 MHz Od pondejlka do Sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo
od 12. do 14. vöre.
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi četrtek ob 13.00 na 1. programu madžarske televizije.
Naslednja oddaja bo v četrtek, 5. julija 2001.
Ponovitev v soboto, 7. julija, ob 11.05, na 2. programu.
Izlet v Salzburg
Podjetje AFESZ je od 9- do 11. junija organiziralo izlet za svoje delavce v Avstrijo, v Salzka-mmergut. Vse skupaj se je prijavilo 46 oseb, vodstvo podjetja me je zaprosilo za vodičko, to pomeni, da sem se pripravila iz turističnega vodnika, o krajih, kjer smo bili, pa sem prevajala iz nemščine.
vati, tako da smo na koncu bili vsi od glave do pete mokri. Ko smo prišli nazaj v hotel, smo ugotovili, da smo pešačili vse skupaj 9)2 kilometra. Vprašali smo gostitelja, kako je zdaj z dvema kilometroma. Na ja, to je pot do jezera in nazaj_ Po okusni večerji smo nekateri še igrali biljard in razmišljali o
Ogledali smo si med drugim tudi Cesarsko vilo, kjer je čez 60 let letoval cesar Franc Jožef. Tu sta se spoznala tudi z ženo Sissi.
Hitro je prišel zadnji dan našega izleta, ki je bil namenjen mestu Salzburg. Žal, nismo imeli dobrega vremena, ampak nismo zgubili volje, vzeli smo s sabo dežnike, na koncu pa je vendarle zasijalo sonce. Bili smo na salzburškem gradu, ki je bil nekoč enostavni leseni grad, na koncu pa je postal nezavzetna trdnjava. Tu je stanoval na začetku 16. stoletja nadškof Leonhard, ki je bil tako neusmiljen človek, da je svojega neubogljivega sužnja enostavno vrgel ven skozi okno gradu. Pod gradom je stolnica svetega Ruperta, zelo lepa in velika cerkev s petimi ladjami, tu se še dajo dandanes pokopati nadškofi. Na koncu smo šli v rojstno hišo Mozarta, kjer smo si ogledali, kje se je
V soboto zjutraj ob šesti uri smo odpotovali z velikim avtobusom in smo že ob enajstih prispeli v vasico Altaussee, kjer so nas namestili v Hotelu Tyrol. Lastnik tega hotela je madžarska družina, ki se je preselila v Avstrijo pred leti. Altaussee je čudovit kraj med gorami in kot kaže tudi njegovo ime, z jezerom. To je sicer znano zdravilišče, okolica jezera pa je središče zimskih športov.
Po kosilu smo se takoj napotili v bližnji Steinberghaus, kjer smo si ogledali tamkajšnji rudnik soli. Rudar nam je razlagal, kako kopljejo sol že 3000 let. Steinberghaus ni le muzej, temveč še dandanes delujoči rudnik. Zanimivo je bilo, da so 60 metrov pod nami delali rudarji. V rudniku smo videli tudi kapelico svete Barbare in mesto, kjer so skrivali najpomembnejše umetnine med drugo svetovno vojno.
Ko smo se vrnili v Altaussee, nam je naš gostitelj priporočal sprehod okrog tamkajšnjega jezera. Vprašali smo ga, kako dolga je ta pot. Dva kilometra, je bil odgovor. „To pa ni nič za nas! Gremo!” Ko smo prišli do jezera, se nam je zdelo sumljivo veliko, ampak bo, kar bo! Na polovici poti je začelo deže-
tem, kakšno presenečenje nas čaka naslednji dan.
V nedeljo smo se peljali v Hallstatt, kjer je majhno pokopališče, ki je skupno pokopališče katoličanov in protestantov. Tu je L i. Beinhaus (Hiša kosti), kamor so dali nekaj let po pogrebu očiščene okostnjake in sicer tako, da so vse kosti -razen lobanje - dali na en kup, na vrh tega pa so dali lobanje, na katerih so napisana imena mrtvih. Nekaterim se to zdi pametno, drugim pa bolj morbidno.
Naslednja postaja je bila Bad Ischl, ki se nahaja v srcu pokrajine Salzkammergut, tu so najstarejše avstrijske toplice.
rodil, kakšne inštrumente je imel in seveda smo kupili originalni salzburški „Mozart-Ku-gel”.
Iz take lepe pokrajine se človek težko napoti domov, ampak prišel je čas za to. Med potjo domov smo se še ustavili pri Wolfgangsee in uživali v „Rutschbahn”, ki je poletno sankališče.
Mislim, da so se vsi tako prijetno počutili kot jaz in lepa doživetja bodo ostala za vedno v njihovem spominu. Na koncu pa bi se še zahvalila vsem organizatorjem pri MSZ-u, da so nam omogočili ta lep tridnevni izlet.
Brigita Šoš
Porabje, 28. junija 2001
4
Prišla sta Putin in Bush
Prst na Sloveniji
"Poiskali smo globus, ga zavrteti in s prstom pokazali na Slovenijo," je povedo ruski zunanji minister Igor Ivanov, gda se je pogučo z ameriškim državnim sekretarom Colinom Powellom. Gospoda sta seveda razprav-lala od srečanja med ameriškim predsedni-kom Georgom Bushom in ruskim predsedni-kom Vladimirjem Puti-nom, stero se je Zgodilo 16. junija v maloj državi na sunčnoj strani Alp ali kak so napisali na plaka-te, tam, gde pomembni lidge gledajo v zvejzde. No, strokovnjak pravijo, ka je nej glij bilou vse odvisno od tistoga prsta, steri ne vrti samo globu-sa, pač pa Včasik vrti cejli Svet...
Slovenski zunanji minister je tak povedo, ka je bila Slovenija za prizorišče (szín-hely) tak velkoga dogodka, kak je ameriško-ruski vrh, vöodebrana zato, ka je stičišče različnih kultur, ob istom časi pa tudi najbole zahoden del slovanskoga sveta, steri se je po spadenji Berlinskega zida začo vklu-čevati v evroatlantske voja-ške in politične zveze. Polj-ska in Češka sta že članici zveze NATO, na toj poti pa se jima pospešeno pridružuje še Slovenija, stera na vrhu zavezništva v Pragi čaka na pozvanje za članstvo, poleg toga pa je med najbole pri-pravlenimi kandidatkami za vstop v Evropsko unijo.
Več gezero novinarov
O našoj državi so znali skoron vse povedati tüdi tihin-ski novinari, steri so Prišli spremljat obiska Busha pa Putina. Z domačini vküper jih je bilou okoli 1100, z nju-
vo pomočjo pa so lidge doma po televiziji pa po radiji leko gledali pa poslüšali vse, ka se je godilo v tistij sedmij vöraj, gda sta bila predsednika Rusije pa Amerike v Sloveniji. Najprle je na letališče (repülőtér) v Bmiki prileteu en mali aero-plan, v sterom so bili delavci ameriške Bejle kuče, Včasik za njim pa en mali rušuški fligar, gde so pa bili notri Pu-tinovi lidge. Te, gda so se tej vsi doj spravili z avijonov, te je prileto en velki aeroplan, ka se njemi pravi Air Force One, in v njej je prileto ame-riški predsednik George Bush s svojo ženo Lauro. Gda so se vrata na letali od-prla, te je začala plej muzika špilati koračnice, visikoga gosta pa sta pozdravila predsednik države Milan Kučan in predsednik slovenske vlade Janez Dmovšek. Bus-hova žena je dobila tudi ro-že, ameriški predsednik pa še pozdrav od slovenske vojske.
Nej je bila himna
Par minut po tistom so bile vse ceremonije gotove, Bush pa se je s svojo delega-cijo pa z Drnovškom spaki-vo v velki čaren avto pa so se vsi vküper odpelali na Brdo pri Kranji. Tam je dvo-rec, gde majo skoz politiki srečanja, včasi pa je bila v njem tüdi rezidenca predsednika nekdanje Jugoslavije, Josipa Broza Titoja. Putin je prileto z malo menšim avijonom, nej je biu Boeing 747, v šteroga ponavadi ide skoron 400 lidi, pač pa Ilju-šin 96. Tudi za Putina je špi-lala plej muzika, fotografi pa so se čemerili zatou, ka se je ruski predsednik zmejšo in odišo v lagvo smer (irány-ba), namesto, ka bi šou mimo njih, ka bi ga leko slikali.
Predsednika Putina je na Brdo pri Kranji sprvajo predsednik Slovenije Milan Kučan. Bushova žena Laura pa je tej čas spadnola v roké Kučanovoj ženi, štera jo je odpelala na Bled. Novinari smo prihod Busha pa Putina spremlali prejk ekranov, ka so bili postavleni v tiskov-
nom središči v Cankarjo-vom domi v Ljubljani. Zraven smo se smejali, gda je ameriški novinar na televiziji CNN povedo, ka špilajo slovensko himno, čiglij je plej muzika te žgala eno od slovenski!! koračnic (indu-ló). Komaj za pou vöre je te tisti novinar gor prišo, ka pa so vseeno lekar nej špilali slovenske Zdravljice. Pa naj njemi bou, človek je iz Amerike pa ne vej, ka je tou dobra muzika.
