PoStnlna plačana v gotovini.
Izhaja 15. vsakega meseca.
, Ietaa.-aar«tniAC‘j... Din 24 — Polletna naročnina.	„	I2‘—
Posamezna številka „	2-—
Strokovni list poštnih nameščencev
Štev. 2.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1931.
Hi. leto.
Kako je z združenjem vseh poštarjev?
Pravijo, da je to odvisno od maturantov!
2e v zadnjem »Poštarju« je bil objavljen na občnem zboru podružnice maturantskega društva v Ljubljani 3. jan. t. 1. izvoljeni odbor. Ta se je sestal 5. jan. t. 1. ter iz svoje srede določil za predsednika gosp. Zupanca Ivana, za podpredsednika gosp. Štamcarja Milana, za I. tajnika gosp. Fajdigo Hinka, za II. tajnika g. Kaffoua Adolfa, za blagajnika g. Cerarja Petra, za knjigovodjo pa g. Pod-reberška Stanka. Za delegata pri pogajanjih z OPO je bil izbran predsednik, ki pa ne more o zadevi sam veljavno odločati. Z ozirom na sedanje razmere so sledile seje novega odbora kar druga za drugo. Bile so: 8., 14., 21. januarja, 2. in j. t. m. Med tem se je vršila v Zagrebu, kjer jo je sklical poverjenik »Saveza«, gosp. Čampa (predsednik OPO), konferenca zastopnikov vseh poštnih organizacij. Maturante so pri tem razgovoru zastopali gg. Pešelj, Dabič, Kunc in Zupanec. Pri razpravi o osnutku pravil za novo enotno poštno organizacijo po predlogu g. Čampe je naš upravni odbor po opozorilih, ki jih je prejel od ljubljanskega odbora, zahteval spremembo naslova, poenostavljenje delokroga in instančne razdelitve nove organizacije, da mora združenje sestojati iz edinic, ki so vse med seboj enakopravne ter da bo odbor tako nastale skupne organizacije sestavljen iz po 1 delegata vsake edinice. S tem predlogom se je zbor delegatov strinjal. Zato je naročil g. Aritonoviču iz Splita, da pri-
Henrik pl. Stephan.
Že v štev. 15 „Poštarja" smo omenili nemškega generalnega poštnega ravnatelja, pl. Stephana, kako je odkupil od rodbine Thurn & Taxis poštni regal. Ker je pretekli mesec minilo 100 let. odkar je bil rojen ta za pošto obče zaslužni mož, bo gotovo večino čita-teljev zanimalo njegovo življenje.
Henrik pl. Stephan, ustanovitelj svetovne poštne družbe, je bil rojen dne 7. januarja 1831 v Stolpu na Pomorjanskem kakor sin krojaškega mojstra. Njegova rojstna hiša ni bila velika in bogata, a živela je v njej srečna družina. Prvi učitelj mu je bil rodni oče, ki je zbujal v njem tudi ljubezen do glasbe. Na gosli je učil mladega Stephana stolpski mestni muzikus Lamprecht.
Po končani ljudski šoli je hodil Henrik Stephan v mestno latinsko šolo, ki je bila najboljši učni zavod njegovega rojstnega mesta. Izprva ga učenje ni posebno veselilo; dosti rajši se je lovil s svojimi tovariši na velikem prostoru pred šolo. Ali kmalu se je zdramilo v njem veselje do učenja. Pridno se je učil jezike. Ko mu je bilo 14 let, je vzbujal s svojim znanjem pozornost svojih profesorjev in sošolcev. Gipinazijo je dovršil z najboljšim uspehom. Ker je videl v pruski državni pošti, ki se je ravno tedaj začela razvijati, ustanovo, v kateri bi se mogel po svoji zmožnosti in veselju uveljaviti, se je odločil za poštno kariero in je bil sprejet za poštnega pisarja. Dne 20. februarja 1848 je
redi v najkrajšem času pravila s temi spremembami ter dostavi njihove prepise vsem organizacijam. Naše društvo, vsaj podružnica v Ljubljani ne, jih do danes še ni prejelo, zato še tudi ni moglo razpravljati o njih. Pač pa se je vršil 24. jan. t. 1. razgovor vseh ljubljanskih organizacij in zadrug. Za naše društvo sta se udeležila razgovora o pogojih za združitev gg. Zupanec in Cerar, vendar ta razgovor situacije ni razčistil in je ostalo stanje tako, kakor je bilo sklenjeno v Zagrebu. Tudi gospodarske organizacije, ki so bile pozvane na ta sestanek, niso mogle dati kakih pozitivnih odgovorov, da bi takoj prešle v sestav organizacije p. t. nameščencev po novih pravilih.
