POŠTNINA p L a C A {n a v gotovini
POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v Inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in apravat Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, D«* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda Din 1.—v mali oglasi, ki služijo v sedalu* namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J§
Štev. 4 e Narlber, torek, dna 10. januarja 1939 • Leto XIV
Volitve delavskih zaupnikov
V smislu določb zakona o zaščiti delavcev voli delavstvo in nameščenstvo vsako leto januarja meseca obratne zaupnike. Letos so bile volitve obratnih zaupnikov odgodene za mesec dni in se bodo vršile v februarju mesecu. Vzroki odgoditve nam sicer niso znani, mislimo oa, da je odgoditev le »tehničnega« značaja, ki se pa ne tiče organiziranega zavednegl delavstva, ki je nanje vedno pripravljeno, ker ve, kako silno prav in dobro ie za delavstvo in tudi obrate, da ta ijiesta v obratih opravljajo naši izobraženi in izvežbani strokovničarji. Dober zaupnik mora biti trezen, preudaren in poznati mora delavskovarst-veno in socialnopolitično zakonodajo, da z argumenti in dobro voljo uravnava dobfo in pravično razmerje med delojemalci in delodajalci. Dober zaupnik je interpret vseh nesoglasij, ki bi utegnila nastati zaradi delovnih razmer v obratu, je pa tudi interpret delavskih opravičenih zahtev napram obratu. —■ Zaradi, te važne funkcije mora zaupnik čuvati svoj ugled na obe strani, da si ohrani kot zaupnik zaupanje med delavci in nameščenci in pa tudi pri delodajalcu.
Funkcija obratnega zaupnika je odgovorna. in pogostoma precej težavna.
Roosevelt
načela
znova povdarja demokracije
Za kongres ali parlament, ki je bil sklican dne 4. t. m., je vladalo v mednarodnem svetu veliko zanimanje, ker je Roosevelt na prvi seji letošnjega kongresa prečital svojo novoletno posla-
nico.
Iz Rooseveltove novoletne poslanice
Rooseveltova poslanica
niti blagostanje v demokraciji tudi ob sedanjem tradicionalnem profitarskem sistemu, če državljani hočejo, kakor smo že nekajkrat poudarili. — Bistvo Rooseveltove politike so socialne re> forme ob sedanjem družabnem sistemu, kar je v razvoju socialno vsekakor ve-
Demokracija lahko doseže in mora likega pomena, zlasti tam, kjer je eks-doseči uspehe v demokraciji, čeprav ploatacija naroda preoderuška. pravijo diktature, da so točneje in imajo ; Roosevelt je v svojem govoru zajel prednosti, ker izključujejo nepotrebno dušo ameriškega prebivalstva. Poudar-
razmišljanje, je pojasnjeval Roosevelt v poslanici in izjavil: »Da, toda diktatura nas oropa tudi takih stvari, ki jih Američani absolutno hočemo ohraniti. Diktatura velja ceno, ki je ameriško ljudstvo nikdar ne bo plačalo: velja duhovne vrednote; velja sveto pravico, povedati to, kar komu ugaja, velja svobodo vesti, velja razlastitev našega kapitala; velja internacijo in koncentracijska taborišča; velja strah na cesti, da srečamo nevarnega soseda; velja, da se naši otroci ne vzgajajo več kot človeška bitja, marveč se kot nežive
•7	i«,	11^ x	vy	.	CJUVCMičl	linici,	mai ve, sc	nut
/araduejia le	dolžnost namescencev	in	v i i	f.
delavcev, da	svoje zaupnike, čim	so	šahovske	fxgure	pomza,o m	degredira,o
jim poverili volilno zaupanje, tudi v njih poslovni dobi moralno in dejansko
podpirajo z zaupanjem, nasveti, zlasti
pa s čtitoir; solidarnosti z njimi. To je približno prav tista dolžnost., kakor jo imajo člani strokovnih organizacij do svoje organizacije. Stvarnost, red. in disciplina je v vprašanju, zaupniških po~ slov prav tako važna kakor v vsaki za-vedni^ delavski organizaciji.
Volitve obratnih zaupnikov so torej silno važno vprašanje delavskega raz-rsda,- Te volitve so se vršile že več let zaporedoma redno. Letos so za mesec dri’ odrfodene, kar znači, da tudi javni faktorii, pripisujejo volitvam znaten pomen. Imeli smo v decembru volitve v
do stroja.«
Na to dostavlja, da se bogataši ne smejo upirati plačevanju davkov, za to
jal je demokracijo, zagovarjal mednarodno pravo in svetost dogovorov. Grajal je težnje po avtoritativnosti ter zagovarjal svoj »New Deal.«
Iz njegovega govora posnemajo razni svetovni listi, da hoče Roosevelt prelomiti s svojo nevtralnostno politiko do drugih mednarodnih dogodkov. Roosevelt smatra, da je dolžnost Združenih držav, čeprav same niso v nevarnosti
da sodelujejo pri pomirjenju sveta in sede, ki značijo kritiko današnjih raz
ru je pa nedvomno pristaš demokracije, od katere pričakuje dobro voljo, to je, da javnost dobrohotno podpre njegovo gospodarsko in socialnopolitično stremljenje.
Ne tajimo, da je vera ukoreninjeno zgodovinsko dejstvo, s katerim politiki računajo. Toda vera ni politika. Vera je duhovno izživljanje v najidealnejši obliki z vsemi lepotami naukov, ki uče ljubezen in bratstvo, Roosevelt kot izkušen politik ni mislil s svojim navajanjem kakršnokoli politikujočo verstvo, ki. goji najgrše strasti sovražnosti, obsojanja in preganjanja. S tako vero, ki ni vera, se etično izobražen človek ne bi mogel strinjati. Miroljubnost in so*-cialnost Rooseveltova priča, da je v svojem govoru mislil le na idealno vero, ki goji plemenite čute.
Posebno pomembne so njegove be-
obranitvi miru. — Izrecno je poudaril Roosevelt, da je država dolžna skrbeti za nezaposlene in za zaposlitev. Politiko, ki jo vodi Roosevelt, bo odobril narod, ker je namenjena njemu.
V ovojem, čovoru je še poudaril, da so državi, potrebne tri stvari: vera, demo-
ceno morajo odkupiti v svobodni deželi i kracija in dobra volja.
svoboden zrak, da bo svet živel, ne pa I S tem.’ besedami je predsednik, ki je
umrl,	j	baje	med	prostozidarji,	apeliral na psi-	_____
Po Rooseveltovem nazoru se da dvig- hološko razpoloženje. V političnem ozi- > sveta, mir in bodočnost človeštva.
mer. ko je rekel: »Vojna, ki je grozila, da bo s svojim plamenom zajela ves svet. ie nreorečena, toda s tem je postalo še bolj jasno, da mir ni zagotovljen. Povsod, okoli nsis se pojavljajo grožnje -in nova izzivanja, vojaška in gospodarska.«
To svarilo niso samo prazne besede, ampak resen opomin, ki dokazuje, kako silno se Amerika zanima za usodo
i	  -	posvetovala v Parizu, s kakšnim dari-
narocmo skupščino, zato je bilo skoraj lom iahko potujeta v Italijo. Ni pa dvo-neprimerno mučiti ljudi z novimi volit- j ma, da pride do razgovora v Rimu o vam?, komaj tri tedne pozneje. Bolje je. španski, vojni. Sredoz. morju in o največ časa m več priprave.	1 novejših italijanskih, zahtevah do Fran-
Gl, r!ZVf v v°litev izide poseben cije. Zahteve so namenjene razgovo
Italija in Frandla ter kolonialni spor
med njima
Za kaj gre?	| siniji ter delež pri Sueškem prekopu.
Angleški predsednik vlade Chamber- j Zahteva po Tunisu ni nova. Že leta lain in zunanji minister Halifax se te 1^1. je Italija zahtevala Tunis od Fran-dni oglasita v Rimu. Prej se bosta še c’ie- Sama se ga pa še ni upala vzeti.
' ‘	‘	‘ Nasprotoval je temu tudi nemški kane'
ler Bismarck, ker je računal, da pri-
razglas. Pa tudi. naše organizacije bodo potom, zaupnikov obvestile naše članstvo, kako naj ravna pri volitvah obratnihzaupnikov februarja meseca.
Naš zaupniški kader ie bil vedno dober in najštevilneji. Tako mora biti tudi y bodoče.
Sodrugi jn sodružice! Znane so Vam današnje ; ;prilike. 'I' ?! f '-■> -v ni 'v »ji4 Volitve obratnih zaupnikov na, manifestirajo enotnost in solidnost zavednega delavstva ter uveljavijo vpliv in avtoriteto delavskega gibanja v javnosti, t * . _	*	'	’U
rom, k’ naj pomagajo do čim ugodneje pogodbe ali čim ugodneje koncesije. O tem. ni. dvoma, da gre za vsa ta vprašanja. ker bi se sicer ne izplačalo ponoviti monakovskih diplomatičnih ak-cij.
Zaradi, jasnosti si oglejmo ob kratkem razvoj vprašanja najnovejših italijanskih zahtev.
Dne 30. novembra 1938 so bile po daljši dobi poudarjene zahteve po Tunisu v italijanski zbornici, Tisk je potem razširil zahteve na savojsko pokrajino, Nico, Tunis in Džibuti v Abe-
Nem2!J> |e mnogo na tem, da si obdrli Pollsko
Poljska ne ve, kako in kam.
Poljski zunani minister Beck je že j Iz naglice, s katero je Nemčija sku- Ul
*avez,n*^vo ?■ ^usii°- Poročali so šala preprečiti, zbliž. Poljske in Rusije, lcjej- ima znatno ingerenco nd razvoj tud1’, da pride v Varšavo ruski zunanji se pa vidi, da je Nemčiji zelo mnogo na1 dogodkov. Propaganda služi namenu, kolesar Lit vin o v februar,a meseca To; tem, da si obdrži dobre odnošaje s Polj- Propaganda zapleta mednarodni polo-zbltf£nje je povzročila nemška p ropa- sko in da ji ni vseeno, ali pojde Poljska; žaj in sili k nujni rešitvi. Nujnost, ki na-
dobi slabotno Italijo lažje za zaveznico, kar se je tudi zgodilo.
Leta 1935., dne 7. novembra sta sklenila francoski ministrski predsednik Laval in Mussolini znano pogodbo, ki pa ni bila ratificirana in trdijo sedaj v Italiji, da ni veljavna. V tisti pogodbi je dobila Italija svobodno roko v Abesi-niji ter se odreka zahtevi po Tuniziji. V letu 1935. so ugotovili, da je tam 95.000 italijanskih in 120.000 francoskih prebivalcev. Italija pa zagovarja svojo zahtevo s tem, da se Italijani hitreje m,nože in da tudi gospodarsko bolj napredujejo kakor Francozi. Določeno je bilo tudi, da naj prebivalci, v letih 1945. do 1955. sami odločijo, kateri državi hočeio pripadati. Do leta 1955. ostanejo tudi italijanski prebivalci italijanski, francoski pa francoski državljani.
Neprestani spopadi na meji med Madžarsko in
CeSkoslovaSkc*
Madžarske tolpe napadajo slovaško ozemlje.
Pred par dnevi, ravno za pravoslavni božični večer, so tolpe madžarskih četnikov napadle obmejno ozemlje pri Munkačevem. Razvila se je večja bitka, v katero so posegli — po madžarskih vesteh — tudi topovi. Na obeh 'straneh je bilo več ranjenih. Madžarska vlada ie hotela ta napad naprtiti češkoslovaškim obmejnim organom.
Izvršila je posebno demaršo v Pragi. Praška vlada, pa v Budimpešti. Nazadnje so se predstavniki obeh držav dogovorili, da bo incident preiskala posebna mešana komisija.
Dne 7. t, m. so se ponovili napadi madžarskih četnikov na meji pri Už-horodu (Unčvar). Tudi glede teh napadov bo razpravljala posebna komisija.
Madžari se nikakor ne morejo pomirit! z dunajsko odločbo o razmejitvi med Madžarsko in Češkoslovaško, Posebne tolpe četnikov, ki se organizirajo na madžarski strani, skušajo z neprestanimi napadi vznemirjati mejo in če le
Italija torej ni zadovoljna s koncesi- mogoče doseči, da bi z zasedbo tega jo Abesinije, marveč načenja propa-1 ali onega dela ozemlja ustvarile »fait
gando za rešitev tega vprašanja ob dveh momentih, to je ob reševanju sredozemskega in španskega vprašanja,
jJafl^a za samostojno Ukrajino, ki bi možno oslabila tudi Poljsko. Sedaj je Pa “'I poljski zunanji minister Beck v Nei*ičiji pri Hitlerju in Ribbentropu, h,V se je dosegel nov sporazum med Poli;; k o jn Nemčijo. V Varšavo pa pride Ribbentrop še ta mesec.
z Rusijo ali z Nemčijo.
Angleški kralj bo v spremstva kraljice začet-kani meseca maja potoval v Kanado. Na povratku se bo ustavil tudi v Zedinjenih državah, kjer se ho sestal z Rooseveltom, Temu obisku pripisujejo velik ipolitičen pomen.
staja ob čimvečji propagandi, pa more v današnjih razmerah in ob oportunizmu zahodnih velesil koristiti samo Italiji.
Ta mednarodni položaj in pa okrepitev vojaške Italije vsiljuje Italiji mne-
accompli«, kakor se je to delalo nepo~ sredno po svetovni vojni t t*'
Prepoved nacionalno socialistične stranke na Danskem. Danska namerava prepovedati nacionalno socialistično stranko. Tako trdijo v političnih krogih. Na Danskem obstoja režim socialistične in kmetiške stranke, ki hoče ohraniti demokratično vladavino.
bori, kar zahteva, ker nemškega kanclerja Bismarcka ni več.
To moramo vedeti, da bomo lažje nje, da je danes dovolj močna, da si pri- presojali rimske odločitve.
Protiofenziva republikancev v Estramaduri
Nacisti napadajo v Kataloniji,
Da paralizirajo ofenzivo frankovcev v Kataloniji, so republikanci pričeli s protiofenzivo v Estramaduri. Cilj ofenzive je Cordoba. Doslej je uspelo re-publikancem, da so zavzeli veliko ozem~ lja in prišli tudi v posest važne železniške cestne zveze proti Cordobi. Boji se vodijo z nezmanjšano silo. Izgleda, da so nacisti prepeljali vse rezerve v Katalonijo in da se radi. tega ne morejo uspešno upirati republikanski ofenzivi v Estramaduri.
Republikanci so pričeli napadati tudi južno od Madrida, kjer so istotako zavzeli več vasi.
V Kataloniji se ofenziva nacistov nadaljuje. Nacisti so zavzeli mesto Borjas Blancas na gorski planoti Urgeli nasproti Leride, na levem bregu reke Se-gre.
Boji za visoko planoto Urgele se razvijajo še vedno na vsej črti. Ob reki Ebro so nacisti prekoračili reko pri Fal-zeti in skušajo prodreti proti vzhodu, v pokrajino Tarragona in do mesta istega imena, ki leži ob morju.
Baske v Španiji dobi Nemčija?
V Baskiškem morju v Španiji urejuje Nemčija pristanišča za podmornice. V Bilbaou je kupila rudnike nemška tvrdka Krupp. Istotako pri San Sebastijanu. Polaščajo se Nemci tudi trgovine, zlasti vinske. Tako izjavlja posebna delegacija; ki se je mudila te dni v Londonu. —• Nemčija je v ta namen osnovala poseben gospodarski oddelek za varstvo nemških interesov v baski-ških pokrajinah.
Dovno, Ih itsi/eu*
O novem ooioialu v Podunavju
V Rimu bodo govorili nedvomno tudi Podunavju,
Stališče Chamberlaina in Halifaxa je že znano po Chamberlainovi izjavi, da hoče z ozirom na Nemčijo povedati svoje politično-gospodarsko mnenje o tem evropskem sektorju. V Italiji se sklicujejo na »Timesov« članek, češ, da Rusija in Francija po zadnjih dogodkih nimata več vpliva v srednji Evropi in na Balkanu.
Iz teh opozarjanj je razvidno, da Italija odklanja vmešavanje Anglije v
vprašanja srednje Evrope, kar potrjuje s tem, ko pravi, da sta obe evropski velesil’ (Italija in Nemčija) osnovali v srcu Evrope že dovolj močan blok.
Iz objavljenih dispozicij je pa le težko razbrati, v koliko se bo Anglija na rimski konferenci odrekla gospodar-sko-političnemu vplivu v srednji Evropi, zlasti pa na Balkanu in v bližnji Aziji.
Volitev zvezne vlade oo ljudstvu »red-lasa Švicarska socialna demokracllr
Pri nadomestnih volitvah člana zvezne vlade v Švici, so reakcionarne meščanske stranke preprečile izvolitev socialnega demokrata, ki bi bil pri morebitnih tajnih in neposrednih volitvah dobil brez dvoma veliko večino. Vsled tega je švicarska socialna demokracija sklenila inicijativen predlog, o katerem
bo odločalo ljudsko glasovanje, da se naj v bodoče volijo člani zvezne vlade direktno, s tajnim ljudskim glasovanjem in ne več samo v zveznem svetu. Ker le tako glasovanje lahko zajamči politično enakopravnost vseh demokratičnih strank.
Japonska ostane ustavna driava
Vlada uvideva, da bi z avtoritarnim režimom ne šlo.
Novi predsednik japonske vlade, Hiranuma, je izjavil, da bo nova vlada pravice parlamenta spoštovala popolnoma. Japonska vlada ije bo ignorirala političnih strank, niti ne bo uvajala nacističnega gibanja in niti ne misli na to, da bi osnovala enotno stranko na Japonskem.
Na Japonskem so politične stranke močno razvite. Padec vlade princa Ko-noje pomeni radikaliziranje vojaške politike in zaostritev odnošajev med Ja-
ponsko in Zedinjenimi državami, ki so pričele braniti interese svoje in velesil na Kitajskem. S tem prihaja Japonska v težko krizo.
Ti si že naročnik,Del. Politike4
llllllllll!lt!lllllllllllll!llllllll!lllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll!lll!l!lll!ll!l!
Jaz sem njen naročnik
Zakaj še on ni naročnik?
Pred sklicanjem narodne skupščine. Sklicana bo nar. skupščina 16. t. m. Njena prva naloga bo najbrže, da sprejme proračun zia leto 1939/40, O načrtu proračuna razpravlja že pristojni odbor. S finančnim ali proračunskim zakonom se običajno dajejo že več let pooblastila posameznim ministrom, ki so pooblaščeni izidajati razne ukrepe proti določbam veljavne zakonodaje. Ta pooblastila imajo sicer zakonito moč, vendar misiknio, da taka pooblastila, če zakoni niso ikršeni, niso državna nujnost. Tako imamo razne samoupravne institucije, imamo zakon o društvih, o svobodi tiska in besede, o koaliciji. Vse te stvari se lahko vrše in vsebujejo tudi potrebne sankcije proti kršitvi. Pooblastila naj bi se dajala le v nujnih državnih -zadevah.
Glavni volilni odbor v Beogradu je za božične praznike prekinil svoje poslovanje. Po praznikih bo nadaljeval svoje delo in ga v nekaj dneh končal.
Ljubljanski dr. Puc, ki je bil ljubljanski župan in nekaj časa dravski iban, ustanavlja društvo »Slovenska beseda«. Njegovo društvo bo razpravljalo izven dnevne politike o prolblemih, ki so najbolj aktualni: o našem zedinjenju ter gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju Slovencev, Srbov in Hrvatov. Tako pravi, da ni važno razmotrivati samo to življenje, kakršno je 'danes, marveč je mnogo bolj važno, raz-govarjati se o problemih, ki nam obetajo sani o -upravo, ki postavijo temelje našemu skupnemu življenju itd. — '	*	( .» ti| -	'**!{«
Leon Blum je opustil svojo odvetniško pisarno, ker se hoče posvetiti samo orgsniza-ir^ji francoske socialistične stranke. Francoska socialistična stranka je velika in je umljivo, da potrebuje duhovnih organizatoričnih sil, ki niso v tem delu ovirane z zasebnimi in osebnimi posli.
Redlno zasedanje francoskega parlamenta se bo pričelo dne 10. t. m. in bo trajalo s kratkimi presledki skoraj pol leta.
Funkcijska doba francoskega predsednika republike Lebruna bo potekla 10. miaja. Volitev novega predsednika, ki jo izvršita parlament in senat, 'bo menda že 10. aprila. Za predsednike repulblike postavljajo Francozi najraje politično ne preveč močne osebnosti, ker smatrajo. da je to najboljša zaščita demokracije, t. j. da se parlamentu in senatu ni treba bati, da bi se z najvišjega mesta skušalo utesnjevati ustavne pravice obeh institucij.
Vrnitev Daladiera iz Tunisa, Daladier se je vrnil iz Tunisa v Pariz, kjer so ga slovesno sprejeli, hoteč na ta način dati zncvva političnega poudarka njegovemu potovanju na Korziko, v Tunis in Alžir. Italijanski radio in časopisi še vedno napadajo Framcijo radi tega potovanja, ki ga imenujejo provokacijo, zlasti še, ker so ob prihodu Daladiera razbili v Tunisu več italijanskih lokalov.
V Tunisu so demonstranti raztrgali italijansko zastavo, radi česar se je spor med Italijo in Francijo še bolj poostril.
Nova nemška vojna Iadia »Scharnhorst« je bila te dni dograjena in izročena vojni mornarici.
Izgon Nemcev iz Rusije. Sovjetska vlada namerava baje izgnati več nemških specialistov,
' ker postoji sum, da so vršli sabotažo v industrijah, kjer so bili zaposleni.
Zestoj v uporabi in izvozu bombaža iz Zedinjenih držav. Zaloge bombaža v rokah državne uprave Zedinjenih držav Severne Amerike znašajo ob koncu leta 1938, 10.6 milijonov bal. Od te zaloge odpade na preostanek j lanskoletne žetve 2.5 milijona bal. Lastniki bombaževih polj se dogovarjajo, da bi prihod-, nje leto omejili produkcijo na 4 milijone bal, dočim bi vlada dala iz rezerv na razpolago ,8 milijonov bal. Od avgusta do srede decembra se izvozi polovico vsakoletne izvozne količine bombaža. Leta 1938. so v tem času izvozili iz Zedinjenih držav le 1.8 milijonov bal, dočim 1. 1937. v istem času 2.9 milijonov bal. Iz Indije pa so v istem času 1. 1938. izvozili 514.000 bal, dočim 1. 1937. samo 318.000 bal. Pridelovalci bombaža ne vedo, kam bi s pridelkom, po svetu pa hodi milijone ljudi v raztrganih oblekah. . ..	• -	'• k'
Frencosko letalo je padlo v Švici na tla in se razbilo. Dve osebi sta ubiti, 12 ranjenih.
V Londonu tudi demonstrirajo nezaposleni. Na Silvestrov dan so v Londonu priredili demonstracijo, v kateri so nosili mrtvaško krsto. Za krsto pa je nosil nezaposleni delavec svetilko. Policiji stvar ni ugajala, ken je preveč simbolizirala dejansko stanje in je demonstrante razgnala.
Milijonarji v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah se sedaj prepirajo, kdo je največji milijonar. Avtomobilski kralj Henrv Ford ni. Pred velikim polomom je bilo v Zedinjenih državah (1929) 513 milijonarjev. Leta 1932 jih je bilo le še 20. Amerikanec pa ne šteje ljied miljonarje ljudi, ki imajo milijon imetja, ampak one, ki plačujejo milijon davka. Zakaj takih bogatašev, ki so plačali 1928 nad 50.000 dolarjev davka je bilo več kot 15.0C0. Takrat je imel predsednik Bethle-hem Steel (jeklarski koncern) 1,603.000 dolarjev plače. Največji milijonarji sploh ne vedo, kolike unetja imajo. Pogosto se zgodi, ko so ti možje zaslišani pri davčni oblasti zaradi imetja, da izjavijo, da res ne vedo in naj se davčni urad rajši informira pri ti jih tajnikih.. Ameriški milijonarji so torej prava skrivnost.
Najstrašnejši strup »iperit« nevtraliziran.
Med najstrašnejše strupe, ki jih pripravljajo v vojne namene, je »iperit«. Iz Amerike poročajo, da je profesor kemije dr. Ralf Ballar na Hovard-College odkrit snov (zmes kemikalij), ki ta strup razkraja. Snov je v tekočini. TrebS je obleko namočiti v tej tekočini in protistrup vpliva več mesecev. Profesor pravi, da še preizkuša snov, vendar pride v kratkem v promet.
Imenovanje nove uprave OUZD v Ljubija«'
Samo delne izpremembe.
Minister socialne politike je imenoval novo ravnateljstvo pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Imenovanje se nanaša na osebne izpremembe, vendar le deloma. Novo ravnateljstvo prevzame posle že prihodnje dni.
C. Nordhoff in J. N. Hall:	4
HURIKAN
»Docela razumljivo«, je dejal zdravnik in se zamišljeno nasmehnil. »In vendar je stvar zelo enostavna; jaz ljubim te otoke. Priznam, ako jih primerjamo z goratimi, vulkaničnimi otoki, ki leže za-padno od tod, izgledajo pusti in neprikupni, in vendar... ne najdete kmalu take lepote, takega miru in niste kmalu kje tako oddaljeni od sveta, kakršen je dandanes! Te prednosti so, ki me že od nekdaj privlačijo, privlačijo tudi še sedaj z nezmanjšano silo. Vseh obljudenih otokov v tej skupini je preko šestdeset, z nad pettisoč jirebivalci. Ker sem daleč naokoli edini zdravnik, boste menda priznali, da ne živim tako tja v en dan in tudi najbrž razumem svoj poklic. Že večkrat se mi je nudila prilika, da bi se bil lahko pustil prestaviti kam drugam. Parkrat sem se tudi že pečal s takimi mislimi, toda, ko je šlo zares, sem spoznal, da si ne morem želeti ničesar bolj ega, kot da ostanem tu. Ne dvomim, da me pri oblastih smatrajo za čudaka.«
»Ali ste bili v vojni, prodno ste |)rišli semkaj?«
To vprašanje mi vzbuja domnevo, da imate o meni isto mnenje, kot ga imajo oblasti«, se je smehljal zdravnik.
»Ne razumite me napačno, doktor«, je ugovarjal Vernier. »Nikakor ne mislim tako.«
Saj sem se samo šalil. Ko je bil sklenjen mir sem praznoval že svoj petintrideseti rojstni dan. Vam je bilo takrat komaj dvajset let, toda brez
dvoma se Vi spominjate tega prav tako živo, kot jaz.«
»Spominjam se, kako zelo sem bil razočaran, da je vse skuraj končalo, baš ko bi bil moral odriniti k vojakom. Mlad človek je pač idealist!«
»Možem moje generacije je bilo prav za prav takrat že tega dovolj. Svet, kakor smo ga poznali v naši mladosti je ležal v razvalinah. Občutili smo, da smo j>restari, da bi mogli pomagati graditi novega. na'drugi strani pa zopet premladi, da bi bili lahko enostavno prekrižali roke in se udali brezdelju. Na nek način smo morali poskušati živeti naprej. Ko sedaj gledam nazaj, na oni čas, se mi zdi, kakor da bi bila večina nas imela samo eno željo, rešiti se iz splošne zmede. Mi smo vsaj še lahko upali, da bomo iz našega življenja še nekaj dobrega in pametnega ustvarili. Meni vsaj je šlo tako, zato pa mi je bilo tudi vseeno, kako daleč bi bil moral iti, da bi se mi ponudila takšna prilika. Preživel sem štiri leta v bolnicah v etapi, v lazaretih na fronti in na obvezovališčili v prvi liniji. Ko je minila vojna, sem imel bogate izkušnje o stvareh, ki se tičejo mojega poklica, katerih pa mi, kakor upam. ne bo treba nikdar več izkoristiti.
»Docela Vas razumem.«
»Ničesar me ni moglo odvrniti od tega, da si uredim svoje bodoče življenje čisto po svojem okusu. Edini sorodnik, ki sem ga imel, je bil neki moj stric v kolonijalnem ministrstvu. Zelo dober človek; že tedaj mu je bilo preko šestdeset let. V ministrstvu je imel nek popolnoma nepolitičen referat. Vlade So se vrstile druga za drugo; moj stric pa je ostal mirno na svojem' mestu in uvajal novince v njihove dolžnosti. Četudi ni nikdar prekoračil mej
Francije, je poznal našo kolonijalno posest zelo natanko. Šel sem k njemu, da ga poprosim za nasvet: Rekel sem mu, da želim dobiti mesto uradnega zdravnika v katerikoli se bodi zakotni koloniji, samo da ie kolikor mogoče daleč proč od Evrope. Moj stric je imel popolno razumevanje za moje želje, imel pa je tudi zelo razvit čut dolžnosti. Niti s prstom ni hotel ganiti, da bi mi bil priskrbel kakšno protekcijo. Obljubil mi je pej, vendarle, da me bo obvestil, ako bo kakšno mesto izpraznjeno, o katerem bi lahko sklepal, da bi bilo za me primerno.«
Doktor Kersaint se je prekinil, »oprostite, prosim!« je rekel. »Res nisem imel namena, da Vam predavam o zgodovini naše družine. To Vas res ne more zanimati.«
»Narobe«, je ugovarjal Vernier. »Prosim Vas, le nadaljujte! Torej... Vaš stric jc, domnevam, izpolnil, kar je bil obljubil?«
»Dobro torej, ako Vas ne dolgočasi, bom nadaljeval... Da, res je, obljubo je izpolni, četudi šele čez dolgo časa, najbrž da bi odvrnil vsak tudi najmanjši surn, da mi hoče ‘pomagati radi najinega sorodstva. Minilo jc leto, jaz pa sem še vedno čakal. Končno sem dobil kratko obvestilo, o katerem sem bil prepričan, da ga je narekoval moj stric. Natanko se še spominjam, kaj je bilo napisano: »Ako zdravnik, ki je nameraval, da se pusti pokopati v najbolj oddaljeni izmed vseh kolonij, še vztraja na tem. se mu sporoča, da se mu trenutno nudi prilika za tak pogreb na nasprotni strani zemeljske oble.« Pod tem besedilom je moj stric še osebno pripisal, da me vabi naslednji dopoldan ob desetih, da ga
obiščem v ministrstvu.
'	(Dalje	prihodnjič)
7z hašiU Uvaja/
CELJE Brezposelni sezonski delavci brez vsake podpore.
Sezonski delavci so ostali sedaj v tej tioi zimi brez zaposldnja in brez podpore. Brezpogojno je potreba nekaj ukreniti, da dobe ti delavci podporo, ker od zraka in mraza ne morejo preživljati sebe in družin. Za časa zaposlenja plačujejo prispevke za Borzo dela, ko pa postanejo sami brezposelni, pa ne dobijo od nikoder podpore. Nujno se mora to vprašanje rešiti v prilog teh delavcev, ki niso po lastni krivdi brez posla.
Tečaja za nemščino in ruščino. Na vprašanja nekaterih sodrugov, ako bi bilo možno pričeti s podučevanjem nemškega in ruskega jezika sporočamo, d!a bi »Vzajemnost« taka tečaja cdtvorila, ako bi se javilo zadostno število tečajnikov. Opozarjamo vse interesente, da se javijo v tajništvu v »DelavsKi zbornici«. Predvsem je odvisno od_ števila | priglašencev. če bo zadosti prijavljenih se bosta tečaja v najkrajšem času pričela. Nadaljnja sporočila bodo sledila v »Delavski politiki«.
Knjige »Socialni problemi slovenske vasi« v dveh delih in »Gospodarstvo po načrtu, njegove naloge in problemi«. Založba Soicalno ekonomski institut. Knjige »Cankarjeve družbe« in »Delavski žepni koledar za leto 1939« se dobe v tajništvu Krajevnega medstrokov-nega odbora v »Delavski zbornici«.
TRBOVLJE
Gospod kontrolor. Pri trboveljskem rudniku se je/ pojavila nova šarža v osebi gospoda kontrolorja Mauserja, ki je obredel že ves rudnik, pa ga ni ničesar zadovoljilo. Kakšne direktiVe ima la gospod, ne ve nihče. . Ve se samo /o, da lazi za delavci, kakor smrt za bolnikom. Romal je od obrata do obrata in so se ga baje povsod kmalu naveličali. Nihče bi se ob tega »kontrolorja« ne spodtikal, ako bi vršil svojo čudno službo tako kakor se spodobi. Pred vsem ne gre, da bi zmerjal delavce, kjer jih vidi ali sreča. Človek _ se mora nehote spomniti na otroško zgodbico, ki pravi: »Sova je gledala ravbarje, ravbarji pa sovo.« Nekako tako je bilo na rudniški žagi, ko je gospod kontrolor gledal skozi okno nočnega čuvaja, ki je baje spal, nočni čuvaj je pa gledal kontrolorja, kako je kukal skozi okno. V Trbovljah niso ugodna tla za take kontrolorje.
Delavsko kulturno društvo »Vfcajemnost« vabi mladino obojega spola nad 14 let, katera ima veselje do izobrazbe, petja, godbe, dramatike, šaha, da se včlani v društvu. Prijave sprejemajo poverjeniki in pa v tajništvu društva, ki se nahaja v prostorih »Delavskega doma«. — Družnost!
Staršem delavske mladine. Opozarjamo na klic Delavskega kulturnega društva »Vzajemnost«. Sodrugi, sodružice, matere delavske mladine, ne dopuščajmo, da naša mladina hodi brez dela po cestah, poseda po gostilnah ali se udejstvuje v delavstvu nenaklonjenih društvih, da potem, kadar se delavstvo bori za obstanek ali boljši kos kruha, stoji ta pasivno ob strani, če ne že direktno v taboru nasprotnikov. V upanju, da naš klic ne bo zaman in da se nam bo pridružilo še mnogo mladine, kličemo: V izobrazbi je moč in osvoboditev delavskega razreda izpod kapitalističnega jarma. —■' Odbor »Vzajemnosti«.
ZAGORJE OB SAVI
Vprašanje oskrbe brezposelnih. V zadnjem času so na rudniku sprejeli precej novih delavcev^ v delo. Nekaj brezposelnih zaposluje občina pri gradnji kanalizacije. Vendar je še mnogo brezposelnih in to v precejšnem številu starejših oženjenih poleg mlajših samskih. Ti ljudje trpe največjo bedo in pomanjkanje. J11 ki pač morala uprava občine pokazati več zanimanja za te reveže. Dalo naj bi se jim možnost Preživljanja z zaposlitvijo, ali pa naj se jin1 zagotovi mesečne podpore v tej ali oni obliki. Nikakor ne gre, da bi v času dobre konjunkture, od katere ima tudi občina večje dohodke, morali brezposelni od lakote hirati.
LJUBLJANA
Ali bo tudi Pollakova tovarna obstala? V
veliki usnjarski tovarni v Ljubljani je bilo zaposlenih okrog 500 delavcev, iko jo je še vodil Pollak. Prišla je kriza, tovarno je prevzela mestna hranilnica in tovarna je dobila ime »In-dus«, Toda od 500 delavcev jih niso na novo zaposlili niti 250. Lani jih je delalo 163. Odpuščanje še je postopoma nadaljevalo. Podjetje je padalo v vedno globljo krizo in je bilo prodano Mergenthalerju, da hi mestna hranilnica s kupnino deloma krila izgubo, ki jo je napravila s posojilom Pollaku in kasneje pri upravljanju novega podjetja. Za »srečno novo leto« je bilo 28. decembra odpuščenih zadnjih 40 delavcev. In ,g. Mergenthaler je velikodušno poklonil za praznike mestni občini 1000 din (en tisoč) za mestne reveže! Zidaj pravijo, da se bo podjetje spet obnovilo in začelo ponovno obratovati marca meseca. Kdo ve. Pri strojnih tovarnah in livarnah smo lani slišali podobne tolažbe in tovarne so namesto do kredita prišle na dražbo. Tako se Ljubljana vedno bolj spreminja v podeželsko mesto z manjšo industrijo, kakor jo je imela pred vojno, '•
Kolesarji morajo letos prijaviti svoja kolesa pri policiji do 28. februarja in pri tem plačati tudi 15 din za centralni cestni fond v Beogradu, izpolniti tiskovino, ki stane 1 din, in jo opremiti s kolekom za din 5; obenem morajo prinesti s seboj prometno knjižico, da v njej oblast potrdi prejem prijave in davka. Za številke 1 do 1000 je prijavni dlan 10. t. mi. Od 11. januarja dalje je določena priiava vsak delavnik za vsakih nadaljnjih tisoč. Za zamudnike ipa določa policija po tarifni postavki kazen 32.50 din od kolesa.
48 ljudi umre povprečno na mesec v ljubljanskem špitalu, kakor so izračunali za leto 1938. V vsem letu je prišlo v špital 31.419 bolnikov, še nobeno leto ne toliko. Prostori pa vedno isti, še vedno po dva v eni postelji, na tleh, na. zasilnih ležiščih itd. In nič se ne čuje ne o zboljšanju, ne o novi graditvi bolnišnice. Kot ar ob molči tudi takozvana akcija za ljubljansko bolnišnico, ki so jo akademski ljudje ustanovili pred leti. *	(	•	.v	—	»	;	» C« ■>< «n
O Cankarjevi spominski proslavi, ki jo je
priredilo delavsko pevsko društvo »Cankar« 21. decembra vi mali dvorani »Filharmonije« je napisal neznani glasbeni recenzent v »Slov. Narodu« (doslej je bil vedno običaj pri »Slov. Narodu«, da se vsak recenzent podpiše)
daljšo reportažo o koncertu. »Reportaža« tega gospoda je napisana brez slehernega razumevanja okolnosti, ki so odločilne za kulturno delo delavstva. Zato jo odklanjamo. Naš odgovor ni namenjen njemu, nego našim čitateljem. Mi imamo pravico in dolžnost govoriti o svojem delu. Vse, kar nam je povedal in še marsikaj več, nam je dobro znano. Mi vemo s kakšnega zrelišča gleda on >• -.=>	■	’ na naše kulturno delo. Toda
— on morda tega ne ve — naši uspehi na kulturnem polju, od vsega začetka do danes, niso vzrastli z njegovo pomočjo ' -■ «»».	nego celo proti volji njegove sre-
dine.. Vsi naši uspehi, to so izključno le plod delavstva samega. Nekaj popolnoma različ-* nega je hoditi po napornem delu v tovarni par kilometrov daleč k pevskim vajam, kakor pa priti iz tople sobe na delavski koncert (brez recenzentske karte) in to nepozvan, s | »plemenitim« namenom, deliti proletarijatu ; očetovske nasvete — za njegovo kulturno delo. Še nekaj naj si predoči neznani kulturni »mentor«: mi ne vabimo pevcev skupaj z obljubami (nagrade, službe itd.), temveč hodijo naši pevci prostovoljno, celo za ceno osebnih žrtev k pevskim vajam. Za nas niso pevske vaje razvedrilo iz dolgega časa ali v razkazovanje, nego resna in važna kulturna potreba. Če je bil ta program morda nekoliko 1 pretežak in preuranjen bomo delali vseeno j naprej, izdelali ga bomo, a na prihodnjem I koncertu bomo imeli še »težji« program. Nikakor pa se ne bomo vračali na čitalniške programe. Nam to kljub vsej slovenski kulturni 1 megli ni potrebno niti tega nočemo. Po mnenju recenzenta publika ni prišla na svoj račun. Mi mu verjamemo, da" tako misli. Toda on te publike ne pozna, to je bila delavska publika, ki je tuja njegovemu srcu in razumu. In še nekaj: publika ve, da ni govoril v njenem imenu, ker ji tak zagovornik ni potreben Publika je povedala svojo kritiko neposredno pevcem ob prireditvi in po tovarnah ter obratih. Neposredno od nje vemo, da je bila povsem zadovoljna in »hvaležna svojim pevcem. Potrebna je kritika, ali stroga, stvarna in poštena mora biti, ne pa reportaža na ravni reportaže z vsakdanjih prireditev, in še z nekega nedosegljivo visokega vidika neupravičene suverenosti, ki meji že na omalovaževanje a priori. Naj piše karkoli, njegov kruh je to, toda mi gremo kljub vsemu naprej.	K. P.
Značilne številke. »Deuitsche Naohrichten«, ki izhajajo iv Zagrebu in jih pošiljajo v Mariboru vsem Nemcem in tistim, ki jih kot take smatrajo, ipišejo pod naslovom »Bezeicfanen.de Zafalen« (»Značilne številke«), ida je ibilo leta 1938. izdanih v Mariboru 537 potnih listov in 1269 podaljšanih, dočim so številke za leto 1937. dvakrat tako velike. — List pravi, da vzrokov za to zmanjšanje števila potnih listov ni treba iskati v tem, dla ljudje nočejo potovati preko meje (v rajh), aimpak so za to merodajni drugi razlogi.
Tako pišejo. »Deutsche Nachrichten« pišejo v članku »iNemec iz Maribora ima besedo«: »Nemci so posedovali iob prevratu celo vrsto kulturnih in narodnih dobrin. Ob prevratu so bile te dobrine (gledališče s kazino, dijaški dom, dekliški internat, planinsko društvo, filharmonično društvo, telovadno društvo, knjižnice) Nemcem odvzete. Za to niso prejeli nobene odškodnine, kot n. pr, za »Nemško hišo« v Celju, za katero je država plačala 500.000 din šolski ustanovi v Novem Sadu. Bilo bi že čas, ako hi se svoj čas započeta pogajanja za povračilo škode v kratkem pozitivno zaključila. Kar je nemška varčnost zgradila v desetletjih, naj bi se vendar vsaj .delno zopet povrnilo.«
Izletniška gostilna „G r 12“
Domače koline (furež), idealna smuka, zakurjene sobe, sortirana lastna vina liter od 10 din naprej.
MARIBOR
Proti ustanovitvi župnije v Radvanju so
pričeli nekateri občinski odborniki zbirati podpise na vlogi, ki ,io nameravajo predložiti pristojnim oblastem. Gotovi ljudje so mnenja, da je tako zbiranje podpisov nedopustno. Tozadevno opozarjamo na sodno odločbo upravnega sodišča v Celju, ki je v neki tožbi proti odločbi upravnega oblastva odločilo, da je zbiranje podpisov pod peticije, čijih vsebina ne predstavlja kaznivega dejanja, ustavno in zakonito zajamčena pravica državljanov, ki je ni mogoče niti omejiti, niti prepovedati. Toliko v pojasnilo, da se ne bo kdo po nepotrebnem razburjal.
Akcija za nov zakon o stanovanjski zaščiti. Tukajšnja organiazcija stanovanjskih najemnikov je izdelala osnutek zakona o stanovanjski zaščiti in ga predložila ministrstvu socialne politike. V kratkem se bo baje vršila v Zagrebu konferenca vseh organizacij stanovanjskih najemnikov, ki' bodo pričele skupno akcijo za nov zakon o stanovanjski zaščiti. Svojčas, ko je še postojala zakonita stanovanjska zaščita, bi bilo laže braniti že obstoječi zakon, žal da se najemniki niso v zadostni meri brigali za stanovanjsko zaščito. Nam se je takrat očitalo, da oviramo odpravo stanovanjske bede, ker smo zagovarjali zakonito »zaščito stanovanjskih najemnikov. Nekateri časopisi pa so celo objavljali dolge razprave in dokazovali, da je odprava zakona o zaščiti najemnikov nujna potreba, ker bo le na ta način mogoče odstra-
niti stanovanjsko bedo. Dejali so, da privatniki ne bodo gradili novih stanovanjskih hiš, dokler ne bo odpravljen zakon o zaščiti najemnikov. Stanovanjske zaščite že skoro deset let nimamo več, še vedno pa primanjkuje cenenih stanovanj, kar najbolj dokazuje, da so neki gospodje imenitno potegnili stanovanjske najemnike z odpravo zakonite zaščite.
Občni zbor podružnice Zveze strojnikov in kurjačev v Mariboru se je vršil dne 8. t. m.
v dvorani »Delavske zbornice«. Na občnem zboru je poročal zveziti tajnik s. Škerlj iz Ljubljane. Obrazložil je delovanje organizacije v Sloveniji, o mezdnem gibanju strojnikov in kurjačev v tekstilni stroki ter o pripravah za izvedbo slične akcije v žagarski industriji. Strojniki in kurjači se trudijo, da bi bili sprejeti kot nameščenci v pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev. V sedanjem zakonu ni za to oslonca, vsled tega hočejo doseči strojniki in kurjači spremembo zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, če ne drugače pa z amandmanom v finančnem zakonu za 1. 1939-40. Poročila za mariborski pododbor so podali še Janko Ža-govec, blagajnik Josip Filipčič in Alojz Roner za nadzorstvo. Na novo so bili izvoljeni kot predsednik pododbora J. Žagovec, zapisnikar •Maks Ružič, blagajnik Josip Filipčič: kot odborniki ipa Alojz Roner, Franjo Grad in Mirko ' Ornik.
Zveza stavbinskih delavcev, podruž. Maribor sklicuje za v četrtek, dne 12. januarja ob 9. uri dop. v dvorani »Delavske zbornice« veliko zborovanje vsega stavbinskega delavstva s sledečim sporedom:	1. Obrazložitev
kolektivne pogodbe za leto 1939; 2. tolmačenje uredbe o podpiranju nezaposlenih: 3. raznoterosti. Zborovanje naj bo mogočna manifestacija vsega sezonskega d!elavstva, zato naj nikdo ne manjka. — ODBOR.
Zveza stavbinskih delavcev, podruž. Maribor se najvljudneje zahvaljuje vsem darovalcem, ki so na kakršenkoli način omogočili obdarovanje otrok ob priliki prireditve božičnice stavbinskih delavcev. Najlepša hvala, v imenu vseh stavbinskih delavcev. — ODBOR.
V Maribor pristojni brezposelni, ki so sposobni za ročno delo, naj se v svrho zaposlitve javijo, kolikor se še niso ob uradnih urah na socialno političnem oddelku mestnega po-varstva, Rotovški trg št. 6.
Vzgojno posvetovalnico je s strokovno pomočjo Pedagoške centrale v Maribru ustanovilo društvo »Šola in dom«. Vzgojna posvetovalnica bo poslovala ob nedeljah od 10. do 12. ure v knjižnici Pedagoške centrale v Koroščevi ulici, kjer bodo roditelji dobili brezplačno primerne nasvete za vzgojo otrok.
Nevarne telesne poškodbe je utrpel zidar Štefan Holc pri padcu z odra. Zdravi se v tukajšnji splošni bolnici.
Pevsko društvo pekovskih pomočnikov priredi 4. februarja t. 1. v Gabrinovi dvorani tra-dicijonelno predpustno veselico z lepim sporedom. Igrala bo godba »Železniških delavcev in uslužbencev«.
SEVNICA OB SAVI
Predavanje o delavskih zakonih, o pomenu organizacije in delavskega časopisja bo priredila v nedeljo, dne 15. januarja t. 1. podružnica Splošne delavske zveze v Sevnici, ker si delavstvo že dolgo želi takšnega delavskega sestanka. Govorila bosta ss. dr. Avg. Reis-man in urednik Viktor Eržen iz Maribora. Začetek ob 9. uri v prostorih gostilne Petretič v Sevnici. Vabljeni so tudi sodrugi iz bližnjih krajev, ki se vsled ugodnih železniških zvez lahko udeležijo tega dopoldanskega izobraževalnega tečaja, na katerem bodo dobili navzoči po predavanju tudi vsa Jotrebna pojasnila iz socialne zaščite.
Dr. Avg. Reisman:
Iz spominov na avstrijska sodišča
Domače sodnike v vojaško suknjo
Ko je avstrijska vlada naše domače kraje kar posejala s tujimi sodniki, da so bili celo v večini, se je pa minister še norčeval iz pritožbe, da so večino slovenskih sodnikov med vojnim časom vtaknili v vojaško suknjo, druge poslali v zakotna gnezda, tujci pa so zavzemali v zaledju najlepša mesta. »To ni res«, je rekel minister, »res pa je, da je v vojaški službi 40 slovenskih in 56 nemških sodnikov,« a k drugim sodiščem .ie poslal pet slovenskih sodnikov in 14 nemških. Še celo privilegirani smo bili. ker je bilo na okrožnih sodiščih brez stalnega mesta 12 Slovencev in samo osem Nemcev, pri deželnih sodiščih osem Slovencev in le sedem Nemcev, torej kar v večini smo bili. Toda bilo je tako, da so bili nemški sodniki v ogromni večini, 62 proti 44, samo da so imeli Nemci stalna mesta, Slovenci pa so bili »leteči« in to je imenoval minister »pravico« in privilegij.
Iz Maribora v Rogatec Dodeljevanje k drugim sodiščem pa je hotel minister jugoslovanskim poslancem olep-
šati s tem, da je na primer premestil ‘nemškega sodnika iz Rogatca v Maribor, Slovenca (dr. Lešnika) pa v Rogatec, sodnika (Zemljiča) pa iz Ormoža v Radovljico. Dr. L. je bil doma v Mariboru, Z. pa pri Ormožu in je bilo torej čisto pravično in »dobrohotno«, da ju je na ta način premestil — na zahtevo »Volksrata«.
Prepoved domače govorice
Pritožbo, da so imeli naši pripravniki celo disciplinske prestopke, ker so govorili med seboj slovenski, je minister odpravil kratko-malo z izjavo, da uradoma nikdar ni bila izdana prepoved slovenskega govorjenja na sodišču.
»Kurzovci«, ki ne razumejo prič.
Naš zgodovinar, prof. Baš navaja v svojem spisu »Doba Ivana Dečka«, da je minister Pražak kljub nasprotovanju celjske okrožne sodnije že leta 1887. odredil slovensko vknji-ževanje v zemljiški knjigi. V tej interpelaciji pa sem konkretno navajal, da mi je sodišče v Slovenski Bistrici in druga instanca v Mariboru odklonila zemljeknjižni predlog, ker nisem imenoval' katastralne občine Bukovec z nemškim imenom »Buchberg«. To pritožbo je minister prešel izjemoma brez odgovora.
Pač pa je obširno zavijal mojo pritožbo, da sodnik dr. F„ ki se je učil slovenščine samo v kurzih, v kazenski zadevi U 211-17 ni razumel izpovedbe priče St., ampak je popolnoma napačno protokoliral njegovo izpovedbo in zato potem tudi krivično razsodil. Sodnik se je baje v tem slučaju samo zmotil, kakor se to večkrat dogaja.^ Dobesedno je odgovoril minister na to: »Ce se graja dozdevne nesporazume na strani nemških sodnikov, ki so se slovenščine šele priučili, se pripetijo žal podobni nesporazumi tu in tam tudi pri slovenskih sodnikih.«
Minister je torej nehote zopet priznal, da nastavlja našemu ljudstvu za sodnike ljudi, ki so se slovenščine šele priučili.
Tečaji za slovenščino na mariborskem sodišču
Kritika slovenskih jezikovnih kurzov na mariborskem sodišu pa baje kaže, da pritožniki o uvedbi teh kurzov niso pravilno podučeni. V teh kurzih se baje udeležencem ne utepa (»eintrichtern«) v glavo par slovenskih besed, ampak traja udeležba pri jezikovnih kurzih nasprotno več let. Seveda pa minister pri tem ni poudaril, da ti »kurzovci«, čim začno hoditi v tečaj že tudi delijo pravico s svojo »kurzovsko« slovenščino. Tečaj se deli v začetnike in nadaljevalne tečaje, ki
jih obiskujejo tudi sodni pripravniki slovenske narodnosti. Kdo so bili ti Slovenci, mi ni znano. Udeleženci, ki niso slovenske narodnosti, bziroma ki ne priznavajo slovenščine za svoj materin jezik, morajo ob koncu drugega oddelka tečaja položiti pismeno in ustmeno izkušnjo. Izpraševalno komisijo so tvorili predsednik sodišča, seve Nemec, vodja tečaja in en sodni svetnik. Vodja tečaja je bil pri okrožnem sodišču v Mariboru slovenski sodni svetnik in so se baje jezikovni tečaji »izborno obnesli«, kratkomalo, cela pritožba je od začetka do konca neutemeljena.
Tako smo se torej morali boriti z ljubo avstrijsko pravico in njenimi tujimi sodniki pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem med svetovno vojno. Lahko si mislimo, kako je bilo potem s pravico, posebno v političnih procesih, če je sodil tako zagrizen naroden in političen nasprotnik. Toda prestali smo in nismo se upognili, čeprav smo bili skoro dnevno v borbah in so nam vedno grozili, da nas bodo vtaknili v vojaško suknjo in da smo »veleizdajalci«.
Verovali smo. da se mora tak nasilen in krivični sistem prej ali slej zrušiti in smo to tudi dočakali.
Stran 4
»DELAVSKA POLITIKA«
5či>v. 4
J. Arh:
Potrebno, da se pojasni!
Rušilci organizacije so zavezniki kapitala.
licttilek sodama
Sodrug iz Hrastnika nam piše:
V ženskem kotičku naše »Delavske politike« čitam kratke razprave o tem, zakaj žene cesto nimajo razumevanja za težnje mož-sodrugov, temveč jim dfelajo še težave ,pri njihovem delu v organizaciji, kulturnih društvih itd., ker jih potem doma zmerjajo zaradi odsotnosti od doma. Zato mi dovolite predvsem ve, drage sodružice, da podam na
V revirjih TPD vlada veliko ogorče^ j no pogodbo in se teh sklepov tudi drže. nje med rudarji radi tega, ker jim je | To velja za obe strani. Če je pa obsto-Trboveljska premogokopna družba od- leča kolektivna pogodba še v čem poklonila zaprošeno božičnico. Ker se I manjkljiva, potem jo je treba v določe-rudarji ne morejo znositi nad pravim nem roku zboljšati in pomanjkljivo od-krivcem, ki je nedosegljiv, so tisti ele- straniti. Zato pa je potrebna izgraditev menti, kateri hočejo iz vsake neprilike j rudarske organizirane moči in ne ruše-rudarjev kovati svoj politični kapital, j nje, kar ti elementi sedaj delajo. Go-
našli krivca v Zvezi rudarjev Jugosla- j voričiti, češ, izdali so vas, ker so to po-	-	-	,	,
7.	.<	tt	i	•	T-	i	I ti j • i* 1* l' j	res žalostno plačilo za naporno delo de!av-
vije,	oz.	v	zaupnikih	11.	skupine,	lako	godbo podpisali z veljavnostjo do spo- j skega {unkcijonarjai če	potem doma	ni miru,
da koder	greš	po	Trbovljah,	skoro	ne	mladi, je nesmisel, ker neorganiziranih ■ namest0 da bi bilo domače ognjišče	ono me-
se TPD ne boji ne spomladi in ne po-! sto, kjer bi se odpočil od dnevnih skrbi. Za-zimi; pač pa bi morala računati z dobro kaj je temu tako, mu je dobro odgovorila so-’ r .	.	.	i	rp .	-i. , družica. Res, vec izobrazbe je treba. Poleg
organiziranimi rudarji. lo je bistvo Uega pa naj možje ne smatrajo za sramotno,
vsega.	| obrazložiti ženam svoje težnje, kajti žena se
Vendar bi bilo neskladno z mojim so- j ne more zavzemati za nekaj, česar sploh ne
V,; mnlno nrokr, i razume. Da spada žena samo k štedilniku, je cialmm čustvom, ce bi sel molče-preko ipredsQdekj katerega bj se morali vsaj za.
^	tega, ker tudi mene kot človeka _t>oli i vecj(ni sodrugi že davno	otresti. Ce se pa ka-
r_	i odklonilno stališče družbe. — Lani, in j tera le ojunači in pove	tu pa tam o	kaki za-
slišiš drugega, kakor zabavljanje čez ZRJ in zaupnike delavstva.
Da je temu tako, nosi precej ali pa največ krivde TPD. Zakaj ona v svoji odklonilni izjavi pravi, da bi božičnica ne bila v skladu z določili sklenjene kolektivne pogodbe. Ta trditev TPD oa ne drži. Predstavniki strokovnih or
pa ne arzi. rreusiavum nro*ovuui ux ,	TPD	tudi	letos	konjunk-1 devi svoje mnenje, pa dobi često za odgovor,
gamzaci, m zaupniki delavstva niso	t	'	da	da naj bo tiho, da ji to ni nič mar, kar sem že
česar podpisali, kar bi	oviralo TPD, da	^	° ^9	j ,	„	,	.' i neštetokrat čul. Tako odrinjena žena	bo	iz-
ne bi smela izplačati	božičnice svojim;!50	tudi	zasluzila	dobro. Res	je, da ima- guy,a yselej veselje in vo]jo t0	d	bi
^	10	tud),	rudarji	s kolektivno pogodbo podpirala moza pri takem »prizadevanju*,	lu-
rudarjem. To ,e njena	popolnoma svo-	J	^ š;htov	še dovolj_ | di društvene seje, konference itd. naj	ne	bo-
bodna volja, ki nima s kolektivno pogodbo prav nič skupnega.
Res je, da predstavniki strokovnih organizacij niso mogli te prošnje rudarjev predložiti TPD kot zahtevo, temveč le kot prošnjo. Predstavniki strokovnih organizacij, skupno z zaupniki, so sklenili in podpisali s TPD kolektiv-
do le pretveza, da se izogneš domu. Marsikje sem opazil tudi še nelep običaj, da se možu od takih prireditev kar ne da iti domov. Spotoma se moraš še kje oglasiti, da se »debata« nadaljuje, »vsebine« pa se nalezeš kar čez mero. Ti, žena, pa tiho. Res je, da ni vedno in povsod tako. Vedno pokaži, da si vreden zaupanja, pa tudi svoje žene. Žensko enako-nič ne škodovalo, če bi ustregla prošnji < pravnost ne imejmo le^na jeziku in v besedi, svojih rudarjev.
In vendar te mezde ob obstoječi draginji zagrenjujejo življenje rudarjev ob nofsledu na visoke dobičke družbe. — Vpoštevati bi še bilo pet let težke krize, katero so morali preživeti rudarji. Zato mislim, da bi tudi TPD sami prav
Zadnje vesti
Republikanska ofenziva v Estramaduri napreduje
Reuter poroča, da napreduje republikanska ofenziva v Estramaduri z veliko naglico, do-čim se je nacistična ofenziva v Kataloniji skoro docela ustavila in izčrpala.
Poplave v Angliji. V Angliji je nastopilo južno vreme. Sneg se naglo tali in nastale so velike poplave, ki ovirajo promet.
Poljski časopisi napadajo Češkoslovaško v zvezi z zadnjimi obmejnimi incidfenti na meji Slovaške, Karpartske Ukrajine in Madžarske. Poljaki zasledujejo skupno z Madžari cilj: razdelitev Podkarpatske Ukrajine.
Veliki fašistični svet je sklican v Rimu dne 4. februarja. Kaj bodo sklepali je odvisno od poteka razgovorov med Italijo in Anglijo v Rimu.
Ena sama vojna ladja 100 milijonov dolarjev. Zedinjene države bodo zgradile na podlagi letošnjega proračuna dve ivojni ladji, ki bosta stali vsaka 100 milijonov dolarjev (4,5 milijard dinarjev). Ladji bosta predstavljali dve ogromni trdnjavi in se bosta premikali z veliko hitrico.
JESENICE
Božičnice na Jesenicah. Koncem leta 1938 so se na Jesenicah na vseh mogočih krajih delila božična darila. Po potrebi in višini pridnosti. Eden je dobil 540 din. drugi je dobil 1620 din, tretji 290 din in tako dalje. Te božične nagrade so znak sedanjega časa, ko se vsaka reč plačuje po potrebi in po zrelem preudarku.	r
Jeseniški dim in saje. Zdaj ko je zapadlo skoraj 75 cm snega, se vidi najbolj koliko dima in saj je v jeseniškem zraku. Že takoj prvega dne je bil sneg v bližini tovarne, zlasti na Prosvetni ulici, t. j. na ulici, ki vodi od
Iz Češkoslovaške
uredništvom tamkajšnjega delavskega sociali-
češkem življenju.
Uspeh potovanja prezidenta dr. Hache. Novoletni praški časopisi poročajo, da je imel potovanje češko-slovaškega prezidenita drja Hache o božičnih praznikih na Slovaško velik uspeh, ki ga zgoščujejo časopisi na medsebojni program bodočega sodelovanja čehov in Slovakov: »Naša Praga — naše Tatre«.
IZ ČSR
Ne gre brez inozemske pomoči. Češki mini
| gojila zimske športe, češ da se bo otrok prehladil, da vse to preveč stane itd. Zdi se mi pa, da tiči globoko na dnu za vsemi temi izgovori le tista skrita nevoščljivost odrastlih. Če se oče in mati v mladosti nista smela sankati, ker jima ozkosrčni starši tega niso dovolili, pa še zdaj svoji deci kar nič ne privoščita zimskega veselja. Starši bi se pa morali vedno zavedati, da tiči zdrava in močna du-tem mestu svoje mnenje o tej stvari. Sodrug,, ša le v zdravem in močnem telesu, da so zla-ki se je prvi oglasil, ima gotovo prav. To je sti zimski športi izredno zdravi, da napravijo
telo krepko in odporno. Seveda je pa res, da slabo hranjen otrok ni za zimske športe, ki so naporni in zahtevajo veliko telesnih sil. Otroka, ki je vedno lačen in nezadostno prehranjen bo takoj zazeblo in bo zgubil vse veselje. Starši, ki količkaj zmorejo, naj pa vedno gledajo na to, da bodo omogočili deci gojenje zimskih športov in jim naj kupijo sanke, drsalke in smuči. Primeroma cenen šport je drsanje, saj tam niti ni treba, da so čevlji posebno močni. Za sankanje in zlasti za smučanje pa je že potreba, da je otrok primerno in toplo oblečen in obut, ker drugače nima veliko od zimskega sporca.
Pustni kroii.
Od Silvestrovega do pustnega torka so pustni krofi naša najpriljubljenejša močnata jed. Vsaka, še 'tako ubožna gospodinja jih vsaj enkrat rada napravi in nad vse je vesela, če se ji krofi dobro posrečijo. Žal je toliko drugače dobrih kuharic, ki ravno krofov ne znajo napraviti, pa če se spravijo še tako oprezno in z najfinejšo moko na delo. Konec je pa vedno isti, da so krofi podobni krompirjem, podpla-taisti, težki, z mastjo prepojeni. So pa spet druige gospodinje, ki niso nikoli slišali o gospodinjskih šolah in o kuharskih knjigah, pa so vendar njih krofi prav taki kot pri slaščičarju, lepi, visoki, prepasani z gosposkim belim paskom. Oh, ta nesrečni beli pasek! Koliko gospodinj se je že zaman trudilo, pa ga niti en krof ni imel. Da ostanemo kar pri tem pasku. Na uho bom povedala vsem gospodinjam skrivnost o terni belem pasku, skrivnost, ki jo peki, slaščičarji in dobre kuharice seveda nočejo izdati, ampak jo Iiubosumno drže zase. Ta paseik ni odvisen od testa, ampak zigolj od množine .masti v kozici pri Pečenju. V kozici moraš imeti takrat, ko pečeš krofe, saimo 3 cm visoko masti, ne več, pa tudi ne manj. Če je samo toliko masti v kozici, ne seže tečno do sredine krofa, ne takrat, ko cvremo krof z ene, in ne takrat, ko ga cvremo z druge strani. Tako ostane na sredi bel rra^k, ki nikdar ne more nastati, če je preveč masti v kozici* iker se potem krof obakrat pregloboko potopi v mast. To ie vsa skrivnost tistega sloviteiga, toliko zaželienega belega paska. Seveda pa v kozici tud' ne sme biti premalo masti, ker se sicer krofi primeio in imS potem vsak črno liso na sredi. — Je pa še marsikaj drugega, na kar moramo pri pečenju krofov paziti. Belega paska ne dobiš, če ne nečeš prvo polovico krofa v pokriti posodi. Ko ga. obrneš, pa ga ne smeš peči nekritega, ampak odkritega. Paziti ie treba tudi, da daš marmelado točno v srečno krofa, ker bi bil sicer krof noseveTi. Paziti moramo še, da je testo pravilno vzhajano. Če je preveč vzhajano, dobi na vrhu jamico. Če je pa premalo vzhaiano, se kivas napihuje v testu naprej še tedai. ko ga že damo v mast. tako da se »>o-t"m krof sant od »ebo obrne in postane krogla. Če smo imeli krofe na mrzlem in so zato predolgo vzhaiali. dcMjo trdo skorjo, ki se potem pri peki razipči. Ko 'ih polagamo v razbelieno mast, moraimo paziti na to, da pride (tista stran, ki ie bila prej spodni. sedaj na vrh, taiko da spečemo najprej vzbaiano stran. — Tako ie pri krofih treba mno^o misliti in vise z razumom delati, če hočemo, da se nam posrečijo^. Prihodnjič vam .bom napisala svoj stari, dobri recept za pustne krofe.______________________________
temveč tudi v praksi. Če ima žena prav, dajmo ji prav. Sploh pa gledam na žensko vprašanje tako kakor n. pr. na mladinsko gibanje, ki se rado včasih postavlja v ospredje. Ni mogoče, da bi imeli vedno prav »mladi«, _	..	T	pa tudi ne vedno »stari«. Zatorej, povedi že-
»Narodm demk« v Brnu. Novo ustanov-; l]Q poysod potom društev ali delavskega ča-
ljena »Narodna stranka Dela« je začela izdajati sopisja v javno življenje, pa bo postala za pred božičem tudi v Brnu svoj dnevnik pod našo skupno stvar prav tako ali pa še bolj imenom »Narodni Denik«. Pod odgovornim goreča skrbna in agilna kot mož. Družnost!
Zimski športi.
Sredi zime smo in sedaj je najlepša
Jrilika
stičnega poslanca Františka Tymeša, ki se je za KOjjtev zimskih športov, sankanja, smuča-v jeseni udeležil is češiko delegacijo naših jubi- nja in drsanja. Mladini zimskih športov ni tre-lejnih slavnosti v Beogradu. List je dobro ba priporočati, saj je vsak mladi človek ve-urejevan in namenjen obrambi interesov go spodarsko slabših ter demokratičnih načel
,1 sel, če le more ven v zimsko naravo. Moja
i beseda o tem naj velja staršem, ki včasih kar * nič nočejo razumeti novega časa, ki z najraz-
ličnejšimi izgovori branijo mladini, če bi rada
V ogledalu
Značilno za »Slovenca«. V 5. štev. »Slovenca« na praznik treh kraljev srno brali:
... »Še kar mlada gospodična učiteljica z dežele se je letos silno razveselila odloka prosvetnega ministra, ki je podaljšal božične Čeprav gospodična sicer ni naklo-
počitnice, _	_	.
ne Ul«. ...--r-r-—r ........................... —	nje™ sedanjemu režimu, vendar pa je bila za
.	...	«.	. . .	,	božične praznike vesela, da je smela za daljši
ster javnih del minister Čipera je izjavil, da ^ y Ljub]jano K jtd __ Značilno za »Slo-
bo morala Češkoslovaška izvesti oigromne investicije v najbližjem času, ki pa jih brez inozemske pomoči zapadnih držav, Francije in Anglije, ne bo zmogla.
Bivši češkoslovaški poslanik v Londonu odpotuje v Zedinjene države. Ob svojem slovesu
čas v Ljubljano. venca«, pravimo: vprašamo pa tudi, če je ta ko pisanje dostojno.
»Slovenec« psuje miljence in zaveznike svoje n&jožje žlahte. Te dni je objavil »Slovenec« karikaturo: Zavezniki: žid, komunizem in fra-mazoni. Karikatura je v toliko nepopolna, ker manjka četrtega zaveznika:	»Slovenčeve«
najbližja okolica
iz Evrope je rekel, da ga sikrbi usoda Evrope, j žlahte. JKajti »Slovenčeva«	miliinnov
‘	ie posodila enemu samemu Židu 6o imluomn
zlasti pa bodočnost^ Češkoslovaške.	i	~djnarjev kmečkega denarja
»Karpatska Ukrajina«. »Uradni List«, ki iz- ,	,	t	s	komunisti	se	le
haja za dosedanjo Podkarpatsiko Rusijo v me- j bratil »Slovenec« okoli lgta 1924.. ko se je stecu Chustu,* je objavil, da velja v bodoče prvič stvorila »ljudska fronta« v_ Ljubljani pri uradno ime za to avtonomno državico Češko- občinskih
»Sokolskega doma« h glavni pisarni KID, ob | slovaške republike odslej »Karpatska Ukra-oarku Hrenovci, popolnoma črn, da so se ljudje kar čudili. Pa se ni čuditi: mimo vozi že-
leznica v Bohinj, onostran Hrenovca je skladišče za koks, na drugi strani je plavž, pa še vse ostalo, tako da je res zrak prenasičen prahu, leoela in saj. Po tem snegu se tudi vidi na kako nerodnem kraju je sezidana nova, sicer krasna- hiša Pokojninskega zavoda, kjer morajo stanovalci biti deležni vsega tega umazanega zraka. *Pa tudi višje gori po Jesenicah je sneg črn in umazan, samo toliko ne. Kaj bi se ne dalo te stvari na kak način vsaj omejiti?
GUŠTANJ
»Vzajemnost« priredi dne 15. t. m. ob 15. uri pop. v »Sokolskem domu« proslavo 20-letnice smrti Ivana Cankarja. Spored:	1. »Hlapec
lernej in njegova ipravica«, 2. deklamacija Čulkovski: Cankarju; 3. predavanje o Cankarju, predavatelj M. Mencej, učitelj iz Šošta-lja: 4. pevski zbor. Sodeluje godba jeklarni-ških delavcev. Prireditev je malo zakasnela vendar ne po naši krivdi, ker nimamo prostora na razpolago po naši želji. Vabimo vse delavstvo in ostalo javnost, da se prireditve v čim večjem številu udeleži. Vstopnina je prostovoljna! — Družnost!
ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU
Borba zaupnikov za svoje pravice. Kakor smo že svojčas poročali, je lani banska uprava naenkrat razrešila šentpavelske zaupnike njihovih mandatov v tekstilni tovarni. Zaupniki so se proti razrešitvi pritožili na ministrstvo socialne politike, češ da ni bilo zakonske podlage za njhovo razrešitev, ker se niso pregrešili s svojim delovanjem proti nalogam, ki lim jih nalaga zakon o zaščiti delavcev. Pred !4. dnevi so razrešeni zaupniki dobili na svojo pritožbo rešitev ministrstva socialne politike v Beogradu, ki odlok banske uprave potrjuje ter zavrača pritožbo zaupnikov. Slednji bodo sedaj vložili še tožbo na Državni svet v Beograd.
jina«.
Škodove tovarne za orožje, pri katerih so imeli Francozi del delnic, sta francosike delnice kupili dve praški banki in je s tem oro-žarna prešla v češke roke. Delnice sta kupili od Schneiderja Angločeškoslovašika in Praška! banka.
Šolarji žalujejo za slikami Osvoboditelja. |
»Lidove Noviny« pišejo pod »Šolarji in Karel
volitvah in tudi zmagala; framazo-ni pa so še sedaj najljubši zavezniki »Slovenčevega« sorodstva, in sicer sami odličniki, ki iih »Slovenec« povzdiguje do neba, samo da to skrbno prikriva svojim čitateljem, ki morajo šele iz drugih listov in od nas izvedeti, kakšno je pravo razmerje »Slovenca« do ma-sonov in tnasonerije. 1 ' ’> ■
Veselo in srečno novo leto želi
HONIGMAN ADOLF
pekarna
KOČEVJE
Delavski pravni svetovalec
Porodna podpora članicam OUZD (Braslovče)	Neplačan	načrt	(Križe)
.	,	n	v,	.	. , , ,.	v	m 5v	, ., i Vprašanje: Kake pravice ima članica oikrož- ! Vprašanje: Neki stranki sem izdelal stavbni
čapek«: »Dečk, m deklice so že v mesčanskvh ^ ^ ^ zavarovanie delavcev v pr.meru ^ ^ £ b;k z njim zadovoljna. Pozneje pa
šolah pozorno sledili krasni čescrni Karla Cap- j porc>dia?	I se je premislila ter sprejela načrt drugega pro-
ka. Posebno so vizliubili njegove razgovore s Odgovor: Po zakonu o zavarovanju delavcev jektanta in sedaj noče plačati mojega načrta.
T. G. Masarvkom. Ko so seda) iz šolskih sob: ima pravico do teh-le podpor: 1. do potrebne Ali jo lahUo tožim na plačilo, kljub temu, da
j , t. i i	.j , DcvnibrvrlHolia	babičine pomoči in zdravlienia, v slučaju, da je, niscm pooblaščeni graditelj,
odnašali slike prezidenta Osvoboditelja, so	zdr;vljenjo	potrebno;	2. dlo podpore za1	.	.	.	,
šolarji zaplakali in žalost se je naselila v nji- j plOrniCl'niC0 za čas šest tednov pred porodom hova STca. Karel Čapek je naučil češkoslova- j in šest tednov po porodu. Ta podpora znaša ške otroke ljubiti T. G. Masaryka. Ko se bodo. tri četrtine zavarovane mezde na dan; 3. do ... .,	...	.	,	...	-	-	>	I podpore za dečjo opremo v 14-kratnem znesku
po božičnih pocitmcah vrnib v sole, .ho v raz- : ^v^.ovane mezde, toda samo, če se ie rodilo
redih žalost. Naši otroci preživljajo globoko; jjv0 dete; 4. do podpore za dojenje, ako svoje žalost nad odhodom naših pomembnih ljudi.« dete doji in sicer za čas 20 tednov po prestan-Dr. Beneš ne misli opustiti politike? Uivši ku porodniške podpore navedene pod 2. Ta
predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard	^^"e^naveden^pod	2”	p	a	članica
Roti AC m »lim /v*, a	ti,	* -r A |TT1 £>1*1 k O \T T r\ n -	1	1«	1	*	1	.	-	X	—	/vm	■•rtlrll
Beneš se naimerava vrniti iz Amerike v Lon don, kjer bi s svojimi pristaši vodil politiko proti avtoritativnim državam.
Zaročenci
»Joj, zakaj ste pa razdrli zaroko z ono srčkano učiteljico?«
»Kako ne bi. ko je pa zadnjič, ker sem prišel prepozno na sestanek, zahtevala pismeno opravičilo od moje matere.«
Mati in hči
»Ali si videl materin obraz, ko sem ji rekel da je videti prav tako mladostna ko njena hči?«
»Ne — pač pa sem videl hčerin obraz...«
ne dobi za one dni, ko je v šesttedenskem roku pred porodom in po porodu še v službi. Ako podpore še niste prejeli, se obrnite na OUZD v Ljubljani.
Žigosanje števca (Ruše)
Vprašanje: Elektrarna, ki mi dobavlja tok, zahteva od mene, da plačam sam takso za žigosanje števca, dasiravno števec ni moja last, ampak je last elektrarne, kateri plačujem zanj mesečno najemnino. Ali sem dolžan plačati tudi žigosanje števca?	_
Odgovor: Merodajen je dogovor med Vami in elektrarno. Če iz njega ni zaključiti, da bi morali Vi nositi Inko izredne izdatke, kot ie žigosanje števca, potem mora zadeivno takso pač plačati elektrarna, katere last je števec.
Odgovor: Če je stranka pri Vas načrt naročila, lahko Vaš honorar iztožite, tudi če niste pooblaščen graditelj in sicer lahko zahtevate znesek, za katerega ste se dogovorili. _če pa dogovora ni bilo, pa primeren znesek. Ne obstoji nikak zakonski predpis, ki bi določal, koliko se lahko zahteva za izdelavo načrta, ampak ie to prepuščeno strankam. V primeru, da ni izrecnega dogovora, ipa se lahko zahteva primeren in po krajevnih prilikah običajen znesek.
Odškodnina za elektrovod (Radvanje)
Vprašanje:	Na mojem posestvu stojita d*va
električna drogova in je zadevna pravica tudi vknjižena na mojem zemljišču, ki seim ga pred leti kupil. Ali lahko zahtevam kako odškodnino za to in od koga?
Odgovor:	Odškodnino odnosno zakupnino
lahko zahtevate od onega, v čigar korist pravica do elektrovoda viknjižena, kar lahko ugotovite v zemljiški knjigi. Seveda pa lahko zahtevate odškodnino le v slučaju, da ni bila ta Vašemu predniku, ki je dovolil postavitev elektrovoda, že enkrat za vselej plačana, odnosno, če ni v zemljiški knjigi vpisano, da je vknjižena brezplačna pravica.
U ktnztrtli	in	»rtlmi*	AM1	Jelen	*	M*rib*r*	—	Tilka:	LMtk« tiskarna, d 4 r Mariboru, vredstavitrti Viktor F.rien » Marib^i