Geli sta kremšnite
Tisti čas, ka sta se Bush pa Putin na Brdi pogučavala o odnosaj med državama pa od protiraketnoga ščita, sta se njivi ženi vozili s čunakli-nom po blejskom jezeri, geli blejske kremeše pa se meli dobra, kak še skoron nikdar prlej. Dosta bole so tisti den trpeti policaji, steri je bilo 2000 in so mogli skrb meti, ka se je nej Zgodilo nika ne-predvidenoga pa ka je bila vamost (biztonság) takšna, kakšna je mogla biti. Dosta
več dela kak policisti na Brdi pri Kranji so meli policaji v Ljubljani. V senci ameriško-ruskega vrha so različne nevladne in neo-dvisne skupine organizirale prireditve. Tak so se pripadnik! organizacije Greenpe-ace vcüj zvezali k ograji ameriškoga veleposlaniš-
tva v Ljubjlani in probali vdreti na njuvo ozemlje. Policaji so problem hitro re-šili, njuvo Vodstvo pa je pra-vlo, ka v svojih aktivnostih organizacije nej so "demon-strirale sile in nasilje liki znanje in veščine". Glavni protestni shod v Ljubljani je organizira Urad za interve-ncije, nestrinjanje z ameri-ško-ruskim vrhunskim sre-čanjem pa so vöpovedali tudi pri organizaciji Amnesty International Slovenije. V ljubljanskom parki Zvejzda so zberali podpise za ukini-tev smrtne kazni, te pa so jih poslali Bushi pa Putini.
Mislili so, kaje terorist
Zanimiva je bila tüdi tiskovna konferenca, stero smo se novinari včakali tisto sobot-no popoldne na Brdi pri Kranji. Začala se je pou vöre sledi, kak je bilou napove-dano. Eden srmak, ruski novinar, pa je mislo, ka de zamüdo pa se je fejst paščo prejk po travniki ta, gde so
bili postavleni govomiški odti. Vamostniki so mislili, ka je znankar kakšen terorist, ka tak naglo beži pa so ga zgrabila ga podrlí nakla, tak ka je vido vse zvejzde. Komaj jim je razložo, ka on nešče nika napravili ameriš-komi pa ruskomi predsedni-ki. George Bush in Vladimir Putin sta povedala, ka je srečanje bilou v pozitivnom ozračji, njini državi pa sta nej sovražnici (ellenség), ampak sta leko zaveznici in partnerici. Zgučala sta se, ka ta pogovore nadaljevala drugič, drug drugega pa sta pozvala na gledanje na svoj dom. Putin naj bi se na Bus-hov ranč v Teksasi odpelo že jeseni. Poleg toga sta še gučala od gospodarskoga sodelovanju, od raketnoga ščita, od krizi na Balkani in od strateške vamosti. Gda sta vse doj povedala, je Bush še pravo, ka je žalos-ten, ka nede mogo ostati na Svetki 10. obletnice slovenske samostojnosti pa ka bi fejst rad plezo na Triglav. Što zna, mogoče de pa prilika kdaj drugič.
V Slovenijo na počitnice
Dosta bole kak sami pogovor! z Bushom pa Putinon, je bilo tisto soboto pomenu bno tudi tou, ka so lidge na svejti pá ponovno vidli, ka Slovenija obstaja, ka je njeno ime nej isto, kak ime Slo-vaške pa tüdi tou, što smo Slovenci. Zdaj je naše delo, ka tou, ka se je Zgodilo z Bus-hovim pa Putinovim obis-kom dobra vöponücali), če že drugoga nej, je tüdi Bush pravo, ka bi Slovenijo pripo-ročo lidam za počitnice (nyaralás).
Dejan Fujs
Porabje, 28. junija 2001
5
Obisk pri zamejskih Slovencih
Lepo pomladansko jutro obeta prijeten dan. Naša delegacija, osem članov sveta MČ Magdalena s predsednikom Miroslavom Blažičem, potuje v dveh avtomobilih na prijateljski obisk v Monošter k porabskim Slovencem.
Živahni, polni pričakovanja zapeljemo čez Muro. Prevzame nas prekmurska ravnica. Žito je še zeleno, a že nastavlja klase. Tu in tam ga poživlja rdeči mak. Ravninski gozdovi, prikupne domačije, štorklje z mladiči v velikih gnezdih. Bližamo se mejnemu prehodu Hodoš in spremlja nas nova železniška proga, ki povezuje Madžarsko s Slovenijo. 16. maja sta jo predala svojemu namenu slovenski predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in madžarski premier Viktor Orban.
Še formalnosti na meji, tokrat gre izredno hitro kot po maslu, in že nas cesta vodi skozi madžarsko pokrajino. Vse je mirno, tiho. Nobenega prometa. Ravnina levo in desno. Največ je travnikov. Trava je visoka in zori, med njo se pozibava rman, detelja, mak. Ponekod kosijo, seveda ročno. Travnike prekinja pas grmičevja, pa tudi topoli in bori. Tu in tam so še večje površine, pogozdene s smrečjem. To spoznamo po tem, ker so vsa drevesa enako visoka. Kmetij skoraj ni videti. Kdaj pa kdaj nam pripelje naproti kolesar. Sonce se nam veselo smeje. Kadar se peljemo skozi kakšno naselje, je to dolgo in razvelečno. Nizke hiše stojijo ob cesti, pred njimi je trava in jarek za odplake. Največji kraj, v katerega prispemo po prijetni vožnji, je Monošter ali Szentgottnard, kot ga imenujejo Madžari. Prečkamo reko Rabo. Presenetljivo ozka je, čeprav je od izvira do tod pretekla že dolgo pot. Izvira namreč v Avstriji, v Fiš-baherskih Alpah, vzhodno od kraja Bruck an der Mur, na Madžarsko pa priteče pri Dolnjem Seniku. Tukaj poteka nekaj časa ob njej državna meja, nato pa se reka usmeri proti vzhodu in se blizu slovaške meje, vGyoru, izlivavDonavo. Ob zahodnem delu Rabe, ob avs-trijsko-madžarski meji, prebivajo porabski Slovenci. Okrog tritisoč petsto jih živi v Porabju, vseh Slovencev na Madžarskem pa je približno pet tisoč. Več naših rojakov živi v okoliških vaseh Monštra, v mestu samem pa ima njihova organizacija, Zveza Slovencev na Madžarskem, svoj sedež.
Tako toplo ti je pri srcu, ko vidiš na tabli v tuji državi med
nam nerazumljivimi madžarskimi napisi zapisano: »Hotel Lipa«. Da, tja smo namenjeni, tam je sedež naših zamejskih prijateljev. Ob ograji res raste veliko up. Prispemo v prijeten ark in parkiramo v senci vitke reze. Pozdravi nas predsednik zveze, gospod Jože Himok. Povabi nas na kozarček češnjevega žganja, nato pa nam raz-
kaže mestece. Poseben vtis naredi na nas razkošna baročna cerkev, posvečena devici Mariji. Pred njo se širi prostran trg z zelenim parkom, okrog pa so nanizane vse pomembnejše upravne in kulturne stavbe Monoštra. Med najbolj zanimivimi je velika gledališka zgradba v obliki kapele, ki je postavljena na temeljih nekdanje cerkve.
Ogledamo si tudi tržnico. Velika je in njen precejšnji del je namenjen prodaji oblačil. Na stojnicah so razobešene obleke, krila, bluze, hlače, kompleti, trenerke, suknjiči, otroška oblačila, na policah je zloženo perilo, drugod čevlji. Skratka, blaga je veliko, prodajalcev tudi, le kupcev je malo. Ker je avstrijska meja blizu, je tudi avstrijske robe veliko. Tudi zelenjave in sadja je dosti. Posebno vabljive so rdeče češnje. Ko prodajalci spoznajo, da smo tujci, nam ponujajo v nemškem jeziku. Kupuješ lahko v fo-rintin, šilingih, markah in tudi v tolarjih. Najmanj je slovenskih trgovcev in veseli so, da lahko z nami pokramljajo slovensko.
Industrijski center si ogledamo kar s ceste. To so tri velike tovarne: tekstilna, kjer izdelujejo frotiraste izdelke, tovarna kos, ki je žal v stečaju in mogočna Oplova tovarna z ogromnimi halami, na katero so domačini še posebej ponosni, saj zaposluje mnogo ljudi. Polni vtisov se vrnemo v hotel Lipa. Gospod Jože pojasni, da
so si ime Lipa izbrali zato, ker je to drevo simbol slovenstva, razen tega pa Madžari besedo »lipa« kar dobro izgovarjajo. Nato nam razkaže celotno poslopje. Vse je tako čedno, novo, saj je hotel star le dve leti in pol. Tudi Slovenija je prispevala sredstva zanj. Notranja oprema je na primer vsa iz Slovenije. V zgradbi je dvaindvajset
sob in dva apartmaja. Sprejme lahko petdeset gostov, konferenčna dvorana pa ima kar dvesto sedežev.
V posebnem oddelku velike restavracije, ki sprejme sto petdeset oseb, nam postrežejo okusno kosilo. Izmenjamo si darila in pridružita se nam še prijazni gospe: tajnica zveze Klara Fodor in urednica slovenskega časopisa Porabje. V prijetnem pogovoru izvemo, kako sodelujejo ti naši rojaki z zamejskimi Slovenci v Avstriji in Italiji, kako ponosni so, da imajo zadnje leto slovenski radio in kako Slovenci v teh odmaknjenih krajih radi berejo štirinajstdnevnik Porabje, zlasti še, ker prinaša dosti člankov v njihovem narečju. Veseli so tesnih prijateljskih stikov z našo mestno četrtjo, vendar pa z grenkobo pomislijo na čas, ko je bilo Porabje več desetletij kulturno, jezikovno in gospodarsko izolirano od matičnega naroda in asimilacija je v tem času tako napredovala, da so se zlasti mladi slovenstvu že precej odtujili. Zato si člani zveze zelo prizadevajo za krepitev slovenske zavesti v vrtcih in šolah, kjer se otroci po-rabskih Slovencev učijo slovenščino kot tuj jezik. Radi bi tudi vpeljali slovensko bogoslužje, ki sedaj poteka le v madžarščini. Nekaj slovenskih maš imajo edino na Gornjem Seniku.
Z veseljem si pogledamo zadnjo številko Porabja in na prvi strani preberemo članek z na-
slovom: »Na vrhu odlični odnosi - v praksi malo drugačni«. Ta govori o majskih dogodkih v zvezi s slovensko manjšino na Madžarskem. 8. maja je Budimpešto obiskal zunanji minister Slovenije Dimitrij Rupel, 8. in 9- maja je v Monoštru potekalo šesto zasedanje madžar-sko-slovenske manjšinske mešane komisije, 10. maja pa so Porabje obiskali člani komisije Državnega zbora R Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Naši rojaki so še posebej zadovoljni z delom slovenske državne sekretarke Magdalene Tovornik, ki je vodila slovenski del madžar-sko-slovenske manjšinske mešane komisije, saj se je z vso gorečnostjo zavzela za pravice slovenske manjšine.
Ura teče in čas je za odhod. Prijazna sogovornika Jože in Klara nas še pospremita do bližnje vasice Verica, kjer se naša karavana ustavi na pravem kmečkem dvorišču, kakršnega pri nas že skoraj ne vidiš več. Pred svinjskim hlevom se kadi iz alfa peči, kjer se kuha hrana za prašiče, kure brskajo po dvorišču, v zavetju nizkih brajd se senči mizica s klopjo, ob plotu pa se bohotijo grmi jasmina. Na tisoče belih cvetov širi opojen vonj. Mimo stare košate češnje vodi kolovoz proti sadovnjaku, ob vratih pa se dvigujeta dva vzhodna kleka z gostima krošnjama in s šil as tima konicama visoko, visoko nad hišo. Ta je pristna, kmečka, okrašena z opečnimi ornamenti. Vanjo vodi nekaj stopnic, nad vhodnimi vrati pa je lesena tabla, na kateri piše nekaj po madžarsko, pod tem pa slovensko: »Karoly Dončec, mojster lončarske umetne obrti.«
Kmalu ga spoznamo, tega dobrohotnega starčka. Slovensko nas pozdravi in nam razkaže svoje lončarske umetnine. Ima tudi pravi majhen muzej, saj so nekateri lonci in vaze stari tudi do dvesto let. Lepi so vsi ti izdelki. Ko so do kraja izdelani, to je žgani in lakirani, se vabljivo svetijo na lesenih policah. Mož nam pripoveduje, da je včasih izdeloval samo lonce in skledice, kar so pač uporabljali za pripravljanje in uživanje hrane, danes pa izdeluje tudi glinaste košarice za sadje, razne vaze in druge okrasne predmete. S ponosom nam pokaže svoje diplome in priznanja in pove, da so ga povabili celo v Ljubljano in da so ga snemali za oddajo na slovenski televiziji. Pomislimo, kako škoda je, da nima nobenega naslednika, da bi se ta tradicija lončarstva v tem kraju nadaljevala. Seveda moramo nekaj izdelkov kupiti.
Sledi še skupinska fotografija, nato pa slovo od simpatičnih gostiteljev.
Dan se nagiba že v pozni popoldan, ko prispemo zopet v Slovenijo, a naša pot še ni končana. »Zakaj ne bi obiskali še rojakov Slovencev v radgonskem kotu?« meni gospod Murko in že zavijemo preko sloven-sko-avstrijske meje v vasico Laafeld ali po naše v Potmo. Tu obiščemo slovenski kulturni center, Pavlovo hišo. Prijazna gospodinja nam razkaže notranjost, kjer je tudi stalna razstava, ki prikazuje zgodovino štajerskih Slovencev na Avstrijskem. Stavbo upravlja Kulturno društvo člen 7. Pavlova hiša je bila zgrajena 1837. leta, obnovljena in predana kulturni dejavnosti pa 16. maja 1998. V tem domu se srečujejo slovenski in avstrijski Štajerci ter eno- in dvojezični prebivalci iz okolice. Društvo izdaja tudi svojo revijo Signal, ki že na naslovnici v nemškem in slovenskem jeziku opozarja: »Dvojezično je boljše.«
Kulturni hram se imenuje po jezikoslovcu, etnografu, pesniku in docentu na univerzi Szeged, Avgustu Pavlu. V Budimpešti je študiral slavistiko, latinščino in madžarščino. Poučeval je v treh jezikih in zato tudi v hiši, ki ima po njem ime, organizirajo prireditve po načelu interkultumosti in kulturne zavesti te regije. Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko pa si je poleg kulturnega doma v Potmi zadalo za cilj še politično priznanje slovenske manjšine na Štajerskem in razširitev prostovoljnega pouka slovenščine. Prebiramo publikacije, podpišemo se v knjigo obiskovalcev, poleg zgodovinske razstave si ogledamo še slikarsko razstavo Igorja Banfija, ki so jo deloma že pospravili, nato pa nas v kuhinjo privabi vonj po sveže kuhani kavici, ki jo je medtem skuhala gostoljubna gostiteljica. Kako se nam prileže ta požirek, saj smo že kar potrebni poživila. Še bi se pogovarjali to in ono, a čas nas neusmiljeno priganja. Poslovimo se, še enkrat pogledamo proti lepo prenovljeni kmečki hiši - le kdo bi si na prvi pogled mislil, da je v njej slovenski kulturni dom - in naša avtomobila odbrzita spet proti slovenski meji-
Prekoračimo Muro in tistih nekaj kilometrov do Maribora obuj amo spomine na lep izlet k slovenskim rojakom v zamejstvu.
Jana Krajnc
Porabje, 28. junija 2001
6
Volivci so zavrnili novelo zakona o umetni oploditvi
Na naknadnem referendumu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je proti potrditvi zakonskih sprememb glasovalo 409.262 ali 72,39 odstotka, za potrditev pa 149.028 ali 26,36 odstotka glasujočih. Referenduma se je udeležilo le 35,57 odstotka volivcev. Volivke in volivci so se tako odločili, da zakonodajalec v naslednjem letu ne bo smel sprejeti nobene odločitve v nasprotju z izraženo ljudsko voljo. Na področju umetnih oploditev tako ostaja v veljavi nespremenjeni zakon, ki ga je lani sprejela vlada Andreja Bajuka. Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo naj bi sicer med drugim omogočila umetno oploditev tudi ženskam brez partnerja.
Slovenski in hrvaški premier dosegla dogovor o NEK
Slovenija in Hrvaška sta na srečanju premierov Janeza Drnovška in Ivice Račana na Reki dosegli dogovor o vprašanju Nuklearne elektrarne Krško (NEK), pa tudi napredek glede vprašanja meje in dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke. Glede NEK sta se državi dogovorih, da bosta 20. julija lahko parafirali meddržavni sporazum o NEK. Državi sta se dogovorih za načelo enakopravnega solastništva nuklearke v razmerju 50:50, skupno solastništvo pa bosta znova začeli izvajati 1.1.2002.
Kučan na srečanju srednjeevropskih predsednikov Srednjeevropski predsedniki so ob koncu osmega dvodnevnega srečanja v italijanski Ver-banii podprli ozemeljsko celovitost Makedonije, ob tem pa izrazih upanje v spoštovanje pravic manjšin in medetnični dialog v tej državi. V sklepni izjavi so obsodili vse oblike ekstremizma, težnje po etnično čisti državi in kršitve človekovih pravic. Naslednje leto bo deveto srečanje srednjeevropskih predsednikov v Sloveniji, leto kasneje pa v Avstriji. Srečanja se je tokrat udeležilo 14 predsednikov, med njimi slovenski predsednik Milan Kučan.
Eške gnauk o Mosonmagyaróvári
Mestna občina v Moson-magyaróvári je 19. pa 20. majuša držala narodnostne dneve Nemcev pa Slovencev. Gvüšno, ka je lepau od Varaša, ka dá priliko manj-šinam, gde leko notapoka-žejo svoje narodnostne vrejdnosti varašancom. Ta prireditev je že več lejt, se šté za tradicionalno, ka je posaba poštenje za te manjšine. Če so narodnostni dnevi, te največ brige, skrbi mata dvej samoupravi tej manjšin. Slovenska manjšinska samouprava je za kulturni program pozvala FS Sakalo-vci pa Varaške ljudske pevke. Folklorna skupina je notapokazala goričke plese, stere ji je navčila pa sprerm-ljala na harmoniki ga. Marija Rituper, glasbena peda-goginja iz Murske Sobote, Varaške ženske so pa zapopejvale lejpe porabske pesmi pod vodstvom Ma-rije. Kulturni program je predpodnevom biu na prostem na ulici Mag-yar. Škoda, ka gda smo na red Prišli Slovenci, kaulek podneva, nas je že malo lidi ostalo poglednit.
Folklorna gala je bila zadvečera v kulturnom centri, gde se je zavole lüstva zbralo. Veseli smo bili, ka je publika z veltjim ploskanjom pokazala svojo zadovolstvo. Z enoga tala sam pa bila preveč razočarana (csalódott), žalostna, ka bi na dvej rokaj leko preštejla Slovence na programi, vekši tau toga so bili sami organizatorji, člani slovenske samouprave. No, depa vöjpamo, ka se drgauč pa leko Srečamo s tistimi pri-jaznimi, dobrimi lidami, ste-
ri so do tejgamau zvekšoma furt med nami bili. Ponosni, radi smo bili, ka so organizatorji med gosti leko pozdravili gospauda dr. Zla-tka Muršca, generalnega ko-nzula R Slovenije, pa gospauda konzula Jožeta Kečka z ženauv z Veleposlaništva R Slovenije.