Položaj o zedinjenju je postal torej nejasen, ker o likvidaciji vseh p. t. organizacij se ne debatira več, kljub temu, da je gosp. Čampa sam pričel pogajanje o združitvi s premiso, da se združijo vse poštne organizacije v eni, novi organizaciji, ne pa v »Savezu«, v tistem »Savezu«, katerega spremembo njegovi lastni člani že nad 2 leti zahtevajo! Vsaj tako smo razumeli započeto akcijo, ki smo jo z veseljem in navdušenjem pozdravili. Vsekakor bi bilo treba ugotoviti in razčistiti, če se naj razume v združenju pristop vseh organizacij v že obstoječe društvo, ali v novo kreirano društvo.
Na sestanku 5. t. m. se je poudarjala tudi samostojnost gospodarskih organizacij, ker s poštnimi nimajo neposredne zveze. »Poštar«,
vstopil v poštno službo v svojem rojstnem mestu. Načelnik poštnega urada v Stolpu je bil tedaj J. Pflughaupt, ki je popisan kakor marljiv, pravičen in ljubezniv uradnik. Stephan si je kmalu pridobil njegovo priznanje in naklonjenost. Ko je bil po poldrugoletni praksi prestavljen v Marienburg (30. septembra 1849) in je s tem pričel svoje romanje, je imel s seboj najboljše izpričevalo. V Marien-burgu je ostal skoraj eno leto. Dne 20. septembra 1850. je bil premeščen v staro kup-čijsko in industrijsko mesto Gdansko, kjer je bilo med tem ustanovljeno višje poštno ravnateljstvo, kateremu je bil prideljen. Ko je bil napravil izkušnjo za asistenta, je moral obleči vojaško suknjo. Služboval je pri top-ničarskem polku v Magdeburgu od jeseni leta 1850 do leta 1851. Nato je prišel v računski oddelek generalnega poštnega urada. Ali že 6. novembra istega leta je bil prestavljen v Kolin nad Renom. Ko je bival v Berlinu, je pridno zahajal v muzeje in umetniške razstave, da bi izpopolnil svoje znanje, a v Kolinu je rajši zahajal v vesele družbe, kolikor je to mogel po svojih prejemkih in prostem času. Poleg izletov, manjšega popivanja s prijatelji in poleg 14 urne dnevne službe je našel še vedno dovolj časa za zgodovinske, modroslovne in jezikovne studije, za literarno delo, kakor tudi za priložnostne umetniške in glasbene kritike, ki jih je objavljal v kolinskih dnevnikih in katere so vzbujale zaradi svoje duhovitosti veliko zanimanje. Samo z resno in razumno razdelitvijo časa je mogel Stephan razviti tako mno-gostransko delavnost, zakaj v tistih letih se
v katerem naj bi se oglašali maturanti tudi iz vseh banovin, če ne bi bilo mogoče v Zagrebu izdajati za južni del države posebnega maturantskega glasila, naj bi bil obvezen za vse člane maturantskega društva (t. j. za člane vseh podružnic), dokler se ne izvrši zedinjenje p. t. nameščencev. Upravni odbor pa naj bi poskrbel, da se v naše društvo včlanijo tudi beograjski maturanti-poštarji, ki jih je okoli 150, pa niso nič organizirani. — »Poštar« naj bi razpravljal o strokovnih zadevah in predpisih, zlasti, če zadevajo uradnika materialno. To je mogoče le tedaj, če dajejo inicijative za razgovor o takih vprašanjih člani sami!
Med razgovorom, kako bi bilo mogoče sanirati med poštarji že nevzdržno slabe materialne razmere, je dobil odbor naročilo, da pozve ter zbere v sporazumu z »Dobroto« vse potrebno za včlanjenje v »Bolniško zavarovanje državnih uslužbencev«, če je kaj na tem, o čemer je poročalo »Jutro« 4. t. m. Da bomo lažje plačevali odkupnino za dela na cestah (kuluk), kar vsakogar v skupnem znesku hudo zadene, bo društvo vsak mesec ob enem s članarino odtegovalo od prejemkov članom še po Din 10 za »kuluk«. Te zneske bo hranil društveni blagajnik tako dolgo, dokler ne bo računski oddelek direkcije odtegnil zneska za »kuluk«. Tedaj pa bo blagajnik vsakemu članu vrnil skupni znesek, ki ga je bil dotlej vplačal društvu v ta namen.
je učil še za višjo upravniško izkušnjo, ki jo je tudi napravil dne 13. januarja 18jj, ko mu je bilo 24 let. Naslednji mesec istega leta je bil že imenovan za poštnega tajnika. Tako je prišel do višje službe, v kateri je mogel uveljavljati svoje izvrstne lastnosti ter reševati obsežne naloge.
