Torek: Tednikov kopalni dan tualno -40 % Ak eno na redno c stop- Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku celodnevne v asle c âË Víò¿ýæ‰ÂíÓâ ÂœÓýÂÅ¿ò˜ÌÓͳͰϟͱͲϟͲͰͲ͵ϟ;òßÓÌÌ ý Å¿‰Ë œ Trg potrebuje nice za odr odravje  ali otroke P prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì ýæíÓß̳– Ϛ zdravstveni kader, šolstvo ³ĉßʼn˜³ÅÓý«ÓíÓý³Ì³³Ì̉Âòßœ‰â³Å̳°•ÓÌÓý̳æí‰ËÓċ̉ϟJæí‰Å³ ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ Ì³³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ povišuje število vzgojiteljev t:ͰͲͷʹ ͹ʹ͵ͳͰe:c âˉÅ̳V‰âÂVíò¿Ӄæ‰ý‰ϟæ³  Stran 3 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_3112_24_MG.indd 1 31. 12. 24 13:03 Ptuj, petek, 6. junija 2025 Letnik LXXVIII  št. 44  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR ANJA H. RAMŠAK: Spregovorila o pomembni temi in se dotaknila src poslušalcev Slovenija, Podravje  Spremembe na trgu delovne sile ŠT. 23 5. JUNIJ 2025 SPORED PET. 6. 6. SOB. 7. 6. NED. 8. 6. PON. 9. 6. TOR. 10. 6. Hrvatov ni več, prihajajo Nepalci SRE. 11. 6. ČET. 12. 6. Jan Cvitkovič Novi film posnel v Na Ptujskem skoraj tri četrtine tujih delavcev predstavljajo delavci iz Bosne in Hercegovine. V zadnjem obdobju aktivni psihiatrični bolnišnici v Idriji pa številke kažejo na opazen porast delavcev iz Azije, od Indije do Pakistana in Nepala. V prihodnje jih bodo 29. rojstni dan Veseljaka: Veseljak in veseljaki, vse najboljše in še na mnoga leta! podjetja zaposlovala še več. Več na straneh 6 in 7. Aktualno Sp. Podravje  Na Komunali leži 2,2 milijona evrov suhega denarja  Stran 3 Kronika Dornava  Niz kazenskih ovadb na občini  Stran 5 V središču Podravje  Pošta nadaljuje s krčenjem mreže poslovalnic in nabiralnikov  Stran 7 Zdravstvo SDS kongres v Ormožu  Juršinci  Podravje  Za štiridnevni Vlomilci na delu, Fizioterapevti: najem dvorane ko je pol vasi »Ljudje smo danes razvajeni« 771 evrov na pogrebu  Stran 9  Stran 2  Stran 12 NAROČI ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI ZAGOTOVI PRIVLAČNO NAGRADO! Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in oblecite praktičen brezrokavnik! Več o naročniški akciji v časopisu petkova izdaja www.tednik.svet24.si Foto: ČG 2 Aktualno petek  6. junija 2025 Ormož  SDS-ov kongres buri (politične) duhove Za štiridnevni najem dvorane 771 evrov Člani največje opozicijske stranke SDS so se pred dnevi zbrali na volilnem kongresu, ki je tokrat potekal v Ormožu, in sicer v tamkajšnji športni dvorani. Koliko je stranka plačala občini za štiridnevni najem hardeške dvorane ter koliko za opravljene storitve delavcev občinskega režijskega obrata, ki so poma- gali pri pripravi, je med drugim zanimalo občinskega svetnika Mateja Hebarja. Zadnja občinska seja je potekala pov- činskega traktorja s prikolico in stroja JCB ne, pa je ponovil, da je zavod najem zara- sem gladko in praktično brez omembe v skupni višini 796 evrov. Kot je navedel, čunal po veljavnem ceniku. vrednih razprav, v katerih se je bolj kot je za JCB in traktor urna postavka znašala Hebar je nadaljeval, da se morajo zave- ne v svojem stilu oglašal svetnik Simon 35 evrov z davkom, brez strojnika, za ob- dati, da bodo po takšni ceni morali omo- Kolmanič, njegove izjave in pomisleki pa činske delavce iz režijskega obrata pa 12 gočiti najem dvorane tudi drugim zainte- so – kot je bilo opaziti – povzročili posmeh evrov na uro. V zvezi z navedenima urnima resiranim. Ker konkretnega odgovora na nekaterih svetnikov na drugi strani. Ti se postavkama