P. b.h. kulturno - politično glasilo v Od 2. — 16. dec«mbia obiščite razstavo Slovenska knjiga pred IGO leti ki bo v zgornjih prostorih Mohorjeve prodajalne v Celovcu 10.-Oktober-StraBe 27 vsak dan od 8. — 12.30, in 14.30 — 18. ure Otvoritev v četrtek, 2. dec ob 10.30 dop. Vstopnine prosto Poštni urad Celovec 2 — Verlagpostamt Klai;entun 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagentun LETO XI. / ŠTEVILKA 47 CELOVEC, DNE 25. NOVEMBRA 1965 CENA 2.— ŠILINGA Na uradnem obisku v Sloveniji Predstavniki koroških Slovencev gostje Izvršnega sveta Slovenije Na poti v Koper so spramVali koroške Slovence člani republiškega izvršnega sveta Drago Fiis, načelnik urada za narodnosti pri izvršnem svetu Albert Zomada in podpredsednik komisije za obmejna vprašanja pri IzvrSnem svetu Boris Trampuž. V petek, dne 18. novembra 1965, sta se odpeljali na povabilo Izvršnega sveta republike Slovenije delegaciji Narodnega sveta koroških Sto vence v in Zveze slovenskih organizacij na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo. Delegaciji Narodnega sveta, ki jo je vodil predsednik dr. Valentin Inzko, so pripadali tajnik NSKS prof. dr. Reginald Vospernik, predsednik Krščanske kulturne zveze prof. dr. Pavle Zablatnik, predsednik Kmečko-gospodarske zveze Fnic Kumer činskim narodom ter v luči utrjevanja dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Poleg predstavnikov koroških Slovencev so se udeležili pogovora še: predsednik slovenske vlade Janko Smole, podpredsednik IS Beno Zupančič, člani IS Edo Brajnik, Rudi Čačinovič, Majda Gaspari, Viktor Repič in Drago Flis, sekretar IS dr. Pavle Rozman, načelnik urada za narodnosti pri Izvršnem svetu Albert Zornada in podpred- vlade Janko Smole je priredil ob priliki bivanja predstavnikov koroških Slovencev v Slove- Predsednik slovenske niji v vili .jPodrožnlk” sprejem, ki so se ga udeležili vidni predstavniki slovenskega javnega življenja. — Na sliki od desne na levo: predsednik IS Janko Smole, predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter. Srečanje v vili „Podrožnik” je bilo prisrčno in domače. ter tajnik dr. Marko Dumpelnik. Petčlansko delegacijo Zveze slovenskih organizacij pa je vodil dr. Franci Zwitter. 1P0 Oiftoialnem pozdravu v imenu Izvršnega sveta na jugoslovanski strani Ljubelja •Po zastopniku protokola sta se delegaciji odpeljali v Ljubljano. Dopoldan je sprejel goste ,s Koroške v prostorih Izvršnega sveta Predsednik Janko Smole. V svojem pozdravnem nagovoru je predsednik podčrtal pomen obiska obeh delegacij v Sloveniji ter doprinos koroških Slovencev za dobre sosedske odnose med Koroško in Slovenijo ter Avstrijo in Jugoslavijo. Izrazil je upanje, da bi °be delegaciji odnesli z obiska iz Slovenije najtopše vtise. V imenu delegacij sta se zahvalila za po-W9b!lo in prisrčni sprejem predsednika Osrednjih organizacij koroških Slovencev. ^ tej zvezi je dr. Inzko dejal: „BiM smo povabila Izvršnega sveta veseli predvsem za-ker dokazuje, da želi gledati slovenska vlada na manjšino kot celoto. Slovenska Manjšina na Koroškem igra v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo ter Koroško in Slovenijo pomembno vlogo. To je prišlo do oz-raza tudi pri državniškem obisku našega kanclerja dr. Klausa in avstrijske delegacije v Beogradu, nadalje ob priliki nedavnih obiskov deželnih glavarjev Koroške dn Štajerske v Sloveniji ter ob obisku predse d-n:fca Izvršnega sveta Slovenije ter drugih visokih osebnosti javnega življenja republike Slovenije na Koroškem. Obisk predstavnikov koroških Slovencev,“ je dejal dr. nzko, „pa naj sedaj ta prijateljstva in do-nre sosedske odnose še poglobi.“ Nato je sledil na republiškem izvršnem svetu ob navzočnosti predsednika Smoleta J^zgovor o položaju slovenske manjšine na Koroškem, ki so ga prikazali predstavniki koroških Slovencev v luči prizadevanja po “tenzivnem sodelovanju z avstrijskim ve- sednik komisije za obmejna vprašanja pri Izvršnem svetu Boris Trampuž. Po razgovorih je povabil predsednik Smole goste s Koroške na kosalo, zvečer pa je priredil predsednik Izvršnega sveta slavnostni sprejem v vili PodrožniiK. Sprejema se je udeležila poleg članov Izvršnega sveta vrsta predstavnikov .političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Slovenije, med njimi tudi župan mesta Ljubljane Anž. Tepina, avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heimrich Riesenfeld ter jugo-stovanskd generalni konzul v Celovcu Franc Pirkovič. Medtem, ko so predstavniki (koroških Slovencev že v petek obiskali pomembne kulturne im znanstvene ustanove v Ljubljani, so si ogledali v soboto zjutraj še narodno dn univerzitetno knjižnico. Nato je sledil obisk pri avstrijskem generalnem kenzulu dr. Heimriehu Riesenfeldu. V svojem pozdravnem nagovoru je poudaril dvorni svetnik dr. Riesenfeld pomen narodnih manjšin v meddržavnih odnosih ter izrazil posebno veselje nad obiskom predstavnikov koroških Slovencev. Predsednik Narodnega sveta dr. Inzko je nato dejal: „V dejstvu, da ocenjujejo uradni krogi v Avstriji obisk zastopnikov koroških Slovencev v ^Sloveniji pozitivno in kot naraven pojav v nizu pospeševanja dobrih sosedskih odno-'šajev med Avstrijo in Jugoslavijo ter Koroško in Slovenijo, je treba videti močan izraz demokratičnega mišljenja in politične zrelosti." Kot dr. Inzko se je tudi predsednik Zveze (Slovenskih organizacij zahvalil generalnemu konzulu za prisrčni sprejem. Po prijetnem srečanju na avstrijskem generalnem konzulatu sta se odpeljali obe delegaciji koroških Slovencev proti Kopra, kjer jih je pozdravil v dvorani koprske občinske skupščine župan mesta Koper Dušan Barbič. V Kopru so si ogledali koroški Slovenci italijansko osnovno šoto ter prisostvovali’ pouku v 4. razredu. V posvetovalnici italijanske gimnazije pa so se raz-govarjali s predstavniki italijanskega manjšinskega šolstva o tamkajšnjih šolskih prilikah. Ravnatelj italijanske gimnazije Miroslav Žekar in upravitelj italijanske osnovne šale Leo Fusillio sta postregla s potrebnimi informacijami. Zanimivo na osnovnem šolstvu v Kopra je predvsem hvalevredna ureditev, da se morajo na slovenskih osnovnih šolah učiti otroci dve uri tedensko obvezno (tudi jez'k Italijanske manjšine. (Razgovoru o šolskih prilikah je prisostvoval tudi pedagoški svetovalec pri šolskem .skrbništvu v Trstu prof. Stane Mihelič. Nato je povabil predsednik koprske občinske iskepščine goste ,s Koroške na kosilo v (hotel »Triglav". V tovarni „Tomos“ so dobili koroški Slovenci vpogled v del jugoslovanske avtomobilske industrije, ki napravi z 2400 zaposlenimi delavci na vsakogar močan vtis. Ravno tako so bili koroški Slovenci veselo presenečeni nad radio-po-atajo Koper, ki je izmed vseh v Evropi naj-moderneje urejena. Zvečer istega dne je povabil nato predsednik Izvršnega sveta Slovenije Janko Smode goste s Koroške v Ljubljani na večerjo. Med člani Izvršnega sveta je bil na poslovilnem večeru navzoč tudi podpredsednik vlade Beno Zupančič. Ob tej priliki sta se zahvalila oba predsednika osrednjih organizacij koroških Slovence'/ v imenu delegacij za vso pozornost in gostoljubnost, 'ki so je bili koroški .Slovenci deležni v Sloveniji s strani predstavnikov slovenske vlade in slovenskega naroda. Strankin tisk Avstrijske ljudske stranke in Socialistične stranke Avstrije, radio in televizija so stvarno poročali o obisku predstavnikov koroških Slovencev v Sloveniji. Zeto obsežna poročila so prinašala glasila v Jugoslaviji, predvsem „Delo“ v Ljubljani, kot je bila javnost obveščena o obisku tudi po radiu in ljubljanski ter beograjski televiziji. Med svojim bivanjem v Sloveniji so napravili koroški Slovenci tudi vljudnostni obisk pri namestniku ljubljanskega nadškofa, general, vikarju Stanislavu Leniču. Klaus v Združene države Amerike Zvezni kancler dr. Josef Klaus je sporočil v torek ministrskemu svetu, da bo obiskal Združene države Amerike. Odpotoval bo že v nedeljo, 28. novembra, in s/cer namerava govoriti v glavni skupščini Organizacije združenih narodov, potem .pa 'bo obiskal Washington. Med potjo pa se bo ustavil za kratek čas tudi v Parizu. V ponedeljek, 29. novembra, se bo dr. Klaus sestal z ameriškim podpredsednikom Humpryjem in zunanjim ministrom Deanom Ruskem. Prav tako bodo še istega dne nekatere družabne prireditve. Zraven tega (bo avstrijski zvezni kancler obiskal tudi grob umorjenega predsednika J. F. Kenme-dyja, kjer bo položil ob tej priložnosti venec na pokojnikov grob. V torek, 30. novembra, bo prispel dr. Jo-sef Klaus v New York. V sredo, 1. decembra, se bo dopoldne sestal s kardinalom •Speiknanom, kakor tudi z glavnim tajnikom Organizacije združenih narodov U Tan-tom. Ta bo priredil na čast našemu zveznemu kanclerju svečano kosilo. Popoldne, ob 15. uri, pa bo avstrijski kancler dr. Klaus govoril v glavni skupščini Organizacije združenih narodov. Sklicanje svetovne razorožitvene konference (Politični odbor glavne skupščine Organizacije združenih narodov se je v torek izrekel za sklicanje svetovne razorožitvene konference, ki naj bi se je udeležila tudi komunistična Kitajska. Za resolucijo je glasovalo 91 članic, proti ni glasoval nihče; Francija se je vzdržala glasovanja. Resolucijo je predložilo 40 držav neblokovskega italbora, ki so jo izdelale že na kairski konferenci. Nekateri zastopniki zahodnih držav so proti (Sklicanju take svetovne razorožitvene konference 117 držav lin so pri tem opozorili na dvomljive izkušnje, ki so jih do- živeli preteklo 'leto na svetovni gospodarski konferenci v Ženevi. Pravijo, da bi služila razoroži tv ena konferenca prej propagandnim namenom kot pa pristnim (pogajanjem. Številni drugi zastopniki pri Organizaciji združenih narodov pa so dofcazo vald, da zadostuje že ženevska razorožitve-na konferenca 17 držav. V političnem odbora glavne 'Skupščine ije ameriški zastopnik Goldberg dejal, da ibi Združene države Amerike ne imele nič proti navzočnosti Pekinga na tej fconferend, seveda pod (pogojem, če bi imela le-ta kak smisel. Ukinitev vizumov med Avstrijo in Jugoslavijo V soboto, dne 20. novembra 1965, so parafirali v Beogradu sporazum o ukinitvi vizumov med Avstrijo .in Jugoslavijo. Sporazum sta parafirala pooblaščeni minister v avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Ed-mund Krahi in pooblaščeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Slobodan Krstič. Sporazum bodo podpisali na Dunaju konec decembra letos in bo začel veljati s 1. januarjem 1966. Dr. Edmund KraM je po pogajanjih v Beogradu izjavil, da bo ukinitev vizumov v marsičem olajšala potovanje avstrijskih državljanov v Jugoslavijo, kar bo pospešilo tudi razvoj turizma. Ta sporazum, je dejal, pomeni še eno potrditev dobrih sosedstve-nih odnosov med Avstrijo dn Jugoslavijo. Važna določba koncila Pred dvema tednoma j’e sprejel koncil za manjšine sledečo važno določilo: Povsod, kjer žive v kaki škofiji manjšine, imajo pravico do svojega vikarja, ki je lahko istočasno pomožni škof. Ta način ureditve dušnega pastirstva se je doslej že v več škofijah izkazal za uspešnega. Ko bo objavljeno v Rimu z uradne strani besedilo določbe, ga bomo v celoti posredovali našim bralcem. Politični teden Po strem ... ZAHTEVO ZA SPREJEM KITAJSKE V glavni skupščini Organizacije združenih narodov je padla v sredo preteklega tedna odločitev o rdeči Kitajski. Kakor znano (naš list je o tem že poročal v 45. številki) so razpravljali c sprejemu komunistične Kitajske v Organizacijo združenih narodov več kot