Na dan 1. maja 1855 je bil Stephan premeščen v Frankfurt na Odro, kjer je postal pri tamkajšnjem višjem poštnem ravnateljstvu kontrolor poštnih blagajn. Ta^ služba mu pa ni bila po volji, zakaj same številke niso ustrezale njegovim zmožnostim. Zato je želel priti v Berlin, kjer je bila na generalnem poštnem uradu najlepša prilika za uresničenje njegovih idej. Razne okolnosti so nanesle, da je generalni poštni ravnatelj začel posvečati Stephanu svojo pozornost. Dne 13. januarja 1856 je bil Stephan pozvan v Berlin, v osrednji urad za komisarja, leto pozneje je bil pa imenovan za tajnega od-pravnega tajnika. V svojem resoru v generalnem poštnem uradu je delal na tarifnih vprašanjih. Njegov tarif je bil odobren ter sprejet na poštni konferenci v Monakovem 1857; ustrezal je popolnoma zahtevam tistega časa. Odslej se začenja Stephanova reformacijska delavnost; pisal je nova navodila, pisal zgodovino pruskega poštarstva, zbiral arhivni material generalnega poštnega urada, proučaval strokovne znanstvene publikacije. Po obsežni zgodovini pruske pošte je napisal še številna drobna literarna dela, ka-kar na pr. knjižico za sestavke v poštni službi (znano pod imenom »Der kleine Stephan), ki je bila v strokovnih krogih na naj-
Društvena poročila.
Članom društva poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov.
Dolge mesece so iskali način, kako bi bilo mogoče med pošt. uslužbenci in raznimi strokovnimi ptt. organizacijami propagirati idejo za zbližanje ter potem za sporazumno delo do zedinjenja v enotno skupno organizacijo ptt. uslužbencev. Slednjič je bilo pritegnjeno v krog oficijelnih razgovorov in konferenc tudi naše društvo. Začetni potek našega udejstvovanja smo opisali v prvi le- ; tošnji številki tega lista. Skušali in hiteli smo , našim članom pojasniti važnost take fuzije (spojitve), ker se je od vseh strani forsiralo delo na tem polju.
Najvažnejši čin v tej smeri je bila širša konferenca vseh strokovnih organizacij in ustanov ptt. uslužbencev Dravske banovine dne 24. pr. m. v Ljubljani. Udeležila sta se je tudi dva naša delegata.
Glavna točka tega zborovanja je bila želja mandatarja Saveza, kot sklicatelja konference, da se začnemo nekje čim preje združevati. Mnenja je bil, da bi vsa strok. pošt. društva vstopila s svojimi člani v OPO, ki je sedaj najmočnejša zagovornica enotne ptt. organizacije in ker so edino Oblastne organizacije do sedaj včlanjene v Savezu, v katerem so zastopane vse skupine ptt. uslužbencev cele države. V reorganizacijskem programu Saveza, ki ima širši pravni namen združiti vse ptt. uslužbence, je predvideno, da so vsi poštarji združeni v Oblastnih organizacijah ptt. uslužbencev kot v njegovih sestavnih edinicah, katere so neposredno prizadete na reorganizaciji in imajo posredno vez med članstvom in Savezom. Mandatarju se zdi važno, da se še pred občnim zborom OPO definitivno ugotovi, s' koliko člani bi mogla (OPO) nastopati za reorganizacijo in bi se morala vsa društva do tega časa odločiti, ali prijavijo svoje člane že v sedanjo OPO ali ne. Po sklepu, ki smo ga objavili v prejšnji številki »Poštarja«, se naše društvo ne bo razpustilo do končane reorganizacije, vprašanje je le, ali naj se do tega časa uvede
boljšem glasu. Pri vsem tem pa so se porajali v njegovi glavi načrti o mednarodni poštni reformi in ustanovitvi. Svetovne poštne zveze.
Dne 14. avgusta 1858 je bil Stephan imenovan za poštnega svetnika, nekaj dni prej (10. avgusta 1858) pa je bil premeščen k višjemu poštnemu ravnateljstvu V Potsdam.
V juniju 1859 se je vrnil v berlinski generalni poštni urad, kjer ga je zmeraj bolj upošteval generalni poštar Schmiickert. Njemu se je imel zahvaliti za čast in ugled, ki ga je užival v berlinskem družabnem življenju. Razne konference avstrijsko-nemške poštne zveze so mu omogočile kakor najmlajšemu članu, da je pred velikim krogom strokovnjakov pokazal svojo pripravljenost in obvladanje vseh strokovnih vprašanj.