je še pojasnil, da ju določi žu- vprašanje, koliko ur sta opravila delavca sicer tudi tokrat, razen Andreja Kosija in pan in »da sta primerljivi z ostalimi občin- režijskega obrata, je vprašanje ponovil, to Valerije Kolenko, v razpravah niso oglasili. skimi režijskimi obrati oz. celo višji: »Nismo pa je bila očitno kaplja čez rob. Še najbolj vroče je postalo pri eni zadnjih želeli imeti ničesar zastonj. Pripeljalo se je točk, svetniških pobudah in vprašanjih, 1.000 ljudi, domači gostinec je nudil hrano Sami postavljali stole, kjer je kup vprašanj poleg Kolmaniča na- in pijačo itd. Ne skrbeti, vse je plačano. Če čistili okna… vrgel svetnik Matej Hebar. Med drugim ga pa imate željo, lahko tudi preverite izdane je v zvezi z nedavnim dogodkom stranke račune.« Župan Vrbnjak se je burno odzval: »Še Foto: MH SDS, kongresom v hardeški športni dvo- Hebar je po slišanem opozoril na ugo- več je bilo plačanega. Ob najemu občin- »To je vrhunska cena,« je po slišanem, da je stranka SDS za štiridnevni najem dvorane rani, zanimalo, koliko je stranka plačala den najem dvorane: »Dvorana je bila za- skega šotora bi stranki – tako kot ostalim na Hardeku Zavodu za turizem plačala okoli 770 evrov, komentiral svetnik Matej Hebar za najem dvorane in opreme ter koliko sedena štiri dni, od četrtka do nedelje. To – pripadel človek zastonj, a se za to nismo (na sredini). za opravljene storitve občinskih delavcev je vrhunska cena za najem!« Obregnil se je odločili. Pa smo šotor sami postavljali in iz režijskega obrata, ki so pomagali pri tudi ob ceno najema delavcev in strojev. ga pospravljali! Šlo je samo za najem de- drugega izvedli sami. Določeni člani bi šlo je za dogodek. Ne razdvajajte se več pripravi dvorane, koliko ur so dejansko od- Župan je zatrdil, da so zagotovo za najem lavcev za pomoč pri začetnem postavlja- lahko povedali, da smo tudi okna sami politično. Vedno je problem, če karkoli delali in še, kolikšen je bil strošek najema delavcev plačali več, kot so dejansko od- nju odra. Medtem ko smo vse ostalo, od sčistili, še svoja čistila dali … Sedaj pa bi dela župan sam! Toliko inšpekcijskih služb uporabljene strojne mehanizacije. delali. Kar se tiče zneska za najem dvora- čiščenja do podov, postavljanja stolov in morali dokazovati vsak cent. Razumite, in prijav, kot smo jih imeli v sredo, četrtek in petek, jih v Ormožu ni bilo v petih letih! »Vrhunska cena za najem Smo karkoli slabega delali proti občini, dvorane« sem komu kaj slabega naredil!? Potem pa me za vsak cent vlečete. Ne želim se Župan Danijel Vrbnjak, ki je, kot je v uvo- pogovarjati na ta način, ni človeško. Ne du pripomnil, to vprašanje tudi pričakoval, bi vas nikoli blamiral, če bi vaša skupina je odgovoril, da je stranka stroške najema karkoli delala. Vedno vse spodbujamo. Ko poravnala že po predračunu, in zatrdil, ima župan in njegova stranka nekaj, pa je da pri tem ni bilo nobenih nepravilnosti. vedno problem. Želim delovati kot župan Upravljavec dvorane, Zavod za turizem, vseh občanov. Žal pa moram povedati, da kulturo in šport občine Ormož, je za najem se mene in člane takrat napada do konca. v skladu z veljavnim cenikom izstavil račun Ne smrdimo, mi tudi delamo za občino! v vrednosti 771 evrov. Zaslužimo si, da smo pod enakimi pogoji Po županovih besedah so poravnali tudi obravnavani. Žal moram to povedati, tudi strošek najema občinskega šotora, ker ste me izzvali.