72. številka Ljubljana, v sredo 29. marcija. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan iveŽer, izimši nedelje in praznike, terveljapo pošti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za cotrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 eld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meser, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba4. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta........6 gld. 50 kr. „ četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. n četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Znižana cena za gg. učitelje in dijake odpala je po novem letn. JJpravnistvo ,,Slov, Naroda", "V LJubljani 29. marcija. Odkar se je pričelo narodnostno gibanje in Brno se Slovenci zdramili pa do denašnjega dne, je jedna naših najiskrenejših in najvažnejših teženj nadsodnija v Ljubljani, za katero smo uže pred dvajsetimi leti prosili v znanej od več nego 20.000 SloYencev podpisanej prošnji in za katero se oglašajo dan za dnevom občine iz vseh slovenskih pokrajin, kar je gotovo priča, da to nij želja in za-htevanje posameznih ljudij, temveč vsega naroda. Da je ta težnja opravičena in utemeljena, o tem je uverjen menda vsak, ker nadsodnija v Ljubljani bi mahoma storila konec boju, ki se je napovedal naffemu jeziku v sodnijskih pisarnah in uam bi ne| bilo treba hoditi pravice iskat v nemški Gradec, kjer mora nadsodnija z ozirom na nemško prebivalstvo biti sestavljena. Nadsodnija v Ljubljani bila bi za mesto koristna tudi v materijalnem oziru, kajti osobje nad-sodnijsko je mnogobrojno, dobro plačano in veliko tisoč goldinarjev bi ostalo vsako leto v mestu. Vrhu tega bi pa marsikateri, ki se vozi zdaj v Gradec, prišel v Ljubljano, — in tako bi se po-množeval promet ljudij in blaga in dobiček ostal bi pri nas. Mislilo bi se zategadelj, da bode Ljubljana sto rila vse, kar je možno, dobiti nadsodnijo v svoje ozidje, da se bode s prošnjami in deputacijami skušalo pridobiti merodajne kroge za to misel, da bode mestni zastop, ki vedno poudarja, da mu je blagor mesta pri srci, napenjal vse žile, da ta ideja ne ostane le ne, papirji, nego da se tudi izvrši. Vsaj zastop vsacega druzega mesta bi tako postopal in tako pospeševal blagostanje svoje občine. A naši mestni očetje oziroma večina mej njimi se v vsem razlikujejo od navadnih ljudij, nij čudo tedaj, da so tudi v tej zadevi druzega in posebno apartnega mnenja. Ne le, da se za nadsodnijo čisto nič ne brigajo, da do zdaj nihče o njej niti črhnil nij, — so tej misli tako srdito nasproti, da v svojej besnosti ne morejo več krotiti svojih strastij. V zakotnem listu namreč, ki zastopa politične nazore naših nasprotnikov, nemških mestnih očetov ljubljanskih in v katerem razobešajo gg. Ehren-De ž m an in Ehreu-Schrey svojo modrost, imenujejo se take peticije za napravo uadsodnije v Ljubljani kar naravnost „humbug" in „sch windel". Ali nij to le pri nas mogoče? Na-mestu, da bi prosili in si prizadevali na vse kriplje za tako imenitno in koristno napravo, ki daje me stu večji pomen, podvojeno važnost in vsako leto veliko tisoč goldinarjev, pa se imenujejo dotične peticije „Schwindel". Kako se bode pa po tem takem vaše zastopanje mestnih interesov imenovalo, gospo-dine Schrey? So ljudje, ki tako pišejo, mari rea tako izvrstni zastopniki mesta, da jim nij para pod solncem ? Politično mišljenje naših nemških mestnih odbornikov se v tem vprašanji ne strinja z interesi naše metropole, zato so pa tudi popolnem prezirali korist mesta in so proti nadsoilniji v Ljubljani in to s tacimi lepimi izrazi! Pa še nekaj! V istem članku, kjer se peticije nazivljejo „Schwindel", zasmehuje pisatelj naše vrle Belokranjce, kateri so prvi odposlali prošnje na državni zbor, češ, da so to zgolj ubožne občine. Ali nemškim juristom v Ljubljani nij znano, da kjer gre za pravo, za pravico, se ne sme vprašati, koliko ima kdo v žepu, ali bi oni radi samo bogatašem delili pravice? Gotovo nij plemenito, tolči ob polni žep in bahati se h priženjenimi tisočaki, onega pa, ki nij v tako sijajnem položaji, ošabno prezirati, prav pobalinsk pa je način, zaničevati in smešiti pravice tistih, ki so ubogi. To je bojna taktika, za katero nikogar ne zavidamo, naj m en j pa mestnega odbornika. Mestni odbornik mora namreč, vsaj po našem mnenji, čuvati blagor in korist mesta in biti jed-nako pravičen bogatinu in siromaku. Da pa glede nadsodnije nemški mestni očetje, kakor uže pri mnozih prilikah, nijso v ozir jemali koristi mesta, ampak le svoje politične domišljije, da se naši politični protivniki rogajo ubogim, to dokazujejo pred-stoječe vrste, katere si treba baš sedaj pred volitvami zapomniti dobro. LISTEK. IT © IT« (Spisal I. Turgenjov, preložil M. Malovrh.) 