L. 1862 je bilo za Stephana žalostno. V tem letu je umrl njegov očetovsko dobri prijatelj Schmuckert ter njegova prva žena, s katero je živel v srečnem zakonu. L. 1862 je bil povišan za višjega poštnega svetnika. S tem je preskočil vse svoje tovariše, dasi je imel šele 32 let. Navzlic temu je živel z vsemi uradniki v najlepši harmoniji, zakaj njegov veseli značaj mu je pridobil prijateljstvo vseh, ki so ga poznali in občudovali njegove najodličnejše zmožnosti.
Kakor višji poštni svetnik v generalnem poštnem uradu je bil šef referata, katerega naloga je bila, izdelati zvezo s tujimi deželami. Njegova vroča želja je bila, da bi se sklenile pogodbe na enotni in kolikor mogoče enostavni podlagi.
(Nadaljevanje prih.)
dvojno članstvo, da se nam tako omogoči takojšnje sodelovanje v OPO, aii naj se počaka do izvedbe reorganizacije Saveza.
Mislimo, da je najbolje, če obdržimo svojo medsebojno vez z društvom, ki naj ostane neokrnjeno ter sigurna uteha ozir. svetovalec sedanjim članom, vse do resnične vzpostavitve solidne in koristne skupne Organizacije ptt. uslužbencev kraljevine Jugoslavije.
Končna odločitev v tej zadevi bo izrečena na občnem zboru, ki bo sklican najbrže v začetku prihodnjega mesca.
Zelo težko pričakujemo uredbe o sprejemu ptt. osebja v resor prometnega ministrstva in sploh ureditve novega poslovanja, da dobimo orientacijo za prevedbo zvan. in sluz. v lil. kategorijo. Upamo, da nam bo to omogočeno še pred 1. aprilom, ker ta datum je zelo važen zaradi novega proračuna.
iudi glede službenih doklad veljajo gornje vrstice. Čujemo, da jih dobi ll. kat., o ill. pa ni nobenega glasu. Na govorice sicer ne damo več veliko, treba bo pa le pozornosti.
Z vsem pa moramo počakati do končne ureditve novo prideljene poštne uprave k prometnemu ministrstvu.
Mogoče pa vendar pride v tem času nov uradniški zakon, ki bi sigurno ugodno rešil večino teženj.
Iz zapisnika odborov« seje nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani.
dne 8. januarja 1931.
Predsednik Gruden otvori skupno odbo-rovo sejo ob 19., pozdravi navzoči odbor, in želi vsem skupaj srečno novo leto. Nadalje ugotovi sklepčnost ter preide k točkam dnevnega reda:
1.	Čitanje zapisnika zadnje odborovc seje 18. decembra 1. 1. Tajnik prečita dobesedno zapisnik, katerega overovita tovariša Ker-
; ževan in Tesar. O zapisniku samem bo predsednik poročal v svojem poročilu.
2.	Došli dopisi: Tajnik prečita več došlih in poslanih dopisov, katere vzame skupni odbor na znanje.
3.	Predsednik Gruden predloži navzočemu odboru sprejeti dopis Oblastne organizacije, da se vrši 9. januarja v Zagrebu konferenca o reorganizaciji OPO in izdelovanje novih pravil za enotno poštno organizacijo. Po daljši debati določi odbor preds. Grudna, da se udeleži te konerence, o kateri bo po-
ročal na občnih zborih, v kolikor bi se zadeva novega, skupnega društva nanašala na naše društvo.
Odbor nadalje razpravlja o poslanem dcw pišu OPO, če je naše društvo pripravljeno likvidirati in pristopiti v enotno društvo. Odbor je različnega mnenja, ker bi odpadla v novem društvu bolniška podpora, kakor tudi posmrtnina, nadalje, ker bi morali člani plačevati namesto dosedanjih 7 Din po 8 Din članarine, ugodnosti bi pa imeli manj, kakor v svojem društvu, vsled tega moramo biti zelo oprezni. To posebno še zaradi tega, ker še ne poznamo novih pravil.
Po končani debati se naroči tajniku, da naj o tem obvesti OPO in da naj o tem končno odloči občni zbor Osrednjega društva, ki se bo vršil 8. marca t. 1.
Med drugim navaja predsednik, da bi dobila naša direkcija od najboljšega kupovalca starih oblek za garnituro službene obleke, t. j. hlače, bluza in čepica, od 2 do 17 Din ter da bo društvo ponovno poslalo dopis prometnemu ministru, da naj bi člen 9 predpisa o službenih oblekah razveljavil.