« do katerega bi sicer bili – tako kot druge Hebar je mirno odgovoril, da je zgolj stranke in društva v občini – upravičeni zastavil vprašanje in dodal: »Prosim, da dr- brezplačno. žimo nek način komuniciranja. Jaz se nikoli Plačali so tudi strošek za opravljene sto- Foto: Primož Lavre nisem drl.« ritve dveh do treh delavcev ter najem ob- Štiridnevni najem športne dvorane na Hardeku je stranko SDS stal 771 evrov. Monika Horvat Sl. Bistrica  Začela se je obnova ceste Pragersko–Hajdina Ptuj  Na Petrolu na Ormoški cesti prenavljajo rezervoarje Zaradi polovične zapore podaljšana pot Ponoči odprta manjša Petrolova črpalka Začela so se dela na petkilometrskem odseku državne ceste med Pragerskim in Haj- Petrolova »nova« bencinska črpalka na Ormoški cesti je edina na Ptuju, ki obratuje 24 dino, natančneje na obvoznici Pragersko. Promet je urejen izmenično enosmerno, s ur na dan, vse dni v tednu. Med začasnim zaprtjem, ki je potrebno zaradi prenove, je semaforji. Polovična zapora ceste je predvidena do 6. julija, ker pa gre za enega bolj strankam na voljo bližnje prodajno mesto na Ormoški (star b encinski servis na naspro- obremenjenih cestnih odsekov, je pričakovati zastoje. tni strani ceste), ki ta čas deluje neprekinjeno. Na Petrolu so pojasnili, da je zaprtje bencinskega servisa potrebno zaradi nadgradnje in posodobitve podzemnih rezervoarjev za gorivo. »Prenova zaje- ma ureditev centralne polnilne omare in tehnoloških inštalacij za polnjenje podzemnih rezervoarjev za gorivo.« Druga dela na infrastrukturi bencin- skega servisa za zdaj niso predvidena, torej prodajno mesto, javno dostopne sanitarije, gostinski lokal in avtopralni- ca ostanejo, kot so bili doslej. Petrolo- va prodajna mesta so strankam sicer Foto: Mojca Vtič na voljo še na Zagrebški, Osojnikov in Obvoznica Pragersko je bila urejena pred približno 20 leti, vendar je že celo zadnje desetletje v katastrofalnem Dornavski cesti, vendar le v dnevnem stanju. času kot doslej. V vodstvu družbe so navedli, da ra- Leta 2023 je direkcija za infrastrukturo sklenila ske obvoznice, ki obvozi Pragersko in Šikole. Obno- čunajo, da bi bencinski servis »nova« obnovo šest kilometrov dolgega odseka in uredila va naj bi stala nekaj manj kot tri milijone evrov, kot Ormoška predvidoma odprli 23. junija, semaforizirana križišča od priključka na podravsko najugodnejši ponudnik pa je bilo izbrano podjetje če bo vse teklo v skladu z načrtom. V avtocesto do odcepa za Starošince. Projekt je bil Asfalti Ptuj. V sklopu del je predvidena rekonstruk- nasprotnem primeru si zaradi narave vreden 4,2 milijona evrov. Po dveh letih so na pro- cija vozišča, ureditev odvodnjavanja meteornih vod del, predvsem zahtevnosti in nepredvi- Foto: ČG metnici, ki povezuje Ptuj in Slovensko Bistrico, po- ter ureditev prometne opreme in signalizacije. Rok denih okoliščin, pridržujejo pravico do Petrolova črpalka na Ormoški cesti bo zaradi del na rezervoarjih za novno zabrneli gradbeni stroji. Direkcija je namreč za dokončanje del je 19. oktober. spremembe roka. gorivo zaprta še najmanj dva tedna. Za zdaj je predvideni datum zagnala dolgo pričakovani projekt obnove prager- MV MZ odprtja ponedeljek, 23. junij, ki pa se lahko še spremeni. petek  6. junija 2025 Aktualno 3 Spodnje Podravje  Ponovno vroče pred skupščino Komunalnega podjetja Ptuj Na Komunali leži 2,2 milijona evrov suhega denarja Komunalno podjetje Ptuj je lani poslovalo z dobičkom, ki pa ga niso ustvarili iz poslovanja, temveč na račun izplačila dividende iz hčerinskega podjetja Top energija. Iz računa Top energije so na račun Komunale nakazali 500.000 evrov. Top energijo finančno oslabili Komunala Ptuj je lani na vseh ven in je pokrival izgube na javnem. Top energija je hčerinsko podjetje Komunale Ptuj in ima dejavnostih ustvarila 17,6 milijona V 2024 je bilo očitno drugače. V zve- v lasti naprave (kogeneracije), ki iz plina proizvajajo toploto evrov prihodkov in 526.000 evrov zi s tem so se na zadnji seji nadzor- in električno energijo. Oba produkta, toploto in elektriko, so dobička. Je pa dejstvo, da bi brez nega odbora tudi kresala mnenja. prodajali. S toploto so oskrbovali sistem daljinskega ogrevanja, izplačila 500.000 evrov dividende »Poudarili smo, da brez prihodkov elektriko pa prosto prodajali na trgu, nazadnje podjetnici iz Top energije poslovno leto kon- iz dividend tržna dejavnost ustvar- Karmen Jelić (POS-FIN). Posel s kogeneracijami je odlično cvetel, čali bistveno drugače. »V poročilu ja izgubo – kar je skrb vzbujajoče,« ko so za proizvodnjo toplote in elektrike prejemali še državno o poslovanju je rezultat na koncu so povedali v kabinetu županje MO subvencijo za zeleni prehod. Tudi po poteku subvencijskega res pozitiven, a treba je poudariti, Ptuj Nuške Gajšek. »Opozorili smo obdobja se je Komunali oziroma Top energiji zagon kogeneracij da to izhaja iz izplačila dividend. tudi, da doslej dogovorjena rotaci- še vedno izplačal. Ko so Javne službe v mestni kurilnici začele Če tega ne bi naredili, bi podjetje ja članov nadzornega sveta ni upo- kuriti lesne sekance, so bile kogeneracije vedno manj v uporabi, poslovalo negativno,« so pojasnili števana. Obenem smo izpostavili lani jih sploh več niso zagnali, v poslovanju pa je nastala tudi v vodstvu Mestne občine (MO) resen manko komunikacije s poslo- ogromna finančna luknja. Podjetnica Jeličeva je za nakup Ptuj, ki je s skoraj 60 odstotki de- vodstvom.« Razpravo o poslovanju Foto: ČG elektrike Komunali ostala dolžna zajetno vsoto denarja, leža največja lastnica podjetja, v Komunale in cenah na položnicah Kljub nekoliko spremenjenim poslovnim razmeram v letu 2024 ima Komu- menda četrt milijona evrov. Dolg je neizterljiv, saj posel ni nadzornem svetu družbe pa ima je pričakovati tudi na junijski seji nala iz poslovanja še vedno 412.000 evrov bilančnega dobička, za katerega bil zavarovan, poleg tega dolžnik več ne posluje. Ker je šlo za dva svoja predstavnika. ptujskega mestnega sveta, ki poda direktor Janko Širec predlaga, da si ga občine kot lastnice izplačajo. domnevno oškodovanje javnih sredstev (Komunala in Top stališče pred skupščino, ta pa je Tržni del bi bil brez sklicana za 2. julij. rezerve, da bi se lahko zneski na energija sta v javni lasti), je Mestna občina posle naznanila ke, torej plačnike položnic. »Še položnicah uporabnikov znižali. vedno obstaja nekaj dvoma, saj je organom pregona. V vodstvu občine so ugotavljali, da se kapital dividende v rdečem MO Ptuj pričakuje Znano je, da imajo Ptujčani in oko- že notranja revizija jasno pokazala družbe Top energija slabi, zato so predlagali njeno likvidacijo. Komunala je dividendo knjižila korektno knjiženje ličani za vodo in kanalizacijo skoraj nepravilnosti pri razporejanju stro- na tržni del dejavnosti, ta bi bil brez tega vira krepko v rdečih številkah, stroškov najvišje cene v državi. Vseskozi se škov, kar ima neposreden vpliv na poraja dilema, ali podjetje pravil- izračun cen storitev, ki jih plačujejo Podjetje je zakladnica 3,5 milijona evrov. Konec lanskega kar je glede