1>i-ii^-it lCIljijfll. I. (Dalje.) „11 est trčs cassant, on obči z narodom s prevelikim preziranjem in tega ne morem odobriti, — nikakor ne! Tudi vidim, da je v zr.dnjom času prepira željan in zbadljiv . . . Je li to njegova stvar tam (Sipjagin namignil je z glavo, a kam se ne ve\ le žena njegova ga je umela) kriva? Kaj?" „Odpri svoje oči . . . ti še jedenkrat rečem!" Sipjagin je vstal. „Ah?" — (Ta nah?" izrekel je povsem dragim, mnogo globljim glasom.) — „Tako torej, samo da jim jaz računov ne skvarim!" „To je tvoja stvar, — kar se pa gospoda tiče, ki ima denes priti, bodi brez skrbij; vse, kar treba, bodem storila." Izkazalo se je kmalu, da tega nij treba bilo; Solonih) nij bil niti v zadregi niti neokreten. Ko ga je sluga javil, vstal je Sipjagin raz svojega stola in glasno, da ga je bilo v predsobo slišati, rekel :i „Prosi gospoda, noj izvoli vstopiti !* Sam šel je do praga salona in se tam vstavil. Komaj je Solomin vstopil ter pri tej priliki Sipjagina skoro zvrnil, uže mu je ta obe roki ponudil ter s prijaznim smehom vzkliknil: „Ah, kako je to ljubeznivo od vas; vrlo sem vam hvaležen." — Peljal ga je k Valentini Mi-hajlovni. „To je moja žena," je rekel, in se z dlanom Solominovega hrbta dotaknil, „in ti, duša moja, vidiš pred seboj najboljšega tukajšnjega mehanika, fabri-kanta Vazilja Fedosejeviča Solomina." Valentina Mihajlovna vstala je raz stola in novodošlega od zdolej gori pogledala tako ljubeznivo in sladko ko madona, potem nasmijala se je dobrohotno in mu, kakor staremu znancu podala fino in tenko svojo ročico, a tako, da je bil dlan zgoraj, laket naslonila je na telo in glavo malo nagnila. Solomin segel je gospodu in gospe molče v roko in koj, ko so mu stol ponudili, tudi sel. Sipjagin vprašal ga je skrbno, želi li kaj, na kar mu je Solomin rekel, da ničesar ne treba fn da od pota nij ni najmenj utrujen. „Smem vas li po tem takem prositi, z menoj iv tvornico iti?" vprašal je Sipjagin na takšen način, j ko da se boji s tem svojega gosta preveč nadlegovati, ter jedva veruje v mogočnost take ljubeznivosti. „Ako vam je drago, idimo," odgovoril je Solomin. nAh, vi ste preveč dobri in ljubeznivi!" vzkliknil je Sipjagin. „ Hočete, da se upreže voz ali bi rajši peš šli ?H „KoIikor mi je znano, nij vaša tvornica baš daleč od tu?" „Pol vrste, nič dalje." „Za ta pot pač nij treba ekvipaže." „Kakor izvolite- — Ivan, moj klobuk in mojo palico, brž! — A ti, draga žena, skrbi mej tem za obed. — Moj klobuk !" Sipjagin je bil mnogo bolj razburjen, nego njegov gost. Ker je bil v drugič zaman ukazal mu klobuk prinesti, hitel je on, državnik iz sobe, ko kakšen šolski fante. Valentina Mihajlovna ogledovala je nnovega, mladega moža*, za čas, ko je Sipjagin govoril s Solominom, vrlo pazljivo. Ta sedel je na svojem stolu, goli roki na ko- Slovenščina pri sodnijah. Ker se je zdaj vender nadejati, da dobi tudi naš jezik jedenkrat pri sodnijah jednako veljavo, ka-keršno uživa namščina, ter hočeta državna poslanca gospoda dr. Tonkli in dr. Poiriukar v državnem zboru uvesti jezikovno postavo, moramo gospode poslance na nekaj opozoriti, da ne bo zakasneno. Pred kakimi 15 leti se je zgodilo pri nekej višjej sodniji, da se je razsodila tožba, v katerej je bilo slovensko pismo posebne važnosti. Refereat je to pismo svojim svetovalcem po svoje raztolmačil, kolikor je ravno zamogel in ker je raztolmačil slovensko pismo krivo, bila je potem tudi razsodba kriva. Nij tedaj zadosti, ako sodnik zna prevesti slovenščino v nemščino, ali narobe, on mora tudi slovenski mi hI i ti, ako hoče slovenski pisati, Vsak jezik ima svoje posebnosti, ima jih tudi slovenski jezik in te posebnosti mora sodnik znati. Pri vseh sodnijah tedaj, kjer se posvetuje več sodnikov, morajo znati vsi sodniki popolnem natanko slovenščino in nikakor ne zadostuje, da zna 3amo referent, to je premalo. Tako bi morali pri graškej nndsodniji vsi svetovalci in obadva predsednika slovenski popolnem znati; ker bi se pa s tem delala krivica Nemcem, ne bode ostajalo druzega, nes;o da se za slovenske pokrajine osnuje nadsodnija v Ljubljani, pri katerej bi se ve da potem morali vsi sodniki tudi slovenski uradovati znati. Slednjič bi opazili še to, da bi se imelo v jezikovno postavo vzeti tudi to, da imajo prva, druga in tretja sodnija svoje razsodbe, ako se je obravnavalo slovenski, tudi slovenski izdavati, kakor veleva §. 27. postave od 7. avgusta 1850 broj 325. državnega zakonika o osnovi najvišjega sodnega dvora, kajti le tisti soduik, kateri sam razsodi, bo tisti svojo razsodbo i v najboljšo vnanjo obliko spravil. Znano je še gotovo, da je gospod Schmerling lansko leto omenjeni §. 27. odstranil, da je izdal češkim sodnijam ukaz, da imajo one nemške razsodbe najvišjega sodnega dvora v češki jezik prevesti, ako se je češki obravnavalo. To bi se zdaj, ko se bode debatiralo o no-vej jezikovnej postavi, vse lehko pretreslo, da bode postava res nam kaj koristila. Čakali smo dosti dolgo, terjati tedaj smemo, da pričakamo kaj dobrega. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 29. marca. Včeraj vršila se je slednja seja državnega zbora pred Veliko nočjo. Po praznikih prične se zopet zasedanje dne 18. aprila. Parlamentarna komisija desnice imela je predvčeranjim zadnjo sejo pred Veliko nočjo, da bo je posvetovala o predlogu poslancev dr. T on-klija in dr. Poklukarja, o predlogu zadevajo-čem pravice slovenščine pri sodnijah v slovenskih lenih drže (rokavic res nij oblekel), ter si na miren svoj način ogledoval slike in pohištvo. nKaj to pomeni," mislila je ona. „To je ple bejec . . . pravi plebejec ... in vender kako pri-prosto in naravno se vede." Res je, Solomin držal se je povsem neprisiljeno ne kot človek, katerega „satis gene" je povsem nenaravno in prisiljeno, baš, ko da hoče reči: „Samo glejte me, kakšen sem človek!" — nego ko človek, ki je sicer priprost ali samosvesten. Valentina Mi-hajlovna hotela je z njim govoriti, ali na lastno svoje začudenje nij znala, kako bi to začela. „Moj Bog!" si je mislila, „saj mi ta tvornišk delavec vender ne imponira." „Boris Andrejič vam mora jako hvaležen biti," povzela je naposled besedo, „da ste bili toli pripravni ter mu zlatega svojega časa del žrtvovali . . ." „No, tako dragocen pa nij za me čas, milo-Btiva gospa," rekel je- Solomio. „Potem pa tudi nij-8em za dolgo časa semkaj prišel." „Voila ou 1' ours a moutre sa patte," mislila je ona. V tem hipu vstopil je njen mož s klobukom na glavi in malo angleško palčičo v roci čez prag ter rekel: „ Vazilij Fedosejič, izvolite?" okrajih. Reklo se je, da se v §. 19. držav. tem. zakona pravice vsakega jezika izrecno priznavajo in da se eksekutivi mora varovati pravica izvedenja. Kazalo se je vender na mno^obrojne slučaje, v katerih so se sodnije protivile ministerskim naredbam in posvetovalo se je, bi M ne bilo umestno z zako- . notn avtentično razložili tekst sodnijskega reda. A : ker se začno Velikonočne počitnice, se je tudi to vprašanje odložilo. Navzočni vodja pravosodnega mi-nisterstva dr. Pražak je izjavil, da bode vlada se posvetavala, kako odpraviti te krivice. Zdaj, ko je rešeno vprašanje o volilnej reformi« skušajo levičarji spraviti razpor mej desnico — ker jim pač o drugem govoriti nij, — kajti oni z velikim veseljem pripovedujejo, da se debate o vol'lnej reformi nij udeleževal noben ud poljskega kluba, osobito pa ne debate o volilnej reformi češkega veleposestva, in to zaradi tega ne, ker se Čehi nijso hoteli umešavati prej jedenkrat v državnem zboru v razpor mej Poljaki in Ruteoci. Zdaj, trdijo levičarski listi, vnel se je mej češkim in poljskim klubom razpor, kajti slovanska solidarnost je prenehala in razpala bode večina. Na take glasove pa prav dobro odgovarjajo „Narodni listy" dokazujoč, da so v razporu mej Poljaki in Rutenci mtlčali Čehi le zaradi politične spodobnosti, katera jim nij dovoljevala s slovanskega stališča umešavati se v razpor sorodnih narodov. Na dalje kažejo „N. listy", da vez, ki je vezala in še veže desnico, nij narodna, marveč avtonomistična, kon servativna, torej politična, kajti kako bi se drugače mogli konservativni Nemci družiti v desnici s Slovani. Vse te veže skupni interes in ta vez se ne bode razrušila. „Narodiii list** poroča z juga, da so se še ostali vstaši pokazali zopet pri IJakoci, severno od Morinje v Krivošijah in napali lovski bataljon. Cesarske čete pri Orehovci so se pomnožile, da zadržujejo vstaše, ki hote čez mejo v urno goro. Vnaiijc države. Kakor znano, došel je ruski veliki knez Vladimir na Dunaj, spremljajoč bolno svojo soprogo Marijo Pavlovno v Italijo, kamor si gre zdravja iskat. Da si je ta pot velikega kneza čisto naraven, hote nekateri listi sklepnti, da je prinesel na Dunaj Vladimir lastnoročno pismo cesarskega svojega brata na avstrijskega cesarja in da je to velikega političnega pomena. Mi ne pripisujemo temu obisku posebne važnosti, a kaže vender, da mej Dunajem in Petrogradom vlada največje prijateljstvo — in želeti je, da ostane nerazrušljivo v blagor Avstrije. Slovanom sovražni nemški listi pripovedujejo zopet o „strašanskem" preganjanji Židov v Ru> ulji in zopet kričijo o ruskem barbarizmu in kličejo „ kulturno" Evropo na pomoč. Cela stvar pa je ta, da je ruska vlada izpodila iz Moskve baje 800 osob, mej temi precej Židov, ker nijso imele postavnih domovinskih listov. Tako Nemec naredi iz komarja konja, da more le sumničiti in grditi soseda Slovana. Naravno je, da si ne puste Rusi stopati na tilnik in da v ruskih listih primerno odgovarjajo. Z Bel grada se poroča, da misli finančni minister Mijatovič zdaj. ko je uravnano železniško vprašanje, odstopiti in sprejeti poslaniško mesto. Kot njega naslednik se imenuje predsednik priziv-nega sodišča Juraj Pavlovič. Iz Carigrada se poroča, da sultan namerava vso politično oblast na se potegniti, kajti vsi Solomin vstal je raz stola in priklonivši se Valentini Mihajlovnej, šel je za Sipjaginom. „Tu sem, Vazilij Fedosejič!