Osrednje društvo je poslalo spomenico:
Prošnja za razveljavljenje odredbe Min. p. t. št. 47134/30
Ministru Saobraćaja,
Uprava pošta, telegrafa i telefona
Beograd.
Z naredbo štev. 47134/30 od 1. avgusta 1930, je razveljavilo ministrstvo za gradbe določila § 9 pravilnika o službeni obleki (Vestnik št. 1 j/1921) in odredilo, da morajo pt. uslužbenci vračati iznošene dele službene obleke, kedar prejemajo novo obleko.
S tem so pt. uslužbenci i v moralnem i v materijalnem pogledu težko prizadeti, to bolj, ker noben uslužbencev nima nikake rezerve službene obleke, da bi jo mogel menjati, če pride iz službenega obhoda premočen domov.
Po informacijah, ki smo jih dobili od ene naj večjih tovarn, ki se peča z nakupom stare obleke, bi izkupila poštna uprava s prodajo stare obleke za garnituro zimske obleke (bluza in hlače), če je obleka razrezana na kose, za kilogram do 2 Din, odnosno za celo obleko največ 7 Din za kg. Poštna uprava bi torej v najboljšem slučaju izkupila za eno I garnituro zimske obleke
Din 14.—.
Vabilo
na redni, letni občni zbor GOSPODARSKE ZADRUGE POŠTNIH NAMEŠČENCEV V LJUBLJANI, registrovane zadruge z omejenim jamstvom, ki bo:
v nedeljo, dne 15. marca 1931 ob pol 9 uri dopoldne (8*3°)
v „Bell dvorani** hotela Union, Ljubljana, IHtkloSIčeva cesta.
Dnevni red:
1.	Verifikacija pooblastil.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.	_ , .
4.	Sklepanje o eventuelnih pritožbah in prizivih zoper poslovanje načelstva
in nadzorstva.
5.	Odobritev računskega zaključka za leto 1930.
6.	Dopolnilna volitev članov načelstva in volitev članov nadzorstva.
Opomba: Ako občni zbor od napovedanem času ne bi bil sklepčen, se bo vršil po členu 37 zadružnih pravil ravno tam in z istim dnevnim redom pol ure kesneje, t.j. ob 9. uri drugi občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu navzočih
članov.	,	x
Pooblastila se bodo sprejemala v petek, dne 13. III. od 6. do 7. ure zvečer
in v soboto dne 14. lil. od 5. do 7. ure zvečer.
Samostojni predlogi se bodo upoštevali le tedaj, če bodo pismeno dostavljeni načelstvu do 5. marca 1931. Računski zaključek lahko vpogledajo vsi člani od 15. H. do 10. HI. 1931 v pisarni zadruge ob njenih uradnih urah. Po možnosti bo objavljen tudi v naših strokovnih glasilih.
Za načelstvo:
Karel Ceh, predsednik, 1. r.
Ferjančič France, tajnik, I. r.
Iz tega je razvidno, da bi poštna uprava izkupila le malenkostno vsoto, kar pri velikem budžetu ne bo igralo nikake vloge, poštnemu uslužbencu pa z odvzemom izno-šene službene obleke povzroči tako veliko škodo. Zato prosimo, da blagovoli ministrstvo saobračaja gornjo odredbo, objavljeno v Vestniku št. 16 iz leta 1930, razveljaviti in upostaviti določila § 9 pravilnika 0 službeni obleki v prejšnji stan, da bo ostala službena obleka last pt. uslužbencev po izteku dobe, ki je predpisana za uporabljanje vsakega posameznega dela obleke.		Upamo, da bo prometno ministrstvo upoštevalo našo prošnjo, posebno, ker s prodajo stare obleke ne bi mnogo izkupilo, uslužbenci pa bi bili znatno prikrajšani. Ker je ugodna rešitev naše prošnje tako v interesu poštne uprave same, kakor tudi pt. uslužbencev, prosimo za čimprejšnjo ugodno rešitev, da ne bi bilo treba že pri sedanji izdaji službene obleke vračati iznošenih delov iste vrste. Z odličnim poštovanjem Predsednik:	Tajnik: Prošnja je bila kolkovana, odposlana dne	
Računski zaključek			
Gospodarske zadruge poštnih nameščencev, registrovane zadruge z omejenim			
jamstvom v Ljubljani, za 9. poslovno leto 1930.			