Gda smo svojo dužnost tao-
pravili, so nas gostitelji pelali v Damózseli, gde so nas lepau goraprijali pa pogostili. Prenočišče smo meli v hoteli Univerze, depa koma bi se dalo pred paunauč spati za takšnim lejpim dnevom? Naši gostitelji so dobro vedli, ka je nauč nej samo za spanje. Sakalau-vsko mladino) bi trbelo videti, ranč tak člane samouprave, kak so bili vsi karažni, kak so spejvali pa plesali. Vaugri v restavraciji so
samo gledali z lampi pa z očami, kakšna fajn drüžba je tau. Depa zatok smo naprajli en grej tü, ka smo v hoteli njali Varaške ženske. Obečamo njim, ka se takšnoga več nikdar ne zgodi, mo bola pazili na nje. Na, vej smo njim na drüdji den Zazrankoma fejs nevoščeni bili, te nam je že malo žau
bilau za nauč. Depa, če smo se že leko zbidili v hoteli -steri je v maloj gauščici - na föjčkanje ftičov, te smo že nej smeli biti tröjdni pa slabe vole. Člani slovenske samouprave so nas s svojim predsednikom Djurecom Šuličem pelali na izlet na Dunaremete, gde smo zado-bili najvekšo doživetje do Zdaj na Vogrskom. Pokrajina, stera je napunjena z mrtvicami Dune (holtág), kaulek njé različne rastline,
drejve, ribiško jezero, mlaka. Po mrtvicaj Dune smo se pelali z motornim čolnom, te občutek trbej doživeti. Tau bi nam nikdar nej prišlo više.
Vozili smo se s kočijom kaulek po vesi, gde so naše ženske s svojim popejvanjom notapokazale karažnost Porabski Slovencov. Vsi smo si želeli, naj se te den malo stavi vöra, depa ona je li kle-pala pa klepala... Etak smo se za obedom mogli posloviti od naši gostitelov pa šefa restavracije, steri nam je omogaučo tau doživetje na Dunaremeti.
Šanalivamo samo tau, ka nej mogla z nami biti mentorica FS Elizabeta Kovács, stera bi si s svojim pridnim delom tü fejs zaslöjžila, depa ka leko, če je mejla drüdje obveznosti. 
Na konci še v imeni vsej nas, steri smo leko zadobili takšne lejpe spomine, lepau zahvalim Djureci Šuliči, predsedniki slovenske samouprave, članom samouprave (Laci Bra-šič, Tom Tem-mel, Feri Küzmič) njivi že-nam pa možaki Pištani Časari, ka so tejva dva dneva samo za nas bili, so nam telko lepote pa dobraute pokazali, včinili. Zahvalim se posaba Fazekas Zoltáni, sodelavci mestne občine, steri tak v tej dnevaj, kak že več lejt, dosta vse včini za Slovence v tau Varaši.
Klara Fodor
Porabje, 28. junija 2001
7
„Mi smo priromali grejšniki vsi”
Od Prekmurja do Primorja
Slovenska samouprava in slovensko drüštvo v Somboteli sta 16.-17. juniuša organizirala romanje v Slovenijo. V soboto zrankma v še-stoj vöri smi šli iz Sombotela. Do ausme vöre smo molili raužni venec pa spejvali romarske Marijine pesmi. Moliti nam je pomagala Irena Čuk-Šterc in strina Ilonka Braunštein z Gorenjoga Sinika. Od strine Ilon-ke smo se že pred ednim ke-dnom navčili romarsko pesem Lejpa si, lejpa rauza Marija. Zatok je romarska, ka po vsikšoj kitici (vers-szak) smo cüspejvali edno romarsko kitico: „ Ti si Marija prečista devica, /svetoga raužnoga Verica krali-ca. /Mi smopriromali grejšniki vsi,/Jezošizraučimo nase srca.
V 8.'Vörišüió'íneli sveto mešo pri Svetom Benedikti v vesi Kančevci. Mešo so slüžili pater Donat Kranjec. Uni so doma iz Vélike Pola-ne, zatok tak gučijo kak mi. Po naše so mešüvali iz molitveni knig »Hvalite gospoda”. Štenjé je gorštejla v našoj domanjoj rejči Ana Boč-kor-Aranyi, v madžarščini pa Zsolt Solymosi. (Z nami so bili tisti Madžari tö, šteri pomagajo našo delo.) Pred mešo pa po meši smo tázospejvali dvej Marijini pesmi: Češčena si Marija pa Lejpa si rauža Marija. Med mešov smo vküper spejvali z domanjimi pesmarcami, štere so nam dale reči mešnih pesmi. V predgi so pater Donat gučali o Mikloši Küzmiči, šteri je biu v Kančevci plebanoš, pa šteroga je püšpek Szily postavo za dekana (es-peres) Slovenske okrogline. Na spominsko pološčo Mik-loša Küzmiča je naše drüštvo prinesle venec. Pater Donat so nam notpokazali Dom duhovnosti, štero so
namesto indašnjoga bene-diktinskoga samostana zozidati pred trejmi leti redov-niki kapucini. V domi majo dühovne vaje za dühovnike pa za lüstvo, jezikovno tečaje za mlajše in vsefele srečanje zakatotičansko mladino
in vözraščene lidi. Po meši so nas pater Donat pozvati, naj nika gutnemo. Gda smo pa v ižo-prišli, smo cejlo gostüvanje najšli. Ženske, pes-marce so eške šestfele figic, paukaraja spekle. Dugo bi
eške tam taparpovejdali, de pa smo mogli tadale, ka smo eške daleč biti od maurja. Kauti štrte vöre smo Prišli do maurdja. Po pauti smo si iz busa poglednili lejpe slovenske krajine Prekmurja, Štajerske in Primorske. O zanimivosti te krajin so v mejs pripovejdati Francek, Dušan in Marija Mukič.
Na maurdji smo spati v Mla-dinskom zdravitiškom cen-
iti Rdečega križa Slovenije, štero je v maloj vesnici DebeliRtič Srečo smo meti, ka je lejpi cajt biu. Lepau je sunce sijalo. Maurdje je eške malo mrzlo bilau, zatok smo sé kaupati v bazeni (mede-nce), v šteroj je tö parsolana
morska voda bila, samo lepau očiščena pa malo gorsa-greta.
V nedelo smo \Koper šli, pa. smo si poglednili lejpe stare iže. Na glavnom trgi so obnoviti Pretorsko palačo, šte-
ro smo si od znautra tö leko poglednili. Po Koperi nas je Vodo Dušan Mukič, ka je lansko leto eden keden tam biu na seminari z učitelji pa prijatele tö ma v tom Varaši. V podnek smo šli k meši v stolnico (székesegyház). Na konci meše smo tázospejvali svoje romarske pesmi. Tak lapau je djalo v tistoj veukoj cerkvi, ka je eden mladi kaplan tá k nam pri-
leto, ka što prej tü tak lepau spejva? Nut smo sé pokazati, te pa je eške bole rad biu. Un prej je že odo v Porabji, pa dobra pozna našoga mlado-gagospaudaFerijaMerklija. Iz Kopra smo sé v Ljubljano pelali. Tam smo najoprvim šli gor na grad, na stolp (to-rony). Od tistec smo kauti poglednili, kakšne zname-nitosti má Ljubljane Tü je tüdi virtualni muzej. S črni-mi aukulami smo tak vidli kejpe na platni, liki če bi vse pravo bilau (v trej dimenzi-jaj). Po tistom smo sé pa še-tati po Ljubljani in vidli uršutinsko in frančiškansko cerkev, kongresa trg, Pre-šernov spomenik, tromo-stovje, stolnico, Robov vod-njak in magistrat. Vodo nas je Dušan, ki že drügo leto študiravLjubljani. Zdaj je tö mogo tam ostati, ka eške iz-pite (vizsge) ma. tak smo ga mimo Parka Tivoti odpelati v Rožno dolino.
Nazaj po pauti v autobusi smo tö lejpe stare pesmi spejvati (Malo smo zaspati, da Jezoš mimo šeu, Teči, teči bistra voda Vüpam sé, ka sé je vsikši dobra čüto. Zavalimo sé Vsejm, šteri so nam pomagati, ka smo leko šli na romanje v Slovenijo.
Molitvene knige „Hvatite gospoda” in pesmarske knige »Svete pesmi” smo dobiti v dar od Državne slovenske samouprave. Za avtobus smo dobiti 100.000,- forintov od Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Veče-rjo, sobo in zajtrk smo tö bole falej dobiti kak drügi gos-tje. Tau si leko zavalimo gospaudi Gezi Bačič. Pa za „rundo” tö, ka nam je na paut poslo (štajersko vino, radensko slatino pa ledeno kavo.)
Marija Kozar
Novi varuhi človekovih pravic
Prejšnji teden je madžarslja skupščina izvolila nove ombu-dsmane. Varuh človekovih pravic je postal Bamabas Len-kovies, njegov splošni namestnik pa Albert Takacs. Ostal je na funkciji dosedanji varuh manjšinskih pravic Jeno Kal-tenbach. Ni dobil zadosti podpore (dvotretjinsko večino) varuh podatkov, Mihaly Mac-zonkai.
Sprejet zakon za zamejske Madžare
Madžarski parlament je 19. junija s 306 glasovi za in 17 proti sprejel zakon, ki ureja pravni status zamejskih Madžarov. Zakon, ki bo začel veljati s 1. januarjem 2002. leta, zagotavlja ugodnosti upravičencem, ki jim bodo dale zamejske madžarske organizacije potrdilo o njihovem poreklu. Ti zamejski Madžari bodo dobili t. i. madžarsko izkaznico, ki bo veljala pet let. Pri potovanjih na Madžarskem bodo lahko izkoristiti letno štirikrat 90 odstotni popust. Potovanje za otroke do šestega leta starosti in nad 65 let bo brezplačno. Dijaki in študentje bodo imeti 50 odstotni popust.
Upravičenci se bodo lahko začasno (v enem letu 3 mesece) zaposlili na Madžarskem. Zakon zagotavlja tudi nekatere ugodnosti pri zdravstveni oskrbi zamejskih Madžarov. Največ ugodnosti je na področju kulture in izobraževanja, kot so recimo štipendije za tiste študente, ki bodo študirati na madžarskih ustanovah v lastni državi.