teden dni. Šilo je za to ali naj sprejmejo Kitajsko samo z navadno ali z dvotretjinsko večino. Zmagala je ameriška zahteva, M pravi, da je za sprejem Kitajske v svetovno organizacijo potrebna dvotretjinska večina. Za to je glasovalo 56 članic, proti njej 49, 11 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Kamboško resolucijo, ki je zahtevala sprejem rdeče Kitajske v Organizacijo združenih narodov je podprlo 47 delegacij, proti njej je glasovalo 47 članic, 20 pa se jih je vzdržalo. To je že petnajstič, ko je glavna skupščina zavrgla sprejem komun!st'Sne Kitajske po letu 1949. Toda letos se je število držav, ki podpirajo sprejem, še povečalo. Kar se tiče sedanjega izida glasovanja, je treba pripomniti, da se pri enakem številu resolucija zavrne, tudi če je zanjo potrebna navadna večina. Za sprejem so bile slledeče države: Albanija, Alžirija, Velika Britanija, Bolgarija, Burma, Bela Rusija, Kambodža, Srednje-afriška republika, Cejlon, Kongo Brazaville, Kuba, ČSSR, Danska, Etiopija, Finska, Francija, Gana, Gvineja, Jugoslavija, Indija, Irak, Kenija, Madžarska, Mailii, Mavretanija, Mongolija, Maroko, Nepal, Nigerija, Norveška, 'Pakistan, Poljska, Romunija, Siera Leone, Singapur, Somalija, Sudan, Švedska, Sirija, Uganda, Ukrajina, SZ, Egipt (ZAR), Tanzanija, Jemen in Zambija. Prati sprejemu so glasovale: Argentina, Avstralija, Belgija, Bolivija, Brazilija, Kanada, Formoza, Kolumbija, Kostarika, Dominikanska republika, Ekvador, Salvador, Gabon, Gambija, Grčija, Gvatemala, Haiti, Honduras, Irska, Italija, Izrael, Slonokoščena obala, Japonska, Jordanija, Liberija, Luksemburg, Madagaskar, Malavi, Malezija, Malta, Mehika, Nova Zelandija, Nika-ragua, Niger, Panama, Paragvaj, Peru, Filipini, Južna Afrika, Španija, Tajlandija, Togo, Turčija, Združene države Amerike, Gornja Volta, Urugvaj in Venezuela. Vzdržale so se: Avstrija, Burundi, Kamerun, Čad, Čile, Ciper, Islandija, Iran, Jamajka, Kuvait, Libanon, Libija, MaldivsM otoki, Nizozemska, Portugalska, Ruanda, Sau-dova Arabija, Senegal, Trinidad, Tobago in Tunizija. Med državami, ki so glasovale za sprejem rdeče Kitajske v Organizacijo združenih narodov, kakor smo zgoraj omenili, so bile •tudi Velika Britanija, Švedska, Norveška, Danska, Finska in Francija. Torej dežele, ki so tudi članice Organizacije severnoatlantskega pakta. To bi pomenilo, da se stališče imenovanih držav glede vprašanja članstva Kitajske v OZN ne sklada s stališčem Združenih držav Amerike, ki so na čelu tiste skupine dežel, ki nasprotujejo vstopu komunistične Kitajske v Organizacijo združenih narodov. O JEDRSKI SILI Predsednik komisije za atomsko energijo v ameriškem kongresu, demokratični predstavnik Chet Halifield j-e predlagal, namesto večstranske atomske sile, naj se da Organizaciji severnoatlantskega pakta (NATO) večja oblast pri odločanju za uporabo atomskega orožja „za obrambo zapadne Evro-pe“. Chet Holifield je ostro kritiziral načrt o mednarodni jedrski sili in je rekel, da njeni zagovorniki v ameriški vladi bolj skrbijo, da izpolnijo željo Bonna, kakor pa da bi okrepili zavezništvo v celoti. Pri tem je še pripomnil, da ne upoštevajo dejstva, da je Zahodna Nemčija že dobila važno vlogo z udeležbo pri atomski obrambi Evrope. MEDAMERIŠKA KONFERENCA V četrtek minulega tedna se je začela v Riu de Janeiru v Braziliji izredna medame-riška konferenca Organizacije ameriških držav pod predsedstvom brazilskega zunanjega ministra. Navzočih je devetnajst zastopstev dežel članic OAD (Organizacija ameriških držav), ki jih vodijo zunanji ministri. Delo bo trajalo štirinajst dni. Brazilski predsednik Castelo Branco je v svojem 'pozdravnem govoru zahteval konkretne ukrepe za latinsko-ameriško gospo- darsko integracijo (strnjevanje). Med priporočili Casteia Branca so: 1. Vzajemna obramba proti vsem oblikam napada s skupnimi varnostnimi ukrepi. 2. Gospodarski razvoj latinskoameriške celine v socialni pravičnosti. 3. Zaščita temeljnih demokratičnih ustanov. Prvi dan svojega zasedanja č1an;c Organizacije ameriških držav so imenovali za predsednika ‘konference brazilskega zuna-njega ministra Da Cunho. Sklenili so, da 'se bo konferenca zaključila 30. novembra. Ustanovili so tudi štiri komisije, da proučijo načrte, ki so jih bile predložile države članice. V diplomatskih krogih •konference ‘trdijo, da je mogoče, da bodo marca prihodnjega leta sklicali izredno ‘konferenco, ki bo vnesla spremembe v medamerške pogodbe, zlasti da se glavnemu tajniku sveta Organizacije ameriških držav (OAD) prizna večja oblast. KANDIDATI ZA FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA Sedaj, ko je potekel rok za vložitev kandidature za predsednika francoske republike, je jasno, kdo so ti kandidati: Glavni favorit (pričakovani prvak) je seveda sedanji predsednik general Charles de Ganile; Jean Le Canuet za center; levičarski ‘kandidat Francots Mitterand; de-soičarslM kandidat Jean - Luis Tiimer-Vig-noncourt; neodvisni Pierre Marcilhaty, pou-jadisit Paul Antier in kandidat Marcel Bar-bu, ki je bil poslanec 1964. leta. Komisija za nadzorstvo nad volilno kampanjo je sporočila, da se bo lahko uprla oddajanju registriranih izjav kandidatov, ali pa jih bo lahko krajšala. To sporočilo je izzvalo številne proteste v političnih in novinarskih francoskih krogih, ker gre dejansko za cenzuro. Senat je zaradi tega po dolgi debati odrekel vsak kredit ustanovi za radiotelevizijo. S tem je radiotelevizija zašla v velike težave, ker ima primanjkljaj 690 milijonov frankov. Za ukrep je glasovalo 108 senatorjev, proti pa 98. Državni sindikat novinarjev pa je v posebni izjavi izrazil bojazen, da bi ta ukrep pripeljal do oviranja svobode izražanja, ki ga novinarjem priznava zakon o thku. Zveza za človečanske pravice je tudi objavila protest proti temu ukrepu in pravi, da si je volilna komisija prilastila pravico do cenzure. Kakor poročajo iz Pariza se je eden od treh kandidatov za predsednika francoske republike poujadist Paul Antier odpovedal svoji kandidaturi v korist kandidatu stranke centra Jeana Lecanueta. Tako bo na volitvah za predsednika države šes: kandidatov. ... in pri nas v Avstriji PARLAMENT PREDČASNO RAZPUŠČEN Pretekli teden je avstrijski parlament imel svoji zadnji dve redni seji, in sicer v sredo in v četrtek. Ta dan je sklenil predčasno zaključiti svojo X. zakonodajno dobo. Za ta predlog so glasovali poslanci obeh vladnih strank in poslanec O lab (b.vši minister). Z istimi glasovi je bil nato odklonjen predlog Liberalne stranke, po katerem naj bi razpust parlamenta toliko odložili, ‘da bi mogli v tem času rešiti vprašanje radijske reforme v zvezi z lansko jesen izvedenim ljudskim plebiscitom, o čemer smo obširneje že zadnjič poročali. Tudi ti dve zadnji seji nista potekali dosti manj burno in viharno kot ona, o kateri smo poročali prejšnji četrtek, in na kateri je bil odobren prehodni proračun za prihodnjih šest mesecev. Sicer pa je bilo opaziti med poslanci bolj ‘tožno razpoloženje, in to menda manj zato, ker so po-sledmjiikrat v tem parlamentarnem zasedanju skupaj, kot pa zato, ker se bo hkrati večje število znanih in vidnih poslancev (nekateri delujejo v tem svojstvu celo že od 1. 1945) poslovilo od. parlamentarnega življenja in dela. Na predzadnji seji parlamenta je bilo na obširnem dnevnem redu (26 točk) več važnih zakonov, med njimi gospodarskih in zakon o finančni izravnavi. Posebno nujna je bila obravnava onih zakonov, katerih veljavnost poteče konec tega leta, ki pa morajo biti podaljšani; to posebno zadene nekatere kmetijske zakone. Pri njihovem obravnavanju je prišlo do zelo živahnih debat in medklicev. NAPAČNA KMETIJSKA POLITIKA? Kot znano, so cene nekaterih kmetijskih proizvodov, kot n. pr. žita, mleka, masla itd., umetno vzdrževane na tej višina, in sicer s pomočjo 'podpore iz državne blagajne. Na gori omenjenem predzadnjem zasedanju avstrijskega parlamenta so nekateri socialistični govorniki precej ostro kritizirali sedanja način agrarnega podpornega sklada (fonda) in so pozvali Ljudsko stranko in finančnega ministra, naj se že vendar odločita za gospodarsko zdrav in socialno pravičen podporni sistem cen kmetijskih proizvodov, kajti vprav smešno je, da n. pr. izvažamo maslo in mleko v prahu po precej nižji ceni, kot pa plačujemo oboje na domačem trgu. Kajti tek sistem ureditve cen, ki se ne ozira tudi na načelo ponudbe in povpraševanja blaga, ne more uspešno delovati. Na isti parlamentarni seji so bili odobreni še nekateri zakonski osnutki oziroma pogodbe, in to enoglasno. Tako n. pr. državni ustavni zakon o ,,mokrih mejah“ med Avstrijo in Jugoslavijo (ne glede na morebitne poznejše spremembe rečnih tokov) im pogodbo med njima glede Skupne državne meje (o izvedbi njene vidljivosti in o zavarovanju). Na ta način je bila meja med obema državama - sosedoma dokončno urejena. NOV URADNIŠKI POKOJNINSKI ZAKON je bil na dnevnem redu predzadnjega zasedanja parlamente, potem ko ga je pregledal in obdelal finančni in proračunski parlamentarni odbor. Glavne ugodne izpremembe novega 'pokojninskega zakona za javne (državne) nameščence, ki bo začel veljati L januarja 1966, so ■sledeče: polno pokojnino, t. j. 80 odstotkov zadnje plače, bodo upravičenci dosegli že po 35 službenih letih (dosedaj ■je bilo v javni upravi potrebno 40 let). Pri nepolnem službovanju bo pokojnina prav-taiko odmerjena po zadnji plači z 8-odstat-nim pribitkom k temu znesku. Uradniki, ki bi morali zaradi bolezni predčasno zapustiti službo, imajo pravico na priznanje dodatnih deset službenih let. Pravtako je važna nova določba, da je vdovam, ki dosedaj niso imele pravice do kakršnekoli oskrbo-vainine po umrlem možu, v novem zakonu na splošno ta pravica priznana, s čimer je popravljena socialna krivica, ki se je do-•sedaj pojavila v mnogih slučajih. To velja tudi za ne po lastni krivdi ločene žene. ZA »STABILIZACIJO« ŠILINGA. -.? Kar naprej — iz dneva v dan — beremo v časopisju in slišimo po radiu lepe besede naših vidnih politikov o nujni potrebi stabilizacije vrednosti avstrijskega šilinga. A vse se zdi resnemu človeku, navadnemu državljanu kot nekaka velika komedija, kajti odgovorni možje v resnici samo veliko govore, storijo pa v tem pravcu le malo ali pravzaprav nič in zato šiling od meseca do meseca izgublja na svoji vrednosti. Naj navedemo le nekaj dejstev, ki kažejo na to oziroma dokazujejo, kako nekateri javni funkcionarji razmetavajo ljudski denar: Podržavljeno industrijsko podjetje Hof-herr & Schranz AG na Dunaju je že zopet v finančnih težavah. Na predzadnjem zasedanju parlamente so socialisti (vrhovni vodja podržavljenih podjetij je zvezni podkancler dr. Pittermann) predlagali, naj država temu podjetju odpiše 20 milijonov, ki jih dolguje državi, vkljub temu, da je dosedaj že dobilo okoli 100 milijonov šil. iz državne blagajne na račun svoje finančne sanacije. Zanimivo, da so tudi poslanci ,Ljudske stranke vkljub ponovni kritiki na račun neracionalnega in neekonomskega upravljanja podržavljenih podjetij glasovali za socialistični predlog im ga odobriti; le zastopnik Liberalne stranke je tek način zapravljanja denarja, ki gre na račun davkoplačevalcev, ostro obsodil. (Da o tej točki parlamentarnega posvetovanja n; koroško glasilo Socialistične 'Stranke v četrtek ničesar poročalo svojim bravcem, nas seveda ne čudi, ker bi to bila zopet ena „črna točka" za prihodnjo volilno propagando!) Nadalje smo brali te dni — kar ostanimo iše pri podržavljenih podjetjih! —, da so tovrstna podjetja prejela od dneva podržav-iljenja do sedaj že nad 3 im pol milijarde šilingov, medtem ko je njihov lastnik, re- SLOVENCI dama in pa S1 ne hi »Gor čez izaro" za senatorja Lausheta Ta mesec (v novembru) obhaja ugledni senator Združenih držav Frank Laushe 70 let življenja. Izšel je iz slovenske družine, ki se je izselila v Ameriko z Dolenjskega. Mož je bil nadarjen fant in je študiral ter se kmalu pokazal v javnem življenju v mestu Clevelandu, kjer je ogromno slovenskih naseljencev tako izpred prve svetovne vojne, pa tudi izza zadnje svetovne vojne Postal je župan mesta Clevelanda in potem celo guverner države Ohio, ki je ena pomembnih držav TJ. S. A. Pozneje je kandidiral za senatorja in zmagal že večkrat ter postal v senatu Zotuženih držav vodilna osebnost. Na mestu se je posebno izkazal, ker je vedno zastopal jasno smer tudi v vprašanju komunizma. Pozna razmere pri nas in zato ve marsikaj več kot drugi senatorji, ki gledajo le na trenutne trgovske in gospodarske koristi Združenih držav. 10. oktobra je slavilo v Clevelandu ..Društvo katoliških borštnarjev” svoj zlati jubilej. Udeležil se ga je tudi senator Laushe. Prisostvoval je jubilejni proslavi in slavnostnemu banketu, na katerem je tudi spregovoril. Govoril je v prijetnem dolenjskem narečju, kakor se ga je naučil od svoje mame. Začel je takole: »Kadarkoli pridem sem, me žene srce, da bi vam govoril v lepi knjižni slovenščini, pa ne moreni.. .” Ko je potem govoril o Slovencih, je dejal, da so veren narod in da zato ne bodo propadli. Končal je s pozivom, da naj rojaki zaupajo in verujejo v vse lepo in dobro, ki je vsajeno v človeško dušo. Slavje tega jubileja so lepšali pevci pevskega zbora Korotana, ki je v Clevelandu odličen pevski zbor. Potem ko so odpeli, kar je bilo na programu, so senatorju Laushetu v počastitev ob 70-letnici zapeli še pesmi „Gor čez izaro’ in ,,V gorenjsko oziram se skalnato stran”. Pesmi so Lausheta do solz ganile. Brisal si je solze. Kot otrok se je razjokal pred vsemi. A ne le njemu, tudi vsem drugim gostom (čez 400 jih je bilo v dvorani) je šla Korotanova pesem do srra. Pohvala slovenske povesti iz New Yorka S septembrom je na Kolumbijski univerzi v New Vorku prevzel profesuro za slavistiko, in sicer za jugoslovanske jezike in njih slovstvo, mlad slovenski profesor dr. Rado Lenček. Te dni se je oglasil z univerze svojemu prijatelju ptof. dr. Metodu Turnšku. Pravi, da je še do konca avgusta delal na univerzi of Illinois, v septembru pa je začel garati na Kolumbijski univerzi. ,,Iukaj se še ne vidim iz začetniškega garanja. Vendar upam, da se privadim. Oba z ženo sva z velikim zanimanjem prebrala Vašo »Božjo planino”, višarsko povest, ki ste nama jo poslali. Tematika je sijajna, problem zanimiv, zgodba napeta, pripoved lagodna, poljudno povestvovanje! V zgodovinski povesti morete z vsakomer tekmovati. Imate več povedati kot kdor koli drug. Rad bi govoril t Vami o nekaterih literarnih problemih. Morda se vidiva k letu. Prav lepo pozdravljam”. publika Avstrija, prejela od njih v obliki dividend le 1 in pol milijarde šil.! Te dni smo brali v enem izmed celovških dnevnikov kritične pripombe na račun poslovanja pri Koroški pokrajinski bolniški blagajni, med drugim to, da je šel eden od ravnateljev s predsednikom zavoda in podpredsednikom Avstrijske delavske zveze v Nemčijo nakupovat razne pisarniške stroje — torej trije visoki funkcionarji, toda nobeden izmed njih strokovnjak za nakup takih strojev! Prav tako vzbuja ne vol jo dejstvo, da omenjeni ravnatelj zaposluje kar štiri tajnice, medtem ko je pri odpravljanju strank pomanjkanje osebja; enako tudi to, da se on vkljub svoji zelo visoki mesečni plači (baje okoli 12.0001 šil.) vsak dan vozi s službenim avtom do svojega bivališča ob Baškem jezeru. Pravtako se šušlja o nekih nepravilnostih, storjenih po zdravnikih-rentgenologih v zvezi z obračuni opravljenih presvetlditev, ki jih predlagajo omenjenemu zavodu. Že več dni zanima javnost, pa tudi sodišče, slučaj neke lekarne iz Labotske doline zaradi njenih mahinacij pri obračunavanju zdravniških receptov s Koroško bolniško blagajno, katera je oškodovana za nekaj milijonov; dejansko pa ne trpi škode ona, temveč bolniški zavarovanci oz. vsa' javnost, ki upravičeno vprašuje odgovorne, kje je kontrola, da morejo teki brezvestneži tako dolgo izvrševati svoje temne posle na škodo ljudstva. To je le nekaj primerov nepravilnega in nepoštenega poslovanja; ob priliki se bomo pri tej nehvaležni nalogi spet nekoliko po-, mudili in nakazali, kje bi bilo možno delno najti vire varčevanja z javnim denarjem'.' Feliks J. Bister Ob 100-letnisi rojstva dr. J. Kreka učitelja slovenskega naroda „Ne boj se! Suženjstvo je veleizdaja, ker izdaja človeka, cbitelj, narod im s tem tudi državo." (dr. J. E. Krek) Pisati o dr. Janezu Evangelistu Kreku ob stoletne! njegovega rojstva ni samo navadna kulturna obveznost slovenskega kronista, temveč neizbežna naloga, več — dolžnost! Slovenski narod, če ne bi bil poznan po tem, da zanemarja spomine na svoje ve- L.vaae duha, bi moral že davno proglasiti 27. november za narodni praznik. Ob Krekovi 50-tetnici se je v Ljubljani samo delavski list „Naša moč" spomnil pravočasno toga dogodka. Knjiga „Ob 504eitnioi dr. Janeza Ev. Kreka" je izšla šele 1917. leta! Tega dne leta 1365 se je namreč pri Sv. Gregoriju nad Sodražico na Dolenjskem rodil 28-letnemu učitelju Valentinu Kreku in njegovi 21-letmi ženi Mariji, roj. Stupica, prvo-TOjenec Janez. No, Škof Anton Martin Slomšek je svoje ljudstvo prav dobro poznal, ko mu je pretil: ,„Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vrli naslednik biti ne zasluži!" Vprašanje narodno-kulturnega praznika? Morda bo kdo dejal, da bi za ta praznik bil primernejši rojstni dan Prešerna, Cankarja ali celo starega Trubarja. Saj misel 'kot taika je brezdvomno na mestu. Italijani so ravno zdaj praznovali z največjo slovesnostjo rojstni dan velikega Danteja. Tako je seveda potrebno, da odgovarjamo na vprašanje, zakaj pri Slovencih ravno Kreka? Na drugi strani je dejstvo, da se Prešernov rojstni dan v Sloveniji itak že v tem smislu praznuje. Odgovor bi bil lahko kratek, ker je pač Krek bil zares prvi »učitelj slovenskega naroda". Toda s tem odgovorom se nočemo zadovoljiti, ker bi marsikdo imel ga za frazo. Našo trditev naj objasni in utemelji naš članek. Razpravljati hočemo o človeku dr. Janezu Ev. Kreku, ne da podamo vse važne in najvažnejše točke iz njegovega žaljenja in dela od zibelke do groba, temveč okviru časopisnega prispevka bolj odgovarjajoči obliki, da namreč osvetlimo v raznih smereh njegovo življenjsko delo. Zapisan bomo, kar se nam zdi važno, važno zdaj --v določenem času in položaju. Prof. Ivan Dolenec, zaslužni Krekov biograf, je zapisal v svojem temeljitem članku v Slovenskem biografskem leksikonu (I/ 559-565) o Kreku, da je bil »sociolog, politik, organizator, pisatelj in časnikar". Ni drugega Slovenca v celem leksikonu, kateremu bi bilo dodeljenih isto število poklicev kakor Kreku. In vendar bomo videli, da je vsaka označba docela upravičena, da ni samo prazna šifra, napisana od roke posameznika, ki se sme ponašati, da je bit »Krekov sodobnik" in to ne samo slučajno, temveč aktivno. Vsekakor se zdi bralcu, čudno, ko zazna, da bi Krek moral vse to postati v svoji razmeroma zelo kratki življenjski dobi od niti dopolnjenih 52 let. (Krek je umrl 8. oktobra 1917 v Št. Janžu na Dolenjskem. Že samo dejstvo, da ga je smrt vzela slovenskemu narodu, ko je potoval v njegovi službi kot narodni poslanec in v misiji za boljšo im lepšo bodočnost svojega Irudstva, priča o požrtvovalnem in nesebičnem delu narodnjaka Kreka. Hiša, v kateri je Krek umrl, šentjanško župnišče, je bilo sicer v zadnji vojni zrušeno, a spet znova postavljeno, toda spominske plošče na žalost ni obnovil do danes nobeden. Prvotna plošča se je zgubila! »Omnia omnibus" si sicer Krek ni formalno izbral za svoje življenjsko geslo, amprak resnično dajal vsem vsega, kar je imel, v prvi vrsti pa je radodarno delil iz svoje bogate duhovne zakladnice. Krek — politik in sociolog Pet lat po svoji promociji za doktorja bogoslovnih ved na dunajski univerzi se je dr. Krek leta 1897 spet vrnil na Dunaj, a tokrat kot narodni poslanec v državnem parlamentu. Marčne volitve 1897. leta so precej, spremenite 'notranjepolitični položaj v monarhiji, ker so 'do tedaj močni nemško-liiberaid zgubili lepo število svojih glasov in ipadli od 114 na 77 mandatov. Pridobili so krščanski socialisti in socialdemokrati. Toda tudi južni Slovani so dodali svojim 24 mandatom od 1891. lata pet novih. Začela se je tako zate' razgibana doba še mladega in precej nerazvitega avstrijskega parlamentarizma. Vladni kabineti so se menjali kakor aprilsko vreme. Še novembra leta li&97 je moral odstopiti ministrski predsednik grof Kazimir Badeni, sledil mu je Pavel pl. Gautsch, a njega je že marca 1898 nadomestil grof Franc pl. Thun, ki tudi ni mogel vpeljati red in mir. Delo v parlamentu je bilo skoraj docela onemogočeno. Ce niso ovirali ravno Nemci z metodo obstrukcije i(mot!ibi' govornike aM sam namenoma dolgo in brez 'posebne vsebine govoriti v parlamentu), so to delali Čehi. Tako je sam cesar Franc Jožef I. dejal o svojem parlamentu maja 1900: »Postali smo v zasmeh vsemu svetu, da je res sramota." Vzrok temu ipa je 'bilo 'treba iskati pri vladnih in dvorskih krogih, celo pri cesarju samem, ker vsi skupaj niso pokazali dovolj razumevanja za potrebe in pravice svojih 'Slovanskih narodov. Poteg tega je hiša na Ringu postala tedaj tudi priljubljena arena za marsikatere duhovne dvoboje in bitke med katoliškimi 'konzervativen ali ,yultra-montani", kakor so jih še imenovali, ker so Likovna umetnost: JANEZ BERNIK V »GALERIJI 61“ V »Galeriji 61“ so v torek odprli razstavo mladega slovenskega slikarja Janeza Bernika iz Ljubljane. Umetnik razstavlja: olja, gvaše, radiranke in skulpture. Razstava v »Galeriji 61“ (Bahnhofstr. 24, V. nadstropje) je odprta do 7. decembra, od ponedeljka do petka popoldne od 16. do 19. ure. jim nasprotniki očitali, da gledajo čez gore (lat. mons : gora) v Rim in se ravnajo samo po rimskih, torej papeških direktivah, in njenimi napadalci', pristaši Schonerer-jevega pirotiioeikvenega gibanja pod znanim geslom »Los von Rom!“. Mladi dr. Krek pri vseh teh bojih ni stal ob strani, kajti on je v času svojega študija na Dunaju spoznal vse različne duhovne struje. Tedaj je naletel na Vogelsangove ideje krščanskega socializma, ki jih je z veseljem osvojil za svoje lastno življenjsko delo. Ravnotako pa je Krek v tem 'času temeljito proučil nasprotne tendence, bodisi nemški nacionalni liberalizem ali dialektični materializem (marksizem). (Dalje prihodnjič) Slovenoi razkropljeni po vsem svetu Prihodnja nedelja je »izseljenska nedelja," ko se Slovenci po vsem svetu spominjajo svoje domovine pa tudi po vsem svetu raztresenih rojakov in rojakinj. Slovenski kraji so sorazmerno gosto naseljena dežela, če pomislimo, da zavzemajo večinoma hribovit, delno srednje in celo visokogorski svet ter sorazmerno malo plodnega ravnega sveta. Ko se je njihovo prebivalstvo v drugi polovici preteklega stoletja začelo hitreje množiti, je bilo premalo zemlje, da bi mogla preživeti vse in zagotoviti vsem primeren obstanek. Odvečna delovna sila, ki n! mogla najti zaposlitve doma, ne v bližnjih mestnih naseljih, je šla za delom in zaslužkom na Hrvaško, v Avstojo, pa tudi na Nemško, v Francijo In končno preko morja v daljno Ameriko. Pred drugo svetovno vojno smo računali, da je raztresenih po svetu preko pol milijona slovenskih ljudi, od tega nekako 400 tisoč v Ameriki, ostanek pa v Nemčiji, Belgiji, Holandiji dn Franciji. Glavni izseljenski tok v Združene države je bil zaključen s prvo svetovno vojno. Med obema vojnama je prišlo sorazmerno ■le mate 'Slovenskih ljudi v Združene države. Nov tok s 50.000 ljudmi ise je usmeril sem znova po drugi svetovni vojni. Večji del te množice je našel nova domo-'vanja v Argentini, manjši v Združenih državah in Kanadi ter celo v daljni Avstraliji. Danes menda ni dežele, kjer ne bi živel kak Slovenec. »Zveza Slovencev v inozemstvu" slika ne- kako takole naselitev Slovencev v raznih državah Evrope. Na Angleškem jih naj bi bite okoli 750, v Belgiji: okoli 2500, v Franciji oko1!1: 30.000, v Holandiji okoli 600, na Nemškem 6000, na švedskem 500, v Avstriji in Italiji (izseljencev, ne Slovencev na strnjeni slovenski zemlji) po nekako 10.000. Družin je največ na Angleškem, v Belgiji, na Holandskem in v Franciji, fantov lin mož v Nemčiji in v Franciji. Dekleta so povsod, toda v veliko manjšem številu, ker 'Sorazmerno manj beže preko meje v tujino kot moški. Starostno razmerje je zelo različno. V Angliji, Avstriji in Italiji, Belgiji, deloma Franciji, Zlasti pa v Holandiji prevladuje srednja življenjska doba 40 do 50 tet. Mlada generacija živi v Nemčiji in deloma v Franciji. Vzroki 'izseljevanja so različni, pred dru-gO' svetovno vojno so bili pretežno gospodarski, po njej pretežno politični in v novejši dobi poliitično-gosipodarski. Največ so se ljudje nekdaj selili 'iz okolice Celja, iz Prekmurja, iz Slovenskega Primorja, iz Suhe krajine, iz Bele krajine in s Krasa, so-(E>alje na naslednji strani) I Kmalu že si boš izbral, I kar boš za Božič daroval! KOROŠCI - kupujte vedno le v domačih trgovinah I Die Karntner Slowenen Eine Stellungnahme zur Studie Dr. Theodor Veiters iiber das Minderheitenproblem in Kamten Dr. Veiter hrt auch, wenn er behauptet, daB die Slowenan ohne politische Organi-sation waren, demn der Veirein »Slovensko katoliškoHpoliitečno in gospodarsko društvo ’2a Slovence na Koroškem" wurde nach dier Volksaibstimmung wieder errichiet und ©s stimmt auch nicht die Behauptung, daB '®tit der Auflosung der siloweniischen Partei Šm Standestaat sich die s:lowenische Partei !^n den silowenisichen Kulturvcrband umge-wandeilt hatte. Bereits 1908 wurde als Zentrale alfer ^loAvenischen lokalen Biidungsvereine die »Slovenska krščanska socialna zveza" (Slo-Wemi;ischer chrisitilich-sozialer Verband) von Lh. Lamibert Ehrlich, dem damaligen TheologieprofeiSiSor am Priestersemi nar in Klagenfurt, gegrundet. Allerdings wurde der Name des Verbandes 1937 in den Namen »Slovvenischer Kulturverband" abgeandert. Wahr'end der Verhandiung um den oster-'reich'ischen Staaitsvertnag hatte der dama-osterreichische AuBenminister Dr. Karl Gruber in Moslkau ausdrucMich ^kl iir t, daB im zweispraidhigen Gelbiet Karntans eine musitergultige Losung des Schulproblems durch die zwe!iispracbige Schule geschaffen wurde. Diese Darstei-iung gab der AuBenminister vor einem internationalen Forum und normalenveise 'y3re daraus fiir die osterreichische Regie-rt®g die moralische Venpflichtung envach- sen, an dieser Losung fastzuhalten, und si e nicht im Veroirdnungisvrage zu Mquidieren. Eine volMg irrige Behauptung bningt Dr. Veiter in der Nummer 39 der »Furche", wo er sehreiibt,- daB bis 1920 in Klagemfurt eine sfotvenisehe private Lehrerinnembil-dungsanstalt bestand. Dr. Valter scheint dies mit der damalls von den Uršul inen ge-fuhrten Lehrerinnanibiildungsamstalit zu ver-.weehiseln. Desigleichen stimmt auch die Behauptung nicht, daB beim bischoflichen Ordinariat eine sJov/emiische AbteMung bestehe, und daB in zwei Kirchen in Klagenfurt aus-schlieBlich glowen'i’Sch gepredigt werde. Dem Slotvemem in Klagenfurt steht lediglich die neue Priesterhauskirche in der Tarvi-ser StraBe sonntags von 9—10 Uhr zur Verfugung. Wenn Dr. Veiter baziiglich der slovveni-schen Priester feststallt, daB ste in der Be-volkerung EinfluB genieBen, so konnen wir diese Tatsache nur darauf zuriickfuhren, daB diese Geistlichen aus der bodenstandi-gen Bevollkarung stammen, mit dieser in 'Leid und Freud verbunden waren und sind, daB ste nicht Beamte sind, sondam sich ifur die Vollkshildung und auch fiir die wirtsehaftliehe Salbsthilfe der Slowenen groBe Verdienste erworben haben. Wenn zur Zeit der Monarchie wegen des Priesterman-igeis in Kamten eine gevrisse ZahI von Theologen aus der Steienmank und aus dem tschechischen Lebansraum nach Kamten ziuvvandenten, so miissen wir auch fest-halten, daB eine solehe Zuwanderung aus dem deutschen Reich fesitzustelien ist. Wir glauiben aber schon festhalten zu mussen, daB der ®loweniKche Priester dem Verlan-gen nach der deutschen Predigt entsprach und entsprieht, wenn dtesem Verlangen re-'ligiose Motive zu Grunde lagen und liegen. In seinen vveiteren Ausfiihrungen brdngt Dr. Veiter eine ganze Reihe von Betepielen mustergUltiger Losungen von Minderhea-tenproblemen, so vor allem in Finnland und an der deutsch-danischen Grenze und empifiehlt auch bei der Behandlung von bsterreichischen Volksgruppen GroBziigig-keit im Interesse čsterreichs und im In-teresse der Volksgruppen selbst. Was liber die Einstelliung der osterreichisohen GroB-parteien zur Minderheit in der Studie Dr. Veiters ausgesagt wird, mag wohl st.mmen. Selbstverstandlich bestimmt die Linie der Partei diese selbst, nicht aber die Minderheit. Wenn man noch ein Wort zur Frage der Zahl der Slowenen sagen wollte, so iiber-raschen uns die Berechnungen Dr. Veiters, weil ste nicht stimmen konnen. Die Volksabstimmung 1920 ergab allein in der Zone A fiir Osterreich 22.000 fiir Jugoslawien 15.000 Stimmen. Wenn wir dte Volkszahlungsergebnisse, die nur das Gebiet, das zur Republik Osterreich gefalten ist, beriioksichtigen, so erge-bem sich nach der Zusamrnenstellung von Dr. Veiter: 1910 65.024 1923 37.224 1934 26.700 1939 liber 45.000 1961 10.524 Slowenen. Dr. Veiter errechnet in seiner Studie 13.000 — 14.000 Slowenen. Schon allein die Schiilerzabl am sioweni'Schen Gymnasium — im dtesem Schuljahr sind nahezu 400 Schiller eingesehrieben — widerspr.eht dte-ser Zahl vollkommen, denn es miiBten ja 3% der gesamten skmenisehen Bevolke-rung das slovvenische Gymnasium besu- chen. Tatsachlich aber besuchen in Kam- ten ca. 0.75% der Bevolkerung Gymnasien und Realgymnasten, das ware auch an-nahernd die Basis fur dte Errechnung der Slowenenzahl. Fiir jeden denkenden Men-schen ist es wobl einleuchtend, daB hier ein Zahlenspiel vorliegt, das nicht ener-gisch genug abgelehnt werden kann. Es ist unsinnig zu behaupten, daB in Karaten heu-te 100.000 S!owenen leben, genau so unsin-nig aber ist es, von nur 10.000 Slowenen zu sprechen. Irgandvro in der Mitte wiirde man der Wahrheit am nachsten kemmen. Aus dem Literaturverzeicbnis ist aber eindeutig zu ersehen, daB es bei der Studie Dr. Veiters uber die bsterreichischen Volksgruppen um eine emst zu n eh m en de Arbeit geht. Noch ein SchluBvrort zur groBen Auf-regung der nationalen Herren. Es ist gewiB erfreulich, daB ste durch die zabit eichen Telegramme an dte Regierung und an dte Parlamentarier unserer Post unter d:e Arme greifen, aber eines konnen wir dlesen Herren versichern, ste werden die Sk>wenen nicht zum Verstummen brdngen. Dr. R. M. ^ Naše pr?reditve DOBRLA VES Naše zadružništvo VABILO •na 'pretresljivo dramo iz narodne preteklosti PLAVŽ. Igrajo, pojejo in rajajo Selani. Prireditev bo 8. decembra 1965, ob 2. uri popoldne v Mestnem gledališču v Celovcu. Predprodaja vstopnic pri Dušnopastirskem uradu v Celovcu, V.iktringer Ring 26, tel. 53-48. Vsi prisrčno vabljeni! ABSOLVENTKE GOSPODINJSKIH ŠOL! Prisrčno ste vabljene, da se udeležite srečanja, ki bo v Št. Rupertu, 28. novembra, ob dveh popoldne z običajnim pisanim vzgojno-poučnim, kulturnimi in zabavnim sporedom! Na svidenje! Pričakujemo vas! Vabi odbor Zveze absolventk gospodinj-siklih šol. uiiiiiiiiiiiiiitiimmiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiimm!i PESNIK IN PISATELJ CVETKO GOLAR UMRL Na svoji domačiji v Ljutomeru, jo v 87. letu starosti umrl v petek, 19. novembra, po daljši bolezni pesnik in pisatelj Cvetko Golar. Cvetko Golar se je rodil 4. maja 1879 v Gostečah pri Sori. O pokojnem pesniku bomo povedali prihodnjič nekaj več. Slovenci razkropljeni po vsem svetu (Nadaljevanje s 3. strani) raeroemo mata pa iz Gorenjske im večjega dela Štajerske ter Koroške. Izseljevanje še ni ustavljamo, teče dalje iz leta v leto, ljudje beiže v tujino, ker menijo, da se v tujini veliko boljše živi. Danes odhajajo tudi v Avstrijo, kjer naj bi se nabralo že do 35.000 Blovaniskšh ljudi, če ne celo več. Točnih 'Številk še nriso dognali. Novi izseljenski rod je razgiban, prožen m se naglo prilagodi svetu. Hitro se nauči tujega jezika in se skuša vživeti v nove razmere. Valčka večina izseljencev ima le osnovno fiota, to velija zlasti za one izpred druge svetovne vojne. Po tej je odšlo v tujino tudi večje število slovenskih ljudi s srednjimi in visokimi šolami, ki se postopno uveljavljajo v svojih pokLioih. Imamo celo vrsto slovenskih zdravnikov, univerzitetnih profesorjev, inženirjev in drugih strokovnjakov na primer v Združenih državah in v ^Kanadi, v manjši meri tudi v posameznih deželah Evrope im v Avstraliji. Ponekod 'so si slovenski izseljenci organizirali slovenske šole in tečaje za svoje otroke. Take šole obstoje v Severni Ameriki, v Argentini, v Avstraliji, pa tudi v Angliji in Franciji. Slovenski izseljenci na splošno dobro zadolžijo, ker so znani kot pridni in sposobni delavci, pa naj bodo že v tovarnah, v obrtniških delavnicah, na polju ali v pisarnah. Kjer so se Slovenci naselili, so si ustano-qrŽM svoja društva, družabna, 'prosvetna in pevska, začeli graditi narodne domove in ustvarjati slovenske fare. Vrsta listov im časopisov vzdržuje vezi STARI GRAD NAD MALOŠCAMI (Poroka) Bilo je 9. novembra 1903, ko so se pri Bukovniku pri Starem gradu odpravljali s svojo nevesto Micko v Št. Peter k poroki. Tu jo je pričakoval s svojimi svati ženin Jože Sticker. Pokojni gospod župnik Matej Ražun je blagoslovil to zvezo in izročil na-rodno-versiko izročilo štfkrove hiše mlademu paru, da ga čuvata kot zenico svojega očesa. Zvesto sita izpolnjevala svojo nalogo. Dva meseca po smrti rajnega Šticker-•ja, tedanjega ženina (umrl je 20. februarja 1942) je bil sin njegov, tudi Jože po imenu, izseljen v dokaz, da je oče zvesto čuval svetinje svojih prednikov in ju zvesto izročil svojemu sinu. In bilo je 17. oktobra 1965, ko so se pri Starem gradu nad Maloščami zopet odpravljali v Št. Peter k poroki. Cvamcgarjev Han-zej Truppe je zbral svoje svate in se pripeljali, da povede Štifcrovo Micko, vnukinjo rajnega Štllkrovega očeta, tedanjega ženina, pred poročni oltar podružne cer- kve sv. Patra in da jo odpelje na svoj dom pri Starem gradu. Napolnili smo cerkev, da bi se udeležila poročne svete maše, ne zato, da bi pasli svojo radovednost, ampak da bi s svojo udeležbo dali nevesti zagotovilo, da smo ji hvaležni za zvestobo farni mladini in za pomoč in delo v njenih skupinah. Kot prošnja nam je vrela pesem iz src, da ne bi pozabila te pesmi in da bi jo posredovala bodočemu rodu na novem domu. V imenu fare je izpovedal zahvalo g. župnik, ki je mladi par poročil. V imenu farne mladine, dekanijskega in pokrajinskega vodstva, katerim je nevesta bila voditeljica, se je zahvalila nevesti Habnarjeva Marta, tačasna farna in dekanijska voditeljica dekliške mladine. Igralci farne igralske skupine pa so se oddolžili .svoji sotrudnici že v četrtek pred poročno nedeljo, ko sc fantje in dekleta obhajali pri Štikru večerjo, slovo. V priznanje nevestinemu delovanju so tudi sv. oče poslala po svojem državnem tajniku, kardinalu Cicognaniju, apostolski blagoslov kot 'poroštvo obilnega božjega blagoslova mlademu paru na skupno živ-Ijenijisko pot. Poroke sta .se udeležila 'tudi oba gospoda Krištof, da želita .svoji primicijski nevesti, oziroma duhovni sestri, vse dobro na novo pot. Le eden je manjkal, prerano umrli oče neveste, dobri Štifcrov atej. V jutranji med slovenskimi izseljenci v posameznih deželah, pa tudi med izseljenci v raznih deželah in na raznih kontinentih, kot je temu dokaz prav dnevnik ..Ameriška domovina", ki izhaja v Clevelandu in mesečnik „Naša luč", ki izhaja tu v Celovcu. uri poročne nedelje mu je nevesta-hčerka položila 'sveže rože na grob in prižgala blagoslovljene sveče. Če ji ni zaigrala solza v dekliških očeh, ko se je poslavljala od .greha kot dekle? Gotovo je 'ponavljala besede, ki .so jih v žalosti da’ii Šbiickerjevi kot bodrilo sebi na nagrobni križ: „Duh Vaš, oče, biva med nami, v težkih urah stojte nam ob strani!" Želimo, da bo ta duh ateja in deda in pradedov .spremljal Micko na novem domu v novem okolju v novem času ... V Ratečah pri Ločah so se svatje zbrali v gostinskem podjetju Mickine svakinje, ge. Uršiičeve, ki je bogato postregla z jedačo in pijačo. Mnogo domačinov je prišlo za svati k Uršiču, da se še ti v družabni skupnosti poveselijo z mladim parom. In zapeli smo našo veselo napitnico: „Kcl’kor kapljic, tol’ko let, Bog Vama daj na svet živet. Živijo, oj živijo, živijo na svet..." SELE (Imamo novega župana) Po smrti Simona Ogrisa smo sedaj dobili novega župana. V petek, 12. novembra, je bil za župana izvoljen g. Herman Velik, šolski vodja na Z vrhnjem Kotu. Tako je po dolgem času zopet župan iz Kote. Pred 70 do 80 leti je namreč bil župan Janko Kelih, pd. Zvrhnji Mlečnik na Kotu, pred njim pa njegov sosed Primož Mlečnik. Takrat je rabil župan do občinske pisarne dobri dve uri in je moral pot prehoditi peš in po dolgih klancih navzgor in navzdol. Seveda je bilo takrat občinskih poslov mnogo manj kakor sedaj in ■ni bilo treta po uradnih potih biti v pisarni kakor sedaj. Novi župan pa more z avtom po lepi cesti prav lahko v občinsko pisarno, poleg tega je pisarna z Z vrhnjim Kotom tudi zvezana s telefonom. Novega župana čakajo brezdvomno težke naloge. Zato pričakuje domače prebivalstvo pri izvrševanju njegovih dolžnosti upravičeno zasledovanje poti, ki naj bo v korist vsem občanom. PODRAVUE — SKOČIDOL — VVERNBERG (Ljudski misijon) Od nedelje, dne 24. vinotoka do 1. Isto-pada (svinsveti — nihče ne prav: „vsi sveti") je bil pri nas po dvanajstih letih zopet slovesni farni ljudski misijon. Vodila sta ga č. g. dr. Jakob Kolarič CM iz Št. Jakoba v Rožu, redovnik, ter Franc Brumnik, rektor doma Duhovnih vaj v Tinjah. Farani so popred prejeli v vseh 11 vaseh tiskane sporede svetega mišljena z navedbo časa, govorov, pobožnosti An tudi jezika pridig. Bito je namreč 30 pridig, oziroma nagovorov v nemščini in 21 v slovenščini. Misijonarja site opravila to duhovno naporno delo z veliko umnostjo, duhovitostjo, točnostjo, vzornostjo in potrpežljivostjo ter govorniško spretnostjo. Pobožnosti z misijonskimi premišljevanji so. ibile v cerkvi misijonskega reda CPS v Werabergu, v skočidolski farni cerkvi in v podružnici v Podravljah. Na večer je oh dnevnem sklepu zvonil misijonski zvon in teko opominjal navzoče in odsotne vseh vasi k molitvi in pokori. Vsi so ga slišali, a ne vsi poslušali! Mnogo je bilo gorečih in stanovitnih, nemalo pa tudi hladnih, nepristopnih. Težo dni ste nosila za nas vse pobožne in hladne, v veri trdne in v veri omahljive preč. g. misijonarja. Končno ste podelila udeležencem ljudskega misijona tudi papeški blagoslov s popolnim odpustkom pod navadnimi pogoji. Kdor se tega izredno milostnega časa ni udeležil, je zamudil, oziroma ni pridobil raznih dobrih in zaslužnih del za dan smrti, sodbe in vso večnost. Vsak kdor je bil zraven, se bo veselil, kdor pa je iz nemarnosti izostal, naj bi pa to brezbrižnost zdaj obžaloval! S tedeumom (zahvalno pesmijo) so ti osmeri milostni dnevi odšli od nas v preteklost. Da bi delovali tudi še v bodočnost! Misijona se je s spodbudnim pismom iz Rima spemmii tudi naš prevzv. škof dr. Jožef K&stner. Ob priliki svojega obiska v Ljubljani na povabilo Izvršnega sveta Slovenije so bili sprejeti predstavniki koroških Slovencev tudi od avstrijskega generalnega konzula, dvornega svetnika dr. Riesenfelda. (Na sliki v sredini na desni) Letos obhaja hranilnica An posojilnica v Dcibrli vesi svojo 75-Ietn:eo obstoja. V nedeljo 28. novembra 1965 boste občni zbor in proslava. Ob tej priliki naj napišemo za naše bralce nekaj o zadružništvu. Zadružna ideja je starejša od zadružnega zakona. Najbrž je zadruga najutarejša oblika skupnega gospodarjenja. Na-sterej-£a kreditna zadruga v Avstriji je naša Hra-nilinica in posojilnica v št. Jakobu v Rožu. Kako nastane zadruga? Ako se večje število ljudi zbere in zedini, da hi sii skupno pomagali med seboj nastane zadruga. Kot vsako podjetje teko rabi tudi zadruga svoj osnovni kapital. Pri delovnih zadrugah je to predvsem zemljišče ali so to stroji. Te dobrine dajo člani kot svoj delež. Pri kreditnih An blagovnih zadrugah se deleži vplačajo v gotovini. Ako ima zadruga 100 članov in vplača vsak član 1000 šilingov ima potem zadruga 100.000 šilingov kapitala. Ta denar lahko posodi svojim članom ali ga porabi za nabavo blaga, n. pr. gnojil ali semenja; to blago da potem članom do žetve na kredit (na upanje). Iz tega primera je razvidno, da še tako visoki deleži ne zadostujejo, da bi imela zadruga dosti denarnih sredstev. Zato jemljejo kreditne zadruge hranilne vloge ne samo od članov, ampak tudi od drugih in jim plačajo zato še obresti. Ni vedno tako,, da bi dobil za vložen denar obresti, n. pr. ako vložiš kot tujec pri švicarski tanki, ne dobiš obresti, temveč moraš celo nekaj plačati, da ti tvoj denar shranijo. Vsak vlagatelj pa vloži denar le tam, k'er mu jamčijo da bo dobil denar tudi nazaj. Člani naših hranilnic in posojilnic jamčijo s svojim celotnim premoženjem — po razmerju deležev — za vse obveznosti zadruge. Blagovne zadruge imajo omejeno jamstvo. Te zadruge dobijo kapitel tako, da člani oddajo svoje pridelke zadrug: An šele ko jih ta vnovči, dobijo plačilo za to. Iz tega je razvidno, da mora biti postavanje zadruge pravno urejeno. Predvsem pa tudi razmerje med člani. Zato si zadruga ob ustanovitvi določa pravila — to je pogodba med zadružniki. Ta pravila sme spremeniti zopet le občni zbor — to je zbor vseh članov. Ker pa ne morejo biti pri upravljanju zadruge prisotni vsi člani, izvoli občni zbor iz svoje srede upravni odbor, ki vodi zadružne posle po trgovsko-gospodarsikih načelih. To se prav;, kar je v korist zadrugi, sme odločati upravni odbor sam, kar bi pa obremenjevalo ali oslabilo, pa le s privoljenjem občnega zbora. ■Člani zadruge volijo v upravni odbor — ki mu načeluje — samo može, ki imajo gospodarske izkušnje in ki poznalo tudi ustrezne zakone. Med nje spada seveda v naših zadrugah tudi poslovodja, na katerem leži največ skrbi. Pred vojno smo imeli namesto sedanjega upravnega odbora načelnike, ki so vodili posle zadruge. Enako imamo st daj namesto računskega pregledovalca cel nadzorni odbor. V tem so predvsem izkušeni VABILO HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBRLA VES vabi vse člane in prijatelje na proslavo v nedeljo, dne 28. novembra 1965 z nasllednjim sporedom: ob 8.30 uri sv. maša zadušn ca za umrle člane v farni cerkvi; ob 13.30 uri občni zbor v hotelu Rutar; ob 15.00 uri jubilejna proslava z nastopam pevskega zbora in kulturnim programom v hotelu Rutar. Upravni in nadzorni odbor. zadružniki, (ki nadzirajo delo upravnega odbora in morajo o tem .poročati občnemu zboru. Pravila zadruge so strogo navodilo za postavanje zadruge. Pravila in upravni odbor zadruge se morajo vpisati v register pri trgovskem sodišču. Celotno poslovanje zadruge nadzira deželna vlada, oziroma zato poverjena revizijska organizacija. Pri nas je to zveza slovenskih zadrug, s sedežem v Celovcu. Kakor je navedeno zgoraj, jamči vsak član za zadrugo v 'razmerju vplačanih de- fežev. Zato imajo člani, ki imajo več deležev pri glasovanju več glasov, vendar me več kot deset. S tem je onemogočeno, da bi bogataš prevladal zadruge. Hranilnica in posojilnica Dobrla ves, registrirana zadruga z neomejenim jamstvom ima precej lastnega premoženja. Posestvo je kupila v prosti pogodbi pod vodstvom prvega načelnika g. Šumaha še pred prvo •svetovno vojno. Sicer ni namen kreditne zadruge imeti zemljišče, vendar je to dodatno jamstvo za člane in vlagate'j e. Pri hranilnici lahko vsakdo naloži svoj denar. Hranilnica opravlja tudi prenakazila denarja. Posojila pa lahko dobi le Član zadruge. V zadrugo je treba pristopit; pravočasno in ne šele tedaj, ko si v stiski. .Kdor vlaga svoje prihranke pri domači hnanllinici, pomaga njej in s tem tudi drugim — ta ima tudi predpravico da bo njemu zadruga pomagala. Ako potrebuješ posolilo, moraš pravočasno vložit1 prošnjo, ker poslovodja ne sme sam izplačeva-ti posojil. Predvsem pa poslovodja ne sme sprejemati novih članov, ker je to naloga upravnega odbora. Iz tega je razvidna prednost stalnega članstva. Zato je treba vse to dobro .premisliti in •pristopimo k naši gospodarski skupnosti, kajti v našem skupnem delu je naš skupni blagor! France Rutar S^O V ENSKE ODDA JE V RADIU PETEK, 26. 11.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti zbira Blaž Singer. — Iz ljudstva za ljudstvo. — SOBOTA, 27. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. 18.25 Na dom obujaš mi spomin... — NEDELJA, 28. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 29. 11.: 14.15 Poročila, objave. Kaj smo pripravili? Pregled sporeda, športni mozaik. 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 30. 11.: 14.15 Poročila, objave. Ljubljanski komorni zbor poje pod vodstvom Milka škober-neta. - SREDA, L 12.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 2. 12.: 14.15 Poročila, objave. Dr. Metod Turnšek: Ljudski koledar, Prof. Marijan Rus: Četrtkovo petminutno kritično razmišljanje o svetu in ljudeh. Oglašuj v (tašefn listu! Najlepša božična darila dobite pri urarskem mojstru Gottfried Anrather Klagenfurt, Pauliuchgaase 9 Popravila imrlim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). Lastnik: HANZEJ KOVAČIČ V.ILLACH - BELJAK GERBERG. 6 $ KOVTA-pohištvom si PRAZNIKE olepšat! SPALNICE, 7-delne, breza, Macore......... 6780.— OMARE ZA DNEVNE SOBE v modemi izvedbi, s stekleno vitrano in barom, Polye8ter .... 3760.— OBLAZINJENE GARNITURE, sestoječe iz kavča z avtomatično prestavo in 2 foteljema. Izredna cena! . 3620,— Mize za dnevne sobe, P olyester .................... 960.— Mize za dnevne sobe, orehov furnir ali Polyester . . od 600.— Velika izbira OGLEDAL ZA DNEVNE SOBE • Brezplačna dostava na dom Lastna dobava kredita ® Izdelava tudi po naročilu Prenovitev in povečanje cerkve v Kazazah O blagoslovitvi naše župne cerkve site brali poročilo v zadnji šitevliiiki »Našega tednika". Toda prej je bilo opravljeno o-•grommo dalo in prav je, da ga poznamo in piodem moremo ceniti delo vseh, ki so prti tem sodelovali. Cerkev bo preživela stoletja, obiskovali jo bomo mi in naši potomci, naj vedo, kako in s kakimi žrtvami je bila prenovljena. 19. julija leta 1984 je 'bila zadnja božja služba v farni cerkvi, združena s poroko. Takoj naslednji dan so se naši možje in fantje zagnali na delo, izpraznili cerkev in še isti dan je cerkveni restavrator g. Lutka Arnold odpeljal oltarje v Celovec, g. Rudolf Novak pa orgle, čeprav te še crso bife posebno stare, napravil jih je leta 1906 Franc Grafenauer, pa so bile na našo veliko žalost v takem stanju, da se jih ne splača popravljati. Tako ima sedaj naša cerkev edino napako, da nma orgel. Pa kaj hočemo: ob sedanjih dolgovih si ne moremo privoščiti tako dragih orgel, stale bi vsaj 100.000 šilingov. Bomo morali nekaj časa potrpeti ob harmoniju, pa smo tembolj zadovoljni s pevci in našim organistom g. Florijanom Beceljnom, ki že 40 let igra, poje in vodi cerkveni zbor in upamo, da ga bo še toliko časa, da bo prekosil starost orgel. Tudi tu se je pokazalo kot navadno pri starih hišah: ko začneš popravljati, šele vidiš, kaj vse je še treba popraviti. Najprej smo hoteli cerkev le podaljšati, potem pa se je pokazalo, da bi bila cerkev prenizka, obok premajhen, okna premajhna in ostrešje in streha slaba. Vodilna misel pri povečavi cerkve pa je bila, da naj bo cerkev •enoten prostor, kjer bomo kot v družinski izbi vsi skupaj kot bratje in sestre v Kristusu in ne ločeno po stebrih kot prej, in da popolnoma vsi vidijo oltar, ki naj bo središče, ne le cerkve, ampak tudi vsega našega življenja. Zato je lepo, da v novi cerkvi ni več tistih velikih mogočnih stebrov. Posebnost prenovljene cerkve in kar daje zgodovinsko vrednost, je »Spomin na Brezo", kar .tudi piše na steni kora. Ko je morala Breza umreti din jo je potopila zajezena 'Drava, je v »testamentu" zapustila malo premoženje farni cerkvi, slike na stropu pa naj bodo v kazaški cerkvi večen spomin na rajno Brezo. Zelo umetniško in posrečeno jih je restavrirali ig. Luka Arnold lin pi 'namestil na strop in steno kora in tako v cerkvi kljub prenovitvi zadiha častitljiva starost in domačnost. Restavriral je tudi oltarje 'kakor le on zna, da so sedaj kakor cvetlični šopek lin nos povezujejo 's prejšnjo cerkvijo. Gradbena dela je izvršilo podjetje Hans Primig iz Grebinja. Posebno moramo pohvaliti polirja Jožefa Burgerja iz Gorenč, ki je kot praktičen in 'izkušen marsikaj prispeval, da je cerkev tako posrečena. Bil pa je tudi priden, domač im zelo veren, da mi bil zraven le z glavo, ampak tud1: s srcem. Zato nam je bilo res hudo, da se je letos koncem aprila z avtom smrtno ponesreči!, ko je vanj vlak zavozil. Naj ga Bog tudi za skrbno delo pri naši cerkvi poplača! Novo streho z eterndtoim in žlebove je oskrbela tvrdka Mayerbrugge;r iz Celovca, strelovod podjetje Zdchling iz Celovca, tla v cerkvi podjetje Erbesichnig iz Velikovca, •elektriko Anton Pesjak iz Žirovnice pri Simči vesi, vrata im spovednico Edvard Re-hak iz Simče vesi, ki je pred nekaj leti tudi napravil cerkvene klopi, okna pa tvrdka Leitl iz Celovca. Prav okna s katedralskim steklom dajejo cerkvi prijazno svetlobo tudi v mračnih dneh in tisto veselje, ki naj bo predpodoba nebeškega veselja. Tesarska dela je izvršil mojster Franc Snenc iz Suhe. Načrt prenovitve cerkve je pripravil •škofijski ing. KLinger Klemen, ki sedaj že iz večnosti gleda im se veseli tako uspešno povečane cerkve. Stroški so seveda tako veliki, da bi vas glava zabolela, če bi videli številke. Nekaj je krila odškodnina, ki jo je dala Družba dravskih elektrarn OeDK za porušeno podružnično cerkev v Brezi, prispevata je tudi škofijska finančna zbornica, toda tudi 'farami so mnogo žrtvovali. Zahvalit: se moramo vsem, ki so se tako požrtvovalno lotili sitnega dela — pobiranja prispevkov, pa tudi vsem, ki so darovali. Stroški bi bili seveda še mnogo večji, če ne bi farani tudi sami pomagali z delom pri podiranju, spravljanju lin vožnji materiala, čiščenju cerkve iltd. Veliko pomoč so izkazali možje, ki so sami pobarvali cerkev, posebno pa moramo pohvaliti tiste, ki so se lotili težavnega in nevarnega dela, da so pobelili in pobar- vali zvonik, da ima vsa cerkev sedaj tudi na zunaj novo obleko. Kljub vsej pomoči faranov pa črna cerkev še veliko dolga in če ima kdo kaj denarja odveč, ga lahko dobro spravi blagajni božje hranilnice. Tudi pokopališki križ je nov in sc ga blagoslovili g. kanonik Zechner ob blagoslovitvi cerkve. Naprav!! ga je zastonj domači »mojster" iz macesnovega lesa, ki ga je daroval kmet domačin: oba sta iz družine cer- kvenih ključarjev. Sploh so se naši cerkveni 'ključarji izkazali kot izvrstni pomočniki domačemu dušnemu pastirju, ki ne nosijo le časti, ampak tudi odgovornost. Največ sitnosti, skrbi, tekanja in velike ljubezni:, ki prenese, potrpi in žrtvuje vse, pa je imel naš gospod-provizor. Zahvala mu je bila izrečena že v zadnjem dop:su. Gotovo bo najljubša zahvala g. provizorju tista, če se bodo farani radi zbirali v prenovljeni božji hiši kot ljubeči se bratje in sestre in prejemali milosti!, ki jih pri oltarju posreduje duhovnik Kristusov. JŠ*te, G. kanonik Zechner blagoslavlja povečano cerkev v Kazazah. Na glavnem oltarju je mučenec sv. Vid, na desnem Srce Jezusovo, na levem Srce Marijino. Poromali smo v Rim Ko smo brali v Tedniku o romanju h Gospe Sveti, se mi zdi, da bi le bilo prav, ako napišemo tudi nekaj o našem slovenskem romanju v večno mesto. Zglasilo se nas je lepo število. 40 romarjev je zasedlo Sienčnikov avtobus. Približno toliko Slovencev se je vozilo tudi z vlakom. Kot ena družina smo se v skupni jutranji molitvi priporočili v božje varstvo. Priporočili smo se tudi našima skrbnima voznikoma, da bi nas srečno vozila po dolgi poti — in spet .srečno pripeljala nazaj na naše domove. V zgodnji jutranji uri je avtobus odpeljal iz Celovca, čez Beljak proti meji. Ker so bili potni listi v redu, so nas po kratkem čakanju spustili čez mejo. Med vožnjo smo s pesmijo in molitvijo pozdravili Višarsko Mater božjo in nadaljevali pot v Benetke. Tam smo se nekaj časa pomudili in pokrepčali. Ob pol štirih smo se odpeljali proti Riminiju, kjer je bilo za nas pripravljeno prenočišče, pa tudi dobra izdatna večerja. Dobro naspani smo ob pol sedmi uri spet zasedli naš avtobus in se peljali proti Assi-siju. Tam so naši duhovniki maševali v spodnji cerkvi. Od tam pa smo šli v cerkev sv. Klare. V cerkvi sv. Frančiška sta zaostali dve romariei in šele čez uro in pol, sta se vrnili. V takih primerih človek spozna, koliko je vredno znati več jezikov. Od tam smo se peljali v Porcijunkoisko cerkev, tam dolgo molili in kakor povsod drugod tudi zapeli Marijine pesmi. Pristopile so tri sestre iz reda sv. frančiška in prisluhnile. Potem smo se začeli z njimi razgovarjati, in glejte, bile so Slovenke. Kako veselje občuti srce, ko po dolgem času .spet začuje svojo materino govorico. Pred cerkvijo so prodajali spominčke. Od daleč zagledam tam znani duhovnikov obraz. Grem bliže in ga boječe pocukam za rokav. To sva se •pogledala, v daljni tujini, pa se srečaš z domačinom. Se li še spominjate? Ura se je pomikala in morali smo se odpraviti na .pot, ker simo bili še daleč od našega cilja. Po srečni vožnji in le oi cesti smo se pripeljali v Rim. Bila je že noč. Čeravno je mesto dobro razsvetljeno, je trajalo nekaj časa, da smo našli naš hotel. Ceste so polne avtomobilov, saj jih je tam en milijon. Vsi smo se čudili, da se kljub strašnemu dirjanju ne zgodi več nesreč. Vsi vozijo pač previdno. Ze malo utrujeni smo zapustili naš avtobus. Prijazno so nas sprejeli, odkazaJi naše sobe, kamor smo lahko spravili naše stvari, se umili in šli k večerji. Vsem je večerja dobro teknila, 'kajti naši želodci iso se na tako dolgi vožnji spraznili. Lastnik hotela nas je pozdravil kot rodoljube, kot narodne brate in povedal, da so vsi njegovi nastavljene! Slovenci. Počutili smo se kot doma in nismo mo- gli misliti, da smo tako daleč od naše ljubljene koroške domovine. V tem hotelu smo ostali tri dni. Zutraj navsezgodaj nas je pozdravil naš •rojak č. g. Ka.jžnik. Pred leti nas je bilo nekaj pri njegovi novi maši v Rimu. Ker je že deset let tam, mu je mesto znano kot domača vas. Vsak dan nas je spremljal in razkazoval rimske zanimivosti. Prvi dan smo se peljali v katakombe, kjer so živeli in trpeli za Kristusa za časa preganjanja junaški kristjani. Bili smo v mnogih cerkvah, povsod nam je govorili o njih pomenu. V cerkvi sv. Pavla smo si ogledali slike vseh papežev. Ob tej priložnosti smo spoštljivo pozdravili sliko sv. očeta Janeza XXIII. Nekajkrat smo se peljali tudi tja, kjer je sv. Peter srečal .Kristusa in ga vprašal: »Kam greš?" V sredo, dne 20. oktobra, smo bili v avdienci pri sv. očetu. Polni srčnega veselja smo pozdravili Kristusovega namestnika! Potem nam je g. Kajžnik razkazoval zanimivosti cerkve sv. Petra. Ko smo potem še stopili h grobu sv. očeta Janeza XXIII. je duh ljubezni in tihega miru objel naše duše. Tam smo se počutili srečne. Da bi vsi poslušali klic tega svetega očeta „Mir na zemlji", da bi namesto sovraštva, katerega je danes toliko, zavladal res božji mir, mir, ki ga svet ne more dati! Za nas vse je bilo to res doživetje, ki se z nobenim peresom popisati ne more! (Dalje prihodnjič) Pudh-, Sissy-, Fonny- in Mohylette-mopede motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki Jobu lomšek št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Eberndorf, Telefon (H2S7 246 Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil Velika izbita perila in blaga pri £. Humu Klagenfurt, Alte? Platz 35 Ničvredno čtivo Vedno bolj pogosto tožijo starši m javni organi, katerim je prepuščena skrb za mladostnike, o pogubnih vplivih malo ali ničvredne literature. Zlasti opozarja na velik porast mladostnih zablod policija in 'sodišča, ki imajo vedno več posla s tovrstnimi pojavi. Ob preiskavah o vzrokih te tako hitro rastoče mladinske zablode sko.ro vsi poznavalci razmer poudarjajo, da pripomore k temu največ slaba literatura, ki je še vse premalo pod kontrolo in cenzuro. Pri tem tudi poudarjajo, da morajo vse bolj sodelovati vsi, ki so za to poklicani; to so na predvsem starši, Cerkev, država in vzgojne organizacije. Prav gotovo bo skupno prizadevanje kmalu prineslo sadove in tako obvarovalo rastoči rod pred poplavo umazane literature in vsega, kar je s tem v ozki zvezi. Inomoška katoliška revija: „Volksbote“ je pred časom ob tem perečem problemu razpisala nekakšno anketo, da zve za mnenje javnosti o tem. Povabila je več najvidnejših strokovnjakov v mladinskih vprašanjih in jim stavila več vprašanj z ozirom na poplavo „Schundheftlnov“ na knjižnem trgu Avstrije. Mladinski referent na konferencah avstrijskih škofov dr. Franz Zak zagovarja med drugim tudi zahtevo, da mora biti vsak izvod take vsebine predložen predhodna šolskim ali vzgojnim oblastem, da po zakonu odločajo o dovoljenju Izdaje. Tudi starostna meja, po kateri je dovoljen dostop 16-!etnim do take literature, bi naj bil po zahtevah mnogih poznavalcev neugodnih posledic dvignjena vsaj na 17 let. Toda vse važnejši način temu zlu odtegniti mladino je v tem, da se ji nudi čim več dobre in privlačne literature za majhen denar. Tudi pravosodni minister dr. Chr. Broda se pridružuje mnenju, da je dobra mladinska literatura najboljše orožje proti manjvredni in nevarni literaturi. Poleg tega je pa treba pripraviti enoten in natančen načrt za mladinsko vzgojo s posebnim ozirom na pogubne činitelje današnje mladine predvsem na kino in čtivo. Graja dosedanje pomanjkljivo delo na tem važnem področju in poziva zlasti državo in Cerkev k odločnejšemu prizadevanju. Državni tajnik Franz Grubhofer poudarja v svojem odgovoru, da je treba najprej dosedanje predpise o zaščiti mladine pred tovrstnimi nevarnostmi z vso doslednostjo izvajati. Potrebno bi bilo nadalje, da se pripravi imenik vseh tovrstnih slabih publikacij in ga poslati vsem vzgojnim ustanovam ter na osnovi teh izpeljati temeljito akcijo proti temu zlu. Prav posebno pa tje treba zainteresirati starše in jih z vso resnostjo opozoriti na pogubnost ničvredne literature v obliki knjižic ali na filmskem traku; kajti brez resničnega sodelovanja staršev bo vse .prizadevanje ostalih vzgojnih ustanov brezuspešno. ■ ZA MLADINO 1 VETO Za »boljšo bodočnost" mladine Da bi bilo poskrbljeno za boljšo bodočnost mladine, je največja skrb staršev. Zlasti matere si „tarejo“ glave s skrbjo, kako bi pripomogle, da bi njih fant ali dekle „kaj boljšega** postala. To veliko skrb roditeljev je treba vsekakor visoko ceniti in jo nagraditi z iskreno hvaležnostjo! Toda ljubezen, skrb in žrtev staršev do mladine mora biti pametna, trezna in upoštevati resnični položaj in okoliščine, v katerih živi družina. Zgodi se namreč pogosto, da ima taka „neregulirana“ ljubezen neugodne posledice. Mesto uspehov in hvaležnosti pride do zagrenjenosti, neuspehov in pogosto do družinskih tragedij. Mlad človek namreč ni bitje, katerega bi mogli z dresuro oblikovati in po želji usposobiti za poklic, o katerem sanja mati že morda od rojstva otrokovega. Problem naj prikaže v jasni luči dogodek: V družini trgovskega potnika je bilo troje otrok. Naj starejši sin Nikolaj ;in še dve mlajši sestri. Oče je staro vsak dan na poti, večkrat po cel teden. Mati je zelo skrbna, se muči z otroki; hoče jim namreč pripraviti „lepšo bodočnost". Zlasti za nojstarejšega hoče žrtvovati vse, da bo mogel na univerzo in postati zdravnik, advokat, profesor ali kaj podobnega. Toda Nikolaj že iz otroških let ni imel zanimanja za šolo; samo igral bi se s sosedovim fantom v delavnici soseda-fclju-čarja. Koliko ga je morala mati opozarjati na šolske naloge in ga vzpodbujati k učenju. Tudi očetova klofuta je pripomogla svoje, da je Nikolaj s težavo mogel na srednjo šolo, kjer se je zgodba ponavljala. Trda beseda očeta, materine prošnje so naveličanega Nikolaja le spravile do šestega razreda gimnazije; seveda so tudi solze dobre matere morale večkrat omehčati srca profesorjev, da so Nikolaju večkrat pogledali „skozi prste" ob ponavljalnih izpitih. Nikolaj je bili ves nesrečen, ker je moral študirati (da bi kaj „boljšega“ postal); neuspeh za neuspehom je doživljal. Tudi pri zadnji šolski nalogi iz matematike ni bilo i,zgledov na pozitiven red. In prav ta naloga naj bi bila odločila za uspešno dovr-šitev šestega razreda. Kaj storiti? Oče bo zdivjal, mati bo jokala; ves je prestrašen, nesrečen, obupan. Nekaj mora podvzeti... Rešilna misel: priti do usodnega profesorjevega predala, kjer so shranjene šolske naloge. Načrt je storjen in izpeljan. Skozi kletno okno gimnazije s ponarejenimi ključi — pri sosedu ključarju je še vedno rad pomagal — je prišel do matematičnega zvezka; popravil je napake in zadovoljen zopet zapustil šolo. Že drugi dan je bilo Nikolajevo dajanje odkrito. ,Sledila je izključitev z zavoda in prijava policiji zaradi vdora v tujo hišo. Sodnik za mladostnike je Nikolaja oprostil, ko se mu je »zločinec" zaupal. Toda kaj sedaj? Nikolaju je bila pot do »boljšega življe-nja“ za vedno zaprta. Na noben način po njegovi lastni krivdi; o tem je trdno prepričan. Saj je še vedno ljubil mater, toda v srcu mu je govorilo: »njena prevelika in nepremišljena ljubezen me je onesrečila**. Katoliška mladina Avstrije v športu Te dni jie poteklo 20 let, ta je bila v Avstriji ustanovljena športno-telovadna organizacija katoliške mladine. Katoliške telovadne organizacije v Avstriji imajo že dolgo tradicijo in so že pred več desetletji vršile važno nalogo te-lesno-duhovne vzgoje med mladino. Toda leta 1938 .so bila vsa krščanska društva ukinjena in s tem tudi športne in telovadne organizacije. Po vojni 'pa so znova obnovili tudi katoličani svoje telesno-vzgojne orga-mizadjie v okviru dveh central: Državna zveza za telovadbo in šport ter Avstrijska unija za telovadbo in šport, ki je obče znana pod imenom »Union". Čeprav je šport in telovadba sama na sebi nekaj indiferentnega, je vendar važno pod kakšnimi pogoji in v kakšni miselnosti se telesna vzgoja vrši. Kristjan gleda na poslanstvo telesa drugače tat materialist. Poleg tega pa športa ni mogoče v življe- nju popolnoma izolirati in tata postaja vedno bolj področje javnega udejstvovanja. To pa je dejansko oblikovano po principih svetovno-nazcrne opredeljenosti. In zato imamo povsod v demokratičnem svetu tudi telesno-vzgojne organizacije ločene po politično-kulturni opredeljenosti. Avstrijske katoliške telesno-vzgojne organizacije združujejo pod okriljem »Uniona" nad 400.000 članov in so tako v državi najmočnejša telesno-vzgojna organizacija. Posega v vsa področja telesne vzgoje in se more ponašati z lepimi uspehi. Tudi na mednarodnih in celo olimpijskih srečanjih je že dosegla več častnih mest. Podnajemnik. »Ali je res, gospa, da se nameravate poročiti s svojim podnajemnikom?" — »Res je. Dolžan mi je namreč toliko za stanovanje, da bova lahko s tem denarjem oba dobro živela." Otc&sUL IcaticeU Anton Janežič V šentjakobski fari v lepem Rožu leži skrita med sadnim drevjem majhna vasica Leše. V tej vasi se je rodil leta 1828 Anton Janežič, mož, ki si je pridobil velike zasluge za slovensko književnost. Že tat otrok je rad poslušal slovenske pravljice, ki mu jdlh je pripovedovala njegova mati. Tako se je v njem že zgodaj vzbudila ljubezen do materinega jezika, kateremu je ostal zvest vse svoje življenje. Razen domače šole v Št. Jakobu je obiskoval Janežič gimnazijo v Celovcu in pozneje visoko šolo na Dunaju. Kut dvajsetleten je že poučeval slovenščmo na gimnaziji. Pozneje je bil profesor za slovenski in nemški jezik na celovški realki. V posebnih tečajih so se učili pn njem tudi uradniki slovenščine. Manjkalo pa je tedaj še slovenskih učnih knjig. Mladi Janežič se je lotil težavnega dela. Napisal in uredil je: jezikovne vadnice, čitanke, slovnice in slovar. Izdajal pa je tudi ler ga je držala za roke, ga je zdaj močneje stisnila in se pritisnila k njemu. Začutil je njeno toploto in bil neskončno srečen. Za reko ljudi sto stopila proti izhodu. Tako sto vedno spremljala splovitev novih ladij. Danes pa je legel na pristanišče in na ladjedelnico čuden nemir in nenavadna žalost. Tudi to jutro jo je Marij čaka:. Tudi danes je prišla. A on je bil zamišljen in jo je komaj opazil, ko je bila že poleg njega. Vera ni prišla tako igrivo lepo kot navadno. Tisti dan so utihnili vsi stroji. Žerjavi so nemi stegovali svoje ogrodje visoko v zrak. Na morje je legla tišina in megla. „Kje imaš knjige, Vera?“ jo je vprašal. „Nlmam jih”, je tiho odgovorila. „Pa saj končate pouk šele ob enajstih in se potem pridružite naši stavki“. „D>a, ob enajstih. Toda, kako naj sedim do enajstih v šolski klopi in mislim nate, na tvojo tovarno in na vse tvoje kolege v tovarni! Ne grem, ne morem v šolo.“ ,,Čeprav vam grozijo s kaznijo, če ne pridete že zjutraj" »Čeprav! — S teboj grem, Marij!" »Toda, Vera, kaj hočeš ti v tem mrtvaškem sprevodu? Verjemi, da je mučen tudi za nas." »Vem, Marij, kako bi ne vedela! — Pa, ali misliš, da bodo res zaprti ladjedelnico? Misliš, da je to mogoče?" »Jaz sam v to ne morem verjeti. Ne morem verjeti, da bi mi kdo neko jutro zastavil pot, ko bi hotel na delo in mi rekel, da tam ni več zame prostora. Ne morem verjeti. In vendar...“ »Marij, to se ne more zgoditi, to se ne sme zgoditi! Kdo ima pravico porušiti najine lepe sanje? Kdo sme razdreti najino skupno pot?" »In kdo sme poslati neko jutro domov očete, da ne bodo mogli prinesti kruha svojim otrokom?" »Nihče, Marij! Pojdiva, pojdiva!" Prijela sta se za roko in sto hitela navzdol proti morju in dalje po cesti do tovarne. Pred vhodom je bila že množica delavcev zbrana, urejali so sprevod v mesto. Marij je zagledal svoje tovariše, pozdravili so se, vsak se je uvrstil v skupino. Mariju ni bilo prav nič nerodno, da je prišel z dekletom. Čutil sč je močnejšega in pogumnejše-ga. Stopil je v reko ljudi, ki se je začela že pomikati dalje. Hodili so mimo visokih stavb, mimo trgovin in barov, mimo bank Ln pekaren, po trgih in širokih cestah. Nikjer ni bilo odprtih vrat, nikjer svetle luči, zdelo se je, da koraka te sprevod za krsto. Ljudem, ki so ob cesti gledali te velikanski sprevod, si bral na licu, da sočustvujejo z njim. Nekaj mogočnega je postala množica. Zvon pri sv. Justu bi lahko bil plat zvona. Ni ga bil, a je bil tiho, da ni bilo čuti ure. Velike razkošne izložbe na Korzu so zakrile svoje bogastvo, kot bi se ga ta trenutek sramovale, ko tisoče ljudi sprašuje, kako bodo živeli. Veliki trg ob morju je prazen. Žive duše ni videti na njem. Matere, ki imajo navadno navezane svoje malčke na jermene, da pazijo na njihove prve korake, so odšle domov. Mestna hiša molči, razkošni sedež komisarja je mrk in zastražen. Zelenjadni trg se je izpraznil, veselih kraševk ni, da bi ponujale sočno sadje. Ustavila so se vozila, Vsi meščani so kot pogrebci. Na trgu velikega komediografa pa se je zlila množica po vseh cestah in se zagozdila, da ni več prehodov. Nikdar naihrže še ni bilo mesto tako povezano med seboj kot te trenutek. Kot da se preteka živa kri po vsem telesu velikega naselja. Občutek grenkobe1 je napolnil domove od kletnih stanovanj do visokega nadstropja v nebotičniku. Govorniki so izkričali zahteve meščanov, govorili so v imenu vseh. To je velik trenutek stiske in bitke. Nekje sredi te valujoče reke ste Marij :n Vera. Držita se za roke in sta še bolj eno kot kdaj koli. Potem ko je bila izrečena tiste mogočna volja vsega meste, ste tudi onadva stopila na svobodno cesto in se napotila proti svojemu Skednju. Niste bila več maiodušna-. Verovala ste, da boste nadaljevala svojo pot, ki ste stopila na njo in da bo sonce spet zasijalo in pozlatilo morje za ladjedelnico. Ivan Uaavč Vera Maria Volk: C/eiensko potoocuife Skozi megleno jesensko noč je grmeče drvel naš ekspresni vlak. Vozil je s povečano brzino, da bi zmanjšal znatno zamudo. Jaz sem sama sedela v kupeju ter se v razne misli teko poglobila, da sem se resnično prestrašila, ko so se vrata oddelka glasno odprla. Moj pogled je obvisel na novem potniku in groza me je spreletela, ker sem zagledala — mrtvaško gkivo! V paniki sem zagrabila zasilno zavoro in vlak se je ustavil. Onemogla sem padla nazaj na moj sedež in .si nisem upala odpreti oči. Ko sem končno z ostankom poguma zopet dvignila pogled, od strahotne vizije ni bilo več no- benega sledu. Zaskrbljen obraz se io nagnil čez mojega: »Ali vam ni dobro, gospa?" ! Še predno sem našla besede odgovora so se vrata kupeja ponovno odprla in na pragu je stal v spremstvu razburjenih sopotnikov, z rdečo kapo na glavi, vlazovodja. Meni je te prizor dvignil želodec, ker sem imela občutek razkrinkane zločinke. Toda strah se je hipoma spremenil v neizmerno presenečenje, ko sem zvedela, da je moje dejanje večini od nas reš k> življenje. Tik pred nami je namreč odtrgani kos skale oviral progo ter začasno preprečil nadaljnje potovanje. In namesto pričakovane denarne kazni sem nenadoma postala heroj. „Ne draži me še ti, dovolj imam drugih ^krbi polno glavo! Povedal sem ti to že sto-ne vikaj me! Pa ne skušaj se mi zo-P&t izmikati. Sedaj mi ne izbegneš. Vse sem ^'abro premislil, sklep je trden!" .,Jaz seveda pri tem nimam besede! Cisto Po orožniško! Toda jaz nočem, da bi mi kak orožnik ukazoval in mi vsiljeval svojo voljo.« ■.Metka, sedaj ni več časa, da bi se še lomila slepe miši! Meni se mudi!" ..Ločiva se prijateljski. Hudo mi je, da 'vas je v naši hiši doletela neprijetnost. Spo-®rtnjala se vas bom rada, če uvidite sami, ^ nisem za vas." Ko pribit je obstal orožnik. Zazri se je kletki v oči: »Govoriš, ko da te je kdo na-učU, kaj mi reci, kadar pride odločitev." ..Govorim, kakor mi veleva moje srce!" ..Dopoveduj komu drugemu, ne orožniku, je ta stavek zrasel na tvojem zelniku." »Pa ni, če hočete tako! Ni mi do tega, da ki se za slovo prepirala." »Kdo misli na slovo? Da se domeniva, •sem prišel, ne po slovo! Bodi pametna in *rezno premisli, pa opusti besede, ki te jih ie naučil tisti študent." Metki se je zameglilo pred očmi. Kot Vekoslav tako jo tudi orožnik spominja nanj. več si upa orožnik. Da jo je Tine naučil, *ai in kako naj govori. Preveč si upa! »Šol, *i jih je izdelal Lokačev študent, res ni-m®m, toda malo razuma mi tudi lahko prisodite .. »Kaj šale! Življenje, tako, kot je v resnici, to modri človeka. Pri meni ne boš nikdar lačna. Ko odslužim svoja lete pri orožniiš-tvu, dobim lepo službo v pisarni. Na svojo teto pomisli in na njenega moža! Ali ji je bilo kdaj kaj hudega na svetu? Študent pa ima še dolgo pot do kruha ...“ »Kaj vam je na poti Tine? Kaka zveza naj bo med vašo premestitvijo in njim?" »Glej, glej nedolžnost! Misliš, da sem orožnik le na papirju, v globine človeških duš pa ne prodrem? Pisma, ki ti jih pošilja in ti jih na skrivem daje pismonoša, Iker jih ne upaš pokazati domačim, te pisma ti mešajo glavo, da ne veš, kaj je zate prav in dobro! Misliš, da te tisti študent res kdaj vzame?" Metko je teko zadelo, da ji je vzelo besedo. Orožnik ve! Pa je tako skrivala, toliko prosila pismonošo, toliko trepetala, da bi nikdar nihče ne zaslutil in ju osumil... »Naveliča se te še, preden dokonča svoje visokošolske študije. Ni edini tak, ki je kot študent lazil za dekletom iz domače vasi. Sam jih poznam dosti takih, da pa bi le eden izmed njih vzel svojo študentovsko ljubezen, takega ne poznam nobenega!" »Le še kaj povejte o njem! Cim bolj ga očrnite, tem lepši ostane pred menoj!" »Prazna slama! Saj bi ti kdo drugi zameril, jaz te le pomiljujem!" »Kako ste dobri in plemeniti!" »Neizkušena si, premotile so te lepe besede, življenja ne poznaš ...“ »Prazna slama, pravite! Res!" »Ni res! Meni je prekleto resno prt srcu! Prej ti izbijem iz glave te dekliške neumnosti, prazne sanje ...“ »Le zakaj bi ml vi izbijali iz glave nekaj, kar vas popolnoma in čisto nič ne briga?" »Me ne briga? Moja žena ...“ »Jaz vaša žena? Nikdar, nikdar, nikdar! Stokrat sem vam že povedala, ponavljam danes zadnjikrat! Nikdar, nikdar, nikdar!" »Metka!" prvikrat je bilo, da je orožnik spregovoril mehko in žalostno njeno ime. Da je govoril prej s takim glasom in da ni nastopal teko samozavestno in zviška, bi morda ne bila Metka tako proti njemu. Ali sedaj je bila razdražena. »Niste hoteli verjeti mojim besedam, pesti domačih fantov in strogost višjih vas je morala poučiti, da govorim resnico. Kaj vam res niiti to ni dovolj in hočete še naprej živeti v svoji samopašni zmoti? Niti premestitev vas ne izmodri?" Debelo jo je gledal orožnik. Ko da vseh teh besed ni spregovorila Metka. »Pomiri se, Metka! Da imam prav, sprevidiš morda kmalu, prekmalu. AM ne vidiš, kako rad te Imam? Ali bi prenesel vse to ponižanje, če te ne bi imel rad?" Da ji ni oponesel Tinete, bi se Metka pomirila in mu ponudila nameravano prijateljstvo. Ali vse je še plalo po njej. »Pravite, da vas je življenje izmodrilo in orožnik ste, ki prodre v globino vsakega človeškega srca? Ali ne vidite v moje? Ne opazite, kako sovražim vašo vsiljivost?" »Vidim, da danes ne pridem do pametnega konca, Metka, zato pojdem! Ali vr- nem se. Boš videla, da niso moje besede prazne. Ko sprevidiš, kako prav sem imel, se vrnem, da se pogovoriva, o čemer danes ne morem več s tabo razpravljati...“ »Boste dolgo čakali, da nadaljujeva današnji razgovor! Do sodnega dneva!" Metka se je skrila tisti večer v krmo na kozolcu. Mrzlo je bilo, pa bi se ne vrnila v hišo, dokler je bil tem orožnik, pa če bi tudi zmrznila. Kdo bi si mislil, da kljub njenim trdim besedam še vedno upa? O, saj bi šel, če bi mu mati ne dajala potuhe in poguma! Metko so pozno v noč iskali z lučjo. Bili so v strahu, da si je kaj naredila. Ko so jo prebudili že vso prezeblo na krmi, se ji hi nihče upal reči ostre in očitajoče besede- VIL Sestra je vsa zasopla prinesla na veliko soboto popoldne vest, da je prišel Tine domov. »Pa kak fant je v uniformi! Kar je res, je res: lepote ga je pogledati!" Metka je na sestri videla, da ni pohvale izrekla le zato, da bi jo podražila in zbodla. Tine jo je res moral navdušiti. Vest Metke ni niti presenetila niti razveselila, skoraj razžalostila jo je. Mar ostal, kjer je bil. Mirno bi potekli Metki prazniki, sedaj bo pa zopet kot lansko leto: zvedavi in presojajoči pogledi od vsepovsod. Tine pa bo užaljen in vase zapri ter ne bc hotel govoriti z njo. Toliko mora prestati zaradi njega, on pa verjame več škodoželjnim jezikom ko njej sami. (Dalje prihodnjič) NAS TEDNIK — KRONIKA Stran 8 — Številka 47 Četrtek, dne 25. novembra 1965 »»BoJ profi raku11 Katoliška 'mladina Avstrije as .je 'iz treh razlega v odločila, da 'sodeluje pri akciji „iDoij proti raku“. Oiij akoiije „Boj proti raku" je finansiranje in zgraditev avstrijskega zavoda za raziskovanje raka. Vse, ‘kar služi boju prati tej še neozdravljivi bolezni, moramo podpirati. Akciji „Boj proti raku" se je posrečilo pridobiti avstrijsko prebivalstvo za odlično pomoč. Zato je tudi naša dolžnost, da se pridružmo temu dobremu delu. Sodelovanje Katoliške mladine — kot je v naslednjem načrtu predlagano — je ed'n-stvena možnost, da postane Katoliška mladima bočj znana 'in si pridobi novih prijateljev. Le težko bi se sicer posrečilo, da bi Katoliško mladino izrecno omenjal, pri najbolj priljubljenih radijskih oddajah, kot so ..Autofahrer uotervvegs" in „Halla, Teena-ger". Katoliška mladina in njeno delo bo prišlo tako veliko bolj v javnost, kar je velikega pomena. V času od 2. do vključno 5. decembra 1965 bo velika zbirnim akcija (prodaja kart). V tem času bo tudi radio podpri to akcijo ter izrecno omenil Katoliško mladino. Poleg radia bodo akcijo podprli tudi naši in razni drugi časopisi in dnevniki. Prodane karte bodo potem žrebali, in sicer pridejo še trikrat na vrsto piri žrebanju. Prepričani smo, da bo vsakdo izmed vas izrabil edinstveno prlložnast in pomagal pri skupni akciji: „BOJ PROTI RAKU"! VOIGTLANDER-PkOJEKTORJI od S 1495.— navzg. HUBERT WANDERER Klagenfurt — Celovec, Domgasse 4 Predvajanje v mojem projekcijskem prostoru PEČI Štedilnike v največji izbiri dobavi Podjunska trgovska družba bratje RUTAR & Go. Dobrla ves - Eberndorf Mala oglasa SADJARJI! — Sadna drevesca vseh sort in vrst nabavljajte samo v strokovni drevesnici! — Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezlja! - Vse to vam nudi: Ing. MARKO POLZER, pd. Lazar, Št. Vid v Podjuni. Od daleč pridejo naši stalni odjemalci in pravijo: „Zares se izplača!” Bodisi toplo perilo ali čedni plašči — veseli nas, da vam tudi letos spet moremo nuditi posebnosti: SATTLER, Keuplatz, Klagenfurt-Celovec. Za Miklavža ima naša prodajalna /flfthGfo&tsIfCrtfOl' na Cesti 10. oktobra 27 v Celovcu bogato izbiro mladinskih slikanic, pravljic, knjižic za otroke in mladino (n. pr. Mehurčki, Medo Brunček, Janko in Metka, Kozamurnik, Stric Jaka, Cmokec Poskokec, Dominik Savio . . .) Ima pa tudi razne šolske potrebščine, razglednice, poštne znamke, slovenske gramofonske plošče in lepe nabožne predmete. Dajte otrokom v roke slovenske knjige I Dcužbo* sv. Hl&U&cia v Cetfrucu WIR BIETEN IHNEN DAS BESTE AN: PUALITAT AUSVVAHL BERATUNG PREIS i KLAGENFURT, THEATERGASSE 4 ZAHLUNGSMOGLICHKEITEN j;___,______’ ' ■■ viM- Izbaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno SO.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— Sfr., za Anglijo 2.— I. šterl., za USA in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in kzdaijalelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radišc, p. Žre-lec. — Tiska Tiskarna Družbe »v. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. m m Flanell-Fulfer, Sfrickkragen...........680.” tlSITSn-UIStfŽS', 100 % Schurwolle, la Ausliihrung, vvatfiert . . . 998.- 7dQa' Herren-Anziige, 100% Schunsoll«, modische Earson, beste Passform 1.420.- 1.140.- 980.“ Kerren-Blazer, ein- oder doppeireiMg............... 498.- Herren-Perlon-Anoraks, wattier*................450- 398.- Herren-Elastik-Schlhosen, modisch. F.sson.....490 - 298.- Jetzt kaufen, im Feber zahlen — GARA - Kundenkredit Knaš)8n-Willterinantel, mit Dragonec, fur 6 Jahre. Knabetl-Anoraks, Perlon, FlanelHuller (6 Jahre)... Knaben-Elastik-Sihihosen (6 jahr«) Damen-Wintermantel, mo Peizkragen.....1258.— 918.— Damen-Morgenrtkke, Perlon, abgesfeppt ............ Damen-Anoraks, in verschiedenen Au.luhrungen. 450.— Damen-Elastik-Schihosen................420.- 340- MadChen-Winfermantel, mit Peizkragen (6 Jahre) 380.- 246.- 206.- 784.- 139.- 340.- 298.- 442.- f KAU F HAU S Klagenfurt, BahnhofstraBe 37 Jlepa hoziena darila! KSrnten Slikanica s krasnimi fotografijami iz naše dežele. — 6. popolnoma na novo predelana naklada. Izdal ddr. ing. Rudolf RoBmanith. 140 strani, format 19.5x25.5 cm. Besedilo v štirih jezikih. Celo platno, s H28.— KSrnten auf vielen Wegen Popotovanja Herberta S t r u t z a. 332 strani s 60 slikami, celo platno. S previdno in zanesljivo roko spremlja prof. Herbert Strutz bravca skozi krasne predele Koroške .................S 117.— Der Dom zu Gurk Zbral dr. Siegfried Hartvvagner. 176 deloma celostranskih slik z izčrpno razlago. Veliki format. Avtor tega dragocenega dela si je zadal nalogo, rezultate raziskovanj bravcu tako predočiti, da ta knjiga ne zadovolji samo kot strokovno čtivo, temveč tudi laiku, ki se za to zanima, vzbudi ljubezen do te umetnine................S 193»— Der ewšge Jude Vzroki in zgodovina antisemitizma. Napisal Helknut Andics. 416 strani, celo platno...................................S 135.— Der Fali Otto Habsburg Napisal Hellmut Andics. Kartonirano, 220 strani......S 92.— Dve knjigi, ki prostodušno obravnavata pereče probleme („vroče železo”) in bravca z občudovanja vredno natančnostjo kot tudi z enako časnikarsko naglico zelo dobro informira. JUanpa darila Johannes Ciesciuti, Die Folterung der NachtigalL Pesmi, S 27.B Šil. Georg D ro zdo wsk i, Sand im Getriebe der Sanduhr. Pesmi S 27.■ Sil. \Viilholm Rudn igger, Mein Schildkrotenschlitten. Pesmi, . . S 25." Sil. Herbert Strutz, V or dem Dunkelvverden. Pesmi..........S 10." Sil. Herbert .Strutz, Staub unter Sternen. Pripovedke, . . S 65." Sil. Za vaše naročilo se priporoča: knjigarna @arlnikia Klagenfurt—Celovec, Volkermarkter Ring 25 Podružnice: Klagenfurt - Celovec, VViesbadener StraBe 5 • Kbtschach im Gailtail • Št. Vid ob Glini • Wol£sbeig i Lav.