phCsn ▼ gutuflaL Leto XXI., št« 187 Ljnbljana, torek 13. avgusta 1940 Cena 2 Din UpravnlBtvo: L.jxUxljana, Kaafijeva 6 — Telefon fttev. 8122, 3123, 3124, S12&, 8128. bmeratm oddelek: Ljubljana, Selen-tmrgova uL — TeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski •t f. — Telefon 2455. trg Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon 9L 190. Rajjna poročila z afriških bojišč postajajo vedno bolj živahna in važna. Ona ;pričajo, da se tamkaj pripravljajo vojn'i dogodki večjega obsega in da niso, ^ko znamenja ne varajo, osamljene akcije brez večjih perspektiv Zdi se, da se z njimi začenja kolonialna vojna modernega stila, ki se bo v marsika-kem pogledu razlikovala od dosedanjih obliJ] bojevanja po kolonialnih področjih- ' Tudi kar se tiče vojne izven Evrope, je dosedanji potek precej temeljito- pre-vrgel pričakovanja, ki so na splošno vladala v svetu. V času, ko je še Ma-ginotova trdnjavska črta veljala za obrambni zid, ki bo za njim mogoče kljubovati sovražniku poljubno dolgo, so možnostim kolonialnih borb pripisovali jako malo pomena. To je bilo še v mescih, ko so tankom in aviatiki v zapadnih državah posvečali malo paž-nje in ko je veljala premoč zavezniške vojne mornarice za eno najbolj nespornih dejstev. Marsikje so bili mnenja, da Italija prav zato ne poseže v vojno, ker se boji. da bi zavezniška pomorska premoč zavrla njeno akcijsko sposobnost na morju, jo odrezala od stika s kolonijami ter nato brez težav osvajala njene prekomorske posesti drugo za drugo. Niti znanim dejstvom, da so poslali iz Italije v kolonije močne oborožene sile, niso posvečali potrebne pozornosti, temveč so smatrali, da mora brez zadostnega stika z matičnim ozemljem oboroženi potencial teh sil tako rekoč sam od sebe oslabeti, kakor hitro se zavezniške sile spuste z njimi v resno borbo. Sedaj je situacija bistveno drugačna in razporeditev sil precej spremenjena. S tem, da je Francija izpadla iz borbe, se ie ogromno ojačila italijanska pozicija na Sredozemskem morju in to tako v pomorskem smislu kakor tudi na afriški celini ob sredozemski obali. Ko je bil francoski imperij na afriških tleh izločen iz borbe, je bila avtomatično bistveno ojačena italijanska postojanka v Libiji, saj ji je bil odslej zavarovan hrbet in je mogla vso pozornost obrniti proti Egiptu. Britanska pomorska pozicija v Sredozemlju ni oslabljena samo z izpadom francoskih vojnih ladij, marveč tudi s silno povečano nevarnostjo pred sovražnim naskokom na samo Anglijo. Nedvomno bo ostalo za širši svet še dolgo tajno, kako so Angleži v novo nastali situaciji razdelili svoje bojne sile, toda treba je računati, da so količkaj pogrešljive bojne sile koncentrirali doma za obrambo matičnega otočja, kjer je nevarnost največja in najbolj neposredna. Ni torej čudno, da je napovedovani ofenzivni sunek zoper Apeninski polotok povsem izostal in podoba je, da se stiki med Italijo in njenim kolonialnim ozemljem v Afriki ne vzdržujejo samo po zraku, marveč tudi z ladjami po morju. Ze naznačeni spremenjeni pogoji so zelo pomembni. Italijanske kopne sile so na razpolago v obilnih, množinah, medtem ko Angleži šele v naglici ustvarjajo svojo armado, zbirajoč komaj osnovane in oborožene čete od vseh, po celotnem svetu raztresenih dominionov, protektoratov in kolonij. A tudi za celinske sile je glavna potreba doma, na matičnem otočju, ki mu preti invazija. Ni tedaj mogoče pričakovati, da bi se zbirale znatne britanske sile v afriških kolonialnih področjih s ciljem, da bi se spustile v napad na italijanske posesti. Britanski imperij je bil doslej tako urejen in politični red v njem tako trdno zagotovljen, da se je mogla oblast domala povsod opirati samo na neznatne oborožene posadke. Angleži so že po stari tradiciji v kolonijah vzdrževali samo razmeroma jako majhno število čet. Če jih je kje presenetil upor domačinov, ali je izbruhnila kolonialna vojna, kakor je bilo na primer z Buri, so domala -vedno spočetka operirali samo z majhnimi kontingenti ter šele polagoma in zelo počasi zbrali tolikšno armado, da so dosegli premoč. Zato so se angleške kolonialne vojne vedno vlekle v nedogled. Danes je usoda postavila na dnevni red vprašanja, kako se bo ta starinski sistem kolonialnih vojnih akcij obnese] v spopadu z modernim načinom vojne dinamike, ki je na evropskih bojiščih žel tako velike uspehe. Vojna poročila pripovedujejo o italijanskih ofenzivnih sunkih iz Abesinije. in sicer tako v Sudan kakor v Kenijo ter v najnovejši dobi zlasti v Britansko Somalijo. Vse kaže. da je zlasti vojna akcija zoper Britansko Somalijo zasnovana na veliko očividno s ciljem, da popolnoma zavzame to kolonijo, ki je od vseh strani, ako odštejemo francoski Džibuti, obdana z italijansko posestjo. Bliža se jesen in zima. ko se podnebni pogoji v mnogih čez poletje bistveno prevročih in preveč brezvodnih afriških kolonijah zelo spremenijo na ugodno in ko nastopa možnost za voine akcije z evropskimi oboroženimi silami. Po dosedanjem razvoiu vojnih in političnih dogodkov nikakor ne bi bilo nemogoče. da bi pod jesen tudi kolonialna vojna vzplamtela z vso dinamiko. S tem bi Italija ojačila pritisk na Veliko ii letalski napadi na An letala napadajo sedaj dan za dnevom razne postojanke v Angliji, pri čemer se skoro redno razvijejo večje ali manjše zračne Plymouth, 12. avg. j. (United Press) Včerajšnji nemški letalski napadi na južno angleško obalo so bili največji v dosedanji ojačeni nemški letalski aktivnosti proti Veliki Britaniji. Letalski alarm, ki je bil dan včeraj v mestih južne Anglije, je bil najdaljši od pričetka vojne. Alarmna pripravljenost je trajala od jutranjih ur pa vse do noči. Ves ta čas so nemška letala v neprestano se ponavljajočih valovih prihajala nad južno angleško obalo. Cela vrsta vojaških ciljev je bila večkrat zaporedoma obsuta z bombami. Včerajšnja nedelja je bila za južno angleško obalo pravcati pekel Ozračje se je treslo od bombnih eksplozij, od treskanja granat protiletalskega topništva, od brnenja motorjev nemških bombnikov in angleških lovskih letal ter regljanja stotine letalskih strojnic. Kakor roji žuželk so se nemška letala pojavljala nad obzorjem, brenčala vse bliže in bliže, dokler niso z oglušujočim grmenjem priletela nad obalo in odvrgla bombe, nato pa se spet oddaljila nazaj proti francoski obali na drugi strani Rokavskega preliva. Davi so se nemški letalski napadi na razne objekte ob angleški obali kakor tudi na ladje na Kanalu nadaljevali Službeno o tem do popoldneva še ni bilo objavljeno nikako poročilo, razne agencije pa so že objavile tudi podrobne informacije. Po teh je v jutranjih urah sodelovalo pri nemških letalskih akcijah okrog 100 aparatov. Nemško vojno o spogiai tierlin, 12. avg. br. (Dx\B) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes opoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so formacije nemških bojnih letal 11. avgusta napadle vojno luko Port-land. Uničene so bile pomembne pristaniške naprave, kakor pomoli, plavajoči dok in neki most za pretovarjanje blaga. V bencinskih tankih so nastali požarL Dve trgovinski ladji in neki rušilec so bili močno poškodovani. V sosednji luki Weymouth je našim letalom uspelo potopiti neko 3000 tonsko trgovinsko ladjo. Pred ustjem reke Themse je bil napaden britanski konvoj. Pri tem so bile potopljene tri trgovinske ladje s skupno tonažo okrog 17.000 ton. Dva rušilca in 4 nadaljnji trgovinski parniki so bili zadeti v polno in močno poškodovani. V teku teh napadov so se razvili tudi hudi letalski boji, ki so bili uspešni za nas. Nemška lovska letala in strmoglavci so prizadejali sovražnemu letalstvu velike izgube. V noči na 12. avgust so naše letalske sile bombardirale tovarne angleške letalske industrije v Fitonu in Creweu, pristaniške naprave v Cardiffu in Bristolu, kakor tudi velika bencinska skladišča v Awanmouthu. Na raznih krajih so bile bombardirane tudi postojanke protiletalskega topništva. Polaganje min pred angleške luke se je po načrtu nadaljevalo. Sovražna letala so v pretekli noči bombardirala nevojaške objekte v severni in zapadni Nemčiji, ne da bi dosegla kakšen omembe vreden uspeh. V stanovanjskem okraju nekega zapadno-nemškega mesta je eksplodiralo nekaj zažigalnih bomb. Varnostna in reševalna služba pa sta takoj intervenirali in preprečili, da bi se požari razširili. Skupne izgube sovražnega letalstva so znašale v zadnjih 24 urah: V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 90 angleških letal in 8 zapornih balonov, protiletalsko topništvo je sestrelilo 3 sovražna letala. Nasproti temu se 21 nemških letal ni vrnilo na svoja oporišča. Neka podmornica je torpedirala sovražno oboroženo trgovinsko ladjo srednje velikosti, ki je plula v dobro zaščitenem konvoju in jo potopila. Angleška poročila London, 12. avgusta. AA. (ReuteT). Odsek za informacije v letalskem ministrstvu poroča, da se je včerajšnjega napada na Veliko Britanijo udeleževalo 400 nemških letal. Boj je potekal na treh mestih in sicer nad Portilandom, Doverom in nad konvojem na morju pred vzhodno obalo. Bitka nad Doverom se je začela približno ob 6.30 in je trajala skoro tri ure. Boj nad Britanijo, hkrati pa bi se lotila teritorialnih osvajanj, ki spadajo med njene vojne cilje. Tudi v kolonialni vojni je računati z novostmi, zakaj tanki v pustinjah in puščavah morejo izvršiti ogromno vlogo, predvsem s tem, da premagajo razdalje, ki so sicer ena najhujših zaprek. Druga novost je vojna aviatika. ki še v mnogo večji meri premaguje daljave ter bistveno olajša borbo, kakor je na najbolj zgovoren način pokazala osvojitev Abesinije. Zlasti pa se more aviatika obnesti v zvezi s padalci in transportnimi vojnimi letali. Nikakor ne bi bili zato presenečeni, ako bi se prav pod jesen napadalna akcija italijanske libijske vojske obrnila zoper Egipt in zoper Sudan, morda istočasno z močnimi podjetji drugod. V spremenjeni vojaško-tehnični in mednarodno politični situaciji je kolonialna vojna nekaj drugega, kakor je bila še do nedavno. Portlandom se je začel nekoliko pred 9. uro in se je končal pnbližno opoldne. Skoro takoj nato se je začela nova bitka pri Doveru ob obali do bližine izliva reke Temze Prvega napada za Dover «e je udeleževalo 50 do 60 sovražnih letal napada na Portland pa nad 200 bombnikov in lovskih letal. Okoii 150 letal je prispelo do obale. Boj je trajal tudi tu približno tri ure. Popoldne se je zače:a nova bitka ob obali grofije Kent Do spopada je prišlo v oblakih 1.300 m visoko, t.ta eskadnla je nekoliko preje opravlja1« patreIno s!užbo nad konvojem na morju prtd vzhodno obalo. Pri tej priliki je naletela na na 40 bombnikov vrste »Messerschmidt 110«. ki so nameravali napast; ladie. Britanska letala so opazilla so-vražnika prej kakor on nje ter so ga s svojim napad .m presenetila Pri tej priliki je bilo sestreljenih v morje 10 nemških letal. Pod noč je bi' sestreljen en »Junckers 88« in eno letalo vrste »Donier 17«. tudi pred vzhodno obalo London, 12. avgusta. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo poroča: Razen napada, ki ga je sovražno letalstvo izvedlo na južno obalo — kakor je bilo to že sporočeno — so sovražna letala napadla tudi ladje ob vzhodni obali. Po podatkih, ki smo jih dobili včeraj do 20. zvečer, je bilo včeraj sestreljenih 60 sovražnih letal, od njih pet od protiletalskega ognja. Po istih podatkih smo izgubili 26 lovskih letal, dva od teh letalcev pa sta živa in zdrava ICO hiš poškodovanih Weymcuth, 12. avg. o. (United Press.) Pri včerajšnjem nemškem letalskem napadu je bilo v treh delavskih okrajih poškodovanih okrog sto hiš. 12 jih je bilo popolnoma razdejanih Poškodovanih je bilo tudi nekai cest. .. in ena nedeljska šola 30 ljudi ie bilo ranjenih Vrednost balonskih zapor London. 12. avg. s (Reuter). V komentarju k velikim včerajšnjim letalskim bitkam nad Kanalom opozarja danes »News Chronicle* na velik uspeh, ki so ea doslej pokazale angleške balonske zapore oroti nemškim letalskim napadom. Te zapore onemogočaio vsak napad strmoelavcev ali bombnikov iz nizke višine Nemški napadi na balonske zapore so stali doslei Nemce zelo mnogo žrtev Nemški Usti o nedeljskih bojih Berlin, 12. avgusta. A A (DNB). »Najnevarnejša zmaga nemšk ga letalstva«. »89 angleških letal sestrehenih v »rd tih letalskih bojih « »Uničevalni udarec naših oboroženih sil na pristaniš.e Poitl.md* — pod takšnimi in podobnim* naslovi objavlja nemško časopisje danes zjutraj poročila, v katerih komentira nemške uspehe v nedeljo. »Montag« ugotavlja da nedeljski uspehi spet potrjujejo popolno premoč nemškega letalstva nad britanskim. Vsak spopad v zraku — piše 'ist pot-juje. da britanski konvoji neprestano posta ;ajo žrtev nemških bomnikov Vsak mpad dokazuje, da imajo nemške podmornice in hitri bojni čolni tudi taktično prednost Vel;k uspeh v nedeljo pomeni poaič^n zgled nemškega načina vojskovanja. Drue za drugim se uničujejo britanska obramba v zraku, protiletalske naprave, pristanišča, konvoji in obrambne naprave kopenskih sil Iz dneva v dan se čedalje bolj omejuje oskrbovanje Anglije z vojnimi surovinami in življenjskimi potrebščinami. f i® včerajšnji napad! Srdita bitka nad Portsmouthom — Akcije proti zapornim balonom — Novi napadi na konvoje Berlin, 12. avg. j. (SDA) Danes opoldne so izvršili močni odredi nemških letal bombne napade na razne cilje ob južni angleški obali. En odred nemških bombnikov je obsul z bombami naprave angleške vojne mornarice ter državno ladjedelnico v Portsmouthu. V zračnih borbah, ki so se razvili po tem napadu, je bilo sestreljenih 40 angleških letal. Napad drugega odreda nemških bombnikov je veljal mreži angleških zapornih balonov pri Doveru. Nemška letala so sestrelila več zapornih balonov ter napadla tudi tamkajšnje baterije angleškega protiletalskega topništva. Tretji nemški letalski napad je bil izvršen proti nekemu angleškemu konvoju vzhodno od Margateja. Nemškim letalom se je posrečilo potopiti več sovražnikovih trgovskih ladij. Na nekaterih drugih parnikih v konvoju so izbruhnili požari. četrti cilj nemških letalskih napadov je bilo angleško letališče Manston. Nemška letala so vrgla bombe na tamkajšnje startne proge, bivališča letalskega osebja ter na hangarje. Vse te naprave so bile hudo poškodovane. Odred angleških lovskih letal tipa Hurrican, ki se je skušal dvigniti V obrambo, so nemška letala napadla že med startom ter pri tem že na tleh uničila štiri sovražna letala, dočim so tri nadaljna uničila v zraku. Vsa v teh napadih sodelujoča nemška letala so se polnoštevilno vrnila na svoja oporišča. Med bombnimi napadi so se razvile zračne borbe, v katerih so nemška letala sestrelila nadaljnje večje število sovražnih letal. Po poročilu, ki ga je objavilo vrhovno poveljstvo zvečer, je bilo pri današnjih spopadih sestreljenih 71 angleških letal, nemške izgube pa znašajo 17 letal. Portsmouth. je eno najvažnejših pomorskih oporišč britanske mornarice, važno vojno pristanišče in velja za glavno bazo za britansko domovinsko mornarico na južni obali. Tam so velike in važne naprave, kakor tudi več šol vojne mornarice, med njimi šola za podmornice. Prav tako imajo tam tudi velike laboratorije in pre-izkuševalnice za britansko mornarico. Pristanišče ščitijo številne protiletalske baterije. Razen vojnega pristanišča je bil glavni cilj napada nemških letal državna ladjedelnica, ki ima 120 ha površine in v kateri so najmodemeiše nanrave in delavnice za gradnjo nosilk letal. Berlin. 12. avg. s. (Ass. PresfO Zvečer je bilo objavljeno posebno poročilo, da so Nemci v dana5ni?h letalskih bitkah nad Anelljn sestreli1! 71 angleSklh letal ln Izgubili 17 svoilh. 4 angleSkl zaporni baloni so bili tekn»n dneva uničeni. Afldeiko ooimlilo London, 12. avgusta, s. (Reuter). Letalsko marnariško in notranje ministrstvo so izdala o današnjih nem^ih letalskih napadih na Anglijo noooj skupen komunike, ki pravi: Nemški bombni napadi, ki so se pričeli zjutraj z napadom na grofijo Kent, so se razširili pozneje na druge predele, zlasti na otok Wight in luko Portsmouth. Tu so izvedla nemška letala napade v velikem številu. V Portsmouth so bili napadeni doki vojne mornarice. Povzročena škoda je majhna. Dve manjši obalni ladji sta bili zadeti in sta se pozneje potopili. V drugih delih Portsmoutha je biil zadet železniški kolodvor in povzročeni so bili požari na več zgradbah. Napad Je zahteval nekaj človeških žrtev med n:;mi nekaj smrtnih. Pri napadu na otok Wigfct je bila zadeta cerkev in poškodovanih je bilo več hiš. Napad je zahteval manjše število čiloveških žrtev. Angleška letala so 9e spustila v borbo z nemškimi letali ter sr: prizadela nemškim letalom velike žrtve, sama pa so utrpela le malo izgub London, 12 avgusta, br (Reuter). Do nocoj ob 18. je bilo mogoče zbrati podatke, po katerih je bilo danes sestreljenih 39 nemških letal. Do popadov je prišlo danes nad južno in severovzhodno obalo Anglije. V neki letalski akciji je sodelovalo nad 100 nemških letal. Ostala so bila pregnana. Pri napadih na balonske zapore je Nemcem uspelo sestreliti en balon, sami pa so pri tem izgubili tri letala. Neka angleška pomožna vojna ladja, je sestrelila eno nemško leialo, drugo pa močno poškodovala. London, 12. avgusta, s. Popoldne je bfl izveden nov velik nemški bombni napad na južnovzhodno Anglijo. Sodelovalo je v napadu najmanj 30 bombnikov strmoglav-cev. Napad je nekaj časa pozneje ponovila skupina devet nemških strmoglavcev. Lovska letala pa so takoj intervenirala, tako da nemška letala niso dospela do cilja. Pri prvem napadu pa je bilo v nekem mestu porušenih več hiš, med njimi tudi župni-šče. Angleške nočne akcije London, 12. avg. br. Letalsko ministrstvo je nocoj izdalo komunike o angleških napadalnih akcijah v pretekli noči. Angleška letala so bombardirala v prvi vrsti bencinske tanke ter letališča v Nemčiji in Franciji. Bombardirani so bili še razni drugI vojaški objekti. Tri angleška letala se s teh poletov niso vrnila na svoja oporišča. Vojne osne v Angliji New York 12. avg. j. (A. R.) »New York Times« objavlja v svoji včerajšnji izdaji informacijo iz Londona, da je angleška vlada v soboto izdala odlok, po katerem se grofije Cormvall, Devon, Soraraer-set proglašajo za vojne cone, v katere je inozemcem vstop popolnoma prepovedan. Še o nedeljskih bitkah Berlin, 12. avgusta. AA. (DNB) Na podlagi dosedanjih poročil objavlj avrhovno poveljstvo o včerajšnih letalskih bojih: Poleg uspešnega napada na britansko vojno pristanišče Portland, o čemer smo poročali posebej, so bili zažgani bencinski rezervoarji in pristaniške naprave ter je bilo sestreljenih 57 sovražnih letal. Naše letalske sile so imele tudi druge uspehe ob prilike napada na konvoj vzhodno od Har-vicha. Potopljene so bile tri trgovske ladje s približno 17.000 tonami. En rušilec in tri trgovske ladje so bile poškodovani z neposrednimi zadetki. Pri tej priliki so naša vojna letala sestrelila sedemnajst sovražnih aparatov. Na nekem drugem kraju je bilo zbitih na tla še osem sovražnih letal. Pri Dovru so naša lovska letala izvedla napad na baražne balone. Od osemnajstih jih je bilo uničenih osem. Pri tem je bilo sestreljenih sedem britanskih lovskih letal. Celotne sovražnikove izgube, ki jih je pretrpel včeraj, znašajo 80 letal, mi pa smo jih izgubili vsega skupaj 17. Torfeiiran vojaški transportni parnik London, 12. avg. j. (Reuter.) Ponoči je neka podmornica v Atlantskem oceanu torpedirala transportni parnik »Mohamed Ali E1 Kebir«. Parnik se je v dveh urah potopil. Izmed vojaštva, ki ga je parnik prevažal, se je rešilo 730 mož, ki so jih sprejele na krov nekatere druge v bližini mudeče se ladje ter jih izkrcale v neki škotski luki. Reševalna dela je zelo oviralo slabo vreme. Ena izmed reševalnih ladij je še danes dopoldne vzela na krov nekaj vojakov, ki so pluli po morju na zasilnih splavih. Vojaki, ki so ob eksploziji torpeda poskakali v morje, so večinoma potonili. Spopad z vojnimi ladjami London, 12. avg. s. (Reuter.) Admiraliteta javlja: Pri današnjih nemških letalskih napadih na angleške vojne ladje je bilo sestreljenih pet nemških letal. Eno je sestrelila vojna ladja »Windsor«, drugo pa »Cuimingham«. Ostala letala so sestrelili protiletalski topovi s stražnih ladij »Edwardian« in »Peter Carry«. Straž-na ladja >Edwardian« je bila potopljena. Sorodniki žrtev so bili obveščeni. Na ladjah >Windsor« in »Peter CarryJUTBO* It 187 » S -Torek, 13. Vin. 1M0. najbolj pa si kot Sokol poznal brate Čehe. Prav tako kakor trdim jaz da si bil noš, bi trdili tudi Čehi, da si bil njihov. Bil si nai, nas vseh, vseh Slovanov... Pri nas, ki smo te vsi imeli tako radi, smo ti postavili trajen spomenik Sava šumi med pečinami Čez pečine, od koder se nudi lep razjed na starodavni Pusti grad, je razpeta brv. Nekoč nam je bila od gorskih hudournikov narasla Sava odnesla staro leseno brv. Odrezani smo bili od Radovljice, vezala nas /e le še dolga cesta z mestom. Ko smo ti vse to potožili, si se takoj zavzel in nam poleg mnogih drugih dobrot uredil tudi to zvezo. V zahvalo tebi in v trajni spomin smo krstili novo brv, ki je ne bo odnesla nobena povodenj več, za Fuxovo brv. Lepo poletno popoldne je. Zelena Sava šumi med pečinami in zdi se mi, da je njeno šumenje otožno. Na močnem nosilcu Fuxove brvi, nad zelenimi savskimi valovi, ki se tu in tam zapenijo, ko udatijo ob pečine od tisočletnega glodanja valov raz- dejane, vihra črna, mrtvaška zastavo. N* brvi stoji družba mladih deklic. Deklice molče in razmišljajo. Tokrat deklice iz počitniške kolonije v Kamni gorici niso prihitele kakor razposajeni valčki bistre gorenjske Save Prišle so tihe, z žalostjo v srcu, s seboj pa so prinesle veliko črno zastav o, ki naj priča vsem popotnikom žalostno vesl, da si nas zapustil ti in to sredi važnega dela, v dobi, ko bi te še tako zelo potiebovali. V ljubljanskih cerkvah pojo zvonovi mrtvaško pesem. Čez ravno Ljubljansko polje, kjer poganja ajda. se vije mrtvaški sprevod. Pod Fuxovo brvjo pri Radovljici šume zeleni valovi. Na savski bi vi stoje deklice in molče . Razmišljajo, kaj jim je bila pravkar povedala o pokojniku njihova voditeljica gdč Likozatjeva Z molkom hočejo počastiti spomin nanj, ki je storil toliko dobrega tudi zanje kot neumorni predsednik Bolniške blagajne ma-gistratnih nameščencev. Prepolna beograjska kopališča Pri Zemunu sta utonili dve 19 letni prijateljici Beograd, 12. avgusta. Včerajšnja nedelja je bila v Beogradu zopet sila vroča. Kdor ie le utegnil, se ie šel hladit v vodo. Občinsko kopališče, ki je v Beogradu vedno najbolj obiskano, je v nedeljo dobilo nalog, da ne sme izdati več kakor 3.500 vstopnic. Vse vstopnice so bile razprodane že dopoldne. Tako so si morali nešteti kopalci.ki tu niso mogli dobit iprostora. poiskati prostor v katerem koli svobodnem kopališču na Savi in Donavi. Ni čudno, da ie spričo tolikšnega navala zahtevala nedelja tudi svoie žrtve. V Zemunu sta se na divjem koDališču. imenovanem Široka steza, poles? mnogih drusrih kopali dve mladi nrijateljici. Agata Merklova in Terezija Senova. Se preden jima je kdo mogel priskočiti na po- moč. sta že izginili v valovih Donave. Najprej sta se na obali igrali z žogo. potem pa sta se prijeli za roke in počasi stonali v vodo. ki je pri bregu plitva. Čeprav nista znali plavati, sta bredli vedno globlje v reko. Naenkrat ie Terezija izgubila tla pod nogami in začela toniti. Agata io ie skušala izvleči, potem se ie hotela s^ma rešiti, toda bilo je že prepozno. Terezija, ki je tonila, jo ie krčevito držala za reko in jo vlekla s seboj. Brez krika sta se obe začeli utapljati. Na kraju nesreče se ie brž pojavil neki narednik, ki ie skušal Agato, čim je izginila pod gladino, za lase izvleči iz vode. Zal je privlekel iz globine samo Agatino ruto. Ljudje so globoko pretreseni stali na bregu in opazovali ribiče, ki so iskali trupli nesrečnih utopljenk. Kadar zborujejo Trenkovi pandurji Burna skupščina zaključena v bratstvu in slogi Tisoči gledalcev na jeseniškem kulturnem festivalu ženina in nevesto s tovarišem in družico Čudovito pestra je bflla ta pristno gorenjska svatovska družba z zalimi in markant-nimi pari pa z obilno nevestino balo. Okrog 200 svatov je sodelovalo, na tisoče ljui je z navdušenjem motrilo sprevod, nakar se je množica zlila v veletok za sprevodom. Na Stadionu je bila ob 9. slovesna služba božja, nato pa se je pričela ohcet po vseh starih gorenjskih pravilih. Več ko 8000 ljudi je občudovalo vesele pa tudi ganljive starinske šege. In popoldne so se spet zbrali tisoči h pevskemu koncertu, pri katerem je nastopilo okotii 320 pevcev in godbenikov iz vseh jeseniških korpusov. Koncert je žal motil dež. Ob 18. ie sledila javna telovadba z izbranim sporedom, vrhunških vaj Sokolov in fantovskih odsekov. Po dr Murnikovem »Napreju« je bil festival zaključen z državno himno in velika zastava se je spet ponižala z droga. Razen vremenske nevšečnosti je bilo vse v najiep.šem redu in zaslužijo vsi sodelujoči polnu pohvalo. —svatba je bila seveda krona prireditve, zato naj tudi širša javnost spozna pa prizor veselega rajanja koli in Sokolice z Jesenic in Javornika ter člani in članice fantoskih odsekov z Jesenic in Koroške Bele. V celoti je telovadni nastop krasno uspel, lavorike pa je seveda pobrala vzorna vrsta pod vodstvom olimpijca Janeza Pristova. Ko je že legel večer, se je pričela predstava narodne igre »Plavž«, ki po zamisli pisatelja Franceta Klinarja prikazuje življenje našega ljudstva v 17 stoletju. Igra je izvrstno uspela, sodelovalo je 160 oseb, občudovanje so vzbujale narodne noše, okrog 5000 ljudi je zasledovalo prizore, vredne res vse pozornosti Glavna prireditev je sledila v nedeljo z gorenjsko kmetsko ohcetjo. Z Javornika se je razvil proti Jesenicam velik, krasen sprevod. Kmetski fantje na konjih, dekleta v narodnih nošah, dolga vrsta okrašenih voz, potem vrsta starinskih kmetskih kolesij ev (bagerlov), na kakršnih so se vozili košati očanci in mamce že pred sto leti. Jesenice, 12. avgusta Jeseniški stadion, na katerem so bile letos prirejene druge letne prireditve KID, je bil letos odlično pripravljen in res okusno okrašen. Plapolale so državne zastave kakor tudi zastave športnih klubov, pripravljeni so bili žarometi, gledališče na prostem je predstavljalo idilično gorenjsko pokrajino. V soboto že pred 17. uro se je na stadionu zbralo polno kovinarjev in njihovih družin, ki so navdušeno pozdravili vrsto sodelavcev in sodelavk, ki so ob godbi KID prikorakali za veliko državno zastavo na stadion. Po nagovoru tehničnega ravnatelja dr. inž. Klinarja se je zastava ob državni himni dvignila na visoki drog. Spored so pričela z zborno dekllamacijo Zupančičevih »Kovačev«, ki jo je izvajalo sto kovinarjev, žena in deklet v kovaških oblekah. Ob 18.10 je sledil telov2dni nastop, pri katerem so skupno nastopili So- zaključena pogajanja o mezdah pri IPD in pri državnih rudnikih Ljubljana, 12. avgusta Danes so se vršila pri TPD pogajanja asaradi prilagoditve mezd draginjskim razmeram, ki so bila v zgodnjih popoldanskih urah uspešno zaključena. Dosedanja posebna draginjska doklada se poviša s 1. avgustom 1940 za nadaljnih 9%o/0 na brutto-zaslužek in bo znašala v bodoče 25%. Poleg tega so se zvišali kate- gorijski zaslužki najnižje plačanih delav-★ Zaradi občutnega porasta draginje so rudarske strokovne organizacije zahtevale pogajanja za spremembo obstoječe kolektivne pogodbe in za draginji odgovarjajoče zvišanje prejemkov. Kakor smo poročali, so pogajanja tekla od 5. do 7. avgusta pri ravnateljstvu državnih rudnikov v Sarajevu in so sodelovali predstavniki Hrvaškega radničkega saveza, Jugorasa, Zveze združenih delavcev in Zveze rudarjev ter predstavniki II. skupine rudarske zadruge. Dosežen je bil naslednji sporazum: Delovna pogodba se razširi tudi na rudarska podjetja rudarske zadruge Bosni a, katera upravlja država v lastni režiji. Dosedanje draginjski doklade (rudarji državnih rudnikov so prejemali že doslej poleg temeljne plače še 150% doklade na temeljno plačo), se povišajo za 3CK>/0 in znašajo v bodoče 180%. Na novo se vpelje doklada za otroke in dobi rudar z enim otrokom 25 din, z dvema otrokoma 50 din, s tremi ah štirimi otroki 75 din, s petimi ali več otroci pa 100 din mesečno. Ako rudar kak dan neopravičeno izostane iz službe, izgubi za dotični dan odgovarjajoči del te doklade. Dnevnica za službena potovanja se zviša od 50 na 60 din, specialna doklada. ki jo dobe delavci za delo na terenu izven rudnika, pa se zviša od 25 na 30 din. Stanarina, ki so jo doslej dobivali rudarji le v posameznih rudnikih, se bo v bodoče plačevala pri vseh državnih rudnikih in bodo dobili delavci, ki nimajo lastnih stanovanj in morajo plačevati najemnino, stanovanjsko doklado po 5 din dnevno, v Mostarju I>o 6 dtn, pri centralnih ustanovah v Beogradu in, Sarajevu pa po 7 din. V bodoče se bodo regulirale doklade avtomatično z ozirom na porast ali padec draginje in sicer vsake tri mesce na podlagi indeksa Narodne banke (splošni indeks za cene na malo v 10 glavnih mestih). V ta namen se ustanovi poseben odbor, v katerega pošlje vsaka strokovna organizacija po enega predstavnika, dalje bodo v njem predstavniki državnih rudarskih podjetij in bo ta odbor posloval pod predsedstvom rudarskega glavarja v Sarajevu, če se ugotovi, da se je po indeksu Narodne banke draginja zvišala ali znižala za 10%, se za toliko odstotkov poveča ali zniža plača rudarjev na ta način, da se odgovarjajoče poveča ali zniža draginjska doklada. Kot podlaga za presojo draginjskih sprememb služi indeks Narodne banke za julij 1940. Kočevsko hribovje je pslno malin OMravice žanjejo letos prav isber zaslužek Kočevje, 12. avgusta Spet so dozorele maline. Najprej po hribovju okrog Roka in Sv. Ane, malo kasneje pa po grebenih na nasprotni strani mesta proti jugovzhodu. Tu je manj sonca, a več malinovih grmov. Južnejša lega ne vpliva, večjo moč ima sonce, katerega topli žarki bodo zoreli tudi sladko grozdje po dolenjskih goricah. Spet hodijo ljudje dan za dnem zgodaj zjutraj po maline, že ob štirih se odpravljajo z nahrbtniki in posodami, žene, dekleta in otroci, možje letos manj, ker še nekako dobe delo. Večinoma se ob večerih vračajo, nekateri pa estanejo tudi po ves teden v gozdu in se šele za nedeljo spom- nijo domov. Letos imajo maline svojo ceno, saj so skoraj za 100<>/o dražje ko lani. Marsikateri stotak ali celo tisečak bodo prinesle v družino. Kako ne, ko nabira tudi po več družinskih člane v hkrati! Zvečer ko se vračajo, lahko poizveš o njihovem poslu. — Ali je letos dosti malin? povprašam skupino deklet in žena. — Letos jih je kar dosti po vseh prostorih. Prejšnji teden smo hodile še za SV. Ano, zdaj so pa zrele tudi že na tej strani, človek jih z veseljem nabira, ko jih je toliko. — Koliko pa plačajo zanje? — Izpod petih dinarje-^ jih tudi v prvih dneh nismo hotele dati. Zdaj jih pa prekupčevalec na kraju samem v hubu plačuje po 5.50, dočim so bile lani za dobra dva dinarja cenejše. To se že pr.zna. — Koliko jih naberete na dan? — To je odvisno od naše pridnosti in prostorov. Letos jih je mnego, tako da jih od jutra do večera nabere lahko vsak kakih deset in tudi več, celo petnajst kil. — Ali vas hodi tudi po več iz ene družine? — Seveda, iz nekaterih celo po tri, štiri z otroki vred. Ko bi bilo skozi vse leto toliko malin, bi se dobro živelo. Prav zato, ker jih je toliko, se marsikdo zanima zanje. Prekupčevalci si po-skrbe ob pravem času monopol, tako da nihče ne sme brez dovoljenja nabirati malin. Tudi prodajati jih je treba le njim. Po Kočevju so nabiti naslednji oglasi: »Vsi cbčani se opozarjajo, da ne nabirajo malin v gozdnih revirjih kneza Auer-sperga brez dovoljenja, katero izda izključno gospod.... Prestopki pomenijo tatvino in se bedo sednijsko kaznovali.« V Auerspergcvih gozdovih je večina prostorov, kjer rastejo maline. Siromak naleti pač povsod na kako cviro. Letos je strogo nadzorstvo, še zaradi tatvine jo lahko izkupiš! Tudi mnoge meščanske in uradniške družine hodijo po maline. Da bi jih kupovale, so predrage. Pa sladkorja je treba, brez njega ni malinovca. Jutro za jutrom pred sončnim vzhodom hodijo skupine proti hribovju. Na stotine posod napolnijo z rdečimi malinami, ki bodo dale sladki sek. Na točili ga bodo v vitke, podogovate steklenice, ki bo-"o stale na mizah, pogrnjenih z belimi prtiči. Dr. Rik& Fux med Gorenjci Kamna gorica, 11. avgusta Ko so Belokranjci pisali, da je bit dr. Ri-ko Fux njihov, nas je neprijetno sprelete-lo. Ni bil samo Belokranjec, kjer mu je tekla zibelka, bil je prav tako Gorenjec. Rojaki v Kamni gorici so ga pozdravljali in sprejemali in sprejemal jih je tudi on kakor rojake. Naši ljudje ki so se v svojih j križih in težavah obračali in zatekel i k njemu, so našli pri njem vedno odprta vrata, odprte roke in odprto srce. Dragi Riko, pa tudi samo naš nisi bil. Spominjam se. kako dobro so Tebe in brata Karla poznali vsi slovensko in sokoisko usmerjeni gorenjski študentje pred vojno v Kranju. Vidva sta nam bila večkrat bolj sorodna, kakor naši rodni bratje. Pa smo se sestajali v Ljubljani. Govorili smo o bratih Srbih. Pravil si nam o ruskih bratih. Zagreb. 11. avgusta Uporni pandurji barona Trenka so imeli doslej nešteto občnih, glavnih in izrednih skupščin. Tudi v nedeljo je imelo društvo svoj burni občni zbor, ki že od samega začetka ni obetal nič dobrega. O tem so najbolje pričali trije krepki stražniki, ki so bili poslani na zborovanje, da bi v primeru potrebe pomirili vročekrvne zbo-rovalce. Na vseh teh zborovanjih in skupščinah so padali odbori in na njihovo mesto prihajali novi, tem popolnoma nasprotni. Tudi za nedeljsko zborovanje so se Trenkovi pandurji temeljito pripravili. Nasproti sta si stala dva neenaka tabora: v prvem dosedanji predsednik, simpatični Josip Malec, osemdesetletni starček, v drugem pa zavrženi predsednik Luka Maglaič. Oba sta pripeljala s seboj svoje privržence. Usoda je hotela, da je do pričetka zborovanja Josipu Malecu ostal en sam pristaš. Ta je, resnici na ljubo povedano, vpil za deset drugih. Vsi ostali so »uskočili« k mlademu, hudemu opozicionalcu Maglaiču. Uvod v zborovanje so bili medsebojni napadi med enim in drugim taborom. Vro- čekrvni pandurji niso izbirali besed. Slednjič je Malec s težavo otvoril zborovanje, toda njegov glas je polagoma zamrl v splošnem vpitju in Malec se je zatekel k edinemu izhodu, ki mu je bil preostal —: pobral je svoj klobuk in dežnik in izginil skozi vrata. Predsedniško mesto je zasedel Maglaič in začel patetično naštevati mnogobrojne grehe starega odbora. Najhuje mu je zameril točko sedmo, v kateri je odbor dvignil svoj glas proti nameravanemu novemu nazivu društva. Društvo »Barun Trenk« naj bi se imenovalo »Prvo humanitarno i potporno društvo Baruna Trenka i njegovih pandura«. To pomeni, da bi morali zavreči društveni prapor, vreden 13.500 c'in, zavreči 360 diplom, ki ležijo na skladišču, in 1.200 društvenih znakov. Vsi zborovalci so si bili edini, da bi kaj takega pomenilo za društvo katastrofo. Slednjič so se zedinili tudi v tem, da ostane pravkar izginili predsednik Malec častni član društva, ker je plačal za društveni prapor 13.000 din. Novi odbor upa, da bo odslej delovanje društva lepo uspevalo, ker v vrstah pan-durjev ni nobenega revolucionarja več. Po sledovih starih rokovnjačev Anton Sever povzroča vedno več preglavic Ljubljana, 12. avgusta Zgledu zloglasnega Haceta in Bradeške hoče slediti 29 let stari Anton Sever, po domače »Mihov«, doma iz Ježice, ki se že dalj časa klati po deželi, vlamlja v hiše in pobere, kar mu pride pod roke. Poznajo ga orožniške postaje v ljubljanski okolici, kjer je pred mescem, zlasti v okolici Ježice, izvršil celo vrsto vlomov in odnesel precej denarja, zlatnine, perila, oblek in drugih reči. Ko so mu postala tla prevroča, je za nekaj tednov prenesel torišče svojega vlomilskega delovanja v okolico Litije in Zagorja; v oddaljenih zasavskih vaseh je nabral obilo plena. Ukradeno blago je najbrž skril v gozdu, da ga pozneje preda prekupčevalcem, s katerimi ima gotovo prav dobre zveze. Pred dnevi se je pojavil Sever v kamniškem okraju, ker so ga nekateri videli. Sicer pa so dovolj zgovorno izpričale njegov prihod številne prijave o vlomih in tatvinah, ki so pričele kar deževati na posamezne orožniške postaje. Tako je obiskal Sever nekatere vasi v okolici Ihana. Vlomil je v Gk>ričici v hišo posestnika Leopolda Pirca ter mu odnesel 1.000 din gotovine, tri zlate prstane in še nekaj dragocenosti v skupni vrednosti 1.700 din. Tudi več drugih posestnikov je okradel za manjše vsote denarja in si prilastil v hiši posestnika Ložarja celo pogonski jermen, vreden okrog 450 din. Njegov najnovejši vlomilski obisk je veljal lovski koči odvetnika dr. Iva Benkoviča iz Ljubljane. Koča stoji v križki fari kamniške občine. Odnesel je več odej, posodja. in drugih predmetov v vrednosti čez 1.000 din. Orožniki pridno zasledujejo Severja, pa se jim spretno izmika v samotna skrivališča. Po njihovem pripovedovanju je Sever oborožen s samokresom in z lovsko puško. Je srednje postave, zagorelega obraza, oblečen je v sive pumparice in siv ponosen suknjič, obut je v nizke črne čevlje. Seveda je verjetno, da se Sever večkrat preoblači, kakor je sploh močno prebrisan in bo morala oblast pač napeti vse sile, da ga ujame in ga izroči gospč pravici Trgovec: »želite li dvocevko ali eno-cevko ? « Nedeljski lovec: »Dajte mi enocevko, saj vendar ne morem meriti na dva zajca naenkrat.« »Spomini« Janka Mlakarja Memoarska književnost v našem jeziku ni nič kaj obilna. Zadnji dve desetletji sta nam prinesli — da omenimo samo večja dela — spomine Frana šukljeta, Ivana Hribarja, dr. Ivana Laha, dr. Ljudevita Pivka, dr. H. Turne, A. Prepeluha. Vzlic vsemu nezaupanju, ki z njim sprejemamo dela, katerih os je v »jaz-u«, tem zaprtem, nekontroliranem svetu, ki nastaja in ugaša s posameznikom, je vendar v memoar-skih knjigah mnogo zanimivega in celo pomenljivega gradiva za našo kulturno in politično zgodovino. K tem neposrednim pričevanjem o času in njegovih prilikah in neprilikah se bodo naši ljudje vračali vedno znova, najsi je sicer čas osvetljen z lučjo neke osebnosti. Ali niso tudi v pripovednem slovstvu, kjer je pisateljeva svoboda še večja in delež njegove subjektivnosti še upravičenejši, mnogi važni dokumenti o dobi in o ljudeh? Janko Mlakar, čigar izbrani planinski spisi so prišli v zadnjih letih na knjižni trg in si pridobili mnogo hvaležnih čita-teliev, je izdal v veliki in obsežni knjigi na več ko 400 straneh svoje spomine. (»Spomini«, Jugoslovanska knjigarna, cena 130 din.) Izhajali so dolga leta v dijaškem listu »Mentor - in so sedaj doživeli v končni redakciji knjižno izdajo. Knjiga se uvršča k neki svoji predhodnici, ki jo je nemara iz-podbudila: k Debevčevim »Vzorom in bojem«. Medtem ko je pokojni dr. Debevec, prevajalec Danteja, ki še čaka knjižne izdaje, zaključil spomine z mladostjo, jih je Janko Mlakar nadaljeval v zrela leta, ko si je kot duhovnik in posebej še kot kate-het ljubljanskega lieeja nabiral skušnje o življenju in ljudeh. Mlakarjevi »Spomini« obsegajo štiri dele. V prvem z naslovom »Abecedar« opisuje pisec svoja deška leta. Kot sin ljubljanskega obrtnika je preživel mladost v mestu in skozi njegove opise mladostnih prigod in doživljajev vidimo silhuete Ljubljane, kakršna je bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V tem pogledu pomenijo ti spomini nekako časovno nadaljevanje dijaških spominov nekolike starejšega De-bevea, ki je takisto živo prikazal življenje v Ljubljani, če vzamemo pričevanja še starejšega šukljeta in ne pozabimo Turne, imamo nekako za tri, štiri desetletja do mnogih značilnih podrobnosti izdelane podobe ljubljanskega življenja. V teh spominih je mnogo tistih »drobnih dejstev«, ki o njih pravi H. Taine, da so važnejša za razumevanje neke dobe, kakor nje občne zgodovinske poteze. Za osemdeseta in devetdeseta leta v Ljubljani je ohranil Mlakar v svojih spominih dokaj takih drobnih opazovanj, zapiskov in anekdot, ki ne označujejo samo posameznih ljudi, marveč tudi celotno ozračje kraja in časa. V drugem delu pripoveduje Janko Mlakar o svojih gimnazijskih letih. Tako čtivo je pravi posladek za vse, ki so kdaj obiskovali srednjo šolo, kaj šele za razredčene vrste pisateljevih vrstnikov. Portreti profesorjev, kakor so Trojanar, Wester in dru- gi, so orisani prav živo. Tudi tu se v znatno živahnejši obliki kaže svet »vzorov in bojev«, združen z iskrenimi podobami iz dijaškega življenja, pri čemer avtor kot duhovnik ne prikriva tako naravnih 'in že neizogibnih doživljajev, kakor so dijaške prve ljubezni. Kulturno-zgodovinsko so zanimivi tisti odstavki, ki prikazujejo tedanjega duha v šoli z njeno prisiljeno usmerjenostjo v tuj jezik in tujo kulturo in z dijaškim gibanjem v narodno odpornem duhu. Tretji del uvaja čitatelja v ozračje bogoslovja tam za znanim baročnim portalom ljubljanskega semenišča. — V četrtem delu pripoveduje pripoveduje pisatelj o svojem kaplanovanju in o katehetskih letih; so to črtice bodisi o posameznih zanimivejših pojavih in dogodkih, bodisi šegave opombe k raznim opazovanjem in doživljajem. V okviru spominov na več ko polstolet-no zavestno življenje je Janko Mlakar povedal mnogo tega, kar je zanimivo tudi ne glede na njegovo osebo. Charme njegovega pripovedovanja pa je predvsem v tisti čisto osebni noti, ki kaže živ temperament, toplo človečnost, sočen humor in neko duševno širino, kakor jo nahajamo pri častnikih »bojujoče se Cerkve« bolj po-redkoma. Pisec humorističnih zgodb o planincih in eden izmed skoraj že »klasičnih« avtorjev slovenske alpinistične literature je v »Spominih« pokazal vse prikupne od-živahno pripovedovanje, iskrenost in humor. Prav humor ga spremlja vse življenje, dasi menda ni bilo tako rožnato, kakor bi se zdelo človeku, ki vidi v humorju značilnost optimista in v optimistu življenjski izraz vedrega in zadovoljnega člo-like svojega peresa, predvsem neprisiljeno veka. Sa-; ob grobu svojega mladostnega vrstnika Frica tudi ta humorist melanholično priznava, da bi bilo bolje, če bi se bil I takrat s tovarišem vred umaknil v svet i večnega miru; spoznanje, ki ga je nekoč z nesmrtnimi besedami izpovedal Sofokles. V knjigi Mlakarjevih spominov so posebnega pomena na moč plastično narisane ilustracije Slavka P e n g o v a. Repro-ducirane so na posebnih prilogah in kažejo večidel podobe profesorjev; ni dvoma, da je s temi kar živečifni liki pisateljeva zgovorna beseda samo pridobila. —o. Zapiski NAŠI DNEVI V POEZIJI Morda bodo kdaj izhajale antologije pesmi, v katerih so se izražale skrbi in nade, groza in veličina naših viharnih dni. V revijah srečujemo vedno več motivov, ki so nenosreden pesnikov odziv na temo in težo časa. Sem sodijo na pr. soneti Janka Samca »Mrtvemu bratu« in Iva Brnčiča »Mesto v dežju« iz zadnjega zvezka »Ljubljanskega Zvona«. Tudi v pravkar izišli 8. številki zagrebške »Hrvatske revije« je nekaj takih značilnih verzificiranih dokumentov o nastrojenju pesnika kot izraže-valca bolesti in čuvstev, ki teže današnjega človeka. Božo Lovrič je v svoji »Ispovjesti« izpovedal mnogo bridkega o svojih doživetjih Ln opazovanjih: »Ja vidjeh podlost, glupost pobjednu / i nevinost i krepost zgaženu / i okrunjene slavom lopove / i nebrojne puste robove, / što lancima se svojim ponose. / Ja mrtve vidjeh kao ot-kose / i kao travu netom požetu I u po-točima krvi nevine... / i blijesak vidjeh oštrih srpova / i gomilanje ljudskih sno-pova, / a medju njima strašnu osvetu, / u ime pravde, ime istine... I I vidjeh one, koji prkose / i junačkom se bunom ponose (i golim rukam krote ožcaju, — i vidjeh hrabre, kako padaju / i njihovoj se žrtvi rugaju... I I nitko nije njih osvetio.« Pesnik mlade generacije Vjekoslav Mar jer pa opisuje v »Stihovanem feljtonu 1940« naš čas med drugim takole: »Dok možak svi više tone / u krvavoj magli /, pišem feljtone / pišem feljtone, / i gledam kako požar nagli. / Europa u vatri pra-šti. / — Nekoč slična divnoj baštL — / Ruše se u divljoj vatri / zgrade, knjižnice, teatri. / Gore knjige, bajke, slike. / Plamen liže konjenike / na operi mjedene. / Bombarderi zrakom bruje. / Tank za tankom zemlju ruje, / zemlju staru, umonru./ Predivno cviječe / cijele Europe / poleglo je k tlu. / Ko u nekom ludom, muklom, sižofrenskom snu.« Izjava g. Milana Prediča. Bivši upravnik beograjskega gledališča g. Milan Predič nam je poslal naslednje pojasnilo: Mnogo mi je do tega, da popravim beležko o moji upokojitvi, ki je izšla v »Jutru« z dne 3. t. m., v kolikor se tiče trditve o nekakem mojem sovraštvu do Slovencev v gledališki politiki Ne bilo bi mi težko dokazati, da sem prav jaz največ storil, da bi bilo beograjsko gledališe tudi jugoslo-vensko, kar je danes zares, takisto bi mi ne mogel nihče dokazati da se nagibljem k partikularizmu v literaturi, kar sem dokazal tudi kot urednik našega najstarejšega književnega lista skozi pet let svojega urejevanja. Dokaz je nedvomno tudi nedavno angažiranje nekega slovenskega umetnika, ki pa je bilo preprečeno, vendar ne s srbske strani, kljub temu, da je bila že sklenjena pogodba. Nekega odličnega slovenskega umetnika sem ponovno pridobil za delo v našem gledališču. Drugo umetniško dvojico sem angažiral, čeprav sta mi odkazala iz slovenskega rodoljubja in so bile njune plače že dodeljene drugim; kljub temu sem ju angažiral s Med številnimi dobitki je zadela tudi srečka štev« 29461 200sm- din« Žrebanje bo trajalo do 7. septembra. — Največja možnost na velike dobitke In na premije je sedaj. — 1/1, 1/2 kakor tudi 1/4 srečke so Vam na razpolago v glavni pooblaščeni kolekturi VRELEC SBEČE — ALOJZIJ PLANINŠEK Ljubljana — Beethovnova 14* Sladka doba V zadnjem času je glas o kragujevškib milijonarjih segel v deveto vas. Nedavno so prijeli nekega milijonarja v Kragujevcu zaradi ponarejanja in nekaterih drugih nesolidnih poslov. Pred dnevi pa so oblastva pri nekem drugem prebivalcu tega mesta milijonarjev odkrila več ko štiri kilograme tihotapskega blaga, saharina. Industrijec, trgovec in gostilničar Andra Mišovič je svojim gostom sladil vino s saharinom in vsa znamenja kažejo, da ga jc prodajal tudi sladoledarjem in drugim trgovcem osvežujočih pijač. Kmalu so oblasti v Kragujevcu postale pozorne na trgovino s saharinom, ki se je skrivaj vršila po mestu. Obvestile so o tem tudi finančno ministrstvo, ki je poslalo v Kragujevac svojega agenta, veščaka v odkrivanju tihotapskega blaga. Agent jc šel na delo z največjo previdnostjo in je kmalu razkrinkal glavnega tihotapca An-dro Mišoviča, ki je že dolgo na glasu težkega milijonarja. Štiri kilograme saharina so našli spravljenega v železni blagajni. Ker kilogram saharina po sladkobi enači 1.500 kg navadnega sladkorja, bi zaplenjena količina saharina lahko zasladila ves kragujevški vodovod. Ta žgoča tihotapska zadeva je po vsej Šumadiji zbudila ogorčenje in v Beogradu je viadno »Vreme« čutilo potrebo, da eponmi: »Tako je daleč segel glas o Kragujevcu, srcu Šumadije, ki je bila vedno srbski nacionalni ponos. Kragujevački milijonarji mečejo senco na pošteno ime vse šumadije, kakor da bi jim bilo premalo lastnih milijonov.« V ostalem afera dokazuje, da so milijo-:< : -ji na delu in sicer pridno na delu. Ži- :mo v dobi, ki je zanje sladka. Uveljavlja te stari srbski pregovor: »Nekom rat, nekom brat.« Ovržena je stara sodba, da so milijonarji nekakšni lenuhi. Treba jim je samo dati časa in prilike, pa se razgibljejo kakor črvički v moki. Škoda samo, da jih mora šele paragraf poučiti, da niso na pravi poti niti tedaj, kadar siromakom sla-dijo življenje — s saharinom. Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite na tešče z lahkoto doseči izpraz-nenje črev in urejeno delovanja želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. reg. S. br. 30474/35. * Prispevek za Rdeči križ. Banska uprava razglaša: Po razpisu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 29. julija 1040 št. 27355 morajo po čl. 42. t. 11. zakona o društvu »Rdečega križa« kraljevine Jugoslavije (81. Nov. št. 201 z dne 5. septembra 1933) v tednu »Rdečega križa« t. j. letos od 15. do vključno 21. septembra 1940 vsa avtobusna podjetja ob izdajanju voznih listkov potnikom pobirati kot dodatek k vozni ceni prispevek za »Rdeči križ«, in sicer po din 0.50 od vsakih začetih 100 din vozne cene. V ta namen je vozovnice (v primeru kombiniranja vozovnic, glasečih se na manjše zneske, zgolj eno) opremiti z zeleno portznamko »Rdečega križa«, ki jo je pri izdanju potniku uničiti s tem, da se del odtrga. Te znamke se dobivajo pri poštnih uradih, ki tudi prevzamejo nazaj preostale znamke, če se jim vrnejo v ustreznem stanju tekom 7 dni po koncu tedna »RK«. Izpolnjevanje predpisa se bo nadzorovalo. * Priznanje našemu uredniškemu tovarišu. Za dopisnega člana »Slavianskega združestva« v Sofiji je bil imenovan v priznanje prizadevanj za zbližanie Bolgarov in Jugoslovenov naš zunanjepolitični urednik g. dr. Branko V r č o n. * Novi kolodvor na Sušaku je že pod streho. Skrajno potrebni veliki kolodvor, ki so ga lani začeli graditi na Sušaku, je že pokrit in zdaj končujejo zunanja dela. Kdor pod sončar'co trpi — naj uporablja Tschamba Fii! Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5. čim bodo ta dela končana, bodo takoj začeli urejevati notranje prostore in bližnjo okolico kolodvora. Pot, ki vodi do postaje, bo razširjena, pred kolodvorom pa bo urejen prostran trg. če bodo dela neovirano napredovala, bo novi kolodvor stavljen v promet že v začetku prihodnja leta. KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU, UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG. TPOI KOŽI. KURJIM OČESOM IN OZE8LINAM. din3.-<5.-inI2.-DPOGERIJA LJUBLJANA MARIBOR * Kmetje v Racah prosijo za nujno pomoč. Kakor je znano, je toča 16. julija napravila velikansko škodo v Račah in okolici. Padala je kakor orehi debela in pokrila polja do 10 cm na debelo. V nekaj minutah je uničila vse poljske pridelke in oklestila sadno drevje. Uradno ocenjena škoda znaša samo v vasi Račah nad 1,200.000 din, kar je zelo velika številka za tako majhen kraj. Banska uprava je podelila podporo v ajdi — 25 vreč —, pa kaj je to nasproti velikanski škodi! Kmetje in manjši posestniki z obupom gledajo v bodočnost, ko ne bo kruha in tudi ne semena za setev ozi-mine. Prosimo oblastva, da pravočasno priskočijo obupancem na pomoč s podporo in semenskim žitom. Zlasti naj takoj izdajo odlok za takojšnjo ustavitev davčnih ru-bežni in izterjavanja zapadlih anuitet za kmečke dolgove, ker tukajšnji kmetje v letošnjem letu nimajo s čim plačati obvez. prašek in tekočina zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah. Zahtevajte ga v drogerijah in specerijah. Navodila in pojasnila daje fitopatolog poobl. agronom inž. Prezeij, VVolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana * Z naše severne meje. že več let vodi na Kapli na Kozjeku pevski zbor tamkajšnji učitelj. Ker nima na razpolago primernega notnega materiala, se je pevovodja obrnil na več pevskih zborov. Prvi se je odzval »Tabor«, ki je podpisanemu poklonil precej notnega materiala. Prisrčna hvala, to je bilo edino plačilo, ki ga je mogel dati pevovodja. Najlepše se zahvaljujem pevovodji g. Gučku, ki je pripomogel, da se je izročilo toliko del zborovega arhiva. Marsikje so še note lažjih pesmi, posvetnih in cerkvenih, ki jih zbori ne uporabljajo in bi jih lahko brez škode odstopili. Pevovodja kakor zbor bi bila zelo vesela in okrepljena. Potrebovali bi zlasti lažjih pesmi; predvsem narodnih, ki tu še niso posebno znane. Naj se zaveda vsak, ki bo kaj poklonil, da bo s tem pomagal širiti našo lepo slovensko pesem po zeleni štajerski, po naši zapuščeni severni meji. — Vahen Miha, učitelj pevovodja, p. Kapla (med šolskimi počitnicami: Resljeva cesta št. 29, Ljubljana). - Pretresljiva smrt na Peščenici v Zagrebu. Skoraj ne mine dan brez železniške nesreče. Nesreč je deloma kriva neprevidnost potnikov samih. V nedeljo zjutraj se je zgodila huda železniška nesreča na vzhodnem predmestju Zagreba. Delavec Ivo Starčevič je šel po progi proti postaji in ni videl, da za njim prihaja lokomotiva. Opazil jo je šele, ko ga je lokomotiva že zgrabila in ga odvrgla. Starčevič je padel tako, da so mu noge ostale na tračnicah. Kolesje mu je odrezalo obe nogi in Starčevič je zaradi izgubljene krvi in bolečin kmalu izdihnil. * Strašna avtomobilska nesreča na Plje-šivici. O strahoviti avtomobilski nesreči, ki se je pripetila na Plješivici in zahtevala smrt dveh izletnikov, smo poročali že v po-nedeljskem »Jutru«. »Novosti« objavljajo naslednje podrobnosti: V nedeljo okoli 11. MICKE Y BOONEY v filmu po nesmrtnem romanu največjega ameriškega humorista Marka Twaina KINO UNION, teL 22-81 Predstave ob 16., 19. in 21. uri. — Blagajna odprta od 15. ure dalje! nsta iv» P brez žens Lahki ta. ©— dne ; je pi počitt Celja na C podrt rave solnč: hiteli zdru? godb vojai po mrgi ljenc do j in n a-Slo^ ribor in okolico priredi izlet 25. t. m. v Slovenske gorice. Načrt izleta: Odhod iz Maribora 25. t. m. ob 6. zjutraj z Zrinj-»kega trga 6 (podružnična prodajalna), odnosno s Kralja Petra trga, proti Ptuju in potem čez OiTnož v Središče, Ljutomer, Slatino Radenci, Kapelo, Sv. Lenart in nazaj v Maribor. V Ptuju bo čebelarsko predavanje. Prav tako v Središču, kjer bo po možnosti skupno kosilo. V Slatini Radencih bo daljši odmor v zvezi s kopanjem. Odhod od tam po volji večine udeležencev. Vozili bodo avtobusi Mariborskega mestnega avtobusnega podjetja. Cena 60 din za osebo. Prijave sprejemata predsednik podružnice g. Oton črepinko, trgovec v Mariboru, Zriinjskega trg 6, za levi breg, in podružnični tajnik g. Puschauer Štefan, sodni oficial v Studencih, Radvanjska cesta 28/za desni breg. Prijavni rok do vštetega 20. t. m. Voznino je plačati ob priliki prijave. Izlet bo samo ob ugodnem vremenu, če ne bo ugodno vreme, se vplačani zneski vrnejo, sicer pa ne, četudi bi se prijavljenec izleta ne udeležil. Vabimo domače člane in člane drugih podružnic, znance in prijatelje čebel in čebelarjev, da se izleta v obilnem številu udeleže. a— Na svojem inšpekcijskem potovanju je prispel v Maribor poveljnik orožništva brigadni general Milutin štefanovič. Obiskal je predstavnike civilnih oblastev ter inspiciral orožniske čete. a— Sokolsko dništvo v Rušah opozarja občinstvo na nočno predstavo »Matije Gubca«, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 20. na letnem sokolskeam telovadišču v Rušah. Iz Maribora bo vozil poseben »Putnikov« vlak. Informacije in vstopnice pri »Putni-ku« v Mariboru. a— Zaščitno cepljenje otrok proti davici se bo vršilo še ta teden v telovadnici dekliške meščanske šole na Slomškovem trgu. Cepljenih bo okrog 3.000 otrok in bo cepljenje čez 3 tedne ponovljeno. a— Gledališč pisarna v Slovenski ulici ie končno pod streho. Staro ooslopie so za eno nadstropje nadzidali in podaljšali do samega gledališča, tako da tvori sedai z njim celoto. Prav bi bilo. da bi tudi gledališko poslopje prenovili, ker je ponekod že odpadel omet. a— KostanjarJi, ki želijo v letu 1940/41 peči kostanj v območju mestne občine, naj se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu .i 1 a i a pauei. aa ie obležal z zlomljenim tiln;kom. Bil je pri priči mrtev. Na krai tragičnega dogodka je takoj prispela policijska komisija in je možakarja, ki sta zakrivila Mik-šovo smrt. aretirala, a— Vso noč je popival in ničesar plačal. V nekem mariborskem nočnem lokalu le v noči na ponedeljek vso noč popival eleganten moški. Napravil ie zapitek preko 2.000 din. ko je pa bilo treba račun poravnati. je neznanec z avtomobilom pobegnil. Zdai ga išče policija. a— Štirje na enega. Na Meljski cesti je skupina štirih moških navalila na 37 letnega Alojzija Zelka z Meljske ceste ter ga pobila na tla. Dobil je z nožem zabod ljaj v prsa, da so ga morali reševalci od-premiti v bolnišnico. Policija je vse štiri napadalce aretirala. So sami kmečki fantje iz Sv. Petra pri Mariboru. a— Kriminal. Služkinji Karoltni šker getovi iz Slomškove ulice 9 v Studencih je tat ukradel vso obleko, perilo in druge predmete ter jo oškodoval za preko 3000 din. Na Vodnikovem trgu je postala žrtev žeparja zasebnica Doroteja Habermu-tova, ki ji je tat ukradel denarnico, v kateri je bilo nad 500 din gotovine. V stanovanje posestnika Franca Feliča v Hoč-kem Pohorju se je splazil neznani zlikovec ter ukradel razno perilo, obleko, čevlje in posteljnino v vrednosti nad 2000 din. odarstvo Pomanjkanje moke Glavna kolektura drž. razr. loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK, LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14, javlja izid žrebanja z dne 12. avgusta 1940, V. razreda 40. kola: Dm 200.000,— št. 29461 DIN 100.000.— št. 3929 59540 DEN 80.000.— št. 47729 58730 98975 Dm 60.000.— št. 64935 99475 Dm 40.000.— Št. 52236 Dm 30.000.— št. 16645 41112 45380 45382 56988 Dm 24.000.— Št. 411 Dm 20.000.— št. 88252 DIN 16.000.— št. 17925 62603 97205 Dm 12.000,— št. 7794 11648 29118 44184 75891 82021 PO DIN 10.000.— 5747 37856 38642 63040 63508 90770 92024 PO DIN 8.000,— 9877 22000 23989 24109 29508 30742 34707 47710 59283 65783 69700 70722 72712 83524 83832 89309 96819 PO DIN 6.000.— 10549 x11949 17088 21732 26419 31060 31557 39550 45571 51050 53775 55794 55876 58999 67728 78789 78917 79572 95098 98046 98241 PO DIN 5.000,— 6095 12012 12433 14413 16924 21713 25505 27719 29173 31797 32389 33353 33493 34225 35011 35486 37591 39810 40814 50303 67339 79195 79199 84969 92702 PO DIN 4.000,— 11510 13682 15532 18458 20295 22779 22871 24210 27885 29529 35345 45733 46393 49525 52719 53710 55335 55750 60287 60781 61280 62181 62703 62809 62855 63283 64113 69522 79877 81181 85335 85615 85861 86022 87548 89261 91780 92135 93291 94915 99054. Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javljeni telefonično evcntuelna pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo jutri 13. t. m. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče« bodo dobili še pismeno obvestilo, nakar lahko denar takoj dvignejo. Srečke so Vam še na razpolago. V zadnjih tednih se opaža na trgu rastoče pomanjkanje moke kar je edinstven pojav v naši državi, zlasti v času po končani žetvi. Dejstvo, da primanjkuje moke vznem: Ja našo javnost brez potrebe, ker ne gre za resnično pomanjkanje. Blago ne pride na trg, ker ni urejeno vprašanje cene in ker še ni izdana uredba o enotni moki. Primer z moko nam kaže, da uvajanje načrtnega in dirigiranega gospodarstva ni lahka stvar. Nastopi lahko občuten zastoj, če se v določenem sektorju gospodarstva, v katerem naj se gospodari po načrtu, o pravem času ne uredijo vsa vprašanja, ki so povezana med seboj. Marsikateri poseg v gospodarstvo zahteva vrsto drugih ukrepov, sicer so težkoče neizogibne. Za. odkup pšenice je bila ob koncu julija določena višja cena, obenem je bilo napovedano, da bo izšla tudi uredba o enotni moki. Ž uveljavljenjeni višjih cen za pšenico, bi se moralo urediti tudi vprašanja novih cen za moko. To vprašanje pa je ostalo nerešeno, češ, da je treba najprej izdati uredbo o standardiranju moke in bodo določene nove cene le za moko novih enotnih tipov. Do izdaje te uredbe so zaradi tega vojvodinski mlini ustavili obratovanje, ker moke iz nove dražje pšenice ne morejo prodajati po stari maksimalni ceni. To je torej vzrok, da ni moke na trgu. Na napade, ki so bili objavljeni v beograjskih listih je te dni odgovorilo Združenje mlinske Industrije v Beogradu, ki ugotavlja, mline ne morejo samovoljno določiti cen, ker so cene moki kontrolirane, od nosno maksimirane. Dne 2. avgusta je urad za kontrolo cen v Beogradu že določil nove cene in sicer prehodno z veljavnostjo za nekaj dni, dokler se ne izda uredba o standardiziranju moke in določanju cene. Toda ta odločba o novih cenah ni bila objavljena. Zato se je združenje 5. avgusta obrnilo na urad za kontrolo cen in na ban-sko upravo v Novem Sadu s prošnjo, da se smatrajo te že določene cene kot predpisane za vse mline. Na to vlogo združenje mlinske Industrije ni prejelo odgovora. Ker se mlini nočejo Izpostavljati kazenskim sankcijam čaka,jo sedaj na rešitev vloge združenja in na obljubljeno uredbo o standardiziranju moke. Sklenili so, da dotlej ne kupujejo pšenice in tudi ne me-Ijejo in prodajajo moke. O vprašanju stan-dardiziranja moke je združenje dalo svoje strokovno mnenje že 30. maja t. 1. trgovinskemu ministrstvu in pozneje tudi ostalim pristojnim ustanovam. Vedno je skušalo pospešiti rešitev tega vprašanja, toda doslej brez uspeha. Nadalje ugotavlja združenje, da so skladišča mlinov in trgovcev izpraznjena in da je netočna trditev, češ, da mlini prikrivajo zaloge, da bi dosegli višje cene. Mlini tudi če bi hoteli ne bi mogli prikrivati zalog, ker so zaloge pri mlinih že od 27. novembra lanskega leta pod stalno oblastveno kontrolo. Pred uvedbo popolne kontrole uvoza in izvoza Prejšnji teden smo poročali o zasedanju sveta za zunanjo trgovino, ki je na več sejah obravnaval načrt uredbe, s katero naj se uvede splošna kontrola nad vso našo zunanjo trgovino. V tej zvezi smo omenili da se predstavniki banovine Hrvatske ne protivijo načelu, da bi se ves uvoz in izvoz stavil pod kontrolo, tako da ne bi bilo mogoče nič izvažati in uvažati brez izvoznega odnosno uvoznega dovoljenja direkcije za zunanjo trgovino, mnenja pa so, da je nemogoče na mah izvesti celotno kontrolo izvoza in uvoza, ker tudi direkcija nima dovolj močne organizacije, da bi kontrolirala ves naš izvoz in uvoz, ki se nanaša na tisoče raznih predmetov. Taka takojšnja uvedba splošne kontrole zunanje trgovine bi lahko imela za posledico zastoj v trgovinskih poslih z inozemstvom, kar bi povzročilo škodo vsemu gospodarstvu. Prestav-niki banovine Hrvatske so priznali potrebo obvezne registracije uvoznikov in izvoznikov in ustanovitev prisilnih združenj uvoznikov in izvoznikov, vendar se ta prisilna združenja po mnenju predstavnikov banovine Hrvatske ne bi smela ustanavljati kot neodvisne organizacije, temveč bi se morala povezati z že obstoječimi organizacijami našega notranjega gospodar-tva, pri čemer je tudi upoštevati načrt uredbe o oskrbi gospodarstva s surovinami, ki predvideva prisilno organiziranje posameznih panog notranjega gospodarstva. Končno so predstavniki banovine Hrvatske zahtevali, da se registracija izvoznikov in uvoznikov iz banovine Hrvatske prenese na bansko oblast, ki se ji morajo dati tudi druge kompetence v zvezi z zunanjo trgovino. Zasedanje sveta za zunanjo trgovino je bilo prešnji petek zaključeno. Kakor poroča »Hrvatski dnevnik« je sedaj končno sprejeta uredba o kontroli zunanje trgovine, potem ko je prišlo do sporazuma med trgovinskim ministrstvom in predstavniki banske oblasti. Upoštevane so vse pripombe banske oblasti. Potrebno je le še, da se uredijo odnošaji med Narodno banko ln direkcijo za zunanjo trgovino, nakar bo za banovino Hrvatsko ustanovljen urad, ki bo skrbel za pospeševanje zunanje trgovine na področju Hrvatske. Glede na doseženi sporazum je pričakovati, da bo uredba o kontroli zunanje trgovine v kratkem objavljena. Zakaj je bila postavljena prisilna uprava pri mežiškem rudniku V »Službenih novinah« od 10. t m. je objavljen odlok ministra za gozdove in rudnike o postavitvi prisilne uprave pri rudniku v Mežicah, ki pravi: Z vlogo od 18. marca t. 1. se ie družba »Bleiberger Bergwerks Union« iz Celovca, kot izključna lastnica rudarskih terenov v Mežici in kot lastnica večine delnic družbe »Srednjeevropski rudniki d. d. v Mežici (»The Getral European Mineš Bimited«) obrnila na ministrstvo s poročilom, da so med delničarji družbe v Mežicah nastali nesporazumi in težkoče glede uprave družbe in glede zbiranja ter delitve družbinih dohodkov. Zato je prosila, da se družbi določi poseben komisar, ki bi podjetje vodil in zbrane dohodke delil po udeležbi, ki med delničarji ni sporna. Z vlogama od 22. jmlija in 2. avgusta t. 1. je celovška družba predlagala, da se za komisarja določi inž. Nikola Djurič pene-ralni direktor državnih železnic v pokoju. Obenem je z izvlečkom trgovinskega re- gistra okrožnega sodišča v Mariboru, s poročilom banke »Oesterreichische Creditan-stalt — Wiener Bankverein« in s pogodbo med delničarji od 17. novembra 1937. dokazala. da ima od 130.000 delnic 63.750, odnosno od 203 deležev 118. kar predstavlja večino 56.61% delnic, med tem ko pripada ostalim delničarjem vsega 43.39%. Da se prepreči oviranje dela in eventualna ustavitev dela v podjetju zaradi nesoglasja med delničarji, kar bi imelo velik vpliv na gospodarske interese naše države, zato je minister za gozdove in rudnike v smislu uredbe o prisilni upravi rudarsko-topilniških podjetij od 26. julija izdal naslednji odlok: 1) da se postavi prisilna uprava pri družbi Srednje-evropski rudniki d. d., ki je registrirana pri okrožnem sodišču v Mariboru in čigar sedež in podjetje ie v Mežici; 2) da se za prisilnega upravitelja postavi inž. Nikola Djurič. gen. dir. drž žel. v pok. z vsemi pravicami in dolžnostmi iz uredbe od 26. julija t. 1. Gibanje klirinških računov z inozemstvom Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje po zadnjem znatnem povečanju našega klirinškega dolga v Italiji malenkostno zmanjšanje, in sicer od 49.3 na 48.7 milijona din. Naš klirinški dolg v Madžarski se je povečal od 14.4 na 15.4 milijona din, naš klirinški dolg Slovaški pa se je nebistveno zmanjšal in znaša 14.7 milijona Ks. Med aktivnimi kliringi izkazuje klirinški račun z Nemčijo znatnejše zmanjšanje naših klirinških terjatev, in sicer od 4.90 na 3.23 milijona mark. Naše klirinške terjatve v protektoratu češke in Moravske pa so narasle od 15.8 na 16.4 milijona Kč. Nespremenjen je ostal saldo nkših klirinških terjatev v Turčiji, ki znaša 6.2 milijona din, medtem ko se je saldo klirinških terjatev v Bolgariji povečal od 3.0 na 3.2 milijona din. Naše klirinške terjatve v Franciji so se nebistveno povečale na 2.4 milijona frankov, naše klirinške terjatve v francoskih kolonijah pa so ostale nespremenjene in znašajo 2.6 milijona frankov. = Trgovinska pogajanja • Švico. Za avgust so bila predvidena trgovinska pogajanja med našo državo ln Švico. Ta pogajanja -pa smo morali znova odložiti in bodo po novih dispozicijah v mescu septembru. = Izredno slaba turistična sezona ▼ Dubrovniku. Zaradi zastoja v prometu inozemskih turistov, ie letos najboli prizadet Dubrovnik, ki je bil doslei center našega turizma, saj ie vedno imel največ inozemskih turistov v nasprotju z drugimi turističnimi kraji v Dalmaciji, ki niso imeli toliko inozemskih turistov. Prav zaradi tega. ie letošnja sezona za to mesto izpadla naravnost katastrofalno. Dubrovnik je že lani občutil zastoj, medtem ko je bila sezona v ostalih turističnih kraiih v Dalmaciji lani še kolikor toliko povolina. Lanska statistika tujskega prometa v Dubrovniku kaže. da ie sicer število domačih turistov padlo le od 17.000 na 16.000. število inozemskih turistov, pa ie nazadovalo od 41.000 na 31.000. Po podatkih turistične zveze v Dubrovniku ie bilo letos v juniju, ko ie sezona že v polnem teku. v Dubrovniku le 1065 turistov nasproti 7.718 v lanskem juniju. Število nočnin oa je nazadovalo od lanskih 44.514 na k?mai 5913 Lani ie Dubrovnik v iuniiu obiskalo 6106 inozemskih turistov letos oa le 113. Dubrovnik ie zaradi vojnih dogodkov tako hudo prizadet ker ie bil doslei v toliki meri navezan na inozemske turiste. Številni hoteli so letos ostali zaprti. Lastniki hotelov se niso mogli odločiti, da prično obratovati, ker ne bi mogli kriti niti režije. Eden na jvečjih dubrovniški h hotelov je imel ob koncu iuniia vsega 5 go-tov. med tem ko ie moral držati osebie 50 liudi =* Posvetovalni odbor pri državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrti v Beogradu. Trgovinski minister je postavil pri državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrti posvetovalni odbor, ki mu načeljuje Ljubiša Olič. ravnatelj zavoda. Za člane so imenovani: Radmil Cukavac, predsednik uprave za zaščito industrijske svojine (namestnik Andrej Bogdanovič. inšpektor te uprave), dr. Dimitrije Mišič. načelnik oddelka za industrijo in obrt (namestnik inž. Novak Popovič svetnik tega oddelka). Mihajlo Cukič. načelnik oddelka za pouk v trgovinskem ministrstvu (nam. Boriha Matkovič. inšpektor tega oddelka); poleg tega so za člane imenovani predstavniki gospodarskih zbornic v Beogradu. Ljubljani. Novem Sadu. Skoplju. Nišu. Pe-trovgradu. Sarajevu in Podgorici. Kot predstavnika ljubljanske Zbornice za TOI sta imenovana dr. Ciril Pavlin in Josio Re-bek. kot namestnika pa Anton Krejči in Ivan Ogrin. = Dobave. Sanjski rudnik sprejema do 13. avgusta ponudbe za dobavo Siemens-Martinovega jekla, štab mornarice v Zemunu sprejema do 13. avgusta ponudbe za dobavo plaht za pokrivanje blaga, štab kosovske div. oblasti v Prištini sprejema do 14. avgusta ponudbe za dobavo krtač za konje, uzd itd. Artilerijsko-tehnični zavod mornarice, Lepetane, sprejema do 16. avgusta ponudbe za dobavo gole bakrene žice in bakrenih cilindrov. Borze 12. avgusta Na jugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški boni so nadalje zeio čvrsti in 90 se v Beogradu trgovali oo 44. bolgarski klirniški čeki pa po 91. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo oo tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri stalni tendenci povpraševanje do 441 (v Beogradu promet po 445). Zaključki pa so bili zabeleženi v delnicah Narodne banke do 7800, v delnicah Trboveljske do 290 do 295 in v delnicah Sečerane Osiiek 225. OK\ IZ K Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175.48 — 178.68. New York 4425 — 4485. Curih 1008.06 — 1018.06. Tečaji na svobodnem trgu: London 217.02—220.22. Curih 1245.70 — 1255.70. New York 5480 — 5520. Curih. Beograd 10. Pariz 9.25 (bankovci 6.5750). London 17.65 (bankovci 12.30). New York 4.40 (bankovci 4.62). Milan 22.20. Madrid 40. Berlin 175.50 (register marke 52.50) Stockholm 104.8750. Sofija 5.25. Budimpešta 85.50. Atene 3.25. Bukarešta 2.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 441 den., 4°/« agrarne 49.75 — 52. 4% severne agrarne 50 den.. 6"/o begluške 78 bL, 6% dalm. agrarne 71 bL. 6% šumske 71 bi.. 7% stabiliz. 94 den.. 7% invest. 96 den.. 7% Seligman 100 den.. 7 % Blair 92.50 den. 8% Blair 97 den.; delnice: Narodna banka 7750 — 7850 (7300). PAB 195 bi.. Trboveljska 290 — 295 (290 — 295). šečerana Osijek 210 — 220 (225). Osiječka Ijevaonica 155 den.. Jadranska 380 den. Beograd. Vojna škoda 443 — 445 (445). 4°/o agrarne — (52). 4% severne agrarne 51 den.. 6% begluške 75.50 — 76. 6% dalm. agrarne 68.75 — 69.25 (69) šumske 68 — 69. 1% Seligman 101 den.. (102). 7°/0 Blair 93.75 den.. (94) Narodna banka 7700 — 7800. PAB 191 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chieago, 12. avg. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 74. za dec. 75 875. za maj 75.625; koruza: za sept. 61. za dec. 56.125, za mai 57.75. + Novosatfska blagovna borza (12. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Koruza: baška 182; baška bela 192; Rž: baška 230 — 232.50- banatska 227 — 230. Moka: baška in banatska 417.50 — 422.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 440 — 450. Podrobnosti o groznem raz&ojništvu v Halozah Roparski napad pri Sv. Barbari je vzbudil ogorčenje vsega prebivalstva — Razbojnike vneto iščejo Gospodarske vesti = V petek izgube veljavo stari kovanci po 2 din in 50 par. Kakor je znano, pridejo v avgustu iz prometa stari kovanci po 10 din, 2 din in 50 par. V petek 16. avgusta bodo izgubili značaj zakonitega plačilnega sredstva stari kovanci po 2 din in 0.50 din, dne 31. t. m. pa bodo izgubili značaj zakonitega plačilnega sredstva stari srebrni kovanci po 10 din. = Kontingenti o trgovinskem sporazumu z Rusijo. Iz Beograda poročajo, da bodo kontingenti, ki so bfli določeni o priliki trgovinskih pogajanj z Rusijo v Moskvi še povečani in da bo tudi povečano število predmetov, ki bodo predmet bodoče blagovne izmenjave z Rusijo. V sporazumu, ki je bil sklenjen v maju v Moskvi so določeni za naš Izvoz v Rusijo med drugim naslednji kontingenti: deteljno seme 50.000 dolarjev, boksit 120.000 dolarjev, ekstrakti za strojenje 150.000 dolarjev, fe-rosilicij 50.000 dolarjev, itd. Za uvoz lz Rusije pa so med drugim določeni naslednji kontingenti: bombaž 1 milijonov dolarjev, petrolej 100.000 dolarjev, parafln 100.000 dolarjev, bencin 100.000 dolarjev, azbest 50.000 dolarjev, odpadki od lani 30.000 dolarjev, farmacevtski proizvodi 20.000 dolarjev itd. Ptuj, 12. avgusta V ponedeljskem »Jutru« smo poročali, da so neznani roparji napadli v noči od sobote na nedeljo hišo trgovca Debeljaka v Medribniku v Halozah. Kraj je 18 km oddaljen od Ptuja. Takoj po odhodu roparjev so prišli v Debeljakovo hišo sorodniki in bližnji sosedje ter našli na postelji umirajočo tridesetletno Julijano Debeljakovo. ob njej pa je klečal njen šestletni sinček Stanko, ranjen v desno stegno, Ju-lijajii na prsih pa je ležala trimesečna hčerka Zdenkica. Poleg njih je ležala tudi trgovska pomočnica Mimica Emerščeva, ki je ostala edina nepoškodovana. Izpoved Mitnice Emersičeve Gdč. Emeišičeva takole pripoveduje o groznem dogodku: »Gospa, ki je bila na glasu dobrosrčne žene, je v soboto zvečer čistila obleko in hišna tla nekako do 23. ure, potem pa je odšla spat k otrokoma. Ko smo bih vsi v najlepšem spanju, so naenkrat začeli padati skozi okna v sobo streli s tako hitrostjo in močjo, da je bila vsa spalnica, ki se nahaja v pritličju, v dimu. Ne vem, kako sem prišla iz postelje in kako sem se skrivala po sobi. Kmalu so vdrli v sobo s sajami namazani možje, svetili z električnimi baterijami po sobi, eden me je stisnil v kot in zahteval, naj mu povem, kje je shranjen denar. Ker tega nisem vedela povedati, me je izpustil in začel z ostalimi, ki jih je bilo kakih šest, iskati po sobi. Medtem sem se jaz izmuznila iz sobe, skočila v vežo, odklenila zadnja vrata in skočila na prosto. Za menoj je pritekel eden izmed razbojnikov ln me zagrabil za spalno srajco. Vendar sem se' mu iztrgala in zbežala pred njim proti hiši Debeljakovih staršev, ki je oddaljena kakih 150 metrov. Razbojnik je začel streljati za mano, a me ni zadel. Pač pa so bili vidni streli v leseni steni skednja Debeljakovih staršev.« Svak pripoveduje Takole pa je izpovedal Debeljakov brat Mirko: »Ko je moj brat in mož umorjene Julijane pred mescem odšel na orožne vaje, nas je prosil, naj vedno eden spi v njeni hiši, da ne bo preveč .sama. Dostikrat smo spali v njeni hiši. Pri sebi smo imeli tudi bratovo puško, a se ni nikdar nič zgodilo. Usodnega večera smo bili na domu precej dolgo pokonci in smo zato ostali doma. Okoli polnoči pa začujetno pokanje iz puške in močan odmev repe-tirne pištole. Z bratom skočiva pokonci, vzameva puško in začneva klicati na pomoč. Hitiva pogledat, kaj se je zgodilo. Ko sva prišla v bližino bratove hiše, so skočili proti nama maskirani razbojniki in začeli streljati. Srečno sva ušla in se skrila, nato pa začela tudi midva streljati na roparje, ki jih pa zaradi teme nisva dobro razločila. Medtem je prlbežala k nam Mimica Emeršičeva, do smrti prestrašena, da ni mogla niti govoriti. Kmalu sva videla, da so razbojniki — bilo jih je kakih deset — odhajali. Skrivaj sva šla za njimi in slišala nekatere besede. Dobro sem slišal, kako je eden ianed razbojnikov dejal: — Ti si kriv! — ln mu je drugi otfvrafl: — Ti si isto kriv ... Govorili so neko hrvaško cigansko narečje ln ostudno psovaH. Pritekli so sosedje, vsi oboroženi, in skupaj smo odšli v hišo. Svakinja Julijana je ležala na postelji ln še nekajkrat vzdihnila, nato je umrla. Na prsih je imela hčerko, leva stran prsi je bila prestreljena. Poleg nje je klečal sinček in jo milo klical. Ves prestrašen je pripovedoval, da je razbojnik vzel denar najprej na umivalni mizi, potem pod nočno omarico, kjer je bila skrita večja množina kovancev, nato pa še ostali denar iz omare, kjer so bili spravljeni večji bankovci. Pokazal je denar ostalim razbojnikom, ki so nato s plenom odšli. Deček je tako prestrašen, da težko kaj več pove.« Roparjem na sledu Roparji so odnesli okoli 40.000 din gotovine in večje množine tobaka in jestvin. Tudi sosedje so bili zelo prestrašeni in nepopisno ogorčeni, da bi bili razbojnike gotovo linčali, če bi jih dobili. Nekdo je pred napadom srečal skupino oboroženih mož, ki so ga nagnali s psovkami. Na kraj dogodka so prišli domači orožniki ter policija iz Maribora in Varaždina. S skupnimi močmi Iščejo sledove za razbojniško tolpo in so ji, kakor vse kaže, tudi že na sledu. Ker je zločin dovolj zagoneten, morajo ravnati z vso previdnostjo. Rečeno je bilo, da so roparji najprej vdrli v zidanico posestnika Franca Pihlerja ln tam popili velike količine šmarnice. Vendar sumijo, da je ta vlom le fingiran, ker Pihler zatrjuje, da ni Imel v zidanici nič pijače. Pretresljiv je pogled na demolirano hišo. Rolete so vse prebite, s ne pri ključavnicah, marveč kar na sredini, v vratih, skozi katera so prišli razbojniki v hišo, je odvita kljuka, les na vratih je nalomljen, ključavnica pa je nepoškodovana. Več strelov je bilo oddanih v gostilniške prostore. Najbolj žalostno sliko nudi spalnica. Tu so krogle prebile les na posteljah, omaro, vrata, tako da je videti, kakor bi bili streljali od dveh strani, in so morda celo ranili drug drugega. Nad vse zagonetno je tudi dejstvo, da so že ustreljeno Julijano udarili s kamnom po tilniku, kakor da bi bil njihov namen v glavnem njena smrt. Domači mislijo, da Je pokojnica katerega spoznala tn jo je zato ubil, dasi j« Je menda že prva krogla zadela v srce. Razbojniki so po izjavi domačih bili oboroženi s krampi ln motikami, puškami in samokresi in niti eden nI svojega orožja pozabil na kraju zločina. Vsekakor so se zbrale prave beštije. Preiskava je ugotovila, da je bilo streljano le iz dveh pušk in dveh samokresov. Pri hiši so Imeli tudi tri pse, od katerih sta dva pobegnila, le eden je žalostno lajal ln cvllil. V nedeljo so prepeljali po-kojnico k obdukciji v Sv. Barbaro v Halozah, kjer so ugotovili, da jo je zadel le en strel, ostre rane pa so povzročile šibre. Na prošnjo domačih so pokojnico prepeljali nazaj na dom, kjer leži še danes vea dan na mrtvaškem odru. Ob njej jočejo: mož, ki je ponoči prihitel na dopust ta je ves obupan, dalje 121etna hčerka Martin-ka, ld se je mudila na počitnicah pri teti v Zagrebu, pokojničina mati ga. Po3host-nikova lz Gradišča, pet Julijaninih sester in mnogo haloških žen, ki jim je bila pokojnica velika dobrotnica. MICHEL ZfiVACO: 182 t&OMAN. »Če mislite, da je treba preložiti dan najine poroke in da naj še nocoj storiva prisego, ki naju zveže za vse življenje, sem nared... Peljite me torej k plemeniti gospe, ki ste govorili o nji, in pojdite po mojega očeta, da skupaj stopimo pred oltar.« Vsa je sijala od ljubezni, vere in zaupanja. On pa jo je gledal z zariplimi očmi. Komaj je dihal. Zgolj nasilje in zaničevanje mu je bilo na misli. Poroka! Nič drugega je ni skrbelo! Oderuhova hči je torej res merila na njegovo slavno ime in na njegov grofovski grb? In on jo je ljubil! Z vsemi močmi svojega bitja jo je hotel v last. Nič na svetu ni moglo ubraniti, da ne bi postala njegova. »Po očeta!« je zahropel. »Kaj je treba očeta, ako me ljubite, Beranžerka?« Zdrznila se je. V dušo ji je vdrla ista nenadna groza kakor prej, ko je bila opazila kri na ženinovih rokah. Spet ga je zagledala takšnega, kakršen je bil, podobnega zveri, ki se pripravlja, da plane nanjo. Le šibko dekletce je bila, in njena misel je bila zgolj plaha krotkost. Toda krotkost se je ta mah izpremenila v pogum. Spet je stopil proti nji. Z zamahom roke ga je ustavila. »Kaj hočete, Amauri?« je vprašala. »Zakaj ne greste po očeta?« »Ne pojdem po Turquanda!« je zarohnel. Toliko zaničevanja in sovraštva je bilo v načinu, kako je izrekel očetovo češčeno ime, da ga je občutila kot psovko. Vzravnala se je. Vso hladnokrvnost je zbrala, ves svoj dekliški pogum. »Kaj torej hočete?« je ponovila. »Tebe,« je dejal. »Tebe hočem!« Surovo je krenil proti nji in strast mu je skrivila ustnice v hudoben režaj. Z bistroto duha, kakršna obide človeka v trenutkih, ko mu gre za življenje ali smrt, je vrgla oči okrog sebe ter jih ustavila na zbirki bodal. Skokoma je planila tja in zgrabila eno izmed njih. Loraydan je obstal kakor vkopan. »Amauri,« je rekla, »torej hočete, da umrem?« Loraydan jo je zbegano, prepadeno gledal. Njen mehki glas ga je bil pretresel do mozga. Bodalo je držala v roki, in vendar je bila videti tako mirna! Kje bi se ta šibki otrok drznil zasaditi ostro jeklo v svoje lastno srce? Nesmiselno je bilo videti, kako je njena ročica z ljubko nerodnostjo stiskala ročnik bodala. Zjokal bi se bil človek... saj je sama jokala, oh, kako je jokala, ne da bi potočila le eno solzo! Jokala je za svojimi izgubljenimi, poteptanimi sanjami, kajti v tem strašnem trenutku ji je bilo že jasno, da ne bo mogla Loraydana nikoli več ljubiti. Kaj naj poslej dela v življenju, ko je vse njeno življenje viselo na tej ljubezni? Morda se je y krču obupa še enkrat poizkusila okleniti zaupanja in znova prižgati ugasli plamen svoje vere v srečo, v življenje in ljubezen... kajti s še slabotnejšim in še mehkejšim glasom kakor prej je zamrmrala: »Amauri...« On pa se je smehljal. In prav to je bilo strašno. Kako se je mogel smehljati v tem neznosnem trenutku? Niti nesramnost niti zločinska kljubovalnost nista bili vzrok, da mu je šlo na smeh, ampak povsem nekaj drugega. Zdaj, ko je videl Beranžerko pripravljeno, da se ubije, mu je prihajal na misel prizor iz razbrzdane popivke, ki se je je bil nekoč udeležil z njegovim veličanstvom. Podoba kralja Franca mu je vstajala pred očmi, zleknjenega v naslanjaču in s kozarcem v roki zbijajočega svoje šale. Slišal ga je, kako govori: »Kolikokrat se mi je takšna zala svojeglavka do zadnje minute upirala in celo grabila za bodalo in grozila, da se ubije! Oh, prijatelji, dragi prijatelji, če se vam kdaj zgodi kaj takega, pomnite, da gre za žensko zvijačo. Samo korak še, pa se ubijem! Oh, oh! Bog in bogme! Ali pa: samo korak še, pa skočim skozi okno! In vendar se ne za bode. Niti skozi okno ne skoči. Kar po nji, prijatelji! Vaš poljub beo kaj hitro zajezil njene grožnje, ki se jim bo drugi dan z vami vred smejala ...« Loraydan je krenil proti Beranžerki ... Ko je bil že skoraj pri nji, je po bliskovo zamahnila proti sebi... na prsih se ji je pokazala velika rdeča lisa ... omahnila je in padla na tla... Loraydan je zatulil... V naslednjem trenutku je klečal poleg Beran-žerke, jecljal kletve in zmešane besede vse vprek, stokal, se grabil za oči in se grizel v pesti, dokler mu ni mahoma toliko odleglo, da se je mogel skloniti k nji, pritisniti uho na njene krvave prsi in z vsem bitjem prisluhniti, ali ji še utripi i e srce ... Srce ni več utripalo ... Beranžerka je bila mrtva. XXXII. TURQUAND REŠI LORAYDANA Loraydan je vstal. Ko bi se bil ta hip pogledal v zrcalo, bi bil videl, da je ves tisti del njegovega obraza, ki ga je bil naslonil na Beranžerkine prsi, krvav. Roke in lice, vse je bilo okrvavljeno. Ne da bi slutil, je nalikoval pošastni šemi. Prav tako se ni zavedal, da mu stoje lasje pokonci in da škle-peče z zobmi. Gledal je truplo, in v dnu njegovega bitja je še vedno nekaj upalo, da bo mrtva vstala, si izdrla bodalo, ki je bilo obtičalo v rani, in se zasmejala, rekoč: »Bilo je samo ženska zvijača.« Nato se je ozrl po kakem kosu blaga, kakršnega si bodi, da bi truplo pokril. Zagledal je svoj plašč, ki ga je bil vrgel čez stol. Komaj je segel po njem, se je že premislil. Nato si je rekel, da mora Beranžerko vzdigniti in kam prenesti. Vsaj v naslanjač bi jo posadil, da ne bi ležala tu kakor uboga zapuščena stvar. Sklonil se je, se spet vzravnal in opustil tudi ta namen. Beranžerka je torej ostala na tleh, ob zidu, baš pod zbirko orožja. Pred vrhovnim sovjetom v Moskvi je imel Molotov na 7. zasedanju dne L avgusta pomemben ekspore o zunanji politiki Sovjetske unije. Pričujoča slika prikazuje Molotova na govorniškem odru. Na stranski tribuni čisto na desni sedi Stalin, na desni pa vidimo dva maršala rdeče vojske, Budjenlja in Timošenka Molotov govori o zunanji politiki Sovjetske unije Sir Alan Brooke, V osmih urah tri zračne bitke — Prvi večji spopad med IMesnčijo in Anglijo Usti sobotne Izdaje so bolj ali*manj obširno poročali o zračni bitki, ki se je odigrala v četrtek 8. t. m. v bližini angleške obale. Iz poročil, ki so naknadno na razpolago, posnemamo še nekatere zanimivosti, kajti zdi se, da je to bila največja bitka, ki se je doslej odigrala v zračnih višavah nad morjem. Nemška letala so napadla Angleže v treh velikih valovih. Napad je veljal iz-prva dvema konvojema. Nemci so poslali proti njim v boj motorne in brze čolne, s kakršnimi operirajo na področju Severnega morja in Rokavskega preliva. Borbo je razpletel napad nemških motork na angleško ladijsko spremstvo. Angleži so pri tem Če ne veš, zdaj izveš: da je vodja britskih fašistov sir Oswals Mosley prosil vlado, naj ga izpusti na svobodo; da je nemška uprava v zasedeni Poljski naložila Poljakom poseben davek da so bila prošle dni likvidirana vsa estonska poslaništva in konzulati v inozemstvu; da je na poti iz njujorške luke proti Evropi nastala eksplozija na norveški ladji »Lista«, ki je vozila strelivo v Anglijo; da je nemška vlada naročila veliko število lesenih hišic na švedskem; da je dosegla ameriška produkcija letal sedaj 11.000 avijonov na leto, odslej pa bo znašala kapaciteta letalskih tvornic 18.000 letal letno; da so ameriške tvornice tankov začele izdelovati nov tip tankov, napravljen po izkustvih nedavne vojne na belgijskem in francoskem bojišču; da je letošnja žitna žetev na Grškem za 12 odstotkov slabša od lanske letine. Promet zahteva več žrtev nego bombni napadi Angleško ministrstvo za notranje zadeve je izdalo poročilo, ki pravi, da je bilo v minulem mesecu na Angleškem več žrtev zaradi prometa kakor zaradi bombnih napadov. Nemške bombe so usmrtile 258 oseb, med njimi . "V istem času pa je bilo zaradi prometa dvakrat toliko žrtev, ki so deloma podlegle poškodbam, deloma pa so jih morali oddati v zdravniško oskrbo. Dvajset tisoč italijanskih proSesionistov za Nemčijo Te dni se je odpeljalo v Nemčijo 20.000 italijanskih kovinarjev, mehanikov in delavcev kemične industrije iz Milana, Bre-scije, Vidma, Genove, Vicenze, Salerna, Bergama, Pescare, Padove in Modene. Italijanski profesionisti so odpotovali s tridesetimi posebnimi vlaki in bodo prijeli za delo v nemški industriji. Sin Zite v angleški vojski Kakor poročajo iz New Yorka, se je javil v službo pri angleški vojski sin bivše avstrijske casarice Zite, nadvojvoda Robert. Ni pa znano, če so ga Angleži sprejeli za vojaka Višek vročine v Španiji Na Španskem so zabeležili prošle dni višek letošnje vročine. V Cordobi je kazal toplomer v senci 42 stopinj. V nekaterih drugih mestih, n. pr. v Sevilji, Granadi in Jeanu so imeli isti dan 40 stopinj nad ničlo. najprej izgubili tri obalne ladje. Takoj nato je prišel letalski napad s približno šestdesetimi aeroplani Bilo je ob devetih zjutraj. Dve uri pozneje, ob enajstih, je sledil drugi spopad, ki je trajal celo uro. Zdaj so Nemci napadli angleške ladje s 150 strmoglave! in lovskimi aparati. Tretji naval se je izvršil okoli tretje ure popoldne. Tudi tega napada se je udeležilo približno tolikšno število letal kakor drugega. Bitka je zopet trajala celih šestdeset minut. Po sodbi dopisnikov ameriških listov je bila četrtkova bitka največja letalska bitka v sedanji vojni. Nemci so se ob tej priložnosti poslužili kombiniranega orožja, letal in brzih čolnov. Eskadre letal tipa Mes-serschmitt so spremljale nemške motorke in so napadle angleške ladje, ki so plule v oboroženem spremstvu. Angleške ladje so se zaščitile celo z mrežo zapornih balonov, pa jim ni mnogo pomagalo. Sovražna letala so več balonov sestrelila. Ameriški korespondenti sodijo, da je v treh valovitih napadih sodelovalo okoli 360 nemških aeroplanov, deloma bombnikov, deloma lovcev. Po nemških poročilih je bilo 15 angleških ladij potopljenih, nadaljnjih 7 pa hudo poškodovanih. Tudi letalske izgube so bile zelo znatne. Naknadno poročajo, da so nemški aparati pri četrtkovem napadu uporabili popolnoma novo taktiko. Leteli so v treh »nadstropjih« nad angleškimi lovci, da so zaščitili strmoglavce, ki so napadali pod njimi. Na ta način je nastala nekakšna »stena v zraku«, ki je obvarovala strmoglavce uničenja. Nadalje so nemški piloti topot prvič metali iz svojih letal mreže, očividno z namenom, da bi poškodovali propelerje preganjalcev. Propelerji angleških aeroplanov so dobili več prask, v Londonu pa zatrjujejo, da ni nova taktika povzročila Angležem prav nobene izgube. Med svetovno vojno je neki nemški zrakoplov nad Anglijo zašel v ogenj obrambnega topništva in v največjo nevarnost. Skušal je ubežati, na zadnje ga je zadel šrapnel v sredino trupa in ga tako težko poškodoval, da je bilo videti, da se bo prelomil na dvoje. Poveljnik zračnega broda, korvetni kapitan Schiiler, je tedaj dejal svojemu prvemu častniku, baronu Butlarju: »Prelomili se bomo! Hočete prevzeti poveljstvo nad sprednjim ali nad zadnjim delom? Meni je vse eno!« VSAK DAN ENA žal mi je, po pomoti sem ustrelil vašo mačko. Hočem vam jo pa nadomestiti!« »Dobro! Pa znate miši loviti?« (Karikatur en) Jupiter in Saturn se bosta srečala Pomorska zveza Hamburg—Leningrad Rusija in Nemčija sta se sporazumeli zaradi ureditve rednega pomorskega prometa med Hamburgom in Leningradom. Zvezo bodo vzdrževale ruske ladje, ki bodo plule po Baltiškem morju. Dogodek, ki se ponovi komaj vsakih dvajset let V prihodnjih dneh bomo priče redkega astronomskega dogodka. Dne 15. avgusta, na dan Velikega šmarna, bosta Jupiter in Saturn v konjunkciji. Svetlejši, t. j. Jupiter, bo viden na severni strani Saturna. Najmanjša razdalja med obema planetoma je bila sicer že dosežena med 9. in 10. avgustom, toda to razmerje ostane nespremenjeno skoro teden dni. Oba planeta bosta vzšla na vzhodnem obzorju kratko pred polnočjo. Najboljši čas za opazovanje bo med 1. in 3. uro zjutraj. Globoko na vzhodnem nebu bo vidna tudi Venera v podobi jutranjice. Do srečanja med Saturnom ln Jupitrom pride samo vsakih dvajset let, zato marsikdo tega dogodka ne bo več doživel. Posebnost sedanje konjunkcije je ta, da se bo srečanje med planetoma ponovilo v zelo kratkem času, namreč med 11. in 12. oktobrom letošnjega leta. Dne 20. februarja 1941 se bosta planeta zopet srečala Letošnja srečanja so precej podobna pojavu »zvezde modrih iz Jutranje dežele« v letu 7. pred našim štetjem, t. j. pred Kristusovim rojstvom. jtr. Pekel nad Rokavskim prelivom K Stila in Aden Zaanji teden so nekateri listi objavili, da se nahaja Španija na pragu vojne proti Angliji. Cilj fapanije v tej vojni naj lii bil Gibraltar in španski generalni štab se je baje že pripravil za to nalogo. Podoba je, da ta podvig ne bo lahek. Španski strategi so prepričani, da bi zahteval napad na Gibraltar velikih žrtev, kajti Angleži so obrambo v Gibraltarju v zadnjem času silno ojačili. Baje so pripeljali tja več tisoč topov, ki so nameščeni v izvrstnih strateških postojankah. Navzlic temu menijo Španci, da se jim bo posrečilo obvladati težkoče, ker jim ščitijo hrbet močna oporišča v Ceuti, Melili in Cadixu. Windsorskl na Bermudlh Te dni je prispel na Bermudske otoke novi guverner tega področja, vojvoda Wind sorski. Ob prihodu novega guvernerja je vojvodo sprejela množica novinarjev in domačega prebivalstva, ki je domove okrasilo z zastavami in zelenjem. Šolska reforma v Estoniji Na kongresu učiteljev v Tallinu je bilo sklenjeno, da se bo poučevala poleg materinščine kot najvažnejši jezik na estonskih šolah ruščina, na drugem mestu pa nemščina. Pouk angleškega jezika in francoščine bo znatno omejen. M a lame Tabouis v Ameriki Z ladjo »Britannic«, ki je last Cunard Line, se je pripeljala v Ameriko znana francoska novinarka madame Tabouis, znana po svojik senzacionalnih Izmišljotinah. Tabouisova je odpotovala lz Francije preko Španije in Portugalske. Virginio Gayda piše v »Giornale d' Ita-lia«, da se italijanska vojska ne bo ustavila na poti iz Zeile, ker tvori Zeila samo najvažnejše oporišče za novo akcijo proti Adenu. Aden je tisti ključ, ki ga Italija želi dobiti v svoje roke in prav zaradi tega ključa je najprej segla po pristanišču Zeili. že 1. 1919. je bila Zeila predmet itali-jansko-angleških razgovorov v Parizu. Italija bi bila rada dobila pristanišče, toda Angleži ga niso hoteli izročiti. Pozneje je prišlo vprašanje Zeile na površje 1. 1935. ko je bil Eden zunanji minister. Ko se je mudil v Rimu, je predlagal, naj bi abesinski neguš odstopil provinco Ogaden Italija pa bi zato odstopila Zeilo Abesiniji. Do izvedbe tega predloga pa pozneje ni prišlo. V italijanskih vojnih poročilih srečamo zdaj skoro vsak dan omembo Britske Somalije, kjer so Italijani že osvojili Zeilo, mesto z izrazito tropskim podnebjem. Brit-ska Somalija meji na Francosko Somalijo in leži v Adenskem zalivu pri vhodu v Rdeče morje. Ker meji tako na Italijansko Somalijo kakor na Abesinijo, je italijanska vojska tukaj v znatnem prednostnem položaju. Kolonija Britska Somalija meri po raz- vrhovni poveljnik angleške vojske, ima v sedanjem času težko nalogo izvesti učinkovito obrambo Anglije pred nemškim napadom sežnosti 176.000 četvornih km, a ima samo 350.000 prebivalcev, večinoma Hamitov iz plemena Gala. Ti ljudje so fanatični muslimani, zelo bojeviti in nič kaj posebno naklonjeni tujcem. Bavijo se z živinorejo, a so tudi izborni lovci ter tudi i ako spretni trgovci. Dežela je precej bogata na. rudah, ki se pa ne izkoriščajo v zadostni meri. Raz-boriti domačini se rajši posvečajo trgovini. Zato sta v teh krajih najbolj razviti mesti Zeila in Berbera. Obe ležita ob morju. Zeila šteje komaj 7000 prebivalcev. Nekoč je bil to važen trgovski emporij, ki je šla skozenj vsa izvozna trgovina Abeslnije. Odkar pa so Francozi v svoji Somaliji zgradili železnico, ki gre od Džibutija do Adis Abebe. je Zeila začela izgubljati na pomenu. Na njeno mesto je stopilo pristanišče Džibuti. j Metropola Britske Somalije je Berbera, j ki ima nekaj manj prebivalcev kakor Zeila, zato pa je najvažnejša izvozna luka v deželi. Posebno slovijo sejmi v Berberi. Kadar napoči njih čas, se utabori v okolici Berbere do 30.000 ljudi, ki prihajajo iz vseh krajev Britske Somalije. V Berberi se namreč križajo vse karavanske ceste dežele in tja prinašajo ljudje na prodaj kože, smolo, nojeva peresa, slonovino, gumi, tim-jan in drugo. Britsko Somalijo so osvojili Egipčani 1. 1875, toda Angleži so jih pregnali ter prevzeli njih posest. Vendar so proglasili Britsko Somalijo za svojo kolonijo šele 1.1898. Domačini niso bil posebno naklonjeni novim gospodarjem, zato so večkrat izbruhnile vstaje. Hadži Muhamed ben Abdulah je vodil svoje rojake proti osvajalcem dva- j krat, 1.1899. in 1903. Angleži so Imeli v ' začetku velike Izgube, na kraju pa so vsta- i še porazili in ostali gospodarji v deželi. Boji za Britsko Somalijo Italijanski tanki na poti v Britsko Somalijo Britska Somalija Najprej so jo osvojili Egipčani, natp pa so se je polastili Angleži Pod vodstvom Aotskega vojvode se nadaljuje italijansko prodiranje v Britsko Somalijo, kjer so Italijani že zavzeli Zeilo in se zdaj približujejo Berbero, katero smatrajo za vpadna vrata v Adenski zaliv. Aden ima v Rdečem morju približno isti pomen kakor Gibraltar za izhod na Atlantik. ELE2KE Ministri ca Bledu Na Bled je prispel trgovinski minister dr. Andres. ki bo tam ostal več dni. Kon-feriral je s finančnim ministrom dr. Sute-jem. ki se že več dni nahaja na Bledu. V naši poletni prestolnici se mudi tudi pravosodni minister dr. Laza Markovič. ki se je sestal z ministrom za telesno vzgojo naroda Pantičem Kakor ie znano, se že nahaja vse počitnice na Bledu minister pri predsedstvu vlade dr. Konstantinovič Na Bledu bo ostal nekai dni tudi gradbeni minister dr. Krek. ^Samoaaprava" o naših odnošafih z I talijo Zadnja »Samouprava«, službeno glasilo JRZ, objavlja uvodni članek, posvečen našim odnošajem z Italijo in položaju na Balkanu. List pravi med drugim: >Italije in -Jugoslavije tudi v sedanji situaciji ničesar ne razdvaja, ker je njuno razmerje jasno in postavljeno na solidne temelje že večkrat preizkušenega prijateljstva. Na tej in oni strani Jadrana je to nesporna resnica, a tudi ostala Evropa s tem dejstvom računa in nihče ga ne more zanikati, razen če to dela iz posebnih namenov, kakor se je to zgodilo te dni, ko so se v nekem delu evropskega tiska pojavile vesti, iz katerih naj bi izhajalo, da Italija ni iskren prijatelj Jugoslavije. Italijanska javnost je ostro reagirala na te pojave ter je odločno odklonila vse te intrige. Storila je to s polno upravičenostjo. Drug na drugega smo navezani politično in gospodarsko. Skupno delamo na okrepitvi popolnega zaupanja in odstranitvi vseh težav v dunavski kotlini in na Balkanskem polotoku. Dogovorno odklanjamo možnosti spopadov v tem prostoru, ker sta red in mir v teh krajih v obojestranskem interesu. To harmonično sodelovanje krepi zelo važno dejstvo, da tudi Nemčija želi mir in red na Balkanu in v Po-dunavju. Mi smo strogo nevtralna država, ki vodi tako politiko že več let. Želimo, da za bodočnost ohranimo neokrnjeno prijateljstvo z vsemi svojimi sosedi. Kot balkanska in podunavska država smo po svojih močeh vse storili, da se ohrani mir. Ta naša politika miru ne koristi samo nam, marveč vsemu Balkanu in Podunavju. Verujemo bolj v dela kakor v besede, bolj v dejstva kakor v alarmantne vesti. Zato bomo realistično poglobili in utrjevali gospodarske in politične odnošaje z Nemčijo in Italijo ter ne bomo nasedali nikakim intrigam, pa naj prihajajo od katerekoli strani.« Tssjli uradniki saa Hrvatskem &®be draginjske deMade Kakor poročajo zagrebški listi, ie oddelek za finance pri banski oblasti že izdelal predlog uredbe, s katero se bodo povišale plače nameščencev banovine Hrvatske približno enako kakor so se državnim nameščencem v ostali državi. Z merodainega mesta se ie izvedelo, da se bodo plače vsekakor povišale že s 1. septembrom. Ce nova uredba še ne bo uveljavljena pred 1. septembrom bo potem veljala za nazai. Finančni efekt povišanja plač uslužbencem banovine Hrvatske bo znašal okrog 50 miljionov dinarjev na leto. Izdatek hoče banska oblast kriti z novimi dohodki, katerih značaj pa še ni znan. Ruske pridobitve ©d začetka v©jsae Kti^ija se je povečala od začetka vojne v treh etapah. Najprej je zasedla v septembru lanskega leta vzhodno Poljsko, naseljeno pretežno z Belorusi in Ukrajinci. Druge povečanje je nastallo na temelju mirovne pogodbe s Finsko v marcu, tretje pa po okupaciji Besarabije in severne Bukovi-ne ter po inkorporaciji treh baltiških držav v juniju in juliju. S temi osvojitvami se je Rusija povečala za 457.000 kv. km in za približno 21 milijonov prebivalcev. Povečanje obsega ozemlje, ki je veliko malo manj ko dve Jugoslaviji. Vsa Sovjetska zveza meri sedaj 21 milijonov kv. km, prebivalstvo pa šteje približno 192 milijonov. O preporodu francoske rodbme »Pariš-Soir« objavlja izjavo ministra za mladino in rodbino Ybarnegaraya, ki razlaga svoje načrte o preporodu rodbinskega življenja v Franciji. Dejal je: »Skušali bomo spremeniti svoj poraz v uvod za eno največjih zmag, kar jih je narod dosegel nad samim seboj. Žene bodo nosilke te mogočne zmage, če bodo ponovno našle svojo naravno nalogo, ki je v tem, da pripadajo svojemu domu, imajo otroke, jih vzgajajo in žive samo za to, da bi otroci postali močni in koristni ljudje. Mati v domu bo osnovna celica bodoče Francije in vsaka žena naj ve, da čim več bo imela otrok, tem bolj jo bomo podpirali in ščitili. Toda potrebno bo skrbeti za dom. »To ne v%ge« Milan, 10. avgusta. AA. (Štefani.) »Popolo d'Italia« objavlja članek pod naslovom »To ne vžge«. V članku poleg ostalega pravd, da je francoska vlada podvzela akcijo čiščenja v cilju odbiranja oseb, ki bodo v državni upravi m da je ta akcija zamišljena povsod, kjer se še ni izvršila. V zvezi s tem pravi list, da se temu ne da nič očitati in da se z italijanske strani smatra, da je vse to v redu. Vendar pa ostane dejstvo, da se francoska vlada trudi, da bi vprašanje odgovornosti kot tako odvrnila od sebe, z drugimi besedami da hoče sebe predstaviti kot nedolžno žrtev tujih vplivov, ki so po svojih usodnih posledicah naredili iz Francije to, kar je danes. List pravi dalje, da je novi režim v Franciji svoboden in da lahko podvzame ukrepe, ki j'h bo smatral za potrebne. Vendar pa »pranje umazanega perila« ne more zbrisati resnice, kakor se je pokazala v Versailesu. Francija, ki je bila do Italije več kakor nehvaležna, ni hotela niti slišati o njenih aspiracijah. Francija je delala na tem, da je Italiji pripravljala sovražnike. Na osnovi vsega tega Francija od Italije ne bi smela pričakovati kakršne koli olajševalne okoinosti. Francija ostane Francija, pravi list na koncu, ki mora urediti svoje račune z zmagovalci. Možje ne bodo več imeli individualnih piač po svoji lastni vrednosti, marveč rodbinske plače v razmerju s številom svojih otrok. V javnih in privatnih podjetjih bodo rodbinski očetje povsod imeli prednost pred samci. Tudi v pouku bo izvršena velika reforma. Dosedaj so se dekleta preveč učila matematike in latinščine, odslej bo glavna pozornost posvečena spoznavanju dobrega domačinstva in vzgoje otrok.« Praški židje in dnevni trg Praško policijsko ravnateljstvo je 5. t. m. izdalo odlok, ki natanko omejuje ln določa dnevni čas, v katerem je Zidom dovoljen nakup življenjskih potrebščin na trgu in v prodajalnah. Poset trga in trgovin je židom dovoljen samo od 11. do 13. ter od 15. do pol 17. ure. Vendar velja to samo za poset arijskih trgovin, dočim židje lahko nakupujejo pri Židih v vsakem dnevnem času. Napise s tem besedilom mora imeti vsaka trgovina ter se mora strogo držati novih določil. Obsojen slovaški duhovnik Škofijsko sodišče v Trnavi je odvzelo duhovniku Machačku pravico do vršenja dušebrižniške službe na Slovaškem ter ga črtalo iz seznama duhovnikov trnavske škofije. Machaček je po ustanovitvi samostojne Slovaške zapustil domovino ter se naselil v Franciji. Škofijska obsodba se sklicuje na okolnost. da je samovoljno zapustil svojo župnijo ter v Franciji delal proti interesom slovaške države. Pisali je v razne emigrantske liste, kjer je nastopal za bivšo CeškoalovaSco ter v predavanjih emigrantom in beguncem napadal sedanjo slovaško vlado. Avtomobilska cesta preko Slovaške Slovaški minister notranjih zadev Sanjo Mach je sklical konferenco slovaških gospodarstvenikov in prometnih strokovnjakov. da se posvetuje ž njimi glede gradnje avtomobilske ceste, ki bi tekla od Bratislave proti vzhodu, se dotikala vseh najvažnejših slovaških mest ter se naposled združila z avtomobilsko cesto, vodečo v Bukarešto. Za izvedbo gradnje so ustanovili posebno »Društvo za slovaške avtomobilske ceste« ter izvršili vse potrebne priprave. da bi se še v kratkem pričelo veliko delo. Nemška vlada ie podjetju obljubila pomoč v strojih in strokovnjakih, ker je zelo intere9irana na zgradnii te ceste. Načrt predvideva cesto v dolžini 450 km in bi vsak kilometer ceste stal okoli 5 milijonov dinarjev. Nova cesta bo imela priključek na avtomobilsko cesto, ki vodi iz Berlina priko Vratislave na Zilino Delo se bo začelo takoj in bo bale gotovo že prihodnjo spomlad Slovaška odlikovanja za borbo proti Židom Slovaški notranji minister in novelinik Hlinkove garde Sanjo Mach je izdal odlok, po katerem bodo dobile one slovaške občine,ki so brez Zidov ali ki so temeljito rešile židovsko vprašanje, oosebna odlikovanja kot priznanje za borbo za slovaško narodno stvar. Odlikovanja se bodo delila med velikimi slavnostmi in iih bo vlada porabila za vsenarodne manifestaciie slovaškega živi j a. _ spehi na pohorski dirki Zamuda s posledicami — Odlična organizacija — Najboljši čas dneva je imel dr. A. Hribar iz Zagreba Bogate nagrade Maribor, 12. avgusta V včerajšnji številki smo poročali o gorski nacionalni dirki, ki jo je priredila mo-tosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru na 15 km dolgi progi Reka—Sv. Areh na Pohorju. Kar se tiče organizacije in obiska smo že včeraj poročali. Dodali bi še to, da smo imeli novinarji to pot težko delo, ker ni bilo preskrbljeno, da bi se njihovo delo olajšalo. Vsak je moral sam gledati, kako bo prišel k dirkam in kako spet nazaj v Maribor. Pravcate težave pa so nastale z rezultati, ki so jih prav do zadnjega držali v »strogi tajnosti« in jih pred 22. ni bilo na razpolago. Na privatne rezultate se človek ni mogel zanesti, kar se je tudi na koncu izkazalo. In tako rezultatov o dirkah ni bilo mogoče objaviti v včerajšnji številki našega lista. Ce spregovorimo še o organizaciji, moramo predvsem povdari-ti, da je bila razen novinarske službe, dobra. Sicer so bili nekateri nedostatki, ki so jih pa povzročile neprevidene zapreke. Sem spada v prvi vrsti pozni začetek dirke same, ker se je start zavlekel za celi dve uri. Temu pa niso krivi agilni funkcionarji, ampak »višja sila«. Na startu je zares vse lepo funkcioniralo. Tu je bil »šef« znani športni delavec g. Radovan šepec, ki je skupno s svojima tovarišema športni javnosti dobro znanima gg. Vekoslavom Golubovičem in Jos. Rogličem skrbel, da je vse šlo kakor na vrvici. Imeli pa so v g. Slavku Reji izvrstnega pomagača, ki je s svojimi ljudmi poskrbel, da so dirkači pravočasno startali in sploh skrbel za vzoren red. »Slavka« sicer ni bilo mnogo videti, pač pa slišati, in to kljub silnemu ropotu motorjev... Tudi na cilju so bili na delu sami stari znanci iz ostalih športnih panog. »Poveljnik« na ciliu je bil strogi inž. Stanko Sotošek, ki je skrbel za to, da so bili povabljeni gosti sproti obveščeni o dogodkih na dirkalni progi, razen tega pa je imel še mnogo posla z dirkači samimi. Kot časomerilci so se udejstvovali gg. Podnečan, Fišer, Venutl ln Pivko, razen tega še g. Predalič iz Ljubljane. Vrhovno vodstvo pa je bilo v rokah agilnega načelnika motosekcije podporočnika g. Aleksandra Glebova. ki se je vidno potrudil, da bi dirka vsestransko uspela. Kolikor mu je to uspelo, gre hvala vsem njegovim sodelavcem. Ker se je dirka zavlekla do mraka, so se dirkači ln gledalci vrnili v Maribor, ko je bila že popolna tema. Mnogo gledalcev je moralo peš v mesto, ker ni bilo na razpolago vozil. Po prihodu v Maribor se je športna komisija sestala v hotelu »Mariborski dvor«, kjer so izračunali dosežene rezultati. Kakor že omenjeno, se je to računanje zavleklo do okoli 22.30, ko se je pričela slavnostna večerja za povabljene zastopnike oblastev, tekmovalce in funkcionarje. Ob tej priliki je načelnik športne komisije Saveza motoklubov v Zagrebu g. Nikola Boškovič razglasil rezultate in razdelil zares lepa in dragocena darila. Rezultati Turni motorji do 200 ccm: (9 tekmovalcev) 1. Franjo Lukman (Motoklub Varaž-din) DKW 17:28, 2. Gabrijel Crepinko (Va-raždin) DKW 17:50, 3. Drago Jereb (Zagreb) Triumph 19:02. Športni motorji do 250 ccm: (10 tekmovalcev) 1. Jerko Babič (MK Zagreb) Puch 14:15, 2. Jože Zaje (Avtoklub Ljubljana) Puch, 15:07, 3. Ivan čerič (Motoklub Maribor Triumph, 15:09. Športni motorji do 500 ccm: (17 tekmovalcev) 1. dr. Aleks. Hribar (MK Zagreb) BMW 12:48 ena pet (najboljši čas dneva!), 2. Janko šiška (Ilirija, Ljubljana) NSU 12:57 dve pet. 3. Nikola Jurčič (IHMK Zagreb) BMW 12:58 ena pet., 4. Miran Toplak (Celje) Ziindapp 13:52 dve pet., 5. Vlado Tihosavljevič (Beograd) Ziindapp 14:37, 6. Branko Josipovič (Beograd) BMW, 14:53 štiri pet. Motorji s prikolico do 1200 ccm: (4 tekmovalci) 1. Fric Lužar (IHMK Zagreb) BMW, 14:34, 2. Rudi Lotz (Motoklub Maribor) NSU, 15:43, 3. Anton Pogačnik (I. Gor. Motoklub Kranj) NSU, 16:01 in tri pet., 4. žiga Lapter (Varaždin) BMW 16:30. Športni motorji do 350 cm: (10 tekmovalcev) 1. Jenko Babič (Zagreb), Puch, 13:58.4, 2. Dušan Breznik (Avtoklub Ljubljana) DKW, 14:01, 3. Ivan Dobnik (Motoklub Maribor), NSU, 15:04, 4. Ivan Čenč (Motoklub, Maribor), Triump, 15:06. Športni motorji do 1000 ccm: (10 tekmovalcev): 1. Nikola Jurčič (Zagreb) BMW, 12: 51.2, 2. dr. Aleksander Hribar (Zagreb) 12:59, 3. Miran Toplak (Celje) 13:48, 4. Branko Josifovič (Beograd 14:22, 5. Vlado Tihosavljevič Beograd) 14:49.4. Turni motorji do 1200 ccm: (5 tekmovalcev) 1. podpor. Aleksander Glebov (Avtoklub Maribor) BMW, 13:50, 2. Ivan Mi-klavčič (Ilirija Ljubljana), ZUndapp, 14:09.4, 3. Jože Zaje (Avtoklub Ljubljana), Puch, 15.14.2, 4. Vinko Bar (L Gor. Motoklub Kranj) DKW, 15:42. Avtomobili do 1200 ccm: (4 tekmovalci) 1. Gustav Stojnšek (Maribor) DKW, 16:08, 2. Hinko Cerič (Maribor) DKW, 17:27.1, 3. Ivam Lederer (Maribor) DKW, 18:03. V okviru svečane razglasitve rezultatov so bili razdeljeni obenem tudi pokali. Največ jih je dobil g. Aleksander Glebov, in sicer pokal za najboljši čas turnih motorjev, pokal za najboljšega vozača dirkačev Zveze Avtoklubov ter pokal za najboljšega Mariborčana. Pokal za najboljšega Ljubljančana je prejel Janko šiška, za najboljšega Zagrebčana dr. Hribar, pokal za najboljšega Beograjčana pa Kosta Josifovič, razen tega so tudi vsi ostali zmagovalci v posameznih kategorijah sprejeli lepe pokale. Prehodni pokal mestnega župana dr. Juvana pa si je priborila ekipa Mo-tokluba lz Zagreba. Na zaključni svečanosti, ki je bila na vrtu hotela »Mariborski dvor« so spregovorili predsednik mariborske sekcije Slak-a v Mariboru g. ravn. Krejči, ki je v svojem govoru povdaril prizadevanje obmejnih športnikov za dvig mo-torizacije ln njen pomen za narodno obrambo, nadalje g. Boškovič ter zastopniki vseh sodelujočih klubov. Pred dirko na Gorjance Motoklub »Ilirija« opozarja, da je strogo obvezni sestanek funkcionarjev na dan dirke dne 15. t. m. ob 9. dopoldne v restavraciji »Vindišar« v Novem mestu. Tamkaj bo poslovala od 8. dalje tudi tehnična komisija ter se prijavljeni dirkači opozarjajo, da morajo pripeljati svoja vozila na pregled ln bodo. tam prejeli tudi startni številke. Izletnike ponovno opozarjamo da se po-služijo Izredno ugodne priiike ki jo nudi »Putnik« z avtobusi ali železnico za izlete v Novo mesto odn. na Gorjance. Dirkalna proga na Gorjance je v najboljšem stanju ter je že zato gotovo, da bodo v vseh kategorijah doseženi najboljši nspehi. Oflcielnl trening na zaprti cesti bo v sredo dne 14. t. m. od 15. do 18. ure. Branovič, Smerdu in dragi Danes medmestni teniški dvoboj Beograd—Ljubljana »Danes popoldne ob 15. priredi SK Ilirija na svojih teniških prostorih pod C^kino-vim gradom zanimiv teniški dvoboj med reprezentancama Beograda ln Ljubljane. Beograjski igralci so se na povratku z blejskega turnirja radi odzvali vabilu Ilirije, da odigrajo to tekmo. Igrale se bodo štiri single partije gospodov, ena single partija dam, ena igra gospodje double in ena partija mixxed double. še pogled v Maribor Nekaj pripomb k pravkar zaključenemu slovenskemu plavalnemu prvenstvu Sobota in nedelja sta bili v razvoju slovenskega plavalnega športa važen mejnik. Tekmovanje za prvo slovensko plavalno prvenstvo v teh dveh dnevih je bilo sicer po udeležbi skromno in tudi rezultati niso enaki onim, ki jih dosegajo naši li-gaški tekmovalci, toda volja in želja po napredku, ki so jo pokazali vsi ti mladi plavalci, dajejo upati, da bo naš plavalni šport še napredoval. Uspehi iz Maribora zaostajajo za onimi na ligaških tekmah predvsem zaradi tega, ker smejo na prvenstvu SPZ startati samo oni plavalci, ki še niso startali v ligi. Maribor sam, ki ima tako idealne pogoje, da bi bil eno središč jugoslovenskega plavalnega športa, saj ima najlepše kopališče v državi, za to prireditev ni pokazal pravega zanimanja. Prireditev sta vzela v izvedbo Mariborski plavalni klub in Maraton. Kolikor se je prvi trudil, da bi prireditev uspela čim lepše, tako je Maraton kljub temu, da se je obvezal pomagati pri prireditvi, pokazal popolno ne-zanimanje. Razen tega ni prijavil nobenega tekmovalca, niti ni bilo v kopališču med onimi, ki so delali, nobenega njegovega funkcionarja. Organizacija, ki so jo vodili delegati Slovenske plavalne zveze z neumornim predsednikom dr. Skaberne-tom na čelu, je bila brezhibna. Plavalci so kljub lahki vodi plavali slabše kakor se je pričakovalo. Edino zmagovalci na 100 m prsno in 100 m hrbtno, oni iz mešane moške štafete in dame na 50 m prosto so približno zadovoljili. Tudi skakalci se niso pokazali baš v najlepši lučL Ta disciplina je s tem, da sta se umaknila iz športne arene dr. Kordelič in Ziherl, mnogo izgubila. Zmagovalec Keržan je skakal mnogo slabše, kakor smo ga bili vajeni gledati, in tudi Pribošek, ki je bil boljši lani od Keržana, se letos najbrže ni dovolj posvetil treningu, o čemer je nedavno sam pripovedoval... Waterpolo je pač igra s katero naši plavalci »nimajo sreče«. Od 14 igralcev sta morda dva pokazala nekaj znanja, vsi ostali pa so igrali slabo. Posebno se mora to zameriti Iliri-janom, kljub temu, da so dali kopico golov, ker imajo mnogo več prilike za trening in izboljšanje forme. V splošnem je potekla glavna borba med Ilirijo in MPK, ki je nudil Ilirijanom nepričakovano močan odpor. Ilirija je poslala na prvenstvo močno ekipo, v kateri so se to pot moški bolj izkazali kakor dekleta. MPK pa ima glavno moč v dekletih, ki bodo pod primernim trenerjem gotovo dosegla še lepe uspehe. Mura je prišla na prvenstvo z majhno ekipo, v kateri se je posebno odlikoval prsni plavač Cvetko. Zdi se, da so fantje ambiciozni in bodo prihodnje leto še z večjim uspehom zastopali barve svojega kluba. SK Bratstvo z Jesenic, ki je komaj nekaj tednov član plavalne zveze, je poslalo na prvenstvo samo skakača Priboška. Po oficielnem zaključku so se plavalci, funkcionarji in maloštevilna publika zadovoljni razšli. Skoda, da javnost ni pokazala za prireditev večjega zanifanja. — šek. Celjan najboljši mariborski plavalec. Ker še ni bilo nikjer ugotovljeno, naj se ve, da si je na tem tekmovanju pridobil naslov najboljšega mariborskega plavalca in obenem prvaka Slovenije na 50 metrski progi Celjan Ljubo Knop, ki nastopa za MPK, ker v Celju nimajo kopalnega bazena. Mlademu športniku k lepemu uspehu čestitamo! Za Beograd bodo nastopili Branovič, Bogdanovič (Laslo), Radovanovič, ln Mi- ' tičeva; četrti zastopnik bo še določen. Za Ljubljano nastopijo: Smerdu Boris, Sivic, dr.Smerdu Egon, Luckmann in ga. inž Ser- 1 nec-Mairova. Opozarjamo naše občinstvo na ta nastop, ki bo našemu športnemu občinstvu dal priliko spoznati teniško elito naše pre- 1 stolnice.« 1 V nekaj vrstah • (Pripisi k nedelji 11. t. m.) Športni dan v Stražišču pri Kranju Na igrišču SK Savice je bil v nedeljo v Stražišču nad Kranjem šesti športni dan. Za to redko športno prireditev je vladalo med tukajšnjim prebivalstvom precejšnjo zanimanje. Zjutraj ob pol 8. se je pričel table-tenl-ški turnir, ki so se ga razen domačinov udeležili tudi Jeseničani ter zasedli tudi vsa prva mesta. Med poedinci je zmagal Jeseničan Knific pred svojim klubskim tovarišem štrumblom, v doublu pa so prav tako dobil Jeseničani nad dobro razpoloženimi Kranjčani. Končni izid tekmovanja je bil naslednji: Poedinci:. 1. Knific (Bratstvo), 2. Strumbl (Br), 3. Leben (Kranj, 4. Gros (Savica). . Double: Knific-štrumbl (Br)—Leben-Tajnik (Kr) 2:0. Obenem je bilo na sporedu tudi nekaj lahkoatletskih disciplin, tako balkanska štafeta, kjer so zmagah Jeseničani. V teku na 1500 m je bil sigurni zmagovalec Klen, prav tako pa je v teku na 5000 m brez težav zmagal Kvas (Br) s precejšnjim naskokom pred Ilirjanom Benediči-čem. Kvas ln Klen sta ponovno dokazala da sta sedaj v najboljši formi. Vsi teki so se vršili na cesti, zato tudi rezultati niso taki kakor je bilo pričakovati. Podrobni rezultati: Balkanska štafeta: (800X400X 200X100) 1. Bratstvo 3:41.0, 2. Savica 3:45.1. — Tek na 1500 m: 1. Kien (Sokol) 4:28.5, 2. Jerman (Planica) 4:35.5, 3. Be-nedičič (Ilirija) 4:42.2. — Tek na 5000 m: 1. Kvas Jaka (Br) 16:53, 2. Benedičič (H) 17:30.2. Popoldne sta bili dve nogometni tekmi. V predtekmi je nastopilo drugo moštvo Savice proti SK Ljubelja iz Tržiča. Zmagali so domačini z precej visokim rezultatom 7:4 (4:3). Takoj za tem je sledila glavna tekma med Savico ln Svobodo lz Trbovelj. Nasprotnika sta si bila precej enaka, vendar so bili gostje prvi polčas v premoči ter jo dosegli vodstvo 2:1. V drugem polčasu pa so postali domačini gospodarji na polju. Zvišali so rezultat na 4:3 v svojo korist. Tekmi je prisostvovalo okoli 200 gledalcev. Po tekmi se je vršila v Sokolskem domu športna veselica, kjer je bila tudi razdelitev nagrad. Kvas in Kien sta prejela kot zmagovalca prehodne pokale, ki ju je od lani branil Ilirijan Benedičič. Nogomet na Kočevskem Preteklo nedeljo je moštvo SK Kočevja odigralo prvo nogometno tekmo z novoustanovljenim klubom SK Ribnico v Ribnici. Zs. to srečanje je vladalo v Ribnici veliko zanimanje in se je zbralo na igrišču okcll 400 gledalcev. Domačini so se za to tekmo dobro pripravili, ter ojačill svoje vrste z več odličnimi igralci, ki so zdaj tamkaj v vojaški službi. Zaigrali so z velikim elanom in požrtvovalnostjo ter silno voljo do zma- ; ge, vendar tehnično boljšim in bolj vjgca- i nim gostom kljub vsem naporom niso mogli do živega. Tekma se je končala a (2:1) za Kočevje. Enajstorica SK Kočevja se je tudi to pot, čeprav je morala nastopiti brez treh svojih najboljših igralcev pokazala v najboljši luči ter ponovno dokazala, da na Dolenjskem za enkrat te nima enakovrednega tekmeca. še ena plavalna prireditev Kazen ligaških tekem, Ki so zdaj vsak teden večkrat na sporedu in tekmovanja za slovensko plavalno prvenstvo, ki je bilo minule dni v Mariboru, so imeli veliko plavalno prireditev prvenstvenega značaja v soboto m nedeljo še v Novem sadu. To je bilo tekmovanje za seniorsko prvenstvo Srbske plavalne zveze, na katerem so nastopili plavalci 8 klubov iz območja te zveze, med njimi najštevilneje oba najmočnejša rivala, Vojvodina iz Petrovgrada in Bob-klub iz Beograda. Razveseljiva je bila na tem tekmovanju številčna udeležba, pa tudi po kakovosti se nekateri plavalci že pokazali nadpovprečno formo. Posebej je treba omeniti, da so imeli tamkaj tudi dovolj konkurentov za seniorske in junlorske skoke, kar bo za nadaljni razvoj te plavalne discipline zelo koristno. V skupni oceni po točkah je prišel na prvo mesto Bob klub iz Beograda, ki je s tem postal prvak SPS — zbral je vsega 177 točk — naslednja mesta pa so zasedli: Vojvodina iz Petrovgrada 127, Jadran iz Hercegnovega 101, Galeb iz Novega Sada 62, SSU iz Sombora 38 in Brdjanln iz Beograda 31 točk. V finalni tekmi v vaterpolu je Jadran z morja zmagal nad ekipo SSU iz Sombora z 2:0 ter postal tako tudi seniorski prvak SPS v waterpoolu. • O sobotnem ligaškem dvoboju med Jugom in Jadranom v Splitu kakor tudi o nenavadnem incidentu, do katerega je prišlo tamkaj v tekmi v waterpoolu zaradi tega, ker je eden gledalcev med pavzo potisnil sodnika v morje, smo podrobno poročali že v ponedeljski izdaji našega lista. Vrstni red klubov smo včeraj zaradi pomanjkanja prostora naznačili samo po doseženih povprečnih rezultatih, danes pa objavljamo sliko tabele v plavanju v celoti, ln sicer: Ilirija 4 2 2 250 62.50 Jug 6 5 1 368 61.33 Viktorija 2 2 0 110 55,— Jadran 3 12 141 47.— ZPK 5 1 4 221 44.20 Tabela v waterpoolu, v kateri vodi Jug in mu sledijo Viktorija, Jadran, Ilirija in ZPK, se od sobotne tekme ni izpremenila, ker je srečanje med Jugom in Jadranom ostalo nedokončano. • Na jubilejni prireditvi Makabija v Zagrebu je naš večkratni rekorder Jože Kotnik iz Concordije v teku na 3000 m brez prave konkurence dosegel krasen čas 8:54.6, ki je boljši od sedaj veljavnega jugoslovenskega rekorda. To je že njegov tretji državni rekord v letošnji sezoni. Slavija ima spet turnir! Na praznik 15. t. m. bodo igrali juniorji Jadrana, Marsa, Mladike in Slavije Na praznik 15. t m 6» na igrišču SK Mladike na Kodeljevem pester nogometni spored. SK Slavija priredi juniorski pokalni turnir pod pokroviteljstvom klubo-vega častnega predsednika g. Aleksandra Friedricha. Turnir bo dopoldne in popoldne. Nastopili bodo najboljši juniorji štirih moštev, in sicer Jadrana, Marsa, sedanjega liga-ša, Mladike in prireditelja Slavije. 2e imena teh klubov kažejo, da so to res najboljši juniorji Ljubljane, saj so v prvenstvu dosegli najvidnejša mesta. Vsi ti klubi igrajo požrtvovalno in fair ter imajo v svojih vrstah talentirane moči, ki bodo prej ali slej zastopale barve bele Ljubljane. Športniki, ne zamudite prilike in obiščite ta turnir! Saj je znano, da včasi juniorji zaigrajo še lepše kakor prva moštva. S svojim obiskom pa boste obenem podprli stremljenje mladih in agilnih članov, ki delajo za napredek našega nogometa. Zmagovalec turnirja prejme lep pokal, darilo predsednika g. Kojiča. Vstopnina bo neznatna od din 2.— do din 6.— za ves dan. SK Reka. Drevi ob 19. seja upravnega odbora In sestanek vsega članstva v gostilni Oblak (Bučar), Tržaška cesta. Zaradi važnosti dnevnega reda vsi polnoštevil-no! Tajnik. SK Slavija. Danes ob 18. dalje trening za vse igralce na igrišču za Kollnsko tovarno. Kogar ne bo na treningu, ne bo Igral na turnirju, kar velja tudi za juniorje n, ki igrajo ob 15. z juniorji Grafike. Načelnik. Nočni napad na žensko Novo mesto, 12. avguste V nedeljo zvečer je bil izvršen v bližini Novega mesta hud zločin. Okrog 40 let stara posestni ca Terezija Rajarjeva se je vračala z obiska pri sestri domov na Potov vrh. Davi ao pa ljudje našli streljaj od Malega Sflatnika na neki livadi nezavestno v mlaki krvi in s prerezanim trebuhom. V banovinski bolnišnici jo je operiraj dr. Pavšič. 2ena je izgubila mnogo krvi m njeno stanje je zelo nevarno, vendar ne brez nade. Izpovedala je, da jo je napadel neki neznanec, ko se mu je uprla, a je navalil nanjo z nožem ter jo zverinsko poškodoval. Orožniki so se danes odpravili za napadalcem in so ga zares iztaknili v okolici St Jerneja. Nasilnik je 40 let stari Josip Adamek, doma nekje na Hrvatskem. Zločin je priznal. S staro puško se je po nesreči ustrelil Novo mesto, 12. avgtvta V Brezovici pri Mirni je dobil lS4etari kleparski vajenec Stanko Grčar nekje staro puško. Z njo se je v nedeljo odpraril v gozd, da bi jo »poprava«. Ravnal pa jo s puško, ki je bila nabita s kosci žetem in z žeblji, tako nesrečno, da se ma ja sprožila in mu je prodrl ves naboj glavo. Ko so ljudje ranjenca našli, so ga spravili v naglici v kandijsfco bolnišnico, ker je kazal še nekaj znakov življenja. Zdravniki pa so ugotovili, da ma ni rešitm ^ NALS CENE M A L Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa. Din 17.— Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tlačnica bombažnega prediva išče ta takoj tkalskega mojstra V poštev pridejo saino osebe z dolgoletno prakso in c večletnimi spričevali. — Ponudbe na ogl. odd. Jut-a pod »Bombaž«. 22078-1 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spretno ln začetnico Salor. Ivanka Ljubljana. modistko sprejme Stegnar, 21983-1 Kuharico gospodinjo sprejme Dijaški dom Kočevje. 22375-1 Kupim radio boljše znamke. Ponudbe: Kimovec, Sv. Petra cesta U._22382-9 Postrežnico Iščem za takoj. Podmil-žčakova 57a. vUa Jon^ Dobro frizerko takoj sprejmem. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 22371-1 Modistko natančno v delu, sprejme za stalno salon Šinkovec. Cigaletova 3. 22121-1 Trgovskega sotrudnika mešane stroke za večjo trgovino iščem za takojšen nastop. Predpogoj mlajša moč do 28 let,, •vojaščine prost, dober ln agilen prodajalec, posebno za man.ufak.turo ln železnino. Ponudbe lati tvrdki Hans Zot- S? Slov. Konjice. 22402-1 Služkinjo ki zna tudi streči gostom, rabim takoj za Planinski dom na Mrzlici. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod s Pripravna«. 22395-1 'HlL Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naelova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Daljnogled Zeiss Trieder 8X30 poceni prodam. Meze, Tyrševa 69a-I levo. 22400-6 Absolvent mešč. šole, bi instruiral takoj ali septembra 2a nizek honorar. Cen j. ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Skromen 207«. 22075-4 Sf&npttanje Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 4-sobno stanovanje s kopalnico v prvem nadstropju ugodno oddam. Ponudbe pod »Nizka cena« na ogl. odd. Jutra. 22404-21 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Knjižico Kmečke posojilnice ljub ijanske kupim za 50 do 60 tisoč din proti takojšnjemu plačilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22381-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor! Ugodna prilika! Prvovrstna damska in moška kolesa razprodaja po znižanih cenah Podobnik Franc, trgovina, Rudnik 123, Ljubljana. 22405-11 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Drva bukova, gabrova in drugih vrst zdrava, suha. samo v večjih partijah, postavljena na nakladalno postjo v vagon ali v kolodvorsko skladišče, kupujemo po solidnih cenah na licu mesta. Ponudbe na »Dubravka«, trgovino z gradbenim materialom ln drvmi. Zagreb, Ilica br. 11. 21834-15 Stekl. zdravniška omara za insrtrumiente naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22183-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. DKW kabriolet dobro ohranjen ugodno naprodaj. Splošna trgovska družba št. Vid nad Ljubljano. 22386-10 Avto dobavni osebni takoj kupim. Zesnik Julij, Stražišče pri Kranju. 22132-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Išče se lokal na prometnem mestu s trafiko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Trafika«. 22152-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 176 johov zemlje naprodaj v Bosni, srez Derventa. Posestvo s sadovnjaki, njivami, travniki in potrebnimi gospodarskimi poslopji. Resni kupci naj se obrnejo na ogl. odd. Jutra pod »Br. 389«. 22389-20 Sadje Dinje ta Uubenice se bodo prodajale od danes naprej pri Zmajskem mostu nasproti Jugoslov. tiskarne. 22394-34 DOBI SE v vseh boljših trgovinah. Varujte se potvorb. GLAVNO SKLADIŠČE: E. LEVER Beograd — poštni predal 284 Ma^všutja Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje 4 sob s pritiklinami iščem za 1. september ali oktober, po možnosti v centru ali na Mirju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka L«. 22365-21a Stanovanje 4 sob s pritiklinami za 1. september ali oktober, po možnosti v centru ali na Mirju, iščem. Ponudbe as ogl. odd. Jutra pod šifro »P«. 22364-21a 2-sobno stanovanje ali enosobno s kabinetom v mestu iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Št. 384«. 22384-21a 2-sobno stanovanje s pritiklinami in vrtom iščem od stare mitnice do remize. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Re-miza«. 22391-21a* Dijaikt sobe Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaški dom Kočevje sprejme gojence dijake za leto 1940-41. Šolsko-letna oskrbnina din 6 tisoč. Profesorsko nadzorstvo. Hišni red poostren. 22374-22 Dva dijaka sprejmem na hrano in stanevanje tik poljanske gimnazije. Telefon, kopalnica na razpolago, event. tudi inštruktor. Poljanska 13-1, česnik. 22383-22 Sobo o d d a Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo z dvema posteljama, čisto, v neposredni bližini centra oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 22358-23 50 častiIžŽfefiC 9 LAHKO 8K2DBVEZMO MUMTC PPI IGN.VOK L)UBLJANA. TAVCABJEVSK t Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takoj ali 1. septembra. Rožna ul. 3. 22407-23 Sobo z uporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu ali gospodični takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22390-23 Opremljeno sobo s po&ebnim vhodom oddam v centru. Naslov v vseh poslov. Jutra. 22392-23 Sobe iš^i Vsaka beseda 50 par, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din Iščem sobo v centru, event. s klavirjem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »G. H.« 22370-23a Inženjer išče opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Ing«. 22399-23a Sobo z dvema oziroma tremi posteljami iščemo za 15. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pomočnik«. 22397-23a Iz življenja na deželi Iz Prekmnrja pm— Nesreče pri delu. Kmet Adam Vajda iz Ivanovcev je nalagal na voz žito. Ko je delo že skoraj opravil, je stopil tako nerodno, da je padel z visokega voza in si nalomil hrbtenico. — S srpom se je pa vrezala v nogo 161etna hči mizarja šte-vančeca iz Murske Sobote. Morala se je podvreči operaciji. — Pri nabiranju gob se je neki fant igral s svojim žepnim nožem, ki ga je bil nataknil na dolgo palico. Ko je nekajkrat zamahnil okrog sebe, mu je zdrknil nož s palice in se zapičil naravnost v trebuh Jožka Cernela iz Filovcev. — Pod voz je padel in se po vsem telesu hudo poškodoval nad 70 let stari Ivan Breskovič iz Puconcev. Vsi ponesrečenci se zdravijo v murskosoboški bolnici. Iz Škofje Loke šl— Novi sreskl načelnik v Škofji Loki. Iz Kočevja je prišel v našo sredino novi sreski načelnik g. Mirko Brezigar s svojo družino. Novi sreskl načelnik je po rodu iz Doberdoba v Julijski Krajini. V našo državno službo je stopil 1. 1918. Služboval je v Guštanju, v Ljubljani, v Brežicah in v Kočevju. G. sreskemu načelniku kakor tudi ge. soprogi Otiliji izrekamo prisrčno dobrodošlico! Inserirajte v »Jutra«! ffcidiM Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s kopalnico, event. s celotno oskrbo Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novomesto«. 22396-23a % l]l Vsaka beseda 2 Din, da vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din. Jelša! Sreda 14. 8. zvečer z brzim gremo torek 13 počakaj S. pol 5 popoldne. 22406-24 Dragocenost Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevir Ljubljana, VVolfova ulica Kislo zelje novo, prvovrstno v sodčkih, dobavlja po naro čilu in najnižji ceni Gu stav Erklavec, Ljublja na, Kodeljevo. Povšeto-va 47, tel. 25-91. 186-33 Od Vas ie "dvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvat) v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolikanica KlISUE ENO V&CBA&VNE JUGOG&AflKA MT&ANAM PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Več VARILCEV za avtogensko varjenje IŠČEMO. Nastop takoj. — Ponudbe na Propagando a. d., Beograd, poštni predal 409 pod »1331«. URADNICO za knjigovodstvo ki je torej verzirana v tej stroki in ki izkazuje pri merno prakso, SPREJME TAKOJ večje industrijske podjetje' v Zagrebu. — Ponudbe z navedbo dosedanje prakse m službenimi zahtevki na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »5830«. ••• v. ivi Zapustil nas je naš priljubljeni soprog in oče RUPELJ LUDVIK BANOV. KMET. REFERENT na svoj 55. rojstni dan po mučni bolezni. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 13. avgusta ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti v Dev. Mariji v Polju št. 136. V neutolažljivi žalosti: FRIDA, soproga; SONJA, MIRKO, LIZA, otroci — ter ostalo sorodstvo. Po to letih je našel dom, kjer pa so ga svojci zatajili Kuršumlija, 11. avgusta. Dvajset let ni Filip Djukič videl svojega doma. Leta 1915., ko se je srbska vojska umikala preko Albanije, je z mnogimi drugimi zašel v ujetništvo. Poslali so ga v Avstrijo, vendar se mu je posrečilo, da je pobegnil. Srečno je pri bežal na svoj dom v vasi Svinjištu. Vojna je besnela dalje in se igrala s človeškimi usodami. Filipa Dju-kiča so sovražniki znova zajeli in ga internirali v Bolgariji. Poslali so ga na delo v Južno Srbijo in tu je ob priliki solunskega proboja znova skušal pobegniti. Obležal je na njivi Toda Cvetkoviča, trgovca iz Kra-tova. Tu ga je našel stari Tode na pol zakopanega v jami, ki jo je bila izkopala granata, vsega pokritega z ranami. Starec ga je dal prenesti v svojo hišo in tu so mu kmalu ozdravili rane, ostal pa je gluh in nem m ni se več spominjal svoje preteklosti. Ko je Filip ozdravel, ga gostitelji niso podili od hiše. Lotil se je dela na polju m znova postal dober delavec. Minevali so mesci in leta m v vasi Svinjištu je žena s tremi otroki zaman pričakovala moža. Takoj po osvobojenju so prišli iz ujetništva Filipovi tovariši m prinesli novico, da so videli Filipa vsega razmesarjenega in da je gotovo že zdavnaj mrtev. In Filip je bil proglašen za mrtvega, njegova žena pa je dobivala skromno invalidnino. Tako je minilo skoraj dvajset let. Tedaj je nekega dne prišel v Kratovo Vidosav Nedeljkovič, graničar na bolgarski meji, doma iz Svinji-šta. S Filipom Djukičem sta pred mnogimi leti, ko sta bila oba še majhna paglavca, skupaj pasla živino na planini. In Vidosav Nedeljkovič je v Kratovu srečal svojega davnega znanca. Toda Filip ga ni spoznal in ker je bil nem, ga tudi pozdraviti m mogel. Vidosav je sporočil novico Filipovemu bratu m brat se je nemudno podal v Kratovo. Tako je osirotela družina po skoraj dvajsetih letih našla svojega očeta. Vsi so ga bili veseli, dokler ni nekega dne prenehala prihajati invalidnina. Zdaj je Filipova žena uvidela, da ima več koristi od skromne invalidnine kakor pa od gluhonemega moža. Dolgo je premišljevala in snovala načrte, potem pa je nekega dne prišla k Filipovemu bratu in ga vprašala: »Kaj misliš, svak, ali je človek, ki si ga privedel iz Kratova, res tvoj pravi brat? Jaz bi prisegla, da to ni moj Filip. Kaj se ne spominjaš več, da je Filip imel na temenu šop sivih las, ta pa nima niti enega belega lasu na glavi ?« In v Filipovi hiši so nastali prepiri. Žena je trdila, da gluhonemi Filip ni njen mož in kmalu je zaradi ljubega miru trdil isto tudi njen svak. In m minilo mnogo časa, ko je poslal v Kratovo pismo in v njem sporočil Cvetkovičem, da gluhonemec ni njegov brat. In nekega dne je odpeljal svojega brata, ki ni vedel nič o prepirih v hiši, nazaj v Kratovo, kjer so ga Cvet-kovičevi zopet sprejeli v svojo hišo, v dobri veri, da so se Djukičevi res zmotili v nesrečnem Filipu. R D Torek, 13. avgusta Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli »voki (plošče). — 12: Slavni pevci (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi — 13.02: Sprehod po Jugoslaviji (Radijski orkester). — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Meštrovičevi portreti II. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20.10: O potrebi počitnic. — (prof. Edbin Roje). — 20.30: Pevski koncert ge. Majde Dugan-Lovšetove, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.15: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15- Veselje in žalost (Radijski orkester). Beograd 19.40: Zborovsko petje. — 20.20: Ruske pesmi. — 20.50: Klavirske skladbe. — 22: Narodne pesmi. — 22 30: Plošče. — Zagreb 17.45. Petje. — 18: Bosanske sev-dalinke. — 20.30: Klavirski koncert — Lahka glasba. — Sofija 20: Zborovsko petje. — 20.50: Lahka godba — 21: Pevski koncert. — 21.30: Komorne skladbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.50: Zvočna igra. — 21.20: Pester glasbeni spored. — Berlin 19.15: melodije v novi formi. — 20: Orkestralni koncert. — 21: Lahka glasba. — 22.30: Nočni koncert — Rim 19.15: Lahka godba — 19.50: Komorne skladbe. — 20.30: Petje. — 21 15: Simfonični vokalni koncert. — 23.15: Ples. RAZUMLJIVO — Moj prijatelj je vzoren zakonski mož. Vsak dan prinese ženi porcijo sladoleda. — No, potem se pa človek ne more čuditi, da je njuno razmerje tako hladno. ZAHVALA Vsem, ki ste mi ob težki izgubi ljubljenega soproga KOSIČA ALOJZIJA VIŠ. POL. STRAŽ. V POKOJU izrazili svoje sožalje, ki ste ga spremili na zadnji poti, ki ste ga obsuli & cvetjem, stanovskemu pevskemu društvu za ubrano petje, iskrena hvala; kakor tudi zahvala vsem onim, ki so mu lajšali gorje v dolgotrajni težki bolezni. Žalujoča soproga MARIJA Zapustil nas je za vedno eden najstarejših in najodličnejših Trigla-vanov, gospod dr. Josip Kronvogel dvorni svetnik v pok. Triglavanska družina bo obdržala svojega dragega člana v lepem ln častnem spominu. V MARIBORU, dne 9. avgusta 1&40. VAŽNO OPOZORILO mojim odjemalcem, gostilničarjem in restavraterjem. Ker imam še velike zaloge starega vina za dobivanje BERMETA, bom mogel za sezijo 1940/41 postreči svoje cenjene odjemalce še po starih nepovišanih cenah 13 din liter, originalno BERMET-VINO z Fruške gore. — Ker ne vem če bom mogel osebno obiskati vse svoje prijatelje, jih tem potom prosim, da mi pravočasno sporočijo svoje potrebe. LASTNI PROIZVOD BERMET VINA Sremski Karlovci — Fruška gora. RAZGLAS? RIBOLOV zakupnega ribarskega okraja štev. 28 c-Dob se bo oddal na JAVNI DRAŽBI V ZAKUP za dobo 10 let, t. j. od 1. avgusta 1940 do 31. julija 1950. Dražba se bo vršila v torek, dne 20. avgusta 1940, v sobi št. 7, sreskega načelstva v Kamniku. Izklicna cena je din 1.600.—, varščina pa 10% izklicne cene. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sreskem načelstvu. Sresko načelstvo v Kamnikn, dne 10. avgusta 1940. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno