118. številka.
Ljubljana, v petek 24. maja 1901
XXXIV. leto
fehaja vsak dan iv.a.r, Mmll nedelje In praanike, ter velja po poi« prejeman aa .vstro-o.r.H. detel, a« «■ lato » K, aa pol lata 13JK, a. Četrt tet. 6 K 60 h,»jeden mesec K 30 h. Z. LJub.J.no ^poXn,a n> dom aa vse leto 22 K, »pollet. 11 K, aa četrt leta B K BO h, aa jeden meeec 1 K 90 h. Za poSUjanje na dom raCnna se aa vae leto 8 K. Za tuj. d.i.l. tohko vec, kohkor anafta S^^Pos-mezn. i^.Jrpo 10 h. Na^arocbo bre. istodobne vpoeilatva naročnine ae ne oaira. Za oananll. plaCuje * od •Uristopne petit,vrste po 12 h, ca ae oanando jedenkrat tudca, po 10 * •TTđvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj ae iavole frankovau. - Rokopisi ae ne vračajo. - Uredništvo in upr.vnlitvo je na Kongresnem trga 8t. 12. Upr.vn,.«vU uaj ae H» g^ToUjo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vae administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je is Vegove ulice »t. a, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga st. 13.
„Slovenski Narod" telefon št 34.     .Narodna TIskarna- telefon it. 85.
Jugoslovanski napredni klub.
Šele zdaj je izvrSen tisti kristaliza-cijski proces v jugoslovanski državnozbor ski delegaciji, ki se je začel takoj po izvršenih volitvah, tisti proces, v katerem se je tako sijajno izkazalo, kako velika je požrtvovalnost in prijenljivost napredne narodne stranke, kadar se gre za pravo korist južnih Slovanov.
Komaj so bile izvršene državnozbor-ske volitve, je napredna stranka takoj pozabila vso satansko divje počenjanje klerikalcev in preziraje svojo strankarsko korist iz lastne inicijative sprožila predlog, naj se združijo vsi slovenski, hrvatski in srbski poslanci v jeden sam klub na narodni podlagi.
Ta predlog, ki kaže veliko samozataje vanje napredne stranke, ni obveljal. Kranjski klerikalci so izjavili, da z napredno stranko ne sedejo k jedni mizi. Klerikalcem je bilo preklicano malo na tem, koliko oškodujejo občenarodno korist s tem, da preprečijo zjedinjenje jugoslovanskih po slancev. Njihova je morala obveljati, in je tudi obveljala.
Jugoslovanska delegacija se je razbila. Poleg Šusteršičevega k'ub% se je ustanovil Hrvatsko-slov enaki klub, v katerega so bili sprejeti tudi napredni slovenski poslanci, v katerega pa Hrvatje v svojem šovinizmu niso hoteli pustiti obeh srbskih poslancev iz Dalmacije, dasi so se za to poganjali slovenski naprednjaki, in dasi bi bili to tudi nekateri hrvatski poslanci radi videli, ker uvidevajo, da bi bilo za Dalmacijo le koristno, če bi bili vsaj vsi dalmatinski poslanci združeni v jednem klubu.
Hrvatsko slovenski klub je ostal samo nekaj tednov intakten. Klerikalizem je upli-val, da se je v tem klubu začel boj zcper napredno stranko. Prav brez vsacega resničnega razloga se je uprizorila znana sramotna gonja zoper dr. Tavčarja in naš list in so poslanci Ploj, Robič, Spinčič, Peric in Bi-ankini hoteli dr. Tavčarja na osebno žaljiv
način iz klnba ven vreči, dasi so morali sami priznati, da se je v državnem zboru popolnoma korektno obnašal. Posledica tega nečuvenega afronta je bila, da so vsi iti rje napredni poslanci zapustili Hrvatsko slovenski klub.
Izstop naprednih poslancev je klerikalizem slovenski in hrvatski pozdravil s huronskim npitjem in se neprikrito veselil, da so zdaj napredni poslanci popolnoma izolirani.
Bridka izkušnja, ki so jo doživeli napredni poslanoi jih je poučila, da so zaman vse žrtve, in jih je napotila, da so se tudi na Dunaju odločno postavili na tisto sta* lišče, ki je zastopajo doma. Slovenski napredni poslanci bodo na Dunaju energično in neustrašeno zastopali tisti program, na katerem je združena napredna stranka v domovini.
Naravno je, da so napredni poslanci v dunajski zbornici iskali zaveznikov. Lahko bi bili sicer spravili skupaj tako pisan klub, kakor je Šusteršičevo ožlindrano središče, ali na to niti mislili niso. Ponujale so se jim sicer razne frakcije, češke in maloruske, ali napredni slovenski poslanci niso hoteli ž njimi stopiti v jeden klub, ker je mej njimi in dotičnimi frakcijami v marsikaterih ozirib solidarno postopanje nemogoče. V prvi vrsti pa je bilo zanje merodajno to, da kaže jugoslovanskim poslancem združevati se samo z jugoslovanskimi poslanci. Taka poslanca sta srbska poslanca iz Dalmacije. Oba stojita na tistem narodnem stališču kakor vsi drugi narodni jugoslovanski poslanci, oba pa stojita tudi odločno na na prednem stališču in pripoznavata svobodomiselni program, kakor ga priznava napredna stranka slovenska.
S tema naprednima jugoslovanskima poslancema združili so se slovenski napredoi poslanci in ustanovili .Jugoslovanski na* predni klub-.
Ustanovitev tega kluba se je v vseh naprednih krogih na Slovenskega pozdravila z radostjo. Ta radost je opravičena, zakaj na jedni strani je z ustanovitv o tega kluba
doseženo, da bodo napredni jugoslovanski poslanci pri volitvah v razne odseke prišli vsaj kolikor toliko v pošte v, na drugi strani pa je s tem zagotovljeno, da bodo napredne ideje našle krepkega zagovornika in brani telja, kadar bo to potrebno.
Ume je se ob sebi, da .Jugoslovanski napredni klub* ne išče boja z drugimi slovenskimi klubi, in da bo gotovo rad v či-stonarodnih in gospodarskih vprašanjih postopal solidarno ne samo s Hrvatsko slovenskim klubom, ampak eventuvalno tudi s slovanskim središčem.
Kristalizacij8ki proces v jugoslovanski državnozborski delegaciji je sedaj končan, in so zdaj jugoslovanski poslanci razdeljeni na tri klube, a prav za prav le v dva tabora, v klerikalno narodni in v napredno narodni.
Pozdravljamo torej ustanovitev .Jugoslovanskega naprednega kluba" in pričakujemo, da bo vedno krepko branil skupne narodne in gospodarske koristi Slovencev, Hrvatov in Srbov, da pa bo tudi z vso vnemo branil napredne ideje, in vedno visoko držal barjak napredne ideje.
Nam južnim Slovanom je napredna stranka neizogibno potrebna, a navdaja nas upanje, da bo novi klub v tem oziru za vse južno Slovanstvo največjega pomena.
Klerikalci novega kluba seveda niso veseli, saj je ž njim prišla napredna ideja do neke moči. Najbolj se je raztogotil reški .Novi List". Ta infamna cunja se že dlje časa prav falotsko zaganja v napredno stranko in zlasti v dr. Tavčarja, katerega obklada z vsemi mogočimi psovkami, kar jih je mogel iztakniti v Koblarjevem dihurju.
Izkazali bi .Novemu Listu" preveč časti, ako bi njegova zasramovanja zavračali. Mi polemiziramo samo z listi, ki so dostojni, ali z listi, katerih pisavo je treba z ozirom na občinstvo zavračati. Reški .Novi List" ne spada ne mej jedne ne mej druge. .Novi List" lahko piše, kar hoče, kdor je ta list kdaj pogledal je spoznal, da
je to hrvaška izdaja Koblarjevega dihurja, a za tak list čutimo samo zaničevanje. Jedno pa moramo reči: Napredni Slovenci se lepo ali prav odločno zahvalimo, da se nam usiljujejo za brate ljudje, ki se strinjajo z infamijami .Novega Lista".
V 1Jubijani, 24 maja. Državni zbor.
Predvčerajšnja večerna seja je trajala do pozne noči, a predloga glede devetur-nega delavnika v premogokopih se ni dognala. Včeraj je zbornica v podnevni seji nadaljevala razpravo o investicijski predlogi. Mej drugimi točkami se je razpravljalo tudi o povrnitvi tistih 80 milijonov kron, ki so bili iz blagajničnih preostankov v časih, ko parlament ni mogel zborovati, porabljeni v železniške namene. Ta debata je bila prav zanimiva. Dognala se bo šele v današnji seji. V sinočni večerni seji se je poslanska zbornica zopet bavila z zakonom o de ve tur ne m delavniku.
Prestolni ogovor.
Naravno je, da je vse evropsko časopisje izreklo svoje mnenje o cesarjevem prestolnem ogovoru in o pozdravih prezi-dentov obeh delegacij. Nemško časopisje opazuje posebno, da prezident avstrijske delegacije, knez Lobkovic trozveze z nobeno besedo ni omenil, dočim je prezident ogrske delegacije povdarjal, da mora biti trozveza temelj vse avstro - ogrske politike.. Zelo se tudi opaža, da niti cesar niti pre-zidenta obeh delegacij niso omenili obiska nemškega prestolonaslednika na Dunaju.
Poljaki in trozveza.
Poljski klub je imel zadnje dni dolge razprave glede taktike, katere se naj drže njegovi zastopniki v delegaciji. Nekateri govorniki so zahtevali, naj nastopijo poljski delegatje naravnost zoper trozvezo, drugi so zastopali stališče, naj se drže hladno v reservi, pač pa naj protestirajo zoper izti-ravanja Poljakov iz Nemčije. Kozlowski je odločno ugovarjal, da bi se bil kdaj navduševal za trozvezo, odločevati ne smejo
Asenat.
Češki spisal Julij Zejer. (Konec.)
Zelo se je začudila. Li ni vedela po po svojem očetu, da .Razodetje Hermesovo" ni bilo spisano na papvru, temveč, da je bilo zaznamovano le s simboličnimi znamenji na stebrih skritih, neposvečenih, popolnoma neznanih podzemskih dvoran, in da je veliki duhovnik obvestil svojega naslednika o tem le no ustnem sporočilu ? In glej, velika skrivnost ji je bila očita in njene oči so jo lahko razvozljale. Srce ji je znova začelo biti močneje, zopst je čutila, da plava njena duša po potu v neznane one kraje, kjer oslabe telesne moči, kakor ob smrtnem pragu. Vendar se ni mnogo obotavljala ter začela je brati:
Nekega dne sem premišljeval o bivanju bitij ter o njih začetku, in moje premišljevanje me je dvignilo v neizmerne vi-sočine, prešla je moja telesna občutljivost kakor preide navadno po globokem spanju, ali po nasičenju, po trudu ali onemoglosti. Bilo mi je, kakor bi zaklicalo zagonetno bitje moje ime, kakor bi mi govorilo:
.Kaj bi rad slišal, videl, kaj želiš vedeti in spoznati?. In jaz sem odvrnil:
.Kdo si?" .Vse v sebi dužeča pamet in um", bil je odgovor; .vem dobro, po čem hrepeniš in povsod sem Ti blizu!"
„Hočem", rečem na to, .pouka o bitjih hočem vedeti, kaj so, in božanstvo bi rad spoznal". Odgovor se je glasil: .Tebi, ki misliš, dala bom to umeti in pojmiti".
Na mah mi je bilo vse odkrito, in vedel sera, kaj sem smel jaz vse gledati: Čudežna, čarobepolna svitloba obsijala me je od vseh stranij, in lepe prikazni, kakršnih še ni zrlo oko, so plavale po njej, toda nastala je strašna tema, v kateri so se zibale grozne, kačam jednake podobe, in ta tema je bila kakor morje, ki napravlja motno mokroto polno dima, kakršnega daje ogenj, in grozen tresek je zagrmel po njem. Istočasno se je čul iz teme nerazumljiv klic, ki je bil glas svetlobe. Brzo je švignil tanek plamen iz mokrotnih globočin in je siknil v zračno visočino. In v temnih prepadih je nastalo živahno gibanje in se jelo brezpodobno ločevati iz mase ter dobivati podobo in se razvrščevati, kakor je hotela luč, ki je posvetila iz visočin . . .
Asenat je bila kakor pijana, zamaknjena, besede, katere je brala, dvignile so jo kakor mogočna perot v jasne višave. Klio luči! O, kako je razumela to uganjko, tudi v njeni duši je zvenel ta klic in luč se je razširila v njej, sladka, sveta luč J V navdušeni hvaležnosti je pritisnila svoje ustnice
na papir, nagnila je glavo pred temi hiero glifi in brala kakor sledi dalje:
.Si li razumel moje razodetje?" sem bil vprašan ter sem odgovoril: .Ne". Nato se mi je reklo: .Luč, katero si poprej videl, je božji razum, ki obsega vse ter ima vse v svoji moči, in v katerem spi prabitje vseh bitij. Tema, v kateri si .Ga" videl potapljajočega, pomenja svet snovi. Glas luči, ki je zazvenel iz teme prepadov, ki se je izvil umu, je beseda, je sin božji!" . ..
.Kaj si rekel", sem vprašal nerazumno, in odgovor se je glasil: .To, kar v Tebi sliši in razumeva, je beseda, in le zato Ti je dovoljeno gledati, poslušati in razumevati, ker je beseda v Tebi. Razum je oče, beseda ustvarjajoči sin, združitev obeh pa tvori življenje".
Ko je Asenat prebrala te besede, vzbudilo se je v njenem sroa nekaj kakor neizrekljivo najvišje veselje, in ko se je vnovič dotaknila s svojimi ustnicami znamenj zadnjega stavka spisa, vscvetela je iz vsakega znamenja lotosova cvetlica, se je zasvetila in padla tiho na mramornata tla k njenim nogam. In Asenatine oči so se razširile kakor dve temnožareči solnci v pa-pjrovih hieroglifih in bujnejše in bujnejše so cvele iz njih lotosove cvetlice ter padale zatem na mramornata tla, da je bila končno vsa soba ž njimi napolnjena; in čudovito sladak vonj ae je Siril iz njih, omotil Ase
nat, papyr je zdrknil njenim vitkim, s tir-kisi okrašenim prstom, in Asenat je padla, sama jednaka strtemu cvetu, na svojo zlato postelj. Njene oči so bile v tem polneza-vestnem stanu proti vshodu obrnjene in glej. kaj je tam zagledala: Nebo se je odpiralo, iz njegovih belih oblačnih vrat je korakalo 12 nosačev pahljač kraljevske hiše. Na svojih ramenih nosili so velik zlat ščit; na njem je počival mlad, velelep mož v beli damastni obleki, z zvezdno krono na glavi, v nje sredi pa se je bliščalo solnce iz rubinov.
In 12 mladeničev nosilo je njegovo orožje, njegovo glasniško palico ter njegov plašč, njim so sledili duhovniki s tiarami na glavah, na svojih prsih so nosili zlate tablice z žlahtnimi kameni, in zares nihče izmed Faraonov se ni mogel kdaj ponašati s sijajnejšim spremstvom! Zastave so za-šumele v zraku in glas fanfar, pozavn ter; trompet se je razlegal kakor bobneči vodopadi. Najedenkrat so se nagnile zastave pred strmečo Asenat, in kronani, na Ščita počivajoči mladenič jo je pogledal in njegovo smehljanje je bilo jasno, kakor nasmeh pomladi.
Veselje, ki ga Se ni nikdar prej čutila je prešinilo njeno srce ter vzdihnila je globoko v svoji polomotioi. Oči so se ji zaprle in vizija je izginila kakor sen. Omamljena je vzdignila glavo za nekaj trenutkov ter
Čutila, ampak ozirati se je pri stališča Poljakov napram tro a vezi na položaj Poljakov v Nemčiji. Tem bi se Se veliko slabše godilo, ako bi poljski klub energično nastopil zoper trozvezo. Razprava je bila le informativna, vender se sodi, da se bodo Poljaki držali v delegaciji glede trozveze skrajno reservirano.
Turčija.
PoStni konflikt s Turčijo je popolnoma poravnan. Turčija se je v vseh ozirih udala, največ pa vsled tega, ker je videla, da vzlio indirektni podpori Nemčije ničesar ne opravi, in da se bliža francosko brodovje Daidanelam v svrho, vprizoriti demonstracijo z bombami. Poštne razmere so se zopet tako uredile, kakor so bile doslej urejene.
Ponesrečen naklep.
Svoj čas je francoski senat orleani-stiškega agitatorja grofa Lur Saluces in contrumaciam obsodil na deset let pregnanstva. Ko je francoska poslanska zbornica sprejela zakon o kongregacijab, se je grof Lur Saluces nakrat vrnil na Francosko, dasi doba njegovega pregnanstva še ni potekla. Namen temu koraku je bil, prouzročiti politično krizo, vreči ministrstvo Waldeck Rousseau in preprečiti, da bi senat odobril zakon o kongregacijab. Računilo se je pri tem, da se začne proti grofu Lur Saluces nova preiskava, s katero bi se senat kot drža/no sodišče moral več tednov baviti, ali kaže se, da je bil ta račun napačen. aP. Corr." javlja, da senatne začne nove preiskave, ampak da obsodi grofa Lur Saluces samo raii tega, ker se je vzlic pregnanstvu vrnil na Francosko. To bo senat dognal v jedni ali kvečjemu v dveh sejah in se bo potem lahko takoj posvetil razpravi o zakonu zoper kongregacije. Vojna v Južni Afriki.
Londonski listi dobivajo z vseh stranij poročila, da se raztresene burske čete, ki se nahajajo na kapskem in na oranjskem ozemlju koncentrujejo. Poveljstvo teh koncentriranih čet prevzame Dewet, ki je baje že na kapskem ozemlju. Iz tega sklepajo listi, da se pripravljajo Buri na kak poseben .Coup". Ravno ti listi beležijo tudi vest, da hoče lord Kitchener odstopiti od zapo-vedništva angleške armade v Južni Afriki, in zdi se jim to umljivo po tem, kar izka zuje statistika južnoafričanske vojne. Do 1. maja t. 1. imeli so Angleži 249.416 mož v Južni Afriki. Od teh jih je 14.978 umrlo, 17 209 je bilo ranjenih, 76 582 je bilo odpravljenih zopet domov, med temi 47.509 invalidov, a resničnih uspehov vojne ni skoro nobenih. Kar se je doseglo, ni v nobenem razmerju 8 kolosalnimi Človeškimi in denarnimi žrtvami.
Dopisi.
Iz zgornje Pivke, 22. maja. V enem letu, odkar je ustanovljena .kmetijska podružnica" v Zagorju smemo reči, da smo storili na zgornji Pivki prvi, a precej veliki korak v napredovanju kmetijstva. Letos ustanovila se je podružnica tudi v Kne
gledala okolu sebe. In zagledala je svojega očeta, vladarja dežele. On, ki je tiho vstopil je sedaj stal pred njo, in prijemši jo za roko, govoril: Farao se je spomnil v svojem blesku in sreči moje hiše. Prinašam Ti veliko novico. Izmed vseh devic egiptske de žele izbral je Tebe, da postaneš žena nje govega svetovalca in rešitelja egiptske de žele, Jožefa Hebrejca". Asenat je vstrepetala v svoji veliki jezi, bilo ji je pri srcu, kakor ptiču, čigar drzno razpeto perot je ranil kamen in jo vrgel v prah. Ves zemeljski ponos, ki se je podedaval od roda do roda, in ki je tudi v njej spal, ne da bi ga slutila se je vzbudil. Divje sovraštvo je zaplapo lalo v njenem pogledu ter upila je s tresočim glasom: .Nikoli nebi verjela, dami bo moj lastni oče vesel moje sramote! Sem li hči sužnja, da me hoče Farao dati za ženo nekoč neprostemu možu, katerega je našel v kakem kotu svojih ječ f Mene moža iz rodu pastirjev, klatečih se po puščavah! Kaj meni mar Faraonova želja? In če bi imel tudi pravico, razsojati o moji usodi, bi li ne bila njegova dolžnost izbrati mi ženina iz vrst njegovih sinov?"
Nato je zakrila svoj obraz s črnim pajčolanom ter jokala v svojih sobah vsled storjene jej sramote, in vsled tega, ker so jej uničili lepe sanje, v katerih je živela. In to se je zgodilo istega dne, ko je priSel
žaku, kar bode seveda za napredek koristno. Takoj prvo leto nasadila je prvo-imenovana podružnica veliko drevesnico, iz katere se bode dobivalo na leto po kacih 700 đreves. V sadjereji imamo v tem prvem letu zaznamovati velik napredek, kajti nasadilo se je v tem časa okoli 4500 dreves. Nekateri zmajavajo z glavami, da s sadjem ne bo nič na Pivki čeS, da je premrzlo, da je barja itd. Mislim, če trta vspeva, brez vsakega najmanjšega zadržka, bode sadno drevje tem bolje. V Zagorju so trije vinogradi, kateri nam dajo vi a a dobrega, kakor vsak dolenjski cviček. Letos pridelalo se je celo nekaj .vina s cvetlico". Letos imeli smo mraza največ — 14 5° C, (po meteor, post. v Zagorju), med tem, ko so ga imeli po Dolenjskem i. dr. dosti več, nadalje saj imamo že sedaj tudi sadje, katero dobro vspeva. Na burjo bo treba pri izbiranju sort pač ozir jemati. — Toda sadjereja ima biti le stranski pridelek, glavna stroka pa, od katere se bode Piv-čan živel, pa mora biti živinoreja, kar se je že mnogokrat povdarjalo. Tudi v tem oziru je storila zagorska podružnica svojo dolžnost kajti koj v začetku svojega obstanka začela je misliti in delovati na ustanovitev »mlekarske zadruge", katera je vsekako vedno nekak uvod za izboljševanje in razširjevanje živinoreje. Toda lani ni šlo, a tudi letos je začela znova na to delovati in sklicevala je posvetovanja, povabila je na svoj občni zbor g. ravnatelja Pirca, kateri nam je v tem oziru predaval in priporočal ustanoviti zadrugo. Kmalu na to bila je zadruga že ustanovljena. Kako srečno pa leži pivška dolina pred vratmi mest, kamor bode z lahkočo oddajala svojo živino in njene pridelke. Katero seno in katera živina se pa bolj išče in plačuje, ko ravno iz zgornje Pivke; to pride, od tod ker je paša planinska, ležimo namreč povprečno 560 m nad morjem. Mleko je planinsko, ki ima 6*50°/0 tolšč v sebi, kakor je pokazala kemična analy ta. Toliko tolšč se ne doseže niti z umnim krmljen. jem v drugih krajih. Tu leži tedaj na roki, da ima Pivčan izvanredno priložnost poprijeti se živinoreje. — Podružnici v Zagorju in Knežaku in mlekaraka zadruga, morajo pa sedaj v prvi vrsti skrbeti za vpeljavo dobrih plemenskih bikov, kajti tako kričeče razmere v tem oziru ne smejo več ostati, sicer je vse delo brez vspešno. Dobra misel je, katero goji mlekarska zadruga, da bi namreč zadružniki si omislili skupnega bika; to bi bil začetek Podružnici in zadruga skrbeti morajo tudi, da se pridobi dosti dobrih travnikov in njiv in to se doseže edino le z regulacijo Pivke. Koliko bi bilo več njiv, koliko bi bilo več dobrih travnikov; to seveda če bi bila Pivka pravilno regulirana, čisto pa metno je rekel neki kmet: .Zdaj ima voda nas v roki, potem bomo imeli mi njo". Vsa tri društva morala bi z jedi njeno s podružnicami na Pivki (spodnji in srednji) delovati na to, da se ta točka kar mogoče kmalu reši.
Podružnici imate dela tedaj dosti in delo šlo bode četudi počasi a vendar na-
prej, ker začetek je že ia ljudstvo tu je tudi vneto za napredek. Le vrlo naprej, tedaj! —
S Slapa pri Vipavi, 20. maja. Po bornih državnozborskih volitvah vrnil se je i v našo vas toli zaželjeni mir, toda žalibog, kakor se že sedaj kaže, ne za dolgo, kajti Čim bolj se bližajo deželno-zborske volitve, tem haje ropota naš gosp. Klobus na leci proti bralnemu društvu, narodno naprednem časopisju in njegovim podpirateljem, prav po receptu lažnjivega .Domoljuba". Povod k temu mu pa gotovo daje tudi sramotna afera .pobožnega" dra. Žlindre, katera vse klerikalce neizrečeno peče, da ga skušajo na lečah oprati. Pridige so v naši cerkvi postale v poslednjem času .kratke pa kroftae", naperjene proti liberalcem, katere nam naš g nune slika kakor najhujše, Bogu in katoliški cerkvi nevarne vrage. Svetujem Vam, g. Klobus, da se ozrete nekoliko bolj tesno okrog sebe in videli boste v svojih klerikalnih vrstah kakor tudi sami na sebi vse polno nesnage, kar je še bolj vredno perila nego dr. Žlindra, ali pa če že hočete liberalno časopisje, katero se bori v prvi smeri proti klerikalizmu. Vi vidite pezdir v očesu svojega brata, a bruna v svojem pa ne I
Poboljšajte in pripravite za nebesa najprej svoje klerikalne ovčice v naši vasi; dovolj je, da se Vam navede Vaš za sveto vero vneti in pobožni Potrata, kateri prav po klerikalno, v .prijateljskem" razmerju živi s svojimi sosedi, ter svojo krščansko ljubezen do bližnjega razodeva s .klofutami" in tožbami. Sicer pa je .mojster 1..." Potrata je baje naročen na .Slovenca", torej gotovo iz njega zajema in se uči živeti po sv. veri. Mogoče ga je tudi »Slovenec" napeljal, da je začel premišljati, ali je ,per šuta* tudi na veliki petek dobra ali ne Torej pustite narodnjake bolj v miru, kajti oni desetkrat bolj vzgledno živijo, kakor klerikalci, če prav ti čitajo .Domoljuba" itd. Končno Vam, g. Klobus, svetujemo, da vplivate na zakonske pomirljivo, ne pa, kakor ste že storili, da ste prepir zanašali v zakonske razmere Tadi listkov za velikonočno opravljeno spoved ni še pobral naš g. nune, najbrž mu ne diši, ker ve, da nič ne dobi. Pri pobiranju listkov se niti ne ozre na gotove hiše, katere se mu zde .liberalne", dasiravno je naš Odrešenik baš nasprotno delal, ko je šel še z večjim veseljem v hišo grešnika. Seveda ne žaluje radi tega nihče. Še všeč nam je!
Z besedo g Klobus vedno zatrjuje, da ni na nobenega jezen, seveda le z besedo, v resnici pa goji sovraštvo do vseb, kateri čitajo liberalne časopise, to dovolj očitno kaže v dejanju.
Tako torej, g Klobus, ne hudujte se, ako Vam tudi mi katero zinemo. Vi imate besedo v cerkvi, mi pa tukaj. Da bi pa vsled Vaših propovedij kaj obilo uspeha dosegli za ožliudrano stranko, tega ni verjeti. Sicer pa bomo videli!
„Brezverec in brezbirec" slapenski.
Iz Oorij, 22. maja. Ko v pomladnem času vabijo lepi dnevi ven na prosto v
krasno naravo, premišlja marsikdo, kje bi prebil svoj prosti čas. Kdor se ne ve sam odločiti, mu priporočam, naj obišče krasno sotesko .Vintgar" in slap .Sam" pri Gorjah. .Vintgar" je zaslovel zadnja leta daleč okrog in tudi zunaj dežele poznajo njegovo krasoto. V .Vintgar' se pride od Javornika ali z Bleda, od koder je z vsake strani po eno uro. Slap .Šum", kjer pada srebrno čista voda Rade vine nad 30 m globoko, naredi na opazovalca mogočen utis. Pot skozi sotesko je nad pol ure dolga, a čas hitro mine, da ne veš kdaj, ko opazuješ razne slapove, bistre postrvi z visoke skale in penečo se vodo. Pot ob vodi in mostovi čez njo so trdno narejeni in nevarnosti ni nobene, ker je župan Zamer naredil dobro in varno pot ob skalah. Konec .Vintgarja" stoji prijazna restavracija, katera se o Binkoštnih praznikih odpre. Tu se dobi vse, kar ti srce poželi. Dobro vino, sveže pivo, razna jedila — gorka in mrzla — so ti na izbiro in v dobrem planinskem zraku ob dobri jedi in pijači se zopet okrepčaš za daljno pot. Na svidenje torej v .Vintgarju" v praznikih.
Iz Podčetrtka, 22. maja. Da bi videli, g. urednik, kako se naš župnik jezi, ko smo ga v .Domovini" št 36 malo potipali, ker se ni udeležil občinske volitve. Ves plav je od jeze, kakor puran, in sline se mu cede, da ni varno blizo njega stati. — Seveda smo bili popolnoma opravičeni za to mirno očitanje, kajti treba je javno očitati tako nebrižnost, naj širši svet izve, kdo je naš prijatelj, kdo pa ne.
Pri nas bi moral biti župnik Slovenec, saj je prebivalstvo večinoma slovensko in ko bi se slovenska inteligenca količkaj brigala, zmagali bi mi. Tako pa ravno tisti, ki bi imeli biti naši voditelji, naša opora, trobijo z nemčurji v jeden rcg. Res smo stavili v novega župnika vse svoje upanje, misleči, da smo dobili vnetega narodnjaha, prijatelja zatiranega kmeta. Mislili smo, on se bo kar iz početka brigal za občinski blagor in prišel odločen na volišče, kakor je to baje drugod rad delal in se celo v občinski odbor vsiljeval, kar mi je pretočene dni na potovaju neki Savinjčan pravil. Tu pa se je zbal zamere teh par nem-čurčkov, kateri se mu — pardon — katerim se on že oi daleč priklanja in odkriva, ter z nekako farizejsko potezo na pikastem obrazu kliče: .Hab' die Ehre!" Slovencev ne pozdravlja on kar naprej, pač pa koraka kakor paša mimo in komaj za silo klobuček .lufta", če se ga pozdravi.
E, slabo smo zamenjali s svojim žap nikom! Pri pridigi še senca ni rajnemu g. župniku. Kar stoče in stoče, pa nič prida ne pride iz ust. Komandiral bi rad, a se ne bomo pustili; on je nas na cedilu pustil, mi bomo pa njega. Takih mož ne maramo, pa najsi bodo duhovniki, učitelji ali drugi, ki mečejo puške v — pšenico, kadar je treba streljati.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24 maja.
— „Slovenski List" obsojen. Pri včerajšnji vsklicni razpravi je bila obsodba .Slovenskega Lista" potrjena. Revolver kranjskega tehanta je svoj čas o dru. Tavčarju pisal, da je navaden obrekovalec, lažnik in strahopezljivec, s kojim dostojen človek občevati ne more. O kranjskem županu pa je pisal, da je pri volitvi sleppril s pooblastili. Včeraj moral je kranjski pop, ki je pred tožbo pod klop zlezel, ter mesto sebe ubozega slamorezca v boj poslal, delati pokoro. Poseči bo moral v mošnjiček ter plačati tako globo, kakor stroške. Če bi se temo črnemu poštenjaku večkrat i kako obtožbo prišlo do živega, bi pač kma!o izgubil zobe, s kojimi sedaj na vse strani grize. Somišljenikom ga torej priporočamo, ker je zadnji čas, da se časnikarskemu ciganstvu, koje uganja Koblar po svojem Dihurju, napravi konec Ker se bo šlo za denar, se bode Častita duhovna posoda iz Kranja pač prav hitro naveličal in čez noč usahne, kakor usahne kalni hudournik v spomladi!
— ,,Slovenec" se sinoči kar peni, ker smo navedli, kako se tolmači to, da je Nj-Veličanstvo cesar vprašal š aster Si ča, kaka bo letos letina na Kranjskem. .Slovenec" se je povspel celo do trditve, da smo storili taljenje Veličanstva, ker smo z vsem spoštovanjem do cesarja zabeležili, kako se cesarjeve besede komentirajo. Cesar je že večkrat kakega poslanca ne le
Faraonov svetovalec v deželo On ter se ustavil pred vladarjevo palačo Vrata so se odprla in v senci palm, skozi šumenje umetnih vodometov in papyrovih grmičev so se začuli klici tekačev, kateri so klicali na vse štiri strani sveta: .Priklonite se, priklonite se!" Odmev teh klicev je vsplaval do Ase-natinih sob. Sedela je na mramornatih tleb, glavo so ji obkrožali razpuSčeni, temni, noči jednaki lasje, in njene gledajoče, od solz mokre oči, so gledale bolj žalostno kakor zvezde v meglenem ovoji.
Ko je zaslišala klice, je vstala. Z divjim obrazom je raztrgala črni pajčolan, sveta blaznost se je pokazala na njenem obraza in stopila je k okna, da izreče kletev proti drznemo vsiljencu, ki je bil po* slan od Faraona le radi tega, da uniči vse njene sanje, vse njene proroSke vizije. Vzdignila je roke, pogledala v dvor in njene ustnice so že hotele napol izgovoriti čarobno, mogočno kletev. V tem trenotku je zagledala Jožefa v belem svitlem bleska njegove damastne obleke in skrbne oprave Na njegovi glavi ble&čala se je krona dvanajsterih zvezd, v katerih sredi je žarelo solnce iz rabina, njegova roka je držala palmovo vejo. Toda kaj je bil ves blesk dragocenih kamnov napram njegovi možki lepoti?
Čeravno se je govorilo, da so bogovi
razdelili lepoto v desetero delov, pripada le en del vsem umrjočim zemljanom, do-čim se družijo vsi ostali deli v Jožefu samem!
Ne samo njegova lepota jo je bila presenetila, da je skoraj okamenela, ampak spoznala je v njem ono vizijo, katera se ji je prikazala iz praglobočin vesoljstva! To je bil oni vitez, katerega je neslo dvanajstero nosačev pahljač na zlatem Ščitu j skozi nebeška vrata!
Asenat se ni niti ganila. Kri ji je zakipela do srca, katero je nehalo biti. V tem pogleda Jožef gori proti oknu. Temna rndečica je oblila njegov rujavkasti obraz, zaprl je oči in njegova z zvezdami kronana glava se je pripognila. V novic jej je jelo biti srce, morje neskončne ljubezni se je razlilo v globočine njene duše in Asenat je vedela, da bode njena ljubezen preživela stoletja da ne bo nikdar ugasnila ne na zemlji, niti na drugem sveta. Počasi je stopila od okna in zopet je zakrila svoj obraz, a takrat ne v znamenje žalosti. Svet je nehal biti svet za njo, simbolično in nesluteče se je ločila od njega s tem pajčolanom, kajti ves svet, katerega je že davno slutila, katerega je sedaj zagledala v jednem samem pogleda z zvezdami kro-nanega moža se je jel razgrinjati v njeni duši.
\
ironizira!, ampak mu tuđi že levite bral. Ba je cesar z vprašanjem za letino, hotel namigniti na žlindro, je tudi zategadelj verjetno, ker sedaj niti od sv. Duha razsvetljeni dr ŠusteiSiČ ne more vedeti kakšna bo letina. Sicer pa nam bodi dovoljeno Se nekaj zabeležiti. Cesar je vpraSal dr Ša-sterSiča, če je letos prvič v delegaciji. Zakaj ga je to vprašal? Ker se je dr. ŠusterSič tako naprej silil, kakor kak novinec, ki Se nikdar ni bil v delegac i i i.
— Šusteršič — ne utegne! Res, bujno fantazijo ima naš dr. Žlindra, s»mo da mu njegova fantazija včasih uide T*ko skuša včeraj natveziti revnim .Slovence vim* Čitateljem, da on sam ni hotel voljen biti v proračunski odsek, ker je ,s posli precbložen" in da je .napros*! svojega prijatelja Barwinskega", naj mesto njega vstopi v proračunski odsek. Ta je pa dobra! Ta je tako izvrstna, da se ji bodo smeale še farovške huharice. Šusteršič, ki se kar trga za vsako količkaj odličnejše mesto, pa bi prostovoljno odklonil izvolitev v proračunski odsek! Resnica je pa, da Šusteršič sploh ni imel prilike, kaj odklo niti in kaj prepustiti svojemu prijatelju Barvvinskemu, ker je bilo od vsega začetka dogovorjeno, da se ga ne voli v nobeu odsek.
— Občni zbor kmetijske družbe.
Graška „Tagespošta" ki ima več dobro informiranih poročevalcev v raznih krajih na Kranjskem, prijavlja v današnji številki naslednji telegram iz Ljubljane: .Za letošnji občni zbor kmetijske družbe, ki bo 20. junija, je pričakovati nov klerikalen naskok. Klerikalci delujejo novic sistematično ca to, da se polaste družbe, ki ima znatno premoženje, ter da jo priklenejo na klerikalno gospodarsko organizacijo.
— Višek posurovelosti. Afera učitelja g. Go8tinčarja, ki je bil povodom obiska Čehov v C*lju tolovajski napaden in se je proti zavratnim napadalcem branil z revolverjem ter jednega nspadalcev ranil, je bila te dni razpravljana v štajerskem deželnem šolskem svetu. Kakor znano, je bil g. Gostinčar obsojen na šest tednov zapora, ker je napadalca ranil. Vsled tega se je začela proti njemu disciplinarna pre iskava. Deželni šolski svet je sedaj sklenil, ustaviti disciplinarno preiskavo, ker gosp. Gostinčar ni gceSil proti stanovskim dolžnostim in stanovski časti, pač pa je skle nil, g. Gostinčarja premestiti. Priznati se mora, da je deželni šol siki svet postopal strogo in pravično. Gostinčar ni storil dru-zega nič, kakor da se je branil proti tolovajskim napadalcem, ki so ga pobili na tla. Tako kakor Gostinčar bi bil v takem slučaju postopal vsak človek, bodi kdor kcli. Toda hijene pri „Grazer Tagblattn" niso z rečenim pravičnim sklepom dežel nega šolskega sveta zadovoljne in zagnale so grozen vik in krik, zakaj ni deželni šolski svet gosp. Gostinčarja odpustil ter groze s protesti. No, stvar je sodno pojasnjena, in zato ne bo težko odgovarjati na te proteste.
— Organist — poštni opravitelj. V Št. Jurju ob južni šeleza'ci se je na pošti neki delo tako pomnožilo, da so morali priskočiti sam gospod — organist na pomoč. To je menda povzročila nova posojilnica ali kali ? Organist ima tako priiiko vse prekontrolirati in poročati svojim duhovnim gospodom. V zadnjem času so se nam vračali „Rodoljubi*, ki so se popred sprejemali. Seda-, ko smo izvedeli, da je organist pomožni poštni opravitelj nam je vse jasno. Upamo, da bode o. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu poskrbelo za red na pošti v Št. Jurju.
— Dvoboj Derschatta - Malik. Današnji listi javljajo, da je neresnično, da bi se bil poslanec dr. Derschatta dvoboje-val s poslancem Malikom. Pravijo, da se je kotflikt mej njima iz lepa poravnal, in da dr. Derschatte zategadelj ni v drž. zbor, ker je bolan.
— Uprava dolenjske železnice. Iz Ribnice se nam piše: Kakor od drugod, nameravamo tudi iz Ribnice in okolice dne 30. t. m. v mnogobrojnom številu priti v Ljubljano, da vidimo predstave v cirkusu »Barnum & Bailey". Že par tednov imamo lepake z obvestilom, da bode imenovanega dne po naši progi vozil poseben vlak z znižano ceno; napisane so celo vse postaje, le čas odhoda in prihoda manjka in vožnja cena ni določena. Čakali in čakali smo na te podatke, kar se nas obvesti, da na do-
lenjski železnici ne bode posebnega vlaka. Zakaj — ne vemo. Vsled tega popraSa podjeten domačin vodstvo dolenjske železnice za pogoje, da se dovoli in priredi poseben vlak V dotičnem odgovoru se mu naznanjajo pogoji s pristavkom, da bi se udeleženci pač morali eventualno voziti v opravljenih tovornih vozovih, ker primanjkuje osebnih vozov. No, dotični gospod se je na te laskavi ponudbi zahvalil s pripomnjo, da je nameraval prirediti vlak za ljudi, ne pa za teleta. Ker nismo v vojnem času, ko se uboge vojake prevaža v tovornih vozovih, je navedena ponudba železnične uprave pač čudna. Prepričani smo tudi, da uprava niti za to ne bo skrbela, da bi omenjenega dne pri navadnih osebnih vlakih vsaj bilo dovolj osebnih voz. No, želja, da se občinstvu postreže, pač ni posebna lastnost te ž*lezntčn* uprave.
— Uradniške ola šave na železnicah. Železniški minister Wittek je na vprašanje poslanca dr. Ferjančiča, če je res, da izgube državni uradniki z novim letom tiste olajšave, ki jih sedaj pri vož njah na železnicah uživajo, odgovoril, da so te govorice popolnoma neosnovane.
— Samomor. Žena občinskega sluge v Radovljici, Marija Grilc, ki je bila že dlje časa slaboumna in od kapi zadeta tako, da še govoriti ni mogla, se je 20 t. m. obesila.
— Zaprli so črevljarskega vajenca Antona Loja, ker je svojemu mojstru Alojziju Polanjkotu v sv. Florijana ulicah št. 24 ukradel črevlje in okoli 100 K denarja
— Nepoboljšljiv tat ie Franc Klopčar iz Bizovika. Komaj je prišel iz zapora, že je začel spet krasti in spet ima že več tatvin na vesti. Ukradel je dvokolesni vo ziček, železo za lomljenje kamna in kladivo. Ker je zelo tujemu imetju nevaren, ga je policija spet vzela pod ključ in ga poslala na Žabjek
— Ura ukradena je bila hlapcu Franceta Kolar i u na Tržaški cesti štev. 26 iz hleva.
— Z nožem napadel je kleparski vajenec M. H. ključavničarskega vajenca Rudolfa Selaka m ga sunil dvakrat v hrbet.
— Povozil je danes dopoludne neki kolesar v Šolskem drevoredu branjevko Nežo Štefanovo. Ž=na je bila lahko poškodovana.
— Pri poročilu o rednem občnem zboru društva poštarjev urinilo se je nekaj pomot. Mesto popoldne naj se bere .dopoludne" , mesto pomeni j i vos t naj se ber .pomanjkljivost" in mesto poštni ravnatelj v Trstu naj se bere .v Zadru".
* Komenskega šola na Dunaju čeSki radikalci nameravajo staviti v drž. zboru nujni predlog, da se podeli češki Komenskega šoli na Dnnaji pravico javnosti.
* Kraljica Draga. Ko kraljica Draga do cela ozdravi, namerja kralj Aleksander ž njo prepotovati Srbijo. Dvorno damo kraljičino, gdč. Petrovič, so radi raznih in-diskrecij odpustili. V cficija'nih krogih pa zatrjajo, da je zapustila Petrovič kraljico zato, ker se v kratkem poroči z nekim častnikom. Draga ji je dala dote 25.000 frankov.
* Dramatik Ibsen. Slavni dramatik Ibsen je nekaj Časa sem mrtvouden in vsled tega skoro nič ne more govoriti. Premikati se more le ob palici, vendar se mu je zdravje izdatno obrnilo na boljše.
* Shakespearov spomenik. Neumrljivemu Shakespearu nameravajo v Wei marju postaviti spomenik, in sicer nasproti dvojnemu spomeniku Goetheja in Schillerja.
* Ponarejeni petkronski tolarji. Ne kaj časa sem so v prometu na Hrvatskem, v Primorju in na Ogrskem ponarejeni petkronski tolarji, in 20. t. m. se je tak falsifikat deponiral pri zagrebški polioiji. Falzi-fikati so precej dobro ponarejeni, ker so pa izdelani iz svinca brez primesi, spoznati jih je na temnejši barvi in pa ker so mečji kot pravi kosi. Na papirju gre ta ponarejeni denar zelo ob barvo. Tudi v Tordi na Ogrskem so aretirali celo tolpo ponarejevalcev, ki se je sosebno pečala s ponarejanjem petkronskih tolarjev iz svinca.
* Aretovanje imenitnega goljufa. V spremstvu dveh angleških policajev je prišel iz Londona 21. t. m. v Trst imeniten goljuf, 48 letni Armand Devaldimoro. Rojen je v Ameriki pristojen v Pariz in je goljufal po celem sveta. Brez beliča je ustanavljal v raznih mestih zavode za izposoje vanje denarja. Povsod si je vedel napra-
viti velik renome* in stranke so ga trnmoma pohaiale. Od vsake stranke je zahteval neko takso za potrebne stroške in ko je imel dovolj taks, jo je s svojo .banko" popihal. Ko si je na tak način v Avstriji napolnil žepe, obrnil se je ha Angleško. NaSe pravosodno ministrstvo je stvar naznanilo na Angležko, kjer so ga prijali. Včeraj je priplul v Trst, odtod pa ga odpeljejo v Dunajsko Novo mesto, kjer je osleparil naj ve'- ljudij.
* Duhovnik — samomorilec. Blizu Pazna so naSli v stanovanji župnika Ivana Gabrijeliča mrtvega. Po nekem slavnostnem obedu prerezal si je z britvijo vrat.
* Esterhazv. Nekateri francoski listi poročajo, da se misli major Esterhazy, ki je bil zapleten v Dreyfusovo, afero vrniti na Francosko, kjer se misli dati zapreti. Nastopiti hoče kot tožitelj proti sebi in proti onim osebam, ki so ga zapeljale, da je ponarejal listine.
* Požar v samostanu. V samostanu asnmpciomstov v Chaumontu je začelo 21. t. m. goreti, ko so bile nune baš pri maši. Samostan je pogorel do tal. Nune in go-jenke so se mogle rešiti.
* Huda kazen. Neki sednik v Newyor-ku je obsodil 25 letnega knjigovodjo Wagnerja na 25 letno ječo, ker je zažgal hišo, v kateri je živelo 29 družin. Po ame-ričanskih postavah mu lahko znižajo kazen na 9 let in 9 mesecev, če se bo v ječi lepo vedel.
Književnost.
— Ruska antologija. V kratkem izide v GabršČekovi .Goriški tiskarni" ruska antologija raznih novejših ruskih pesnikov, katere sta zbrala in uredila pokojni dekan Ivan Vesel in Anton Aškerc. Antologija prinese tudi življenjepisne črtice o pokojnem Veselu, kakor tudi o vseh ruskih, v tej zbirki zastopanih pesnikih. Dolžnost V8acega slovenskega razumnika bodi, da si nabavi lepo knjigo!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 24. maja. Češki agrarci so silno razburjeni radi laž-njivega brzojavnega poročila v „Slovencu" z dne 22. maja. Oni so vsebino Tavčarjeve interpelacije v goški zadevi dobro vedeli in izjavljajo, da bi jo radi še enkrat podpisali, če bi bilo treba Popolnoma zlagano je, daje načelstvo članom agrarske zveze dalo ukor radi podpisov na imenovani interpelaciji, in je tudi načelnik Rataj sam isto svojeročno podpisal. On je včeraj izjavil, da ni s slovenskim centrumom niti osebno niti pismeno o tej interpelaciji občeval, in daje grda in nesramna laž, če »Slovenec" trdi, da je centrum Šu-steršiča dobil oficijelno obvestilo od agrarske češke zveze, da so njeni članibili zapeljani k podpisu interpelacije. Poštenjak .Slovenec" je za eno blamažo obogatel, in zopet svojo lažnjivost sijajno dokazal.
Dunaj 24. maja. Sinoči ob polu 8. uri začeta večerna seja poslanske zbornice je trajala do danes zjutraj ob polu 4. Končala se je z velikanskim škandalom, kakršnega v zbornici že od Badenijevih časov ni bilo. Povod temu je dal konflikt mej neodvisnim socialistom Breitnerjem in dvornim svetnikom Zechnerjem. Breitner je Zech-nerju očital, da podpira petrolejske spekulante proti malim obrtnikom. Zechner je na to rekel, da, ker predsednik Breiterja ni poklical k redu, protestuje proti Breiterjevim podlim izvajanjem. Na to se je začelo glasovanje. Vsi preminjevalni predlogi so bili odklonjeni. Po končanem glasovanju je Breitner zahteval, naj mu da prezident zadoščenje, ker mu je dvorni svetnik Zechner očital podlost. Prezident je rekel, da ne more ničesar storiti, ker Breitner ni bil osebno razžaljen. Vsled te izjave je nastal strakovit vihar in trušč v zbornici. Vse je vpilo in razbijalo. Prezident je hitro zaključil sejo in z mini-
strskim predsednikom odšel, kar je najhitreje mogel. Ostal je pa dvorni svetnik Zechner. Poljski opozicionalci so v družbi z nekaterimi drugimi poslanci planili na Zechnerjaz očitnim namenom, da se ga dejanjski lotijo. Nekateri so Zechnerja že držali. Priskočili so poljedelski minister in nekateri drugi poslanci ter rešili Zechnerja in ga obsto-pili. Psovke so letele kakor dež. Ko je poljedelski minister nekaj ugovarjal, so tudi nanj letele vsakovrstne psovke in se je tudi njemu grozilo s pestmi. Breitner je stal na mizi in ko-mandiral bitko. Ko je Zechner hotel oditi, klicalo se je za njim „abcug". Zechner se je obrnil in hotel kljubovati napadalcem, a minister Pi^tak je hitro Zechnerja in ministra Giovanellija prijel za roki in ju peljal iz dvorane. Poslanci pa so ostali v zbornici, vpili in razbijali, dokler ni imel mašinist dobro misel, da je ugasnil električno razsvetljavo na kar so se poslanci razšli.
Dunaj 24. maja Današnja seja poslanske zbornice se je vsled dogodeb danes zjutraj močno zakasnela. Pred sejo se je grof Vetter dolgo pogajal z raznimi parlamentarnimi voditelji in se posvetoval z ministrskim predsednikom Korberjem. Uspeh teh posvetovanj je bila izjava, ki jo je podal začetkom seje. V tej izjavi je rekel, da obžaluje dogodke minole noči, da pa Breitner ni bil osebno razžaljen in se torej ne da ničesar storiti. Končno je rekel, da bo dostojanstvo zbornice in čast vsacega posameznega poslanca vedno branil. Breitner je rekel, da s to izjavo ni zadovoljen ter je naprosil poslanca Udr-žala in Bergerja, naj v njegovem imenu pozo veta dvornega svetnika Zechnerja na dvoboj. Zbornica je potem po triurni razpravi končala drugo branje investicijske predloge. Wolf je predlagal, naj se takoj vrši tretje branje. Ko je bil ta predlog odklonjen, je Wolf zaklical: Jaz sem ta predlog stavil le v korist alpskih dežel. Ker je Stein-wender na to zaklical Wolfu, naj se nikar ne briga za alpske dežele, je prišlo mej Wolfom, Steinom in Steimvenderjem do konflikta. Wolf je rekel Steinvven-derju, da sploh več ne more dati satisfakcije, češ, da bi se bil vsak pošten človek ustrelil, ako bi kaj tacega učakal, kakor Steimvender v pravdi proti Pa-cherju Korber je potem začel odgovarjati na razne interpelacije Zbornica pojde danes na binkoštne počitnice.
Sofija 24. maja. V sobranju je odsek predlagal, naj se obtožijo bivši ministri Ivančov, Radoslavov in Stenjev. Očitajo se jim navadne goljufije.
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje antiseptična
Helnsina ustna in zobna voda
itrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po posti razpošilja se vsak dan dvakrat.
.Tedina salona (28—21)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mosta.
Meteorologično poročilo.
VUln» umd morjem 806 2 m. Srednji Bračni tlak 736 o mi
•3* S	{Stanje čas opa-j baro zovanja metra v mm.		I* 18	Vetrovi	Nebo	11 »:
23 24	9. ivečer 7. zjutraj 2. popoL	7394 7391 737 8 •	15-1 brezvetr. sk. oblač. 118 si. jvzhod po' oblafi. 22 9 sr.vzjvzh. del. oblaC.			jjj o o
Srednja včerajšnja temperatura 147* nor-male: 150*.
Dunajska borza
dne 24. maja 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98*35
Skupni državni doli v srebru .... 98*05
Avstrijska alata renta....... 117 66
Avstrijska kronska renta 4*/..... 9715
Ogrska zlata renta 4*/........ 117 25
Ogrska kronska renta 4*/...... 92 75
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1673 —
Kreditne delnice......... 686 25
London vista.......... 24042
Nemila državni bankovci aa 100 mark. 117*50
90 mark............ 23*50
80 frankov........... 19 09
Italijanski bankovci...... 90*55
C. kr. cekini........... 1133
Zahvala.
Za obilne dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti svojega dražega očeta, gospoda
Matevža Pogačnika
ter za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekam tem potom v svojem, v imenu svoje matere in sestre vsem prijateljem in znancem, zlasti pa prečaet. gospodu župniku Martinu M a-lenšku za zadnja tolažila ob smrtni postelji ranjkega, najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne* 24. maja 1901.
Matevž Pogačnik
(1114) c. kr. postni oficijal.
Radi bolehanja dam v najem
svojo dobro vpeljano    (1112—l)
gostilno jri zlatom lovu"
z lepim prostornim salonom, vrtom, hlevom in javno tehtnico.
Ponudbe naj se direktno naslovijo na Josipino Vičič, Postojina.
Ugodno se proda novo
„Styria"-kolo.
Kje? pove upravništvo .Slov. Nar.".
S. Goldschmidt & sin
tovarna Milnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
(900—44)
Fi
ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (12—117)
Edmund Kavčič
v LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
c8 .C
©
M
OB O P.
cS
■d
•H i-H
O 09
O
o
o
©
>er
■h
d
"a?
Primerna
"birmanska darila!
Največja in bogata zaloga
zlatih, srebrnih in nikelnastih ur in verižic, zapestnic, uhanov, ovratnih verižic, broš, srčkov, prstanov i. t. d.
Priporočajoč svojo bogato izbero, vabim uljudno slavno občinstvo na obilen obisk in ogled.
Z velespoStovanjem (998—5)
I^r. Čuden
urar in trgovina vsakovrstne zlatnine in srebrnine
Ceniki brezplačno, tudi po pošti.
Prenogllna etedllna oarnjisea v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—17)
Eg birmanske m darila
priporoča v največji izberi (4)
3frid.}Coffmann, urar
v tjubljani, Dunajska cesta.
*
*
i
*
\AS \^ \AS \AS \AS \AS \AS        SA/^^S \AS \AS \AS \AS \AS \AS \AS \A/ \A/ \AS \AS \tt's^S*^S \AS "^^^4^"^^"^^
(1073)
Popolno opravo
za pekarsko obrt ia*'
ter solneno plahto z vso opreme
proda se na Poljanski cesti št. 25.
(1099-1j
tudi v najmanjših krajih, se iščejo spretne osobe za prodajo spečljivega Mperljalneg-st predmeta. Vsakdo si lahko dobi po 5 do 30 kron na dan kot pontrangk! zmmIu-— Ponudbe pod šifro „Lohnrnd" anončni ekspediciji H. Schalek, Dunaj, I.
])ne 24. maja t. U izidejo:
razglednice
po akvarelih JW. Ruppe-ja v barvo tisku*       + h§h
3(amnik: + <#° +
Pogled na mesto, Jrfali grad, pogled na kamn. planine, Saga pri Jfamniku,
Bled: 4° + 4°
Otok, Windischgrat3-ova kapela, tihi kot ob jezeru. <&^>
Bohinj:
J$ srednje vasi, Srednja vas, Triglav b fiohinja, turistovska hiša, bohinjsko jezero j lopo jar čolne, jezerska podoba.  <^&> <^i»
Raznovrstnosti:
J^liv rfokre pod pranjem, Sava pod pranjem, Vrata-dolina in Jfamenjak
Dobivajo se v vseh boljših trgovinah kornacl P° ?0 vinarjev. -«3$£=>
«33 Preprodajalci dobe velik popust. S>
«®£» (1107—2)
Jg. pl. 3(letnmayr *
>:   >: & jed. 3amberg.
V Ljubljani.        Četrtek, 30
Barnum & gailey
orjaški zabavni zavod.
Nad 50 let ponos Amerike!
Potuje sedaj po kontinentu
v 67 nalašč za to prirejenih železniških vozovih, ki tvorijo 4 vlake po 12 vozov. Vsa nedeljena skupina razstavljena bode v 12 velikanskih paviljon-skih šotorih, največji mej njimi ima dovolj prostora
za »koro 12000 ljudij. Vsak dan 2 veliki predstavi: Popoludne ob 2. uri in zvečer ob 7. uri. Otvorjeno l1/« ure pred pri-četkom vsake predstave, da se ogleda živeče človeške abnormitete, troje čred slonov in dvojne menažerije redkih živali j.
maja.       Samo 1 dan.
Največje kazališče na svetu!
Nebrojne, nedosežne in neposnemljive predstave vratolomnih, neu8trašljivih izvajanj Vsak nastopajočih je mojster v svoji stroki. Vsak igralec zvezda. Vsako izvajanje, vse v areni se nudeče je pravo presenečenje. Vse dejanj
ski in gotovo novo m nikdar tu vidljivo! Največja in krasna zanimivost, katero so kdaj ljudje zamislili.   V treh velikih, za jezdna predstav ljanja namenjenih manežah, na dveh velikanskih odrih, na neizmernem dirkališči in prostranem prostoru za zračne predstave.
Celotne menažerije dresiranih divjih živalij.
Dirke za stavo vseh vrst, akrobatska izvajanja, zračne umetnosti, telovadba na zemlji in v zraku in nova pre senečenja.  Vroči napori m< čij šampijonov in rekorde
uničujoči poskusi ročnosti. 70 lepih konj, naenkrat v manežo pripeljanih. 40C z darili odlikovanih konj v konjski razstavi.  3 črede najpametnejših slonov, predstavljajoči v treh manežah 20 mejnarodnih pantomimskih klovnov.
Prava svetovna razstava modernih zanimivosti], cirkus, hipodrom, menažerija, razstava
dresiranih živalij.
1000 mož, žensk, konj,
pritlikavci, tetoviranci, požiralec mečev, dama z dolgimi lasmi in polno brado, deček s pasjo glavo, moški brez rok, žonglerji, tisoč izvirnih stvarij in občudovanja vTedne predstave. Skoro brezkončna vrsta najnovejših produkcij in izvajanj neustrašnosti in vratolomnega poguma, ki se nikjer ne vidijo in se prvič javno kažejo.
Cene po kakovosti prostorov:
Vstopnina s sedežem vred K1-20 in K 2-50, zaklopni sedež 4 K, rezerviran prostor 5 K, loža 6 K za prostor.
Vsi prostori so numerirani, le po K 120 in K 2'50 ne, in se dobe" ob otvoritveni uri pri vhodu.  Otroci izpod 10 let plačajo polovico na vseh prostorih, izvzemSi prostore po K 120 in K 2 60.  Prostori pc
5 in 6 K dobe- se na dan razstave pri:
Otonu Fischer-ju, trgovina muxilx*ltj, Kongresni trg ist. 9. (Tonhalle),
(1098-3
kdajatolj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.