na pretekla leta sicer V vodstvu ptujske občine so no vodi stroške na javni in tržni občani. Do danes vsi očitki iz re- denarja in kapitala leta je imelo podjetje 1,7 milijona presenečenje. Tržni del je bil po po- prepričani, da so v poslovanju dejavnosti, to pa ima seveda tudi vizij niso odpravljeni. Sicer ne gre evrov denarja na transakcijskih jasnilu poslovodstva vedno poziti- Komunalnega podjetja še vedno vpliv na izračun cen za uporabni- za rezerve, ampak doslednost in Komunalno podjetje Ptuj je računih (predlani celo 2,7 milijona korektnost knjiženja stroškov na kapitalsko zelo močno. Vrednost evrov), dobrega pol milijona evrov gospodarskih javnih službah,« so osnovnih sredstev (zemljišča, ne- pa še na vezani vlogi. Kapitala je za povedali v mestni upravi. premičnine, vozila in oprema) je šest milijonov evrov: dva milijona je osnovnega kapitala, 2,2 milijona rezerv iz dobička in 1,7 milijona evrov kapitalskih rezerv. Zadnji dan v letu kupili tovornjak Družba z okoli 180 zaposleni- za 88.000 evrov mi sodelavci je lani ustvarila 17,6 milijona evrov prihodkov, kar je Komunala Ptuj je lani v osnovna sredstva vložila okoli 300 manj kot leto prej, ko so zabeležili tisočakov, glavnina nabav v vrednosti okoli 200.000 evrov je bila 20-milijonski promet. Če bi odšteli novembra in decembra. Na mestnem svetu je bilo že lani slišati izplačilo dividende, so bili lanski očitek, da se nabave izvedejo ob koncu leta samo zato, da se potroši prihodki za tri milijone evrov nižji denar. Vodstvo podjetja je takrat odgovorilo, da čakajo na konec od predlanskih. leta, da vidijo približen rezultat in ali bodo nabave zmogli. Glavnino prihodkov so ustvarili na vodovodu in kanalizaciji. Stro- Med večjimi nakupi v lanskem letu sta bila nabava tovornega ški dela zaposlenih so lani znašali vozila Man za 88.000 evrov (kupili so ga zadnji dan v letu) in Foto: ČG 6,7 milijona evrov, stroški blaga, Člana nadzornega sveta, ki v Komunali zastopata MO Ptuj, opozarjata na resen manko komunikacije s poslo- oprema ter programi za informacijski sistem v vrednosti okoli materiala in storitev pa 11 milijo- vodstvom. Nekaj ostrih besed je bilo na seji nadzornega sveta tudi o vnovičnem imenovanju Valerije Šamperl in 120.000 evrov. nov evrov. Matevža Cestnika v nadzorni svet. Mojca Zemljarič Spodnje Podravje  Ptuju dodatni oddelek za avtoserviserje, Ormožu za vzgojitelje Trg potrebuje zdravstveni kader, šolstvo povišuje število vzgojiteljev Na Strojni šoli ŠC Ptuj in Gimnaziji Ormož so si nedavno lahko oddahnili. Z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje so prejeli soglasji za oba oddelka, za katera so zaradi izrednega zanimanja tudi zapro- sili, potem ko so spomladi za avtoserviserje na Ptuju in vzgojitelje v Ormožu prejeli znatno več prijav, kot je bilo na voljo vpisnih mest. Na Gimnaziji Ormož bodo z novim šol- in šolstvom. Širitev obsega razpoložljivih so prejeli 103 prijave, medtem ko bo na li- skim letom lahko izobraževali več bodočih prostih vpisnih mest za predšolsko vzgojo kovni smeri nova znanja lahko osvajalo 18 vzgojiteljev, kot so načrtovali. Ministrstvo ob dejstvu, da je otrok v vrtcih vse manj in gimnazijcev in na smeri gledališče in fi lm jim je odobrilo dodatni oddelek predšolske omejevati šolanje zdravstvenega kadra v še 14. Za likovno je prispelo 11 prijav, za gle- vzgoje. Od prvotnih 28 se število razpolo- času, ko slovensko zdravstvo diha na škr- dališko pa 15. žljivih vpisnih mest zvišuje na 56, na Gimna- ge, je nedvomno velik absurd. ziji Ormož pa jih bo za ta program na voljo Dodaten oddelek za še nekoliko več, kot je prijav. Prejeli so jih Omejitev na športnem avtoserviserje 41. „Za povečanje obsega mest smo zap- oddelku gimnazije Foto:ČG rosili, saj smo želeli sprejeti vse prijavljene Ptujski strojni šoli se je izpolnila želja za kandidate, kar pomeni, da v tem programu Omejitve vpisa v srednje šole pa ne bo še en oddelek programa avtoserviser, tako stva za vzgojo in izobraževanje RS za pove- da se že zavedajo, da jim izobraževanje za ni omejitve vpisa,“ so pojasnili na Gimna- samo v Ormožu, ta je doletela tudi Gimna- da se bo v novem šolskem letu 2025/2026 čanje števila vpisnih mest na 52, torej za en defi citarne poklice omogoča hitro zaposli- ziji Ormož. Bo pa v Ormožu omejitev pri zijo Ptuj. V športni oddelek ptujske gimna- po velikem pomanjkanju za ta defi citarni dodatni oddelek,“ je sporočila ravnateljica tev po končanju šole in tudi osamosvojitev, vpisu v program zdravstvene nege, kjer zije bodo lahko vpisali le 22 novih dijakov, poklic na Ptuju šolalo vseh 46, ki so se prija- Srednje šole ŠC Ptuj Anja Jesenek Grašič. ki si jo generacija Z še kako želi. Hkrati gre je število razpoložljivih mest omejeno na medtem ko so prijav prejeli pet več. Sprva vili. Prostora bo v dodatnem razredu še ne- Mladi so izjemno velik interes za šolanje tudi za poklice, ki tistim, s kančkom pod- 28, prijav pa so prejeli 33. Poudariti je tre- je bil načrtovan oddelek z 18 dijaki. Največ, kaj več, tudi za kakšnega ponavljavca, saj na ptujski strojni šoli pokazali že na infor- jetniške žilice, dajejo priložnost za lastno ba, da ormoški primer nazorno kaže na še 112, ima Gimnazija Ptuj na voljo vpisnih je mest sedaj več kot prijav. „Za program mativnih dneh februarja letos, ko je njihova podjetniško pot. vedno prisoten razkorak med delodajalci mest za splošni gimnazijski program, kjer Avtoserviser smo prejeli soglasje Ministr- šola dobesedno pokala po šivih. To kaže, ak 4 Podravje petek  6. junija 2025 Juršinci  Z rebalansom denar za dvigalo pri občini Cirkulane  18. rojstni dan občine: priznanja zaslužnim in Belanska noč Strošek dvigala neznan Občinsko praznovanje ponovno v centru kraja Juršinski občinski svet je na četrtkovi seji po hitrem po- stopku sprejel prvi rebalans letošnjega proračuna, saj bo »Občinski praznik je namenjen vsem našim ljudem in skupnemu druženju,« je ob letošnjem 18. rojstnem dnevu občine naložb in izdatkov za blizu 290.000 evrov več, kot so jih Cirkulane poudarila županja Antonija Žumbar. Z obiskom osrednje prireditve je zadovoljna, vendar si v prihodnje želi načrtovali sredi lanskega decembra. Med njimi je tudi še večjo udeležbo. Kot pravi, se številni trudijo za uspeh dogodka – sodelujejo pri organizaciji in izvedbi, zato je najmanj, postavitev dvigala pri občinski stavbi, kjer pa je neja- kar lahko vsak stori, da se prireditve udeleži kot obiskovalec in skupaj z drugimi deli veselje ob skupnih uspehih. snosti, sodeč po besedah juršinskega župana Roberta Horvata, še veliko. Foto: David Osterc Nagrajenci ob letošnjem prazniku občine Cirkulane Občinsko proslavo so letos znova organizirali mne uspehe. Z občinsko plaketo je bil nagrajen svojega dela z mladimi čebelarji in planinci ter Foto: AK v večnamenski dvorani v središču Cirkulan. Lani Ivan Glavica, in sicer za 30 let uspešnega dela pri spodbujanju mladih v raziskovalno dejav- Juršinski občinski svet je sprejel prvi rebalans letošnjega proračuna. je potekala na gradu Borl, letos pa so jo združili na področju podjetništva, za velik doprinos nost. Drugo županjino priznanje je prejela Bar- z veselico Belanska noč, ki jo pripravlja PGD Cir- v razvoju lokalne samouprave ter za izjemno bara Letonja za izjemen trud in požrtvovalnost V občini Juršinci načrtujejo ureditev dvigala, ki naj bi invalidnim kulane. V uradnem delu praznovanja je zbrane spodbujanje delovanja društev. Ana Dernikovič pri razvoju folklorne dejavnosti na področju osebam olajšalo pot do občinskih uradnikov. To občini, kot je na nagovorila županja in poudarila številne uspe- je prejela priznanje za dolgoletno in srčno delo otroških skupin. Prejemniki županjinega pri- zadnji seji povedal župan Robert Horvat, nalaga država, dvigalo pa he občine v zadnjem letu dni, predvsem velika na področju male obrti in gostinstva v doma- znanja so tudi Anton Ciglar, ki vodi enoto ADK bi morali imeti postavljeno že do začetka decembra letos. Občinski vlaganja v infrastrukturo. Med drugim se je zah- čem kraju. Drugo priznanje pa je šlo v roke Silvi v Dolanah; Aljoša Fekonja za izjemno skrbno svet je zato na zadnji seji s sprejetim rebalansom v občinski blagaj- valila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organi- Arbeiter Brlek za dolgoletno in uspešno delo v in požrtvovalno delo tako z mladimi kot sta- ni zagotovil 20.000 evrov za, kot je dejala občinska fi nančnica Ida zaciji in izvedbi osrednje občinske proslave ter PGD Cirkulane ter v karitativni dejavnosti v ob- rejšimi v športni dejavnosti; ter Edvard Hojnik Berlak, vzdrževanje občinske stavbe. Župan Horvat je svetnikom še veselice. Kulturni program, ki ga je povezovala čini. Prejemniki velikega bronastega priznanja za dolgoletno delo v Društvu vinogradnikov in pred sprejetjem rebalansa povedal, da upa, da država do njih ne bo domačinka Petra Kolednik, so popestrili Godba so tamburaši iz Cirkulan, ki letos obeležujejo 30 sadjarjev Haloze ter kot mentor mladih na po- preveč striktna, saj sploh ne vedo, koliko jih bo z zakonom predpisa- na pihala občine Markovci, cirkulanski osnovno- let delovanja. dročju čebelarstva v osnovni šoli. Po uradnem no dvigalo sploh stalo. šolci, harmonikarji ter starejša in mlajša otroška Nemogoče pridobiti ponudbe, kaj šele folklorna skupina. Pet županjinih priznanj delu je sledila gasilska veselica pod šotorom, za pogostitev so poskrbeli domači gasilci in Osrednji del občinske proslave je podelitev Cirkulanska županja je letos podelila še pet gospodinje. »mojstre« za postavitev dvigala priznanj zaslužnim občanom za njihove izje- svojih priznanj. Janez Zupanič izstopa zaradi Estera Korošec „Po zakonodaji bi morali imeti v Juršincih dvigalo za dostop inva- lidov do občinskih uslužbencev nameščeno do 12. decembra letos. Če bo nujno, bomo šli v to, je pa res, da smo doslej že tri ponudnike prosili za ogled in izdelavo predračuna, vendar doslej ni bilo k nam Destrnik  27. občinski praznik (tudi) v luči aktualne politične situacije nobenega,“ je svetnikom na zadnji seji povedal župan Horvat in na- daljeval, da pošiljajo slike, vendar so izvajalci zelo neodzivni. “Samo obljubljajo, jutri, jutri ... naslednji teden ..., pa nič,“ je bil vidno raz- očaran Horvat. V Juršincih tako niti ne vedo, v kakšno investicijo Časi manjšim občinam niso naklonjeni bodo, če sploh bodo šli. „Ne vemo, kakšna bo investicija in niti sanja se nam ne, kolikšen bi bil to strošek za nas,“ je dodal. Zato so v pