St. 141. sobota 24. septembra. III tečaj. 1870. Vtorek, četi' k in soboto izhaja in velja t Mariboru brez pošiljanja na dom ra rti leto 8 g. — k. pol lata 4 „ — „ „ četrt „ 2 „ 20 „ Vi* ponli: g« rae leto 10 g. —k „ pol leta 5 „ — „ - četrt h 2 „ 60 . I NAROD, Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trga (Domplatc) hii. it. 17B. Oznanila: Za navadno tristopne vrsto se plaćaje : G kr. če se tiska lkrat, 5 ii 11 m h 2kr*t» 4 „ M „ Skrat. veče piBmenke se pla- čujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (š tempelj) za 80 kr. Rokopisi te ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Vabilo na naročevanje. S prihodnjem mesecem se začenja novo Če-tertletje izhajanja „Slov. Naroda" Vabimo to-rei uljudno gg. stare prijatelje in naročnike našega narodnega lista, kakor tudi vse druge slov. rodoljube, da^^kolikor mogoče hitro svojo naročnino ponoviti, ali v novic poslati blagovolijo. Skrb naša bode , da naš list, za politični napredek slovenskega naroda mnogo potreben, svoji nalogi vedno bolj ustreza. V ta namen prosi v imenu domovinske blagosti in koristi podpore vsacega slovenskega rodoljuba vrrdiiistvo in lastništvo „Slov. Naroda." Naročnina (naj se blagovoli pošiljati administracij i.. Slov. Nar." v Maribor; tuaia: po pusti za četrt leta 2 gld. 60 kr., aa pol leta 5 gld. Klicanje po jpmsljl. Avstrijski Nemci vedo kaj hočejo, iu mi vemo. Razloček je med njimi samimi ta, da en del njih zvito prave namene taji, drugi jih menj previdno glasno in naravnost izrekajo. Med prve Štejemo sosebno one, ki med nami žive,- Nemco in tiste uašifa, ki so se narodno pobastardili, nemškutarje. V novejšem času, po pruskih zmagah, se hvalevredno odkrito kažejo ti skrivni nameni. Komika društva sklepajo resolucije, ki ravno to tirjajo, kar so naši nasprotniki po južnem Štajerskem in po-Kranj«kem vselej, sosebno ob volitvah s liiuavsko nravno jezo od sebe odvraćali. Eno teh društev, nnpredno društvo v Kreiusu je te dni resolucijo sklenilo, ktera ti rja, naj si vlada avstrijska za nalog postavi „p r o j š n j e zvezne dežele avstrijske v novo politično zvezo z Nemčijo uvesti." To se pravi, dolžnost Avstrije je, po nemškem načelu, Slovence in čehe, kteri so bili brezvoljno za časa absolutizma v nemškem bundu, Prusom izročiti. Omenjena resolucija dalje pravi, da je n (ir od na dolžnost vsacega Nemca, da na to dela. Narodna dolžnost torej I Tako daleč smo tedaj srečno prišli, da Nemci med nami spoznavajo, da imajo samo narodno politiko, ki jim je vrh vsega druzega. Mi, ki se samo branimo, smo že precej dolgo na tem stališči. Da se Nemci na narodno stališče postavljajo , da na ravnost izrekajo, ka hočejo naše in češke dežele v Nemčijo zvleči, in zvezo s Prusko napraviti, to nam na dveh straneh prav pride. S tem pade stara lai, da ima njih boj značaj svobode in napredka. Koliko svobode in liberalnosti je baš zdaj na Pruskem, to je vidno. Kdor si upa na severnem Nemškem le goniti se proti volji junkerjov io hlapcev starega Vilhelma, gorje mu. Sloveči uemški poslanec J a k o h y jo v svobodni Nemčiji te dni samo za to v ječo vržen, ker je menil, da ne bi bilo dobro in pravično, ako Nemška požre francosko govoreč Lotringen. Enaka se je pripetila drnzim možem. To so glasni dokazi da naše Nemce ne vleče baš svoboda na sever, temuč le narodni fanatizem, kterega so pri nas imenovali ,nationalitatsscb.windel,a ln dalje, če avstrijski Nemci v resolucijah, iu du najski listi z Beustovo „\Viener Abpst" »vred kličejo po zvezi s Prusijo, ter naravnost te resolucije motivirajo nevarnostjo, ki od Slovanov preti," potem se moramo tudi mi Slovnnje določiti. Ljubljanski »Tagblatt* naš panslavizem pridno kontrolira ; priporočamo mu enako odkritosrčnost kakor jo imajo njegovi bratje in potem se bode skazalo, da bode slovenski narod ob svojem času prej za kaj dru-Zfga „rovoltiral" nego za nomštvo, kakor omenjeni list v 215 št. — kjer nam z laž tt j i v i m naštevanjem neistinitih zadev Rusijo v posnemanje stavi prorokuje. želi in Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. La ttatistique ett luni la icitnci raiaonn«* d« faits. (Dalje.) H koncu že tako preobširnega sestavka bom ob kratkem pregledal celo učiteljstvo naših gimnazij. Ta pregled po .Slov. Narodu* priobčiti je bil sprva edini moj namen, določen ob času, ko nemčevalna c. k. vlada ni hotela potrditi nasvetovanih mož ca deželno šolsko svetovalstvo. Nabrane imam dotične številne razmere leto ca letom za vso pregledano 281etno dobo. Da bi pa ne kopičil preveč suhoparnih števil, je le za nekaj dolo-čivuih let sem postavim. Ljubljana je imela v pregledani dobi 6 različnih ravnateljev. Leta 1850 jo je vodil J. Kleman, ki je v slovesnem govoru* (Festrede, Laibach 1850) posebno povzdigoval takrat izišli „osnovni učni načrt" ; potem je bil za nekaj časa gimnazijski nadzornik, dokler ga niso na Dunaj k ministerstvu poklica!', kjer se je nastalemu nemškemu absolutizmu popolnoma udal, svojo preteklost zatajil iu neizrekljivo škodo delal slovanskemu šolstvo. Res čudno, kako kruhoborstvo oslepi človeka, da jo taisti mož 3 leta posled priobčil „uradno apologijo" (Wien 1853) učnega načrta in njega pre-čudno izpeljavanje in vseponemčevalno moč tedejoe vlade v zvezde koval. Po nWiener Tagblattu" se bo blizo umaknil znanemu slavofagu A. Fickerju. Za K. je bil začasni ravnatelj visokočestiti g. J. Ta odide na Hrvaško nemško slavo širit in ranjki L. nastopi za eno leto. Za tem prideta en Čeh in en Ne- O Mationom programu. G. Parapat nasvetuje v 107. št. tega lista, naj Matica izda namesti malega naučnega slovnika „zgo-dovinsko-krajepisni blovnik vseli slovenskih pokrajin". Ta uasvet sam na sebi ni brez uvažen ja sprejemati; resnica je, kar g. Parapat primetuje, da Švicarsko skoro bolje poznavamo uego svoje lastno domovje. Mi Slovenci premalo poznavamo krasni del zemlje, na k tereni prebivamo, in gotovo I i bili še desetkrat bolj goreči za njo, da bi vse njene imenitnosti v posebnej, obšimej, z novim dobrim zemljeknzoin okrašeuej knjigi popisane imeli. Pri tem delu, kterenm znanstvenih podlog iti sredstev gotovo ne manjka, bi so moralo po liitter-jevem načelu ravnati, po 1;tereni se pri opisovanji krajev iu mest ni samo zemeljske podobe, temveč tudi po-vestničnih, narodogoBpodarstveuili in nekterih čisto posebno značajnih lastnosti držati. Nasproti Parapato-veinu pZgodovinsko-krajepisnemu slovniku* , kteri bi tedaj po azbuki, ne sistematično bil zložen, stnv]jan> ju* svoj predlog tako, da naj kdo spiše in „Matici" preda, posebno knjigo, v kteivj bi „slovenska dežela8 bila v preglednej vrsti z zemljepisnega, historičnega in narodogospodarskega ozira popisana in z zemljekazom previđena. Na zemljekazu naj so gore, reki, kraji, ceste, pot je i. t. d. na tanko zaznamovani ; popis naj bode jasen iu veče mu kakor edinemu učenemu občinstvu) razumljiv; knjiga in zemljekaz bi naj služila kupcem, potnikom, pa poleg tudi čitalcem slov časopisov in mladini. Na konci naj bi knjigi bil pridan slovar domačih iu tujih krajnih imen s stranmi jih popisov. — Pri tej priložnosti naj ue zamerijo čitatelji tega lista, ako zopet in zopet po mojem mnenji pravo delavnost Matice poudarjam in naglasujem. Mutica je zato ustvarjena bila, da seže našemu podučnemu slovstvu pod pazuho. Ona ni zato, hišah hodijo , miznice pregledujejo in mladini slovenske liste in knjige jemljo. Pa dosti o tem, ker ne nadjatn se boljše prihodnjosti, dokler se naši prvaki ne predramijo in z večo odloč- Preskočim naj, kako je c. k. vlada za kulisam delala, da je samostanski zavod za ravnatelja vladi na nasvetoval moža, ki je bil med vsemi nastavljenimi u-čitelji najmlajši. Pa kaj, leta nič ne dado, saj je imel lastnosti, ki so bile c. k. deželni vladi po všeč, zato ga je 2. sept. 1867 priporočila, in ininisterstvo ga je t. 1 20. oktobra, št. 7273 potrdilo. Bil je res le začasen, pa začasno je gimnazija pod njegovim vodstvom hirala Sedaj ima novomeška gimnazija zopet zvedenega ruv natelja, poštenega domačina, o kterem pa ne morem povedati ali ga je vlada potrdila ali ne. Vsaj sprva jej ■lavni naš Ladislav ni bil nikakor po volji. Glede na narodnost rednih učiteljev peti in šesti predalček očitno govorita. Število nastavljenih (rednih) narodnih učiteljev bilo bi v primeri z Nemci še dosti manjše, ko bi katehetov vmes ne štel. Res da jih u-radna sporočila vsled nekega prečudnega ministerskega ukaza (16. sept. 18C5) ne stavijo med redne učitelje jaz sem jih le navidez ločil pa med nje štel. (Nek no vejši razglas je le nekoliko prestrojil ono določbo od 1855, toliko da bi pri našej glavnej gimnaziji in letos tudi pri kranjskej enega kateheta uvrstil med druge za trdno nastavljene učitelje). n ostjo za naše pravice bojujejo. (Dalje prih.) Dopisi. Fr. Is Ljubljane 18. sept. [Izv. dop.J (Učiteljsko izobraževal je.) Slehernega veseli videti, kako vse hrepeni po napredku, po zboljšanem stanji. Tudi ljudski učitelji pozdravljajo to ploduo dobo z veseljem, ter se srečne štejejo, da se jim priložnost daje, seznanjati se z vedami, kterib pomeulji-vosti se poprej deloma ni poznalo, deloma premalo čislalo. One prodnosti so deležui zlasti tisti ljudski učitelji, ki so predlanskem in lani prišli na Dunaj, in letos v Gradec, pa v Ljubljano. Tukajšni učitelji iz dežele prav marljivo obiskujejo razne nauke o kemiji, liziki, poljedeljstvu, naravo- iu zemljepisji, zgodovini, nazornem podučevanji, aritmetiki in telovadbi. Predmeti so važni in obširni, tako da se nehote mora vprašati, kako bo li moč v šestih tednih vse to prebaviti V Vsaki de.n je sicer 8 ur odmerjenih onim predmetom, ali vendar še premalo, da bi vsak poslušalec zapustil izo braževalnico tako učen, da bi mu ue bilo treba dalje učite se. Ta nauk je le navod, je le vpeljava \ predmete, ua ktere mora ljudskn šola primerno pozor nost obračati. Zmiraj pa ostaue še dvomljivo, ali se bode moglo vspcšno ozirati nanje, kajti učitelj kmečkih šol more še o sreći govoriti, ako svojo, po sili in po mnogih žrtvah izročeno mu mladino navadi ! brati, pi sati ter nekaj računiti. Dokler kmetovalec fizično moč više ceni od duševne zmožnosti, bodo morali otroci šolo zanemarjati, ter čedo na pašo goniti, v gozd ho diti po drva in steljo, pri poljedelstvu pomagati i. t. d. Kar čvrst deček ali krepka deklica doma stori, je do biček gospodarstvu in treba ni toliko najemnikov. Kmetu toraj ni v zlo šteti, ako stiska svoje novce ter brani svojim otrokom v šolo. Otroci so mu najcenejša sredstva, r kterimi si pomaga priboriti od nedosledne, skope matere narave svoj revni delež. Ako bi deželan brez velike žrtve mogel pošiljati v šolo svojo mladež, pošiljal bi jo gotovo. Todaj bi tudi pomagano bilo gospodarstvu na nogo, ker izobražena mladina bi naravo prisila, dati vse iz sebe, kar dobrega hrani. Dokler je kmet duševno zakopan in vrh tega pa Še v denarnih stiskali, ne bode torej upognil se, tudi najstarejšim postavam ne, in ako bi se tndi udal, kakošen vspeh bo šola donaŠala otroku, ki sliši stariše zaničevati, da ! — še celo preklinjevati šolo. Pa, — da predaleč ne zabredemo od predmeta, hočemo omeniti, da se mora vladi v slavo reči, ka je po nadaljevalni učiteljski izobraževalnici šolstvu odklenila vrata boljše prihodnosti, To hvalevredno početje je opomin, da se morajo učitelji sami izobraževati ter učiniti nekako ravnovažje v sedaj še različnih stopnjah učiteljske mike in spretnosti. Nadjati se je, da potem vlada drugo stopnjo šturi, ter tudi zgotovi materijalni stan sedaj vredjen, ali bolje nevredjen v toliko stopinj, kolikor je šol v deželi. Videti je, da ima vlada najboljšo voljo in željo, po napredku širiti blagostanje ; a sam ) liberalna megla jo še mami in slepi, da (menda nehote?) prav neliberalno stavi zapreke prostemu in naglemu razvitku narodnemu. Ta ostri a pravični izrek se utemeljuje s činom, po kterem se tukajšnim učiteljem razlngajo prej omenjene vede. Skoraj ves nauk je ne in š k. — Nekdo se glasi: Vsaj izobraževanje velja učitelju za lastno omiko ; v šoli si bo že pomagali — Dobrot Bo si, bo, komur je napredek pri srci! Vprašamo pa, ali ni greh, da se učitelju zvekla že sedaj tako težko breme b tem, da bo moral za vse to, kar si je prilastil, in kar bo hotel mladini zopet „prodati" časezgubno še le iskati po bukvah, ki jih menda še nima, slovenske terminologije, ali pa si kakšno prav okorno med naukom proti kovati, ali „kranjsko špraho maltretirati" na odru omike iu vednosti t! Ubi pamet? — Ali ni greh, da vlada potrosi denar za nemški nauk pri telovadbi ? Kako neki bodo kmečki dečki kretali se, ko bode učitelj pri telesnih vajah ukazoval: /urwaghalte( armkreisen t knie bajŽen (menda beugen V) ! itd. Mnogo se učitelji res vadijo, kar se mora nemškemu telovadnemu učitelju na čast reči, a koliko so bodo terminologije, zapomnili, to ostane vprašanje I Ko bi se jim že slehern dan program napisal, alt v telovadni knjigi, ktere tudi vsak še nima, pokazal: zdaj bodemo to vadili, zdaj to; potem bi vsak več koristi imel. Tudi se marsikaj telovadnega uči, kar se v ljudski šoli no bode moglo izpeljevati, mesto tega naj bi se bolj metodično in sistematičuo potrebne vaje „omlatite". Tudi to ni skozi in skozi prav, da zjutraj pred vsem naukom telovadijo, potem utrudeui hite poslušat druge predmete. Uspehano telo povzamo tudi duši ujene moči, bistrost in utisljivost. Mogoče, da se temu ne da v okom priti, preiskavah* tega ne bomo. Oziroma ua jezikovne zapreke bo torej mar-sikter učitelj pozneje obžaloval, da za dejansko službovanje ni mogel več si osvojiti, ker priložnost je bila, prizadetja ter marljivosti pa tudi manjkalo ni. Kar se čuti, bo izobrazovajoči se učitelji prav pridni in so vesele bogate „duševne kolekture", kajti ta vsaj ne bo tako revna inemo te, ktera jih doma še čaka (?). Ko-nečuo bo prederznemo v imenu učiteljev in narodnega blagra vlado interpelirati, da naj drugi pot učiteljem nepristransko vse podeli, kar je ne samo za izobraže-lastne učiteljeve osebe, nego kar ae po učitelju hitro v narodu razširi, kajti to je edini in pravi pojem ljudskih šol. Is Izubijane, 21. sept. [Izv. dop.| Nemšku-tarska požarna straža, ki seje še vsegdar blamirala, hodi sedaj k predstavam v ghdališče stražit, da bi 8 tem dokazala, da še — životari. V ta namen se jih razdeli vsak večer šestero po gledališči, in če druzega ne store, vsaj zastonj uživajo zabavo gledališčnih predstav. Radovedni smo, ali se bodo ti goapodje tudi pri slovenskih predstavah vrivali. — Naša narodna čitalnica jo šla do sedaj rakovo pot iz množili uzrokov , kterih ne moremo navajati. Pri zadnjej odborovej seji se je postavil baje poseben odbor za veselice in zabave, sklenilo se je tuđi , da kdo drugi prevzame pevovodstvo , sploh pa da se več in oovega življenja ulije v zastareli mehanizem narodno čitalnice. Saj je bil že tudi skrajni čas za ta sklep! — Časnik „Triglav" dobi zarad inaerata „billig Geld" tiskovno pravdo.—Bojazljivi in drugi ljudje trdijo, da se nahaja po Slovenskem mnogo tujcev zlasti iz Nem čij e in marsikoga se čuje pošepetati, da so to sami pruski vohoni, ki že sedaj premišljajo in ogledujejo, kje in kako bi nam Pruska, ko enkrat Francoze pogazi, prav elegantno zavila vrat. Vederemo. Ia "Ljubljane 22. zept. [Izv. dop.J Učiteljski ■hod v Ljubljani ki jo bil v čotertek 22. septembra, se je prav dobro obnesel. Nad 120 učiteljev kranjskih se je udeležilo tega shoda, o kterem bodete gotovo dobili obširnejše sporočilo. Med udeležniki smo videli tudi nekaj učiteljev — vojakov, ki so ravno nazoči v Ljub-Ijaoi pri vojaških vajah in so se udeležili v svojih vojaških oblekah tega shoda, kar nas je posebno veselilo, ker so pokazali da ostanejo tudi v beli suknji vedno to, kar so bili, vrli narodnjaki, kar so naši učitelji veči del sploh. Ia Ljutomera, 20. sept. [Izv. dop.] Veselica, ktero so napravili mariborski dijaki 11. t. m. je bila prav izvrstna. Sešlo se je mnogo dijakov ne samo iz okolice ljutomerske, ampak tudi iz daljine. Nazoča je bila godba, sestavljena iz mariborskih dijakov in skoraj cel dijaški pevski zbor. Prav dobro se jo pela Miklošičeva nova maša in skladana celo v duhu in za čut našega ljudstva, imela neizmeren upljiv nunj. Svojo veljavo in pravi pomen pa je veselica še le dobila na Cvenu, vasi blizo Ljutomera, ki se sme po pravici imenovati štirska Žižka. Že sprejem je bil tako lep in grčen, da je razveseliti moral vsakega dijaka. Ko pridemo do pol poti, zagledamo narodno zastavo : krepki Gvenski fantje nam prijašejo nasproti in prijazno nas pozdravivši, nas spremljajo med tem ko možnarji pokajo, v vas, kjer uas je ljudstvo zbrano pri odru, krasno okinčanem, že težko pričakovalo. V kratkem je osnovan cel tabor, govornik za govornikom se prikaže na odru in navdušeno ga pozdravlja ter pohvali zadovoljna, daleč se razprostirajoča množica. Med govorniki sta razun dijakov se posebno odlikovala kmet Božič iz Ra-doslavec in nek hrvaški duhovnik. Prvi jo v dolgem in izvrstnem govoru poudarjal krivico, ki se nam godi, zlasti, kar se tičo uradovanja. drugi pa v jasuem, vsa kemu razumljivem jeziku hrvaškem dokazal, kako je le grda zvijača Nemškutarjev, njih navadna in lažnjiva trditev, da Slovenec in sploh Slovan nikamor ne more priti s svojim jezikom. Med navdušenimi govori in Ži-vio-klici nenadoma zaslišimo bobnanje zmerom bliže se razlegajoče. Vse praša: kdo pride? In poglej I čvrste vidiš tržane Vrešenske. Narodna zavest jim je ukazala in prišli so kot strelci oblečeni nas počastit Slava Vara. slovenski Vi korenjaki! Vaše obnašanje pri volitvah obilo dokazuje, da imate um in srce dobro, naj Vas še tolikanj sovraži v Ljutomeru kačja zalega neraškutarska. Pokazali ste s Cvenarji vred — da ste narodnjaki, da v ljutomerskem okraji še n i in ne bo propal Slovenec! Ne bo več dolgo cepetala in divjala pO slovenskih naših tratah tujčeva peta, nem ftkutar mora propasti enak metulju, ki zapleten pajčevino, s perutnicami le tako dolgo mahe Bem ter tje, dokler Be ne more gauoti več. Taista osoda bo zadela nemškutarja, pri nas, v enem taboru ste zdru ženi kmetovalna in učeča Be mladina in to je zadosta. To si naj tudi oni, veliki goBpod zapiše za ušesa, kije, akoravno nas je premilostljivo, ven dar v svoji k r a t k o v i d n n o s t i med nami videti hotel same učence Bpodujo gitnuazije , ki v svoje krat kovidnosti ni videl v povabilu, mu poslanem da so povabljeni k veselici le dijaki iz v i Š j i h šol, ki slednjč v svoji kratkovidnosti namreč ni razumel, kaj so po menile besede, ki jih je izustil nek ogerski učitelj ter ironično rekel : T a m (pri nas) ste bili mali, a tukaj ste x a j e c veliki. Veselica se je končala s plesom ki je trajal do belega dneva; počastilo uas je bilo dosta krasnih deklet, tudi iz zmernih n e m § k u turskih krogov, ktere zarad jih mirnega in nikoli ne razžaljivega obnašanja očitno pohvaliti smem. Konečno še izustim željo, da se bi napravile v počitnicah na raznih krajih take dijaške veselice, kajti važne so in sicer ne samo za dijake, ampak tudi za kmečko ljudstvo. — Zato naprej! ne bojrao se; bojujmo se za bodočnost svojo. Iz Gradca, 21. sept. [Izv. dop.] Za predavanje pravoslovja na tukajšnje a vseučilišči so se oglasili ti-le gospodje: dr. K ■■ a n j c, dr. Ribič in dr. Gršak. Pričakovati je, da bode vlada že s tem zimskim semestrom one gg. kot docente potrdila in razglasila, da se nauk v slov. jeziku začenja. Ako se to ne zgodi že do 1. okt., opominjamo vendar slov. pravoslovne slušatelje na graškcm vseučilišči, da kolikor mogoče počakajo z vpisovanjem. Iz dobrega vira vem, da so prišla ta tri imena od ministerstva za uk na tukajšno namestnijo, kar je menda le bolj formalna stvar, ter upam, da bodo vsi trije potrjeni. ta Dunaja. 21. sept. [Izv. dop.] (0 N a p o 1 e-o n u.) Oni človek, ki je bil eden najvećih gospodov v Evropi, o kterem so pa pisali in govorili — ne brez pravice — da je ob enem eden najvećih lumpov, sedi zdaj lepo postrežen in knježje hranjen na kraljevskem gradiči pri mestecu Kasel. Dovolj so ga osmerjali, ob enem slaveč druge, ki so baš taki kot od. Zdaj pa treba da pogledamo tega Napoleona tudi od druge strani. Oni Napoleon tretji osobno gotovo ni nikomur (izvzemši morda ktere človekovražne mračnjake) simpatičen, a za to kar je v času svojega bitja storil, ali še bolje — uzrok bil da seje zgodilo, za to mu bode genius človeštva hvaležen. Mogoče, da bi se bilo tudi brez njega zgodilo, ali vidno to ni. In kaj je to? On je mnogo izbudil in pospešil idejo n a ro jfno s Ker je s krivico in cele brez tiste „oblasti od zgoraj dane" na prestol prišel, ni mogel tako hoditi po ostarelih stezah, kakor hodijo drugi monarhi „božje miloBti." Prijel se je torej Že obstoječe ideje narodnosti, ktero je pod svojo varstvo vzel. To je bila srečna misel, ki mu je začasno tudi med poštenjaki delala prijatelje, gledajoče le dobro, ki prihaja, ne pa po kom prihaja. Leta 1859 je šel Napoleon v imenu narodnostne ideje Italijane osvobodit. S Cavourjem je tu delo storil, ki je za razvoj Evrope neizmerne važnosti , in kterega stežaj Napoleon sam ni poznal. Podoben je onemu čarovniškemu učencu, ki je duhove izpustil, kterih vloviti ni več mogel. S tem da je Napoleon I. 1850 Italijo zedinil, prišlo je novo kolo dir, ki je v Italiji do cilja prišlo te dni z vzetjem Rima kot glavnega mesta velike Italije, in ki na Nemškem zdaj čudeže dola. Ideja narodnega zedinjenja Nemcev je Napoleona samega stila predno je še svojo celo zastavo razvila. — In kakor je neogibno imela svoje triumfe v jugu in v sredini Evrope, med Italijani in Nemci, tako upamo da bode tudi nam enkrat uresničilo se, za kar se borimo, narodno edinstvo in potem svoboda. t nova armada v jugu pri Loire in ena druga v Lvonu' Prestojniki (prefekti) posameznih zapadnih okrajev so zarad tega v Rennes-u skupaj sklicani. Novo organizirana francoska armada v jugu je po BGironde" že zdaj nad 450.000 mož močna in bode zedinjena z mo-bilci in prostovoljci presegla en milijon vojakov. Če torej prestanejo Parižanje obleganje le en dober mesec, pride jim krepka pomoč iz juga in zapada. — Iz vseh krajev Francoskega se poroča, da je narod razdražen proti tujcem Prusom. Povsod se delajo na kmetih oro-žene trume, ki napadajo posamezna pruska krdela. V Elsa8u je general Koller dobil nalog te prostovoljce iztrebiti. — Iz Metza je po drugem balonu, kterega so Francozje pri Epemay-i našli, zvedelo, da je Bazaioova armada še dobro oskrbljena, ter da se ne misli še podati. — Dunajski in drugi nemški listi se zanimajo za odpust treh nepokornih c. namestnikov, kteri jim nič po volji ni. Sosebno zoper ministra Petrin 6 grmi. — B e u s t bode imel v delegacijah zlasti od magjarske strani ostre interpelacije zarad zunanje politika prostati, kakor peštanski listi napovedujejo. V Trstu so italijenisimi naredili cestni hrum, s kterim so hoteli mesto prisiliti, da bi razsvetlilo na veselje da je Rim postal glavno mesto Italije. Na policijo, ktera je delala mir, so s kamenjem lučali. Italijanski konzul je razsvetlil svoja okna, pod kterimi ja zbrana drhal slavoklicala Italiji in republiki. Iz Peterburga se dunajskemu listu telegra-fira, da je knjez Gorčakov rekel poslancema amerikanskomu in avstrijskemu, da hoče Rusija sama korake storiti, da se Pruska odloči mir narediti, ne pa r zvezi z Avstrijo in Ameriko. B i s m a r k in F a v r e sta se 22. sešla v Rotftil-dovem gradu. Najnaprvo se je med njima — kakor londonski listi poročajo — vprašanje razpravljalo, ali in kako bi provizorična vlada dogovore, ki bi se utegnili določiti, predložila prihodnji konstituanti v potr-jenje, Eden londonskih listov ve povedati, da je Favre pooblaščen dovoliti Prusom 100 milijonov funtov vojne odškodnine, podrtje trdnjav in, če drugače ne gre, tudi neutraliziranje Elsasa in Lotringua, ako Prusi mir narede. — V Rimu so Italijani izgubili v boji samo 21 mrtvih in 117 ranjenih, predno so mesto v roke dobili. Papeževa vojska, ktere je 10.000 mož ujete, se je torej jako s slabim pogumom branila. _ Ker so bili v leo- ninskem četrtji mesta med ljudstvom nepokoji proti papeževim žandarjera, prosil je papež sam generala Ca-doroa, naj italijanskih vojakov tje postavi, ki bodo mir obdržali. V Londonu je cesarica Evgenija ustanovila časopis „La Situation", ki bode Napoleonove „pravice" branil. Ta list poroča, da Napoleon pripravlja manifest na francoski narod. „Mož, kteri se je pri Sedanu kot junak (!) obnašal, pravi ta list, ni še zadnje besede govoril." — Hanoveranski kralj je po svojem pregnanji ravno tako po svetu sleparil — zastonj. Politični razgled. Bojišče je zdaj pred Parizom. Od obeh strani, od francoske čez Tours in Orleans, od pruske čez Berlin, se čuje o malih bojih in zmagah. Telegram iz Berlina 22. septembra pravi: Pri popolnoma obdan era (cerniranem) Parizu so bili te-li zmagoviti boji: 17. septerab. je bil sovražnik v gozdu pri Brevanues nazaj vržen. 18. sept. je bil majhen boj pri Bicetre. 19. je bil sovražnik iz svojega zašancanega mesta pri Bicetre nazaj vržen in 7 kanonov vzetih. V Versailles je 2000 francoskih mobilcev ujetih. — Od francoske strani se glasi telegram iz Toursa-a 21. sept.: Prusi so zapustili kraje ob zgornjem Renu, kjer se je nabiranje rekrutov zopet začelo. Trdnjava Toul je bila od Prusov napadana 19. t. m., a napad je bil odbit. Popotniki iz Ver-Bailles in Mons prišli pripovedujejo o francoskih zmagah pri Meudou-u in Sevres. (Ti kraji leže na jugu Pariza, pol mile od mesta.) — Pariz je tedaj od 19. septembra popolnoma pod očmi sovražtiika in bode moral gledati kako braniti se. — Med tem se zbira Kazne stvari. * (Kmetijstvo in politika.) Graška družba kmetovalcev in gozdharjev je sklenila nezaupnico poslati miuistru Petrino-tu. „ Ustavo verno" sme vsaka družba politikovati. sf> (O gimnazijah.) 26. t. m. začne se na Dunaji pri ministerstvu nauka posvetovanje o učni pre-naredbi avstrijskih gimnazij, in iz vsake dežele se imata dva profesorja (eden za humanistične, drugi za realistične predmete) poslati na Dunaj. Ker se je po i/vršenji tega povelja nadejati, da pride vsaj tudi kak par slovenskih profesorjev k temu posvetu, zato pričakujemo od njih, posebno od g. Šolarja, ki je v vsem, kar šolstvo zadeva, po naših izkušnjah, izvrstno podučen, da se bodo ti gospodje na naše domače šolske nadloge spomenili ter ministerskemu prisedniku v oči želje in potrebe naše učeče se mladine povedali. Pri tej priložnosti opiroinjamo naše slovenske profesorje na spomenice, ktero so mariborski in kranjski narodni profesorji ministerstvn poslali, in jih prosimo, naj tudi pri ministru samem t posebnoj avdijenci slovenske zahteve kakor možje in rodoljubi zagovarjajo. To od njih kakor od rodoljubov trdno pričakujemo! * („Bosanske pripovedke1*) skupio i na Bvietlo izdao zbor redovničke mladeži bosanske učeče se v Djakovu, izišle so te dni tiskom Iv. Vončine v vojnem Sisku. Dobiti se mogo v knjigarni Lavoslava II a r t m a na v Zagrebu i pri izdavateljih v Djakoru. Knjiga velja 50 kr. * (Bivši slov. poslanec L. Ravnikar) je iz Leobna prestavljen v Ljubljano za svetovalskega tajnika pri dež. sodniji. * (Cesar v G r a d c u) je dal za uboge 1500 gl. in manjše svote za različne dobre namene. Dunajska bona 23. septembra. £ootni drž. dolg t bankovcih . . . 57 fl. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . . . 66 * 70 n 92 ■ 25 * 711 i* — n ■ 50 n , 124 • 25 r> . 122 * bO n 0 n 90 n (1) Papirji, obiskalnice, pecati in druge pisne priprave, najbolje blago po sledeči preniski ceni. Francoski papir za pisma v ktero se zastonj vtisne vsako ime, črke in krone. gld. — kr. 4!» 100 listov osmike, fini, beli 100 .. angl. rebrastega ali liniranega...... 100 listov rebrastega v vseh barvah....... 100 listov četvorke, fini, beli 100 H „ angl. re- brast in liniran .... 100 listov, zavitkov, osmerke, beli . i...... 100 listov, zavitkov, osmerke, rebr. močan papir . . . 100 listov, zavitkov , pisanih rebrastih...... 100 listov, zavitkov, znotraj ostekljenih...... 100 listov, zavitkov, za četvorko, rebr. močan papir P>»4Pr* Dve lepi črki s krono v običnem bar-votisku veljati na 100 listih 30 kr., za 100 zavitkov 30 kr. - n 65 - „ 75 - n 85 1 n - - * BO - - 50 - „ 60 G! Jeklena peresa Regulator-pere9a za vsako roko in papir, 12 peres........kr. 24 12 angležkih, najboljših 12 vrst . . . „ 10 12 ducentov (1 karton) omenjenih vrst „ 80 12 „ Aluminium-peres, proti rji zavarovani.........»80 1 ducent kavčukastih peres, po svoje izvrstnih..........«10 1 ducent svinčnikov, dobrih, kr. 10, 15, 25, 35, 45. 1 ducent peresnih ročajev, kr. 10, 15, 25 30. Jako spretni so novi mašinBki svinčniki: ni jih treba ostriti, tudi se ne lomijo, 1 svinčnik v les vdelati 10 kr., v koBt 15 kr., 1 svinč. a peresnim ročajem in nožem 90 kr., 1 kapsula s tekočino za 3 mesece 10 kr., 1 kos union-radir-gumi za svinec in tinto 5 kr. Najlepše izrezani pečati n krasno pisavo. 1. pečat z 2 črkama s finim držalom 50 kr., krona velja 30 kr., cela imena po ceni. SV" Preše ea visoko i z t i b n e n i tisk z imenom lepo delane f. 2.80, 3.50. Stampilije s kositarjevo škatljo, mastjo in ščetora 4 f. 50. Najnovejše Btampilije sam o orna-kalnice napravijo 1000 iztisov, ako bo mašina samo enkrat namoči , najprikladneje za Geslo kupčije : Tudi za malo denarja se lahko kupi dobro blago. 100 obiskalnic na dvojno lakiranem papirji, najfineji kam-notisk, najnovejše pismenke, 1 gl., ravno take, fineje, s črnim tiskom 50 kr. Dobiva se tako dobro blago edino na Dunaj pri pisarne in urade, 1 šk. z najfinijem izrezom 6 f. 60. flajT*" Nepokončljive elastične tablice za računanje po 5, 10, 15, 2n kr. ĐB^ Najlepše karte zagod in gratu-la c i j e , krasno izdelane po 5, 10, 15 kr., posebno lepe z veduo diaećo blazinico po 20, 30, 40, 50 kr. 2f^T* Pisno mape ~^MK majhne, osmerne brez oprave b zaporico f. 1.20| 1.50, 1.80. Take z vbo opravo po f. 2., 2.50. Zunnj in znotraj umetno izdelane po f 3.60, 4, 4.50. VvL'liki četvorki brez opravu po f. 1.80, 2 50, z vso pismo opravo po f. 3, H.50, 4, Umetno izdelane po f. -i.50, 5, 5.50. £19"* Pečatne marke za pisma, ktere so zarad svoje priročnosti, cene in varnega zapiranja bolje, nogo oldati in vosek, najlepše delo z vsakojako firmo, grbom, imenom, ino-nogram m, 500 mark po gld. 1.20, luuo mark gld. 1.80. Pa peteri je. Lepo oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi krasnimi papirji po 35, 35, 50, G0, 80 k., gld. 1. flV Praktično dober kup darilo je nova pisna gartiitura iz vlileua bronsa, sestavljena iz 10 kosov: 1 lintnik, 1 pereani roč-uik, 1 peza, 2 pisna svečnika, 1 termometer, širni gld. 1 ročen svinčnik, 1 škatlica za netilo, 1 obrisalo, 1 obešalo za kinč ali uro. Vse prav krasno izdelano in velja samo 3 gld. Naiholje črtavno orodje. 1 škatlica 80 kr., gld. 1, 1.20, 1.50; 1 škatlica popolna gld. 1 80, 2.50, 8. 1 črtavnik 30 kr., 1 cirkelj, majhen, 30 kr., velik 40 kr. Globusi po 50, 80 hr., gl. I, 1.50, 2, 3. Škatlice s tušom, napolnjene z najlep-medenimi barvami po kr. 3°, 50, 80, 1, 1.50, 2. JJb^T" Listnice "^Mi lepe po kr. 10, 15, 20, v usnji kr. 25, 35, 50. Naifineji pečatni vosek z vonjavo, rudeč po kr. 8, 10, izvvsten v raznih barvah po 10 kr. Novo iznajden tintni prah, kteremu je treba samo vode primešati, da se dobi najbolja leskeća tinta ; skatljica po 20 kr. JPf^ Izgledi za navadne in k a l i-gmfične vaje v pisanji dobri za učitelje in učence 1 sešit male oblike c 12 pis. kartami velja 10 kr., 1 Bešit velike oblike a 30 krasnimi pisavami 65 kr. — Izgledi hitro naučiti se risanja, najnovejša metoda, za začetnike in diletant« v. različni izbirki 1 sešit 10, 15, 25 kr. A. JFriedmaim-ll, Praterstrasse Nr. 26. (2) Amerikanski patent. Kdo si ne želi lepih, zdravih zob? Samo z novimi električnimi kavčukastimi krtačami za zobe (brez ščetin) jih je mogoče dobiti. Te najnovejše krtačice, o kteri h govori na tisoče spričeval in pohval, so Eopolnoma izdelane iz kavčuka in imajo namesto ščetin — avčukasta žela, ki morejo segati v najdrobneje votline zob in odpraviti, kar se je škodljivega nabralo. Kavčuk ima v sebi električno moč, ki se po ribanji zbudi, in tako se zgodi, da se vsled ribanja zob ne očisti samo, ampak da se tudi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačice naj bi se po zdravniških sodbah rabile pri najmlajih otrocih, da se pride zobnim boleznim v okom. Kazen teh dobrot se te krtačice skorej ne dade uničiti in se lahko ena krtača rabi celo leto. Ena taka velja samo 90 kr. 1 gold. en parni stroj (Dampj-Apparat.) za čiščenje škodljivega zraka. Parni kotel tega aparata se napolni s čistilno vonjavo za to odločeno, potem se razgreje na apiritni lampici aparatu prideti, vsled tega se razvije hlap in oprosti naj-večo sobo v malih minutah vsacega škodljivega ali neprijetnega zraka ter jo napolni s prijetno vonjavo. Neobhodno potrebno za bolnišnice, šole, urade, delavnice, stanovanja, kakor tudi za salone. Ta mašina je iz zlatega bronsa prav čedno izdelana, da more veljati kot zaljšalo. En stroj velja 1 f. Steklica čistilne vonjave s potrebnim špiritom £0 kr. — (Zadostuje za 50krat). Elektro-galvanieiii prstani, jako važna, za vsacega potrebna iznajdba. Najviše medicinične kapacitete so dognale, da je galvanizem dobrodejen proti niže zaznamovanim boleznim. Po napotil u imenitnega pariškega zdravnika so se prstani vsake večine iz novega zlata napravili z uloženim elektro-magnetičnim d ratom, ki ima gotovi učinek vbranjovati in zdraviti vse protinske, reumatične in bolezni na živcih itd. Tak gladek prstan velja samo 90 kr , zdravniki ga priporočajo nositi. Najnovejša iznajdba. Srajčna gumbiće za našiti iz pravega l3lotnega srebra. S to iznajdbo se je dosegel vrhunec v tem arti-keljnu, kajti združuje eleganso z varčnostjo, če se preračuni, da taka gumba skoraj vekomaj traja in da se lahko z nerabljivih srajc odreže in na novu prišije , a obdrži ven- dar staro vrednost, med tem ko se druge kakoršnekoli gumbe v perilu, pri likanji, munganji ali tudi nošenji prehitro končajo. Vsacemu ducendu je prideto pismo, ki ga* rantuje za najbolje srebro in zlato. Cena je zato tako nizka, da se moro ta artikelj hitro udomačiti v vsako hišo. 1 ducend najlepše guillouchiranih srebrnih 35 kr. , gladkih 70 kr. Zanimljiv peresni ročnik. (Federhalter.) Ko je Nj. V. cesr Napoleon III. pisal delo Julius Ceesar, je naročil, naj mu eden nnjurnejših mehanikarjev j po njegovem lastnem napotilu napravi peresni ročni k, da se v okom pride Bitnemu namakanju in da Bploh postane pri pisanju pogrešljivo vsako drugo orodje. Naročilo ne je izvršilo i. s. kar najsijajnije, že v 8 dneh se je N. V. ročnik izročil. G. Gilbert Rochee je idejo še zboljšal in je za to izvrstno delo dobil 50 napoleondorov , ker jo nad vse nade namenu odgovarjalo. Mene je izdatelj še le zdaj opomnil na to iznajdbo in jaz sem vsled tega prevzel edino I zalogo za avstr. ogr. monarhijo. Ta peresni ročnik je iz finega kineskoga srebra, zapirljiv, konstrukcija je taks, da se lahko piše od rane do mraka brez vsake ovire in da se lahko po potrebi uravna, kako naj črnilo teče. Oblika je elegantna in za vsako roko rabljiva, torej se ume vsakemu priporočati a posebno potnikom, uradnikom, pisarnam, doktorjem, učencem. En ročnik velja 1 f. 1. ducend Napoleonovih peres 15 kr. Ilavanska Vonjava. {Havanna-Bouqet.) Za I1-., kr. cigara 30 kr. vredna; namreč najceneja cigara se da s pomočjo havanske vonjavo spremeniti v pravo Havanko. Ta čisto novo vpeljana originalna esenca se dela iz korenine in grmovja pravega zapadno-indiskega tabakovega zelišča. Ako se slaba cigara z njo namoči, od- Vravi so njen duh in se zameni za lepo vonjavo izvrstnih lavank. Steklica zadostuje za 500 cigar, velja 1 f*. OO kr. Zmaga vednosti. Naposled se je enemu uajimenitnejih Jočharjev posrečilo iznajti sredstvo, ktero so desetletja največe kapacitete na polji kozmetike zastonj iskali. Preservntiv proti slabi sapi (atbemprseservativ) mahoma odpravi vsako Blabo-dišečo sapo , naj izhaja iz slabih zob ali iz drugih bolezni, ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zolie vtrjuje. Prav priporoča Be kadilcem, ker se more zaostali tabakovi duh mahoma Kameniti za prijetno, dobrodejno in ohlajajoče aromo, tudi kot toaletski predmet nepogrešljiv; nko se zjutraj b to esenco usta enkrat speru , ostane prijetni duh ves dan. V svojem učinku je ta esenca razločna od vseh drugih, ker je čisto nova, od nobenega dru tega še ne znajdena kemična procedura, od visokih znanstvenih osebnosti preskušena in za izvrstno izrečena. Steklica s na- potilom 90 kr. Dežni plašči. iz nepreraočljivega , nerazstegljivega blaga brez šiva , an-gležk izdelek; ta plašč je tako izdelan, da gaje moč nositi tudi pri tuijlepšem vremenu, ker je na drugi strani podoben najlepši površni suknji. En plašč velja 10 f. 60 kr. V bnimlm osebe in imenja je neobhodno potrebno imeti dobro orožje; to so no-vozboljšani Leiaucheux-rovolverji s zavarovalno zaporico, dvojnim kolenjem in 6 risanimi cevi, s kterimi je mogoče v eni minuti 6krat vstreljiti, to je že orožje, da ga ni več tacega. 1 revolver 7 millimeter f. 13. — 100 patron f. 3.50 1 „ 0 „ „ 15. 100 „ „ 4.- 1 „ 19 „ „ 17. 100 „ „ 4.50 Žepni samokresi, fino damascirani, enocevm po 1 f. 20 kr., dvocevni po 2 f. 40 kr. Varovalo« življenja ali ubijalec. To iz litega železa delano orožje se najbolje priporoča napadenim v lastno brambo, ker ima napadeni zarad oblike veliko moč v rokah in je oblika taka, da se da orožje vedno v žepu nositi; po 05 kr. Dobrota. se je 6kazala vsacemu sesajočemu otroku z izboljšanjem novopatentirane sesalnice, ki nepotrebno dela vsako dojnico (mnogo rečeno !) Otrok se more rediti sede, leže in celo v Bpanji, in sicer ravno tako, kakor da bi ga mati dojila, namreč brez vsega truda. Je dokazov dovolj, da otroci, ki so jih dojuice dojile, niso imeli zdravja in moči in da so še le kasneje s pomočjo omenjene sesavnice začeli raz-cvetati, kar je lahko umljivo, kajti kolikokrat je treba iskati drugo dojnico, predno dobi otrok primerno mu hrano. Le matere vedo ceniti vrednost te iznajdbe. Velja 60 kr., uajfineje izdelana 90 kr. Najnovejša kirurgična iznajdba! Anglež k a samoklistira b sikalnico, rabljiva pri otrocih in odrnšenih; celo oslabljene osebe jo morejo brez napenjanja snini na sebi rabiti in sc da klistira po potrebi močno ali malo napolniti. Tega orodja naj bine manjkalo v nobeni hiši. l'o 3 i'. Omenjene reči so v avstrijski monarhiji edino in samo pri podpisani zalogi dobiti. A. j^i-iocluiiiiiii na Dunaji, Praterstrasse Nr. 26. Udaielj in vrednik A d tov Tom A le Lastniki: Dr. Joče Voanjak iu drogi. Tiskar Edoard Jaincbitz