	Poročilo:		
Članstvo:	Začetkom leta je bilo	712 članov,			
Med letom pristopilo	137			
		Skupaj	849 članov	
Med letom izstopilo	14			
Konec leta je		bilo	835 članov	
	Bilanca.		
ftktiva			Pasiva
Predmet	Znesek	Predmet	Znesek
Gotovina v blagajni	13 866 73	Deleži članov	83.400 —
„	pri p. hranilnici	7.98398	„	Odpov., nedv.	7.125"—
Terjatve:	na blagu	513.981 46	Obveznosti denar, zav,	647.285
na posojil.	571.150-72	Hranilne vloge	733.193-56
na tek. računu	109.33V-	Terjatve upnikov	4.247.54
Deleži:	14 del. ZSZ	1.400'—	„	članov	796.81
10 ,, Pošt. Doma	1.000-—	Zaklad rezervni	115.308 09
Inventar:	nepremični	307.422.03	„	podporni	4.398-90
premični	30.440-50	„	garancijski	7.21910
Zaloga blaga: v čevljarni	4.043 95	Čisti prebitek	7.649-42
v skladišču	50.000 —		
Skupaj	1,610.623-42	Skupaj	1,610.623-42
N	A D Z O	R S T V O ;	
Bizovičar Jože, 1. r.	Boh Anton, 1. r.		Pokorn Tomo, 1. r.	Hribar Gregor, 1. r.	
podpredsednik	Rakovec	Ivan, 1. r.	predsednik	
Račun dobička in zoube.			
Zguba			Dobiček
Predmet	Znesek	Predmet	Znesek
Plače	39.850-	Prebitek pri blagu	136.749 01
Pisarniški stroški	2.610 —	Provizije	16.351-93
Obresti	55.554-64	Vpisnine	1.710-—
Prispevki za OUZD	3.692 64	Obresti	60.078 09
Mezde čevlarjev	74.611 •—	Prispevki za OUZD	1.805‘50
Uslužbenski davek	503 25	Povrnjeni pošt. str.	3.80352
Prispevki za pokojninski zavod	648 —	Razni dohodki	14.641-51
Poslovni davek	4.359-75	/	
Najemnina za šupo	2.627 —	/	
Naročnina za zadr. liste	400- -	/	
Potni stroški	2.382 —	/	
Kurjava in rasvetljava	6.686-25	/	
Pristojbina pri pošt. gr.	842 47	/	
Popusti radi tak. plačila	6.19016	/	
Provizije in odškodnine	12.726-80	/	
Nagrade	7.889 27	/	
Sejnine	1-110 —	/	
Razni izdatki	5.606-91	/	
Čisti dobiček	7.649-42	/	
	235.139-56		235.139-56
V Ljub	jani, dne č	1. decembra 1930.	
	NAČEL	SIVO:	
Ferjančič Frence, 1. r.	Ban Martin, I. r.	Čeh Karel,		1. r.
tajnik	blagajnik	predsednik		
Gruden Martin, 1. r. Lilek Ciril, 1. r. Martinšek Franjo, 1. r. Slamič Vinko, 1. r.			
24. januarja 1. 1. in pričakujemo v kratkem odgovora.
Kakor je društvo naknadno zvedelo, se je službena obleka že razdelila v Novem Sadu, uslužbenci pa morajo imeti za vsak primer pripravljeno staro obleko, če jo bo treba oddati. Društvo se bo tudi v tej zadevi obrnilo na našo direkcijo, da nemudoma izda obleko, katero bi bilo treba razdeliti že v mescu januarju.
K besedi se oglasi še več odbornikov.
Na to preide predsednik k zadnji točki' dnevnega reda,
4.	k slučajnostim. Pri sklepu seje nakaže krajevna skupina obolelemu tov. P. enkratno podporo. Ker se ne zglasi nihče več, zaključi predsednik Gruden sejo ob 22. zvečer. Za odbor: tajnik Bizovičar Joško 1. r.
Osrednje društvo niž. p. t. uslužbencev krajevna skupina v Ljubljani
vabi na sestanek, ki se vrši dne 20. febr. 1931 v društvenih lokalih pred Prulami št. 1 s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika;
2.	Poročilo predsednika;
3.	Slučajnosti.
Prosimo tovariše, da se sigurno udeleže tega sestanka.
Za odbor: Plevel, t. č. tajnik. VABILO
Osrednje društvo niž. p. t. uslužbencev krajevna skupina Ljubljana
bo održavala svoj letni občni zbor dne 22. februarja 1931 v zeleni dvorani hotela Union, ob 14. uri popoldne s sledečim dnev. redom:
1.	Čitanje zapisnika;
2.	Poročilo predsednika;
3.	Poročilo tajnika;
4.	Poročilo blagajnika;
S- Poročilo nadzorstva;
6.	Volitev novega odbora;
7.	Slučajnosti.
Prosimo cenj. tovariše, da se sigurno udeležite občnega zbora.
Odbor.
Vabilo
NA XIII. REDNI OBČNI ZBOR OSREDNJEGA DRUŠTVA NIŽJIH POŠTNIH USLUŽBENCEV V LJUBLJANI,
ki se vrši
v nedeljo, dne 8. marca t. 1. ob 14. uri popoldne v dvorani Glasbene Matice, Vegova ul. 7.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega Občnega zbora.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Razgovor o pristopu v enotno društvo.
7.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob navedeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši vseeno pol ure kesneje isto-tam ne glede na število članov.
Vabimo člane, da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
Tovarišem delegatom priporočamo, da pridejo točno ob napovedani uri.
' ODBOR.
IX. letni občni zbor Osrednjega društva nižjih p. t. uslužbencev, krajevna skupina Maribor, se je vršil dne 25. januarja t. 1.
Predsednik Božičev otvori občni zbor točno ob 14.30, pozdravi delegate iz Ljubljane: predsednika Grudna in blagajnika Engelmana, tov. iz Slov. Bistrice, Pragerskega in Mute, ter vse navzoče članstvo. Po dnevnem redu poročajo:
1.	predsednik o splošnem društvenem de-
lovanju v prožlem poslovnem letu, kar članstvo z navdušenjem pozdravlja;
2.	tajnik o društvenem poslovanju;
3.	blagajnik o stanju društvene blagajne;
4.	preglednika računov, tov. Filipčič in Homec. Tov. Filipčič izjavi zahvalo ožjemu, kakor tudi vsemu odboru za požrtvovalno delovanje v prošlem letu ter predlaga, da se da razrešnica staremu odboru, kar se soglasno sprejme.
j. Poročilo centr. predsednika Grudna, kateri oriše v splošnem vse društveno delo, katero je izvršila centrala v korist vsega članstva, zahvali se tudi odboru za njegovo delo v minulem letu ter priporoča vsem tovarišem, naj bi vztrajali še naprej, na kar se mu zahvali predsednik Božičev za njegove bodrilne besede. Blag. Engelman pa poroča še o stanju centralne blagajne.
Sledi volitev odbora. Izvoljeni so bili: za predsednika Božičev Matko, podpredsednik Šerbec Franjo, I. tajnik Maherl Joško, II. tajnik Dasko Franjo, I. blagajnik Babič Franjo, II. blagajnik Kunrnvald Feliks, I pregledovalec računov Filipčič Vekoslav, II. pregl. računov Verbanjšek Matko; odborniki: Krepek Franjo, Jaklič Ivan, Kovačič Ivan, Kobal Štefan, Krajnc Franc, Legvart Miha, Ocepek Drago, Hrastnik Avgust, Bauman Vinko.
4.	Slučajnosti. Tovariši izprašujejo o raznih zadevah; na vsa vprašanja odgovarja predsednik Božičev. Razpravljalo se je tudi o pristopu v enotno organizacijo poštne stroke, kakor tudi o pristopu v organizacijo železničarjev. Za to zadevo je bil izvoljen poseben odbor. — Na to je bil občni zbor zaključen ob 18.30.
Doklad k plači med vsemi državnimi uslužbenci samo poštarji še nimamo!
To in ono.
Brzojav in telefon, II. del.
Vsem tovarišem in odjemalcem I. dela knjige »Brzojav in telefon« sporočam, da nameravam izdati II. del te knjige, ki bo vseboval:
Telefon (automatski telefon), Hughesov brzojav, borzni lokalni brzojav, ki črke tiska, Boudotov brzojav, Siemensov hitri brzojav, radio-brzojav in radio-telefon.
II. del bo večji od I. dela in bo imel 76 slik. Za naročnike bo stal 78 Din. — I. dela knjige je na razpolago še nekaj izvodov po 52 Din. Cela knjiga I. in II. del, bo stala 130 Din. Knjiga bo lepa in vzorno sestavljena. Tovariši in tovarišice, porabite priliko in naročite »Brzojav in telefon«, da Vam ne bo treba kesneje kupovati takih knjig v drugem jeziku in to po visoki ceni. Kdor bo imel slovensko knjigo, bo v bodoče brez skrbi, ker bo delo natisnjeno samo za naročnike in le tedaj, če se jih oglasi zadosti. Kesneje se ne bo mogoče več ozirati na reflektante.
Naroča se pri izdajatelju, Janezu Napotniku, adm. uradniku direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Autor daje knjigo tudi na obroke. — Naročila so obvezna!
Nove pristojbine za ambulančno osebje. Od i. aprila t. 1. bodo dobivali po odredbi predsednika min. sveta in ministra za promet ter ministra za pravosodje uslužbenci, ki opravljajo poštno amb. službo, dnevnice po časih, ki so določeni v uradniškem zakonu, in sicer uradniki in pripravniki II. kat. po Din 62, uradniki in pripravniki III. kat. po Din 52, zvaničniki po Din 48, služ. po Din 40, če kartirajo v amb. vozovih. Za prevažanje direktnih sklepov so dnevnice
po istem vrstnem redu: po Din 40, 38, 36, 34. Kdor pa se vozi čez mejo in biva v inozemstvu nad 3 ure, mu pripada poleg navedenih dnevnic še 30% pripadajočega zneska.
»Ugovorni Poštar« je glasilo pogodbenih poštarjev, ki so ustanovili svoje društvo. Izhaja po enkrat na mesec. Izdajatelja sta pogodbena poštarja gg. Dragan Srića-Poštarov in Nikola Tkalac; urednik je prvi od obeh izdajateljev. Začeli so z devizo: »Nitko nam neće pomoči, ako si sami ne pomognemo«. Da si pa tudi res hočejo sami pomagati, kolikor je le mogoče, potrjuje že v polni meri prva številka njihovega glasila, ki objavlja pravila za njihov penzijski fond.
Zagrebška »Poštanska sloga«, ki se menda s tem poslavlja, ker neha izhajati, hoče poštarjem materijelno pomagati na ta način, da jim obeša na rame še prodajo tobaka in kolkov. Kako si to prav za prav predstavlja, o tem iskreno molči. Menda misli pri tem le na pogodbene poštarje najmanjših pošt.
Pogodbene pošte do 40.000 enot na leto. Prihaja vest, da bo v kratkem spremenjen pravilnik za pogodbene državne pošte. Med drugim, da bo spremenjen tudi čl. 1 tako, da bodo pogodbene pošte tiste, katerih letni promet ne presega 40.000 delovnih enot. Pri nas bi se po tem principu spremenilo še prilično 10 erarnih pošt v pogodbene državne pošte.
Česa ne zmore pošta! V božičnem tednu preteklega leta je dunajska paketna pošta posredovala po 40.500 paketov na dan. O drugih dneh jih je imela le po 27.000. Na sveti večer je sicer popustil naval paketov, zato pa je narastel za nekaj dni pisemski promet od 210.000 na 1,795.000 dnevno.
Laneno olle, firnež, emaline in ostale lake, oljnate barve
in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
HE01G-Z9NKL,
d. z 0. z. toDorne olje, firireža, laiia in ban
Ljubi jana-Medvode, lastnik Franjo Nedič.
24—18	Podružnica Maribor -- Novi Sad.
HED. ŠARC
Ljubljana,
Šelenburgova 5,
priporoča svojo veliko zalogo vse vrste damskega in moškega perila, zalogo platna, šifona, namiznih prtov, robcev, nogavic itd. ui Opreme za neveste.
J* Pralnica in likalnica.
no oglasiti pri manufakturi
„REKORD**
Aleksandrova cesta 8,
kadarkoli rabite blago za sebe in svojo družino. Poštarji na
C» mesečne obroke in še
5% popusta I
_______5-5
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana, Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. 24—18
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
UUBUANA, Stritarjeva ulica 5.
se priporoča pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge postnih nameščencev.
Cene zmerne! Postrežba točna
In solidna!	24__17
Veliko zalogo manufaktumega blaga za moške in ženske v zadnjih novostih ima vedno na zalogi po solidnih in konkurenčnih cenah tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU**, UUBUANA
LINGARJEVA-MEDARSKA-ULICA IN PRED ŠKOFIJO ŠT. 3
♦
Kupujte pri tvrdkah, ki in seri rajo v našem listu!
♦
eLITG

8-3
Izdelava in prodaja damske, moške in deške knnfpkpiip na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po AUllIcKUJc meri. — Poštarji nabavljajte potom Gospodarske Zadruge po originalnih cenah.
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9.
Za konzorcij poštnih organizaci) v L)Ubl)ani izdaja Martin CJruden v Ljubljani. Čea. konto 11631 — Urejuje Franc Pirc v Ljubljani. — Rokopise pošiljajte uredništvu, reklamacije, oglase itd pa upravi lista „Pošiar" v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija*' v Ljubljani Predstavnik za
tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61