* klical je Sipjagin, kot da pelje svojega gosta skozi kakšen prepad. „Tu so stopnice." „Ako me hočete uže po ruskem običaji klicati, prosim, ne imenujte me Fedosejič, nego prosto po otci Fedotič," rekel je Solomin počasi in mirno. Sipjagin ozrl se je ves preplašen zavoljo tega plebejskega imena na svojega spremljevalca in na pol boječ se rekel: „Oprostite mi, Vazilij — FedotiČ." „Prosim, nič zato!" dejal je Solomin. Stopila sta na dvor, kjer ja je Kolomejcev srečal. „Kam tako brzo ?tt vprašal je on ter iz strani pogledal Solomina. „V trornico? C est la V individu en question?" Sipjagin pogledal ga je skrbno in z glavo majal, kot da ne odobrava teh besed. „Da, v tvornico . . . moje grehe in pogreške mehaniku izpovedat. Dovolite, da gospoda seznanim: Gospod Kolomejcev, jeden tukajšnjih naših vlasteli-nov, gospod Solomin ..." Kolomejcev pokimal je nekatere krati, a ne na višji dostojanstveniki, katere imenuje in kateri le količkaj ne delajo po njega volji, odstopajo, ali pa ga prosijo odpuščenja, da so se drznili storiti kak samostojen korak. V slednjej seji francoske zbornice govoril je predsednik budgetnega odseka Wilson o francoskih financah in dejal : FinanČoi položaj dežele je dober. Izgovorimo na glas, da dežela sliši: Naš položaj je izvrsten in pravi se, resnici nasprotovati, če ga kdo s črnimi barvami slika. Te besede izgovoril je javno radi tega, ker je v jednej prejšnjih sej finančni minister Leon Say se nekako nezadovoljno izjavil o financah. Zaradi teh besedij baje da Say ne bode mo^el več dolgo ostati na svojem mestu, ker si je sam podpisal spričevalo svoje nevednosti o financah. ItallJansfceJ vladi dela mnogo skrbij slav-nost, katera se hoče prirediti konec tega tedna v spomin si ci 1 ij a n s kih večer ni c (vesper). Boje se, da se zopet vzbudi revolucijonarni Čut in da bi mogla o tej priliki teči kri. „Fanfulla" poroča, da je italijanska vlada poslala francoskej noto, v katerej se pritožuje, da žandarmi francoskega konzulata v Tunezljl preostro ravnajo z italijanskimi podaniki. Če se ta vest obistini, da je namreč Italija poslala to noto, reči se mora, da je Italija napravila zopet velik nepremišljen korak, kajti znano je, da so ravno pred kratkim italijanski napastniki le vsled milosti francoskega konzulata ušli ostrej kazni. Nekateri saški listi hote iz zanesljivih virov vedeti, da je kancelar Bismark formelno pri cesarji prosil, naj ga odpustf in sicer tako, da bi pa vender še vodil vnanje poslove, notranjih pa ne. Ta odstop motivira se tako, da zdaj vnanje razmere zahtevajo vse delovanje, v notranjem pa se mu stavijo prevelike ovire. Cesar je kaneeUrja prosil, naj ostane še na svojem mestu, kajti to je domovini dolžan. No mi prav nič ne verujemo v to vest, saj se je uže stokrat in stokrat raznesla vest o odstopu v svet, a železni kancelar je le še ostal. V ZJedlnJenili državah vzprejel se je zakon, po katerem se naseljevanje Kitajcev v ozemlje unije prepoveduje za dobo 20 let. Ta zakon ima namen, da zabrani popolno posedenje Kalifornije in sosednih držav po možeh rumene pasme. Dopisi. 1$ slovenskega Štajcrja. [Izv. dopis.] (Glasi iz učiteljskih krogov.) Pisal sem pred božičem na tem mestu: Poslanci, prinesite nam vender jedenkrat kaj veselega z Dunaja, dobite nam slovensko pripravnico v Mariboru, Celji, ali pa tudi v Ptuji! Prišel je božič in preteklo še nekaj nedelj, pa naše upanje Be nij uresničilo in minister-poslanec odgovoril je našemu velezaslužnemu poslancu: „Ti si danes nekako razjarjeno govoril, ne razumeš našega dela, znaj, da to ne gre tako hitro, le polagoma, počasi!", kakor bi ne vedel, kako dolgo uže Čakamo, da nas bo skoro samega čakanja konec. Za nas Slovence na Dunaji nečejo skrpati drobtino tistih pravic, katere drugod uže davno uživajo. A ne smem biti nepravičen, nekaj smo vender dosegli. Profesor KviČala stavil je v šolskem odseku predloge, s katerim bi smeli vsakako biti zadovoljni. ono stran, kjer je Solomin stal. Ta pogledal ga je ostro; v njegovih na pol zatisnenih očeh bliščeloje preziranje . . . „Smem li z vami ?" vprašal je Kolomejcev tajnega svetnika. „Saj veste, da se rad kaj naučim." „Dakako da smete," odgovoril je ta. Jedva da so od hiše dvajset korakov daleč prišli, videli so občinskega popa, ki se je vrnil k domu in zaradi velikega blata obleko vzdigoval. Kolomejcev zapustil je koj Bvoja spremljevalca ter z velikimi koraki k popu stopal, ki se ga nij nadejal ter v velikej zadregi bil. Kolomejcev prosil ga je za blagoslov ter mu umazano rudečo potno roko poljubil — potem uprl je svoj pogled v Solomina nekako zabavljivo. Menda vedel je nekaj o njem ter prepametnemu mehaniku hotel pokazati, kaj se pristoji. „C est une manifestation, mon cher?" vprašal je Sipjagin srdito na pol glasno. „Oui, mon cher," mrmral je Kolomejcev, „une manifestation nécessaire par le temps qui court !" Prišli so v tvornico, k;er jih je vzprejel veli-: kobradat Malorus s ponarejenimi zobmi. Ta nado-mestoval je začasno onega Nemca, ki ga je bil Sipjagin naposled vender le segnal. Da pa ta Ma-. lorus čisto nič razumel nij, bilo je očiviilno; on je Gotovo, zadovoljni smo, ako se le izvedejo! A ker sem postal uže nekak neveren Tomaž, rekel sem prijatelju: Stavim, da ostanemo zopet na cedilu! In nij-sem se varal. Kakor bi se bil ustrašil Kvičala svojih predlogov, ne bode jih zastopal v državnem zboru — tako poroča »Politika" izišla 25. t. m. — temveč predlagal bode zopet tiste resolucije, ki jih je dr. Vošojak pred dvema letoma stavil, da se sprejmo in — ne izvedejo. Mi moramo biti zadovoljni s tem, kar nam podeli večina državnega zbora. Mariborsko pripravniške bode se baje odpravilo in štajerski Slovenci bodo se lehko pripravljali na Ljubljanskem za svoj posel. „Politikau trdi z vso resnostjo, da je to za Slovence velikansk napredek. Ali nij uže sedaj