Novi minister za šolstvo
19- julija je prisegel pred madžarskim parlamentom novi minister za šolstvo. Jozsef Patin-kas je nasledil Zoltana Pokor-nija, ki je postal predsednik stranke mladih demokratov. Kulturni program in sprejem ob 10.
obletnici
osamosvojitve
Slovenije
Generalni konzulat R Slovenije v Monoštru je 22. junija priredil proslavo ob Dnevu državnosti in 10. obletnici osamosvojitve Slovenije. V kulturnem programu je sodeloval Vlado Kreslin (več o prireditvi v naši naslednji številki).
Porabje, 28. junija 2001
Pojo naj ljudje
Srečanje na Tromeji
Gorenjiseniški mešani pevski zbor je letos znauvič pozvani bio v Slovenijo, v Sentvid na tabor slovenski pevski zborov. Te tabor so letos že dvatrestikrat držali. Naši pevci so pa bili že devetdvajstikrat na tabori. Če bi na kratki trbelo
povedati nika od te prireditve, te tak leko povejmo, ka če eden pevski zbor, eden pevec tau leko dožive, ka je Sentvid, je leko srečen pa veseli. Depa zatok naj nišče ne misli tau, ka je tam vse léko, brez trüdov. Dosta dela pa potrplivosti, trüda je Šentvid. Kelkokrat moremo čüti doma, ka prej že pá de-mo, gejmo, pijemo pa tak tadala. Pa če si malo premis-limo, ne smejmo čemerili biti na lüdi, ki si etak premišla-vajo. Ka človek ne dožive, ne vidi, ne more meti kejp od tistoga. Zatok pa te lejt do leta ponavlati), dojspi-šemo vse, ka sé na taum srečanji godi.
Zamejsiti pevski zbori na tau prireditev na dva dneva pridemo. Skurok 300 kilometrov sé pelamo do Šent-vida pa te eške tisti den večer zamejsiti zbori (határon-túli énekkarok) koncert ma-mo. Letos je 5 zamejsiti zborov prišlo. Koncert sé je kes-no večer dokončo. Vsakši zbor sé tam sam not pokaže. Letos je že drugič zbor v Šentvidi not pokazo Žolt Bajzek, naš mladi član. Pre-nočišče nemamo v Šentvidi, tak ka gda iz Šentvida pridemo na salaš, buma je že bola prauto zranka liki večera.
Depa v nedelo nega cajta spati. V sedmoj vöri smo že zajtrik meli pa hajde tanazaj v Šentvid na generalko (főpróba). Tam nas buma dobra vözmantrajo. Gene-ralka 2-3 vöre trpi po tistim pa sé malo vövtegnamo pa sé že vred postavlali pa
maširamo nazaj na tisti prostor, gde več gezero pevcov poje. Letos je 180 zborov bilau na prireditvi, leko si mislite, kelko lüdi je tau. Vrejmeni smo sé pa letos nej smtiili. Gda smo začnili ma-širati, kumaj smo staupiti tri ati štiri stopaje, je začno dež titi. Za minuto sé je tak lejvati) pa takši spiš prišo, ka sam več nej mlada, liki takšo sam eške nej vidla. Naš zbor je bola naprej bio, dosta gezero lüdi pa za nami. Gda smo vujšti not v šaulo, sé je začnila toča sipavati tak, ka smo misliti, ka strejo not zidati. Tak smo sé zmočati, ka bi tak nej vögledala če bi
z gvantom v vodau skočiti. Tak sé je lejvati) na nas, kak če bi z kantami na nas lejvo nakak vodau. Pa gda sé je malo pomiriti) (dež je nej stano skauz nej), brez toga, ka bi meti priliko za preob-lečti sé, sé je koncert začno pa je trpo skurok dvej vöre dugo. Vsi smo peti, samo pihalna banda je že nej mogla igrati, trompete pa žvegla so puno vode bile.
Eden naš mladi pevec mi je etak pravo: »Vejte, gda sé te koncert začne, fanfare sé trikrat oglasijo, pa gda začnemo slovensko himno vsi s pihalno bandov vred zos-pejvati, te več z menov nišče ne more ladati.«
No, etakši smo mi, pevci. Zdaj doma kihamo, gvant peremo pa sišimo pa nam je samo lejpi Spomin ostano. Žalostno je samo tau, ka so v Šentvidi ogradci vküp zmla-čeni, lejpi pauv, lepa rauže so glave prauto zemle mig-nile, z drevje je eške zeleni sad na zamlej. Tau je pa narava.
V imeni našoga zbora mam ešče edno dužnost. Rada bi sé zavatila za paut, za dober salaš Slovenskoj zvezi pa njenoj predsednik^ steri je ranč tak »trpo«, vödržo kak mi. V naši mišlenji je pa že »Ideta«. Znauvič nazaj v Šentvid. Depa zatok si že Zdaj želejmo lepšo vrejmen, kaje letos bilau.
I. Barber
10. junija je pá bilau srečanje na Tromeji. Te den sé iz tri rosage leko lidge srečajo tak, ka nej trbej pouti tist ati pravico. Srečanje so organizirati: občina Gornji Senik, Kuzma (Slovenija) in Št Martin ad Raab (Austrija). Dosta lidam so sé nej šteti velki brgauvge pa ica je tö nikoga nej prestraši^, ka bi sé nej napauto. Od najmlajšoga do najstarejšoga so sé najšli tam. Mlajšom so naj-bola s tistim leko nagoditi, ka so sé leko hupkati na hup-kanci pa so eške sladoled tö leko geli. Lačen je tö niške nej osto, zato ka je leko küpo čevapčiče ati ribino župo, pa če po dobri hrani ga je žejo prekzeo, je tö nej na-vola bila, zato ka je piti bilo zavole.
Gorenjeseničkoga župana, Martina Ropoša, sam najoprvin pitala o tom, ka kak še spominja nazaj, gda je prvo srečanje bilau na Tromeji.
- Do prvoga srečanja je prišlo 1989. leta, te je meja eške zaprejta bila. Te je naša stran dala pobudo (kez-deményezte), Domovinska ljudska fronta iz Körmenda, in tö je bila rejsan velka feš-ta. Po tistom so tri mestne občine, Murska Sobota, Je-nnesdorf in Körmend organizirale srečanja, z naše strani pa Monošter. Po tistom je šlau nekaj let mimo, gda nej bilau toga srečanja. Ce sé dobra spominjam, mi
Tekmovanje ekip prve pomoči
9- junija so v Šalovcih organizirali regionalno tekmovanje ekip prve pomoči civilne zaščite. Ob domačih ekipah so povabili tudi ekipi iz županije Zala in Vas. Železno županijo je zastopala ekipa prve pomoči Doma za prizadete v Monoštru (Člani ekipe: Csuk Mi-halyne, Takacs Ferenc, Vigh Lasz-lone, Majer Zoltanne, Gallai Mar-git, Klujber Tiborne, Fejferne Klujber Mčnika).
Monoštrska ekipa se vsako leto dobro odreže. Letos so zasedli med ekipami iz tujine prvo mesto, med devetnajstimi slovenskimi ekipami pa so zasedli šesto mesto.
Slika in besedilo: Tibor Horvath
smo Zdaj kak sausedne občine, šestič organizirati tau srečanje. Na začetki je bilau tau bola uradno (hivatalos), zato ka so politiki biti zraven, poslane! v parlament! so meti guče. Zadnja lejta več nega glavnoga organizatora, vsi vküper delamo in smo na tom, naj čim več lüdi vküper pride pa naj sé dobra počütijo.
Kakšno delo ste vse meli, ka ste tau pripravili?
-	Prva ipa so bola občine bile glavne organizatorke, Zdaj je pa tak pri nas, ka vsakšo leto drügo drüštvo organizira. Letos je športno drüštvo zraven, šteri pripravijo, ka naj sé tü lüstvo dobra po-čüti, poskrbijo za gesti pa za piti. Tak ka mi samo bola pobudo damo in vsakšo leto smo na tom, naj naša drüštva nika prislüžijo.
Zdaj, ka je Že meja na Gornjom Seniki vsakši den odprejte, kak vidite, zato so lidge radi, ka sé tü leko srečajo pri tomi kamli, na tromeji?
-	1989- leta, gda je bilau prvo srečanje, so sé nekate-ri prvič leko dobiti tü na meji. Slovenska stran ma edne turistične knige tü na meji, gde sé vsakši leko podpiše, šteri je obisko te kraj. Sé kaže, ka nej samo iz tri države, liki iz ceíe Europe, šteri pridejo domou, pridejo na tromejo in poglednejo te kamen. Ges Vüpam, ka de tau tisti pont za turiste, šteri bo želo dosta pomeno tüdi za našo občino, za naše vašča-ne. Veseu sam, da Zdaj je že tak, ka lüstvo eden drugoga zove na tau srečanje. Če so rejsan meje odprejte pa sé leko tüdi vsakši den srečajo, tisto je don nej tašo. Tü sé rejsan zato lüstvo sreča, naj sé malo dobra počütijo, naj so malo veseli pa sé leko malo pogučavajo. Nekateri so mi že tü pravli, ka Zakoj tašo srečanje ne organizirano vsakši mesec, Zakoj samo na leto enkrat. Tau gvüš-no, ka kleti sé pa Srečamo tü na tromeji.
Monika Dravec
Porabje, 28. junija 2001
9
Zemla čedno vöponöjcana
V Porabji mamo čüdovite naravo, lejpe brgauve, bogate gošče ali lese, sonžete, posa-jane boriče pa redno obdelane mezeve. Velka Škoda, ka v zad-nji lejtaj pokvari te lejpi razg-led že dosta tazapüščeni njiv, stere so notazaraščene z grma-uvi, trnjom pa z zamansko tra-vov, stera nam leko škaudi pri zdravdji tü. Vekši tau zanjane zemle je od tistogamau, ka so tajinci leko gora potjipöjvali zemlau s certifikatom za odš-kodnino (kárpótlási jegy), žau, ka med njimi nisterni ranč ne vejo, kam so posejali »pejnaze”. Steri Živemo v Porabji, vejmo, ka gnesden divdjačina pride že vcejlak do ramov, dosta kvara napravi, Večkrat vcejlak uniči pauv. Tau sé tü vej, ka je pauv, maro, mlejko itd. odati, sploj pa za dobra cejno, skur že umetnost (művészet). Etak pa nej čüda, če lidje ta njavajo njive. Gvüšno, ka je eštja dosta takšni držin, kak povejmo Ro-vaüna ali Batjina Irenka na Verici pa Casarin Franci s svojo držinov v Ritkarovci, steri prej samo zatok delaj o dosta zemle, ka naj nota ne zaraste grmau-vdje, nej pa zatok , ka bi sé splačalo.
Ce je že tak, te bi rejsan dobra bilau vcuj staniti nikak voponöjcali te tanjane zemle. Zatau trbej ceniti tisto delo Državne slovenske samouprave, s sterim je pomagala naprajti par sadovnjakov v Porabji na takšni njivaj. Lanjsko leto je prejk programa PHARE z natečajom (pályázat) sprajla pejnaze za djablanske cepike. Pri tejm je administrativno pomago Ge-neralni konzulat R Slovenije. Člani Državne samouprave so po svoji vasaj iskati pa naguča-vali takšne lidi, steri sé vzemejo zatau, ka vekše tanjane njive notaposadijo s cepikami za sadovnjak. Na začetki je tak vögledajo, ka bau 14-15 držin zatau, gda je prišlo do tistoga, ka na, Zdaj trbej zemlau pripravlati, ji je ostalo 5, v Andovci Karel Holec, njegvi sin Karči, v Števanovci pa zet od Holeca, Šandor Čapi, v Rikarovd Joži Čer s svojo držinov. Vsakši gaz-da je kaulek 1000 cepik daubo šentje, en tau lani drüdji tau pa letos. Sami so mogli zemlau kreda djasti, pognojiti, zagra-diti, soje postaviti z drautom, kam sé vcuj zvežejo stebla pa vejtje po tejm pa redno raniti,
gojiti cepitje. Sto sé zatau delo vzeo, tisti vej, ka dober gazda skur vsakši den mora prejkpo-gledniti cepitje, na gausta škro-piti (permetezni), če je söjča te pozvati, okapati, travo kositi med redami pa vse, ka je štja potrejbno.
Kak vögledajo leto stare pa le-
tos posajane cepitje, smo leko poglednili 19- juniušav Andovci „ pri možaki Holec, gda je Državna samouprava s tejmi lidami vred pozvala predstav-
nike(képviselő) programa PHARE, Generalnega konzula-ta R Slovenije, Radija Monošter, Uredništva časopisa Porabje, Slovenski utrinkov pa Slovenske zveze. Kak najbaugši strokovnjak sadjarstva na Goričkom g. Vlado Smodiš je Vodo strokovni tau toga srečanja.
On že od začetka mau dosta pomaga, tanače dava nagausta pogledne ka je s tejmi cepikami. Cepitje od možaka Holeca je tak vižgalivo kak brber male
mlajše. Gda je najšo kakšen betežen list, Včasik je pravo, od koj je tau pa kak sé da zavračiti. Največ betegov je prej zatok, ka nej bilau Snega, viši sé pa ranč pauleg söjče plodijo na teltja, ka tak nagausta trbej škropiti. Pokazo pa raztolmačo je, kak trbej višešnjo vejtje vö-zrezati eštja v taum mejseci. Holec Karči bači so še leko vö-potegnili, ka ji je fejs pohvalo, ka lepau vredi majo svoj sadovnjak, sé prej vidi, ka velko brigo majo za te cepitje, leko so za peldo postavlene. Samouprava je štja po vasaj kaulek 500 cepik razdelila med takšnimi lidami, steri so samo par falatov ali menšo njivo steli nota posadili. Etak, gda je Vlado dér po kakšnom ogradi najšo cepiko, včasin go je vse dola potacko, listje obračo, gde nam
je pokazo, štiri fele viši na enoj drejvi, stere malo drejvo leko uničijo, če go ne obranimo. Depa te den nej samo s toga stau. Naši gostitelji so sé brigati zatau tü, naj si malo noge vö nategnemo, söje gonte pa praz-ne želaudce napunimo. Čer Jožina pa žena Kamna Holeca sta nam žmani grajovi bograč stjöjale vanej v kotti, Karči sé pa brigo za mrzlo piti, Silva iz Otovec pa Francek Mukič sta na raji vlekla harmonike, drügi pa vcuj spejvali. S punim že-laudcom pa vcuj špilat odbojko (röplabda), potistim pa do večera futbal tak, ka so moštji kumar vedli brsniti gol, takšne dobre ženske so branile vrata. Leko, ka sta njima ranč dva goslara bila na pomauč s svojimi pesmi. Bilau nam jelepau, nej?
K. Fodor
Podpore javnega sklada
12. junija je zasedal kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične, manjšine na Madžarskem ter odločal o prošnjah na naslednjih področjih: kulturne prireditve, založniška dejavnost in koledarji, muzeološke zbirke, knjižnice.
Odobrene podpore slovenskim organizacijam, društvom, institucijam na kulturnem področju: OŠ Števanovci za krožek za ohranjanje ljudske obrti 30 tisoč, Turističnemu društvu Števanovci za program »Zimski večeri« 90 tisoč, Slovenski samoupravi v Budimpešti za predstavitev adventskih šeg 100 tisoč, za pustni slovenski ples 120 tisoč, Slovenskemu društvu v Budimpešti za božični koncert 100 tisoč, Slovenskemu kulturnemu društvu v Szombathelyu za gostovanje slovenskih ljudskih godcev na festivalu Savaria 50 tisoč, za nastop slovenske gledališke skupine 100 tisoč, za nastop sakalovske folklorne skupine na slovenskem plesu v Sombathelyu 60 tisoč, Slovenski samoupravi v Stevanovcih za vaški dan 110 tisoč, Zvezi Slovencev na Madžarskem za 10. obletnico števanovske ljudskih pevk 100 tisoč, za prirejanje božičnih koncertov 70 tisoč, za svetovno srečanje porab-skih Slovencev 400 tisoč, za dan slovenske kulture 100 tisoč, Slovenski samoupravi v Mosonmagyarovaru za dan narodnosti 110 tisoč, Slovenski samoupravi na Gornjem Seniku za program »Prijateljstvo ne pozna meja« 100 tisoč, Slovenski samoupravi Slovenska ves-Mono-šter za milenijski dan 120 tisoč, OŠ Gornji Senik za srečanje prijateljskih šol 100 tisoč forintov.
Založniška dejavnost: Zveza Slovencev na Madžarskem za Slovenski koledar 1 milijon forintov, za Slovensko pesmarico 200 tisoč forintov, za otroški roman Ferija Lainščka 250 tisoč forintov, Ibolya Merkli-Dončec za izdajo Etnološke in jezikovne posebnosti Porabja 100 tisoč forintov, Slovenska manjšinska samouprava Dobji Senik za monografijo Dolnjega Senika 120 tisoč forintov.
Porabje, 28. junija 2001
10
»Samo naj bi tau prekleto senau nej bilau,« sé žaurgajo Imrac pa sé vövlečejo s postale. »Kak bi moj Žitek lejpi bijo. Vse mi že na žile de. Zazranka trausiti, te obračati, vküpvlejčti, domauvo-ziti pa sé te vse začne znauva. Naj bi vrag vdaro v senau! Bola bi drva kalo cejli den.«
»Ne žaurgaj sé telko, dejdak, vej pomalek že tanapravim). Lani smo tö zgutauvili, istino ka že skur zmrzüvalo, dapa zgutauvili smo,« pravi žena.
»Te krave so telko nej vrejdni ka mi zanje delamo pa te še ranč asek nejmamo,« pravijo Imrac pa si lače od če-merov skur do prsi poteg-nejo gor.
Pri zajtrki, gda mlejko pije-jo, je žena pita: »Na, Zdaj ka bi vcuj k pogačam pijo, če bi nej bilau mlejko?«
»Jaj žena, pa ka? Vino ali palinko! Kak dobro bi bilau! Samo naj bi Baug dau, ka bi sé dež lejvo cejli den. Kak bi dobro bilau mena!«
»Cejli den bi samo frko na posteli pa bi gledo vö na okno. Jaj, kak bi dobro bilau! Idi dejdak vö na pašo s kravami, tam čas maš frkati, tam Zvün krav te tak niške nede čüjo,« pravijo Marec pakalap goravčesnajo Imre-ci na glavau.
V deveto vöri so že domau Prišli Imrac s kravami. »Baba, zapri je notra, ka nas obadja zejo,« krčijo. »Tak je sparno gnes, gvüšno ka dež baude, tadala že ne mora pa-sti.«
Kak so krave pistili, tiste so edan za drügim notra v Stalo zuskakale. Če Baug da, gnes dež baude, si mislijo Imrac pa sé malo zasmejejo.
»Ka sé ti tak vidi, stari?« pitajo Marec. »Vdardjeni si ali si zlat najšo napaši?«
»Kravdji drek sam najšo, nej zlat,« pravijo čamarasto pa dejo notra v künjo. Ranč si
Senau
dola štjejo sesti, gda žena že kriči: »Ne sejdi si dola, zato ka demo trausti, gnes mora posenti senau!«
»Vejš ka, baba, tü ozark mi klüko goni! Zdaj si dolase-dem pa me ne briga, če ranč povauden pride, za mene volo do pojasi de leko voda.« Na stauca sé znak nag-
najo pa zejvajo. Na tau so Marec nika nej mogli prajti. Obrnauli so sé pa vö iz rama odišli. Gda so Imrac vö na ograd odišli, Marec so že skur zgutauvili. Z malimi ža-lejznimi vilami so tak trausi navile, kak če bi perge bilau.
»Baba, gnes si nika sploj friš-ka! Tak delaš, ka sé vse praši za teuv. Njaj te pet navilov, ka je eštje ostalo, vej je dja razstrausim!«
»Vejš, ka ti razstrausiš? Tau malo že dja tü razstrausim, vej sledi prideš obračat,« pravijo čemerasto Marec. »Dobro, baba, kak štješ,« sé zasmejejo Imrac pa si kalap malo znak potisnejo na glavej. »Vidiš, tam za brgami sé niši oblaki vötörmajo, leko ka je Škoda bilau raznok trausiti.«
»Jaj, dejdak samo enjaj s tej dežaum. Bola povej ka te je vtraga delati, nej ka tašo norijo vönajdeš!«
»Pa gledaj, baba, tam viša gauštje, če nej?«
»Stari, ti si tak slejpi, ka na svojoj nogej si nojet ne vidiš, nej ka tak dalač oblak.« »Samo me za norca mej, vejš vidla, ka de sé oblačilo,« pravijo Imrac.
Za eno vöro, gda obrnjačajo Imrac, v vsakšoj minuti gora na nebo pogledajo.
»Ka zijaš telko gora, bola bi delo. Že dvakrat telko sam obrnaula kak ti,« pravijo Marec.
»Čüla si baba, čüla? Kak zbu-vnjarilo! Baukše, če vküpsk-lademo, nej ka obrnjača-mo.«
»Tvoja rit buvnjari, kak tau ka dja nika ne čüjem?« »Zato, ka si glüpa, zato.« »Nej sam glüpa, ti si manjasti, neškeš delati, zato čüješ pa vidiš vsefele« pravijo Marec pa grabla si na pleče dejajo. »Poj stari, domau. Zdaj leko malo počivaš. Za edno vöro pa pridemo s kauti po senau.«
Imrac so pod bajüsi nika bo-ndrivati, dapa zato so nika nej prajti. Popodneva sta si malo dolalegla, trüdniva sta bila pa stazaspala.
Za dvej vöre gnauk samo baba goraskauči na postati. »Ka je tau bilau, stari?« pa so ga strausiti. Imrac so sé tak zbojali, ka so skor dola z postele spadniti.
»Ka je, baba, tebi sé jé cejlak zmejšalo, ka vraga me po-strašüvaš?«
»Ka tak šumača?« pita znauva baba.
Imrac k okni staupijo pa sé zasmejejo. Tam vrkar tisti ti senau siši!«
»Sto mi senau siši?« pitajo prestrašeno Marecpaonatü k okni staupi.
»Jaj, mati Boža, včasin de dež. Idi po krave ka preža-va!«
»Ti naura butasta baba, kama ’š Zdaj že üšla? Ne vidiš, ka sé Včasik dež vleje? Tak je kmica, ka na drügi brejg
ranč ne vidi. Grmi, velki vi-her je, ti pa po tisto prekleto senau škeš titi!«
Obadva vö na stombe stane-ta pa od tistec gledata viher. Gnauk samo tü pa tam nika bejloskačevledini.
»Ka pa drek tau,« pitajo Im-rac.
»Jaj, toča baude,« krmijo Marec. Imrac brž klejtina dvera odprejo pa vöprinesejo lu-par, greblo pa edno kosau. Vö je na dvor nesejo pa je vcuj k stüdenci postavijo.
»Vejš ka, stari, tiste štjire si leko v rit potisneš pa tak lejčeš kaulak stüdenca. Cejli den si za dež molo. Zdaj si daubo točo. Cejlo senau sé nam tam vanej moča.«
»Žaurgaj sé samo kak edna vrana! Cejlo sadje, cejli pauv nam toča tazmlati, ti sé pa samo zatau blajženo senau djaučeš. Rejsan si sploj butasta, nej Zaman, ka dala kak cirkev si še nikdar nej bila,« pravijo Imrac.
Marec so nika nej prajti, samo so gledati vö na ladino, kak toča skača gor pa dol. Ka naj dela, če sta Oča pa mati pavra bila pa ona sé tü samo k tauma razmej. Gda je v šaulo ojdla, dobro glavau mejla, dapa pejnaz nej bilau, ka bi sé kaj vönavčila. Njej je tau živlenje. »Vejš, ka,« so steli Marec nika prajti, dapa v sebi so zdržati. Kak dosta vse drugega že v živlenji.
K. Holec
Upokojenci iz Veržeja v Porabju
Porabje je prej lejpo. Tau največkrat mi sami ne vidimo, drugi ludje nas opozorijo na tau. V Murski Soboti žive Jože Vild, naš „stari” prijatelj, ki je predsednik Soboškega društva upokojencev. Kak dugo-dugo lejt, gnes tu rad pride v Porabje, depa nej samo sam. Eden za drugim vozi skupine (csoportokat), šterim pokaže Porabje, jim povej o naši zgodovini. Leko se včimo od njega.
19. junija so pri nas biti upokojenci iz Veržeja, so si po-gledniti Porabje, naš Varaš. Prinesti so nam nekaj prospektov od svoje pokrajine, od svoje občine, v šteraj med drugim etak piše: »Lepje ta svet ob reki Muri. Človek, ki ga obišče, si vedno znova želi nazaj. Nazaj med njive, na katerih se vpoletni sapici rahlo ziba zrelo žito, med travnike, kjer se spomladi bohotijo narcise, ob jutranjem svitu pa sepo njih sprehajajo štorklje.«
Leko bi rekli, ka skurok vse tau vala za našo krajino ob Rabi tu.
I.B.
Porabje, 28. junija 2001
11
Naš razred se je odločil, da bomo šli na izlet v Budimpešto. 7. junija ob šestih zjutraj nas je avtobus čakal pred gimnazijo. Z nami je šel naš razrednik in še učitelj Tibor Molnar.
Najprej smo se ustavili pri jezeru Velence. Na žalost je bilo vreme slabo in so se samo nekateri kopali. Pot smo nadaljevali v Budimpešto. Najprej smo šli v Tropica-nium. Bilo je zelo zanimivo, počutili smo se tako, kot če bi bili v pragozdu. Opice so skakale nad nami in so letale različne ptice. Potem smo šli na letališče »Feri-hegy 2«. Tam smo opazovali, kako vzletajo letala. Naslednji dan smo šli na veliko tržnico Jozsefvaros. Tam smo malo kupovali, ker je tam malo cenejše kot drugod. Opoldne smo imeli kosilo. Popoldne smo šli v Lunapark. Zelo dobro smo se počutili. Mnogo smo se smejali in smo mnogo vsega preizkusili. Zvečer smo pa šli v disko. To je bilo najboljše. Veliko smo plesali.
V soboto smo se že vračali domov. Med potjo smo se ustavili v Veszpremu, kjer smo si ogledali grad. Potem smo se še ustavili ob Blatnem jezeru. Malo smo se kopali, ker je voda bila precej mrzla. Jaz in moja najboljša prijateljica Bettina sva se vozili z vodnim kolesom. Zvečer ob devetih smo prišli domov. Izlet je bil lep, samo hitro je minil.
Lilla Fasching Gimnazija Monošter
Končno je prišel tudi čas, mesec, katerega smo dijaki zelo nestrpno čakali. Junij ni pomemben samo zato, ker so počitnice na pragu, tem-
Šolski izleti
več tudi zato, ker v tem mesecu grejo razredi na šolske izlete. Po mojem so te ekskurzije ene od najlepših dogodkov v dijaškem življenju. Takrat se lahko zabavamo brez vseh stvari, ki nas spominjajo na šolo. Skoraj vseeno je, kam gremo, ali z vlakom v Pecs ali pa s kolesom na Verico. Pomembno je, da smo skupaj in se zelo dobro počutimo.
Letos je bil naš cilj Pecs in okolica, ampak naša pot se ni začela brez težav. Vse je bilo točno tako kot v pravljicah. Zgodba se začne žalostno, toda konec je vesel in ga že lahko slutimo naprej. Starši niso pustili našega sošolca na izlet, ker se je slabo učil, ena sošolka pa je zaspala in zamudila vlak. Tako je šla naša razredničar-kaz 10 dijakiv Pecs. Kotma-ti z veliko družino.
Pot je trajala 5 ur, ampak na vlaku nam niti za minuto ni bil dolgčas. Imeli smo šolsko kamero in smo se šli reporterje. Zdaj, ko že imamo vse na videokaseti, vidimo, da še nismo pravi reporterji, ampak kdo ve, mogoče pa bo kaj iz nas.
Prenočišče smo imeli pri železniški postaji, v hotelu Delta. To je bilo zelo dobro, ker nismo bili daleč od mesta. Najprej smo šli v muzej Csontvary, vse smo si ogledali na glavnem trgu, popoldne pa smo lahko zapravljali denar v Plazi. Naslednji dan smo se napotili v Aba-liget. Pol ure smo čakali na avtobus, potem smo se morali prerivati, ne da bi ostali na postaji. Ne vemo, če serpentine ali pa naš »nadarjen« šofer sta povzročila, da smo vse stopile z avtobusa na smrt blede.
Kot v pravljici, vse se je končalo dobro, ker smo se počutile zelo dobro. Naš izlet je res minil, ampak naslednje leto spet gremo! Kar je pa še
lepše, začele so se tudi počitnice.
Žuži Sulič Gimnazija Monošter
Naš razred je organiziral šolski izlet. Cilj našega potovanja je bila Budimpešta. Izlet je trajal tri dni.
7. junija zjutraj ob 6. uri smo se napotili z avtobusom. Najprej smo se ustavili v Szekesferhervaru in smo si ogledali grad Bory. Lep razgled se je odprl z balkona. Potem smo se peljali do jezera Velence. Popoldan smo šli v center Campona in v Tropicarium. Tu je bilo več akvarijev. V akvarijih je bilo veliko rib, npr. tune, ribe belice, krapi. Videli smo tudi morske pse, bili so zelo veliki. V drugem prostoru so naredili pragozd. Tukaj je bilo mnogo rastlin in živali, papige, kače, pajki in opice. V vodi so bili aligatorji in žabe. Potem smo šli na letališče. Videli smo velika potniška letala. Bil je velik hrup. Zvečer smo se odpeljali do prenočišča. Večerjali smo, potem smo se sprehajali po mestu. Pozno smo se vrnili v hotel.
Naslednji dan je bilo zelo lepo vreme. Najprej smo šli na tržnico. Nakupovali smo darila. Ob štirih smo si ogledali muzej lepih umetnosti, potem smo pa šli v Luna park. Zvečer je bil disko. Veliko smo plesali in se dobro počutili.
Tretji dan smo dolgo spali, potem smo se morali pakirati. Najprej smo potovali do Veszprema, ogledali smo si grad in spomenik Gizelle in Sv. Štefana. Popoldan pa smo se pejali na Blatno jezero in se kopali ter smo se vrnili domov.
Utrujeni, ampak z lepimi doživetji smo prišli domov.
BeataBajzek Gimnazija Monošter
Mlašečo veseldje v Števanovci
Števanovska šaula eštja gnesden drži tisto lejpo šego, ka prauti konca šaulsko-ga leta z različnimi programi sveti svoje mlajše ob dnevi otrok. Letos so med programi oprvim meli razstavo z mlašečim! risbami v kulturnom daumi. Laci Kovač, ravnatelj šaule, si je s svojimi kolegi vözbrodo, ka napravijo razstavo, vöpostavijo takšne risbe, stere namalo, vöpofarbajo Porabski šaulardje, mali ndajši v vtrcaj. Zatau je zaproso narodnostne osnovne šaule pa vrtcev Porabji, naj mlajši v risbaj nota pokažejo svoja želja, kak naj vögleda njina ves, v steroj bi radi živeli za
lek dvajsti pri-znanj pa daril.
Najlepša nagrada je pa bila za vsakšoga, ka so na te den vsi bili pozvani v Števanovce. Ravnatelj je po tejm na dvauri šaule svoji šaularom delijo tadale nagrade, steri so v šaulskoj leti najbaugši bili na kakš-nom tekmovanja Za kulturni programom mlajšov smo si leko poglednili, kak vejo gasiti ogenj Števanovski gasilci, ka vse vej naprajti „vönavčen” pes graničare^ Te den sé je gvüšno dosta lidij prestraši^ doma, gda sé je čöjla sirena poli-cijski avtonov, stere so mlajši leko mantrali več vör. Na
deset lejt. Na velko veseldja Števanovski školnikov njim je več kak 100 mlajšov poslalo prejk 200 risb z gorenjeseniške šaule pa z domanje, z vrtcov z Gorenjoga Senika, Sakalauvec, s Slovenske vesi pa z domanjoga. Hvalo pa poštenje so vrejdni tak tej mlajši kak učite-ljice, vzgojiteljice. Iz tej za-nimivi risb so domanje uči-teljice lejpo, velko raztavo naprajte v kulturnom daumi. Šaula je z natečajom nika pejnaz tü sprajla od Javnoga sklada v Budimpešti, etak so si leko sprajti redne veltje table, na stere so este-tično, v lejpoj formi vöpostavili risbe. Najbola veseli, ponosni so bili na tau razstavo mlajši s svojimi starišami. Na otvoritvi razstave je ravnatelj šaule izrazo svojo zadovoljstvo pa za najbaugšo risbe vörazdejlo kau-
športnom igrišči so na muziko leko telovaditi, sé špilati mlajši pa starišje vtjüper. Srečo je emo, Sto je vcuj prišo do srečolova (tombola), ka smo je tak brš dola po-tjipöjvati, kak če bi mano odavati. Programa je bilau zavole vcejlak do večera. Tak, ka so sé učiteljice s svojim ravnateljom vred flajs-no mogle obračati cejli zad-večerek. Zvöjn nji je pa več starišov, mladi dekel pomagate pri tjöjanji bograča pa pri pogostitvi mlajšov, gos-tov. K tauma programa samo leko Čestitamo, želimo pa tau, naj Števanovska šaula eštja doudji lejt ma mlajše za včit.
K. Fodor
Porabje, 28. junija 2001
Šestoga juniuša je 29 dühovnikov soboške, lendavske in ljutomer-ske dekanije (esperesség) prišlo na romanje v Szombathely. V cerkvi Svetoga Martina so vodili somaševanje gospaud dekan (esperes) soboške dekanije Martin Poredoš. Meša je bila v 11. vöri, zatok je samo malo Sombotelski Slovencov leko bilau paulek. Domanji plebanoš gospaud Géza Aigner je pozdravo dühovnike iz mariborske püšpekije in njim je nutpokazo cerkev pa živlenje patrona Svetoga Martina. Po tistom pa eške püšpekovo cerkev in muzej. V Kőszegi so si slovenski dühovnik poglednili cerkve pa sirotišnico (árvaház) Kelcz-Adelffy. V taujoj sirotišnici sé je dosta slovenski sarmački pojbov včilo iz Slovenske okrogline (Prekmurja in Porabja), šteri so sledik gratali dühovnik^ škonicke, Padarge, lotaroške idr.
Vöra
Ödön je vse za kaj, samo delati neške. Etak pa sé tau tü zgodi, ka tüj pa tam kaj vkradne. Etognauk je zatok stau pred birovijov, ka je prej edno drago, žlato vöro vkradno. Ödönsejenaobravnavi (tárgyalás) tak stalno držo, tak je vedo tajiti, ka ga birauv za nedužnoga vö-oznano. Leko je brez štrafa odišo. Ödön je pa, prva liki bi sé spuco, etak Pito birauva: »Lepau vam zavalim gospaud birauv, ka ste me püstili. Samo bi tau rad pito, če tau žlato vöro leko zdržim ali nej?«
Deset gezerka
Mali Šanji sploj rad ma pejnaze. Tau dobro vej njegvi Oča, tak ka Šanji je za pejnaze vse kreda naprajti. Etognauk ga je Oča nika proso pa ma je pravo, ka če tau lepau napravi, dobi edno trdo friško gezerko. Mali Šanji pa Zdaj etak pravi oči: »Oča, ge bi dosta bola rad bio edni vküpzmoždjeni deset gezerki.« Lagve oči
Joži etognauk k doktori de, doktor ga vižgaliva pa ma gnauk samo etak
pravi: »Stric, vi vsakši den slabejše oči mate. Dosta pidjeta, zatok je tau.«
Joži pa: »No, tau bi pa ja nej mislo. Vej pa če pidjem, te več Vidim, največkrat vsakšo stvar duplansko.«
V šauli pa doma Gusti je v etoj leti prišo v šaulo. Gda je prvi den domau prišo pašo doma obed meli, Oča ga etak pita: »No, Gusti, gde je baukše, doma ali pa v šauli?«
Mali Gusti pa Zdaj etak pravi: »Oča, nikše razlike nejga med šaulov pa med daumom. Doma ti vse bole znaš, v šauli pa školnika
Tetica Ana
Mala Margita je sausadica tetici Ani. Napona sé tam motausa zatok, ka teta Ana njau tü rada ma. Eden den je mala Margita etak pitala teto Ano: »Teta, Zakoj si vi napona svoj obraz mažate pa vönafi-ksate?«
Teta Ana pa etak pravi: »Dejte mojo, zatok, naj lejpa baudem.«
Margita jo pa Zdaj fejst gleda pa etak pravi. »Pa te Zakoj ste dunk nej lejpi?« Prej cajt ma
Hugo je že več kak tresti lejt star. Strašno velki laufar, pijanec pa razvüzdeni človek je. Etognauk mati Etelka etak pravi Hugoni: »Hugo, Hugo, sram me
je, ka takšoga sina mam. Vej pa gnauk enjaj s tejm. Začni nikši pošteni Žitek.« Hugo pa etak pravi. »Draga moja mati, začno bi ge, samo po mojom je že za tau kesnau.« »Za tau je nigdar nej kesnau,« pravi mati.
Hugo pa Zdaj: »Te pa eške cajt mam, nej je tak?«
Do paunauči
Naš Peter pa Ivan etognauk v Lipi pidjeta, sé kartata, gda Peter v pau ausmoj vöri gorstane pa pravi, ka de domau. Ivan ma pa etak pravi: »Ti že domau škeš titi? Vej sam pa na svoje vüje čüjo, ka ti je žena prajla, ka do paunauči cajt maš.« Peter pa: »Tak je. Do pau nauči mi je prajla, na deseto je mislila pa me na ausmo čaka.«
I. Barber
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1, p.p. 77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail.dcitanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Grajova župa z mošnicami/Juha iz stročjega fížola/Zöldbabieves
1/2 kg graja z mošnicami, lük, petroža, rdeče paprika, 2 žučaka odjajc, 1 dl vrnjoga mlejka, oli, mela, voda.
Mošnice spucamo, na mala falajčke zrejžemo in v parsolanoj vodej sküjamo. Sploj bejli frigaš naredimo, v šterom na draubni zosejkani lük in zosejkano petrožo ocvremo. Tau h graji cüvlegemo in dobro sküjamo. V sklejci zgraužamo dva žučaka in 1 dl vrnjoga mlejka pa vraučo župo gorvlegemo. Na stauli malo zgraužamo.
Dober tek!
Hilda Čabai