možno Slovencem hoditi v Ljubljano? Razen tega, da dijaku, kateremu zdaj oča Živež dovaža, ne bi bilo mogoče ljubljanske pripravnice obiskavati, pomisliti je še naslednje: Štajerske učitelje nastavlja deželni šolski svet štajerski in ta uže nekaj let prezira vse učitelje, ki se ne izšolajo na štajerskih pripravnicah. Uverjen sem, da deželni zbor v Gradci podpore, ki jih zdaj daje pripravnikom v Mariboru, ■e bode dovoljeval za pripravnike v Ljubljani, temveč skrbel, da se uvede na pripravnici v Gradci slovenski jezik kot predmet za pripravnike, ki žele biti nastavljeni na slovenskem Štajerskem, in dovolil jim bode izdatne podpore. Tudi ,Schul-verein" razpisal bode nagrade za take, ki se v Gradci uče* slovenski. In potem bode večina slo venskih učiteljev na spodnjem Štajerskem izšolana na graškem pripravništvu, kajt* deželnemu šolskemu svetu bode vsak tak učitelj ljubši, nego učitelj, ki se je šolal v Ljubljani. Potem pa živela narodna gola na slovenskem Štajerskem! Saj so pripravniki bivali 4 leta mej najbolj zagrizenimi Nemci in na-srkali se sovraštva do materinega jezika. Predno nij slovenski Štajer združen z drugimi slovenskimi kronovinami v jedno telo, bilo bi pogubno za naš narod Šolstvo urediti na ta način. % Dunaja 27. marca. [lav. dop.] (Zborovanje delavcev.) Dunajski delavci so zadnjo soboto zopet zborovali in sicer v znanih Zoblovih dvoranah v Funfhausu. Zbral se jih je velikansk broj nad — 5O0O. Velike dvorane bile so natlačeno polne; ravno tako vrt in dvor; ljudje stali so celo ob cestah in mnogo moralo jih je oditi, ker nikakor nijso mogli blizu. Delavec Gams, ki je zbor sklical, pozdravi1 je zbor „mdž četrtega stanu." Državni poslanec dr. Kronavvetter govoril je „o četrtem stanu pred avstrijsko zbornico." Dve uri je raz lagal zgodovino delavskega stanu v Avstriji od leta 1861. sem, razvil program delavcev, ki ne zahtevajo le nekoliko nerazumljivih, maloruskih besed v brado mrmral in glasno vzdihoval. Začelo se je pregledovanje tvornice. Nekateri delavci poznali so Solomina osobno in ga radostno pozdravili. Jednemu je rekel: „Dober dan, Gregor! Ti si torej tu?u — Kmalu prepričal se je Solomin, da je tvornica v slabih rokah. Silno denarja bilo je zastonj izdano; mašine bile so slabe. Marsikaj bilo je nepotrebno, a mnogokaj potrebnega je manjkalo. Sipjagin gledal je bojazljivo Solominu na oči ter iz vsake izpremembe njegovega obraza ukrepal, kaj misli. Naposled vprašal ga je, kako je z redom zadovoljen. »Nekakšen red tu res vlada — toda, prihaja li od tega kakšen dobiček, svojim!" odgovoril je Solomin. Ne samo Sipjagin, celo Kolomejcev je videl, da je Solomin v tvornici ves domač in da pozna vsako malenkost do dobrega. Tako, kakor polaga vešč jezdec svojo roko konju na vrat, tako prijemal je on mašine, pregledaval kolesa, vzel malo mase, iz katere se je papir delal, ter na roki nje nedo-etatke pokazal. Govoril je Solomin vrlo malo, a za-rastenega Malorusa niti pogledal nij; isto tako molče zapustil je tvornico, a za njim stopala sta Sipjagin in Kolomejcev. (Dalje prihodnjič.) druzega nego pravico, kakor jo ima vsak človek, ki hoče živeti, in ravnopravnost, kakor je teoretično utemeljena ▼ državnih osnovnih zakonih. Bivšo usta voverno vlado je govornik silno bical. Liberalci so se zvali, a bili so tirani delavskega stanu. Pod seda njo vlado pa zgodil se je velik napredek, ker je delavcem uže dovoljeno v zborih pretresovati svoja vprašanja, km prej pod pliberalnimi" vladami nijso smeli. Ko 1. 1868. nijso zahtevali druzega, nego, naj se zmanjša čas pri delu, bili so vladni krogi zelo nejevoljni na delavce. „ Velik liberalec" Gis-kra rekel je celó dr. Roseju, ki je v zbornici stavil dotičen predlog: .Pomislite vender, da govorite v parlamentu, a ne pri Zoblu." (Veselost !) Ko je nedavno prišla delavska deputarija iz Moravske Ostrove, nihče se nij brigal za njo, (Klici: Sramota!) nego poslanec G r eu ter. Zahteve delavcev so pravične in morajo se spraviti v red. Plača je tako nizka, da delavec z rodovino ne more živeti; zato pa se redé fabrikantje in kapitalisti, ki delavski stan popolnoma izsesavajo. Zakoni o združevanji morajo se prenarediti. Slabega delavca mora se varovati pred gospod8tvom velicih kapitalistov, pod katerim ječi sedaj ves delavski stan. Za narodna in vero-zakonska vprašanja naj se delavec ne briga. On je ponosen na to, da govori pred možmi, ki ne vprašujejo, je-li oče Nemec in mati Slovanka, ali narobe, ki ne vprašujejo po materinem jeziku. Bodi-si, da govore češki, madjarski, italijanski ali španski, vender se ruzumejo ter so složni v svojih terjatvah. (Klici: Tako je!) Govornik razpravljal je tudi strankarske razmere v sedanjej zbornici. Levičarje je hudo tepel, rekši, da od njih, katerim je veliki kapital najljubši, delavci ničesa pričakovati nijmajo. Delavci morajo se postaviti na lastne noge, ker dokler ne bo prodrla občna glasovalna pravica, delavci v zbornicah ne bodo imeli zastopstva. Vse pa, kar hoté delavci doseči, naj zahtevajo na ustavnem temelji, rabiti smejo le postavna sredstva; s tem naj se samosvest v svojo moč zvekša. Ako jim potem tudi zbornice ne dado občne glasovalne pravice, bodo vender njih zahteve morale sluáati in uvažiti. Ustvariti se ima stroga organizacija vseh delavcev, delavski stan mora se zjediniti, kolikor mogoče malo pričakovati od parlamentov, vse pa dosezati s samo svojo močjo! (Velikansk plosk!) Delavec Mayer bičal je potem dunajsko časopisje liberalne barve rekoč, da delavci naj so ne navdušujejo za antisémite, pa tudi za Schonererja ne, ker on je „ nationalitütenhudler11. Govorilo je še več govornikov o strogej organizaciji delavcev, nekateri /a občno volilno pravico, drugi pa zopet proti, ker bi tudi takrat veliki kapital vladal. — Zborovanje vršilo se je v najlepšem redu skozi več ur. Dunajski „liberalni" časopisi delajo prav kisle obraze, ker so bili zopet bičani za svojo lažnivost in hinavstvo! Domače stvari. — (Vabilo k odborovej seji „Glas-bene Matice") dne 30. marca t. 1. zvečer ob Va 7. uri v I. nadstropji ljubljanske čitalnice. Dnevni red: 1. Branje zapisnika o seji dne 20 dec. 1881. 2. Dopis odbora za »Narodni dom". 3. Rešitev nekaterih vlog. 4. Ponudba zastran najema društvene sobe. 5. Razpis občnega zbora. 6. O muzikalijah za 1. 1882. 7. Nasveti. — (Gospod dr. Vošnjak) pride v soboto v Ljubljano in se bode udeležil jour fixa. — (Umrla) je sinoči gospa Babeta Kogl, vdova c. kr. asesorja in posestnica hiš v Ljubljani. Rajna bila je dobrotljiva in duho/ita gospa in odločno narodna uže od nekdaj. Še na smrtnej postelji spomnila se je še svojega naroda in v oporoki zaključila, da se sme eventuelna ustanova 6000 gld. podeljeveti le poštenim Slovencem, nikdar pa rene gato m. Blag jej spomin! — (Naš rojak gospod Grbic) biva zdaj v Lvovu, kjer je pri operi angažiran kot prvi tenor. Poljski listi so polni hvale in opisujejo njegov izvrstni način pevanja, lep in simpatičen glas, elegantno igranje in muzikaluo izobraženje. Grbic je spočetka svoje partije peval v hrvatskem jeziku, ker se ny mogel takoj privaditi poljskega izgovora in naglasa in ker ga je ravnateljstvo prosilo, naj poje v katerem koli slovanskem jeziku, nikakor pa ne niti nemški niti laški. Sedaj pa zna Grbic uže poljski in je v »Afrikanki", „Aiditt in „Židovki" uže peval v poljščini. Lvovska kritika izraža se tudi jako pohvalno o njegovih zborih Lahko noč14 in „Slovan-ski hrod". „Dziennik polski" imenuje ga jako nadarjenega skladatelja hrvatskih pesni (!). ,,Gazetta Narodova11 pa pravi o ,,Slovanskem brodu", da je to delo nenavadnega značenja in v pravem slovanskem duhn. — (Čitalnica v Starem trgu) naročila si je 10 pušic za ..Narodni dom", katere bode potem razdelila krčmarjem. — (Peticije na državni zbor) odposlale so tudi občine Koša na, Trzin, Velike Lip-Ijane, Št. Lampert, Konj in Stari trg pri Loži. Vse prosijo za ravnopravnost jezika in napravo nadsodnije v Ljubljani, občini Št. Lampert in Konj pa tudi za ustanovitev pravne akademije v Ljubljani. — (Okrajni odbor šoštanjski)je izročil državnemu zboru prošnjo, da se naj slovenski jezik upelje v urade in srednje šole. Jednako prošnjo je poslala občina Šoštanj ske okolice poslancu g. dr. Vošnjaku. — (Občina ZagraŠka na Kranjskem) je podpisala in odposlala državnemu zboru prošnjo, naj se po ustavnem potu uvede pri c. kr. sodnijah na Slovenskem slovenski jezik in naj se ustanovi v Ljubljani c k. nadsodnija za slovenske sodnijske okraje; naj se na Slovenskem tudi srednje šole narodnim terjatvam primerno prestrojijo. — (Občina Podsreda, Križe in Gor-jane) na Štajerskem so jednako proinjo odposlale, dostavši, da se naj srednja učilišča v tej meri ustanovijo, kakor misli v sporazumljenji s slovenskimi poslanci staviti predloge g. prof. Kvičala. — (ObčineJurovec, K o m polje, P o d-gora, Varea, Draf ce, Lancevavas i n Videm na Štajerskem) prosijo za upljavo slovenskega jezika pri c. k. sodnijah_ Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 29. marca. Veliki knez Vladimir in nadvojvoda Meklenburški odpotovala sta po presrčnem slovesu od cesarske rodbine denes dopoludne v Rim. Naš presvitli cesar spremil ja je na kolodvor. Razne vesti. * (V korist fondu za spomenik Mickie-wiczu) je te dni češki državni poslanec dr. Tonner imel v Lvovu javno predavanje: nO propadu češkega naroda in njega zopetnem oživljen ji po lastnem trudu in delu". Tega predavanja udeležilo se je obilo poslušalcev in nanrala se je ogromna svota. Zvečer je bil slavnosten banket, pri katerem se je napivalo na bratovstvo mej Čehi in Poljaki. * (Potres) bil je 26. t. m. v Trebinji in trajal pet sekund. * (Tržne novosti.) Po zrnji se malo povprašuje na ve'ikih tržiščih: Dunaji. Budimpešti, Ka-niži, le v Gradci bilo je pretečem teden precej kupcev, vender cena je ostala pri starem. Največ se speča detelj nega in repnega semena in cena se je tukaj zboljšala. Vino so začeli kupci iskati, zlasti povprašujejo po starini. Cena je nekoliko poskočila. Dne 13. marca so na dunajsko tržišče postavili 3055 glav klavne živino, namreč 1512 ogrskih, 530 gali-ških in 1013 nemških volov. Trženje bilo je zelo zaspano in slabo, mesarji so ostajali pri starej ceni; ogrski vol je torej veljal 50 do 59 gld., gališki 51 do 56 gld., nemški 53 do 59 gld., krave 49 do 52 gld., biki 46 do 50 gld. meterski cent. No in po tej ceni se je naposled oddalo vse. * (Solnce mrkne) letos 17. maja popolnoma. Videlo se bo tudi pri nas. Mrak bo trcjal od 5 — 10. ure zjutraj, tedaj polnih pet ur. Najbolj bo zakrito solnce ob 8. uri zjutraj * (Avstrijski nevojaki v okupiranih deželah po provincijah.) Od 4510 Cizlaj-tancev, ki prebivajo v okupiranih deželah, jih pripada se ve da največ, namreč 1916 ali skoro polovica Dalmaciji. 623 Českej, 462 Kranjskej, 255 Gališkej, 233 Moravskej, 230 Štajerskej, 187 Nižje-Avstrijskej, 172Tirolskej, 228 Primorskej, 71 Gornje-Avstrijskej, 52 Šleziji, 44 Koroškej, 19 Bukovini, 5 Solnograškej. * (Avstrijski prebivalci okupiranih dežel po stanu.) V okupiranih deželah prebiva 16.275 avstrijskih prebivalcev nevojakov; izmej teh 4510 ali dobra četrtina Cislajtanccv in slabe tri če trtine Translajtancev. Največ, namreč 2439, jih je kmetovalcev, 779 državnih uradnikov, 398 delavcev, 330 krčmarjev, 217 mizarjev, 208 trgovcev, po 186 carinskih uradnikov in cesarskih slug, 135 kovačev in ključavničarjev, 120 čevljarjev, po 90 pekov in natakarjev, 84 zidarjev, 72 mesarjev. 87 voznikov, 66 hišnih posestnikov, 60 duhovnov, 54 knjigovodij 51 krojačev, 50 slugv 41 učiteljev, 40 odvetnikov in notarjev, po 38 inženirjev in privatnih uradnikov, po 36 agentov in mehanikov, 34 kolarjev, 30 rudarjev, 29 kleparjev, 28 brivcev, 17 lekarjev, 15 zdravnikov, po 14 slikarjev, fotografov in kavaniar-jev, 13 tabrikantov, 8 dimnikarjev, po 5 godcev in steklarjev, 4 tiskj'.rn'čarji, po 3 klobučarji, knjigovezi, milarji in sedlarji, po 2 zlatarja in vrtarja, po 1 barvar in tkalec. *(Avstrijske prebivalke okupiranih dežel po stanu.) Največ. 388, jih služi, 84 jih je natakaric, 61 delavk, 67 jih gospodari, 57 jih je peric, 21 nun, 17 šivilj, po 6 babic in učiteljic, 5 kavarnaric, 4 trgovke, 2 hišni posestnici in jedna pekinja. Meteorologično poročilo. (Pregled <"?ea5 pretečoni teden.) Barometer: Stanje barometrovo je bilo ves teden komaj srednje, sploh pa za 3*75 mm. nižje, kot srednjo stanje vsega leta; znašalo je namreč 73155 mm. in je bilo samo v ponedeljek in vtorck nadnormalno. Z ozirom na povprečno Številko vsega tedna je bilo stanje v ponedeljek, vtorek, sredo in petek nadnormalno, v četrtek, soboto in nedeljo pa podnormalno. Najvišje srednje stanje, za 5-44 mm. nad normalom, je imel ponedeljek; najnižje, za 4*96 mm. pod normalom, sobota; največji razloček v srednjem stanji znaša torej 10-40 mm. Najvišjo v vsem todnu sploh, 737*94 mm. visoko, v soboto opoludno; razloček mej maksimom in ini-nimom vsega tedna sploh znaša torej 12-92 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 3-23 mm., jo imela nedelja; najmanjši, za 0*74 ram., vtorek. Termometer: Srednja temperatura vsega tedna je znašala 9U° C, to je za 4 5° C. nad normalom; temperatura jo bila vso dni nadnormalna. Najvišjo srednjo temperaturo, -p- 11-8° C ali za 7-6° C. nad n> rmalom, je imela sreda; najnižjo, -f- 6'4° C. ali za 1*6° C. nad normalom, petek; največji razloček v srednjej temporaturi znaša torej 5*4° C. Najvišja temperatura vsega tedna sploh, -f- 18-8° C, je bila v ponedoljek opoludne; najnižja, -f- 2*8° C, v ponedeljek zjutraj; največji razloček v temperaturi vsega tedna sploh znaša torej 16° C. Temperatura je bila ves čas pozitivna. Največji razloček v temperaturi jednega dne, za 16° C, je bil v ponedeliek; najmanjši, za 20° C, v petek; temperatura je bila tedaj še vedno precej nejednakomerna. Vetrovi pretočenega todna so bili ves čas slabotni in precej nespremenljivi. Z največ, z (J2°/ni 5** bil zastopan Jugozahod", z 19°/0 „ vzhod", s po 9*5°/0 „gorenjecM in „brez-vetrije". Nebo je bilo vsled nizkega stanja barometrovega in vsled nestanovitnega vremena večjidel, s 85-76°/0 oblačno, z 9-5% jasno, s 4*7r>°/<> deloma jasno in deloma oblačuo. Mokrina: Pretočeni teden je palo neprimerno veliko dežja in so bili razen ponedeljka vsi dnevi deževni; palo je vsega skupaj 78-90 mm. dežja, in sicer največ, 33*50 mm., t četrtek, najmenj, 0*60 min., vtorek. V nedelje je palo mej dežjem tudi nekoliko snega. Tujci: 28. marca. Pri Slonu : Ogrin iz Vipave. — Schever iz Radeč. Lob iz Celovca. — lieis, Ilochhalter z Dunaja. — Sonnen-berg iz Kaniže. Pri iVIalici : llartig iz Ljudovitovega. — Baron La-zendorf iz Gradca. — Hrastnik iz Kamnika. — Sirk iz Storja. — Mavrovič iz Gorico. — Sturin z Dunaja. — Pip iz Sapijane. — Lmvensohn iz liroda. l'ri avutrijakein cctmrji: Žvagen iz Loke. — Skofič iz Trsta. IDirLinLcijslsza, "borza, dne 29. marcija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 75 gld. Enotni državni dolg v srebru * . . 75 „ Zlata renta...... ... 93 , 1860 državno posojilo . . ... 129 „ Akcije narodne bauke....... 818 „ Kreditne akcije......... '¿20 , London............ 120 ,, Srebro............ — „ Napol.............. 9 „ C. kr. cekini........... 5 „ Državno marke......... 58 „ 4°/0 državno srečke iz 1. 1854 250 gld. 118 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 1(59 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 93 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 118 „ n 4%...... 87 n n papirna renta 5°/#..... 86 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ Dunava rog. srečke ft°/c . . 100 gld. 112 „ Zemlj. obč. avstr. 41/1°/0 zlati zast. listi . 119 „ Prior. oblig Elizabctine zap*d. železnico 98 „ Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice 105 n Kreditne srečke.....100 gld. 177 „ Rudolfove srečke..... 10 n 22 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 126 „ Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . 208 , 10 95 15 50 60 15 52«/, 63 65 50 10 60 50 80 75 TiO 25 90 kr. Poslano. Gospod Alojzij Kcian, pomožni učitelj v Starem trgu pri Loži. Znano Vam je dobro, kakov sad so meni Vaše sladke besede uže donesle in še donašajo. Gotovo ste zaradi len komu — kako sladko pove !ali, ker meni tukajšnjo učiteljsko službo privoščite? — Kaj ne? — A časi pa Še pridete na Rob, sicer bi kdo rekel zaradi opravka. — Dne 19. t. m. ste tu tudi „opravljaliu. A 20. t. m. bilo je mar treba Vam, ko sem jaz p učeval, okolo šole laziti in mene nadzorovati Nadejam se, da boste v prihodnje to opustili, da ne bodetn očitno Vaš značaj hvalil. Rob, dne 24. marca 1882. Juucz Vrozcc, (193) učitelj. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest o smrti svoje p n ljubljene tašče, oziroma stare matere in prababico, gospe BARBARE KOGL, vdovo c. kr. deželne sodnije asesorja in hišne posestnice, katero jo 29. marca ob 2. uri v jutro Bog poklical v boljše življenje, oskrbljena s sv. zakramenti za umirajočo v 05. letu svoje starosti. Pogreb bode v četrtek dnč 30. mftrott ob 5. uri popoludno iz hiše št. 14 na Kongresnem trgu. Blaga umrla priporoča se v blag spomin. V Ljubljani, dnč 29. marca 1882. Miroslavu Kogl, snaha. Dragica Jelocnik in Anton Jeločnlk, vnukinja. nje soprog. Bernbartl Jelocnlk, Zniagoslav Jelocnlk, pravnuka. (194) Zahvala. Za blago sočutje mej dolgo mučno boleznijo in za obilo spremstvo pri pogrebu gospoda Jarneja Pogačnika, gostilničarja, kakor tudi za mnoge darovani; krasne vence, izrekamo vsem, posebno pa gg. pevcem za ginljivo potjo, najprisrČnejšo zahvalo. (192) Žalujoči sorodniki. Zahvala. Za toplo sočutje in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu predrazega soproga, oziroma očeta, gospoda FR. H. IGLICA, trgovca in posestnika, se presrčno zahvaljujeta vsem sorodnikom, prijateljem in znancem " (191) Adela Iglic, hči. Barbara Iglic, soproga. V Dobu, dne 28. marca 1882. Poslano. (54—10) GLAVNO SKLADISTE najčfstije lužne K1SEL1NE poznate kas najbolje okrepi ju juce piče, I kas Izkuian liek proti trajnom kašlju plučevine I želudoa bolesti grkljana I proti mčhurnlm kataru, ta*" (PASTI LLEN) Hinke Mattonija (Karlovi vari u č«»koj). n«*»xi«e kod Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreol pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 60 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a .'JO kr. ! Najnovejše spričalo. ! Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo tsaltvflno ustno vodo in raaaicilni zobni prašek z izvrstnim uspehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (162—6) ^.nton Slet-ma,, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frlina v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna ,.pri samorogu", v LJubljani, rti« slu i trg hI.. 4. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, Ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vbo zlobnost in vročino, če se zavživajo po '/t žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivo sti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. volj. (247—78) ♦ l tnrluc (55—15) Izobe in zobovja X postavlja po najnovejšem a mer i kan s k e m zistemu T v zlatu, -4 o i K ii u i i ia ali oelulojidu brez bolečin. » Plombira z zlatom itd. T Zobne operacijo izvršuje popolnem brez bolečin J s prijetnim mamilom l sobni zdravnik A.Paichel, * poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. KO S« rt ritt 12 -o 1 4> t£ ■ s o -o o a a O O *~3 i 3 ai co a> H j. o J5 — tj « g f g.'S a.s mM C CM w ♦ XTstatn-OTrlje-no 1858. ♦ Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalijo za napredek X in v Linci s sreberno medalijo 1. 1875. X Kraj za narorevanje vezenino od zlata in cerkvenih paraniontov. X lBrečastiteJ Štefan Berlyak, meščan, izdelovalec cerkvenih pa-ramentov, priporoča se za izdelovanje vseh vrst cerkvenih del, kasul, pluvijalov, baldahi-nov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkve-nike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeeskih si* ki-n j. reverend, kosmečkov itd. duhovščini! Karolina Berlyak pri[)oroča se za vezenje od zlata in svile: Kasule, baldahine, mrtvaške prte, stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva. Opa Oruatl se voljno sprejemajo za apliciran je. „Kjj . Vezenina, za katero se daje tudi tvarina, so provzamejo za mon-/ilVct . tiranje, in se bodo najskrbnejo izvršile; na vsako vprašanje se takoj odgovori. (189—1) WIEN. Fabrik und Niederlage: Stadt, Griinaiigergasse Nr. 12, > is-a- k is der NtaatHHvltuldeu-CaHHV. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mu:. Lastuinu in tisk -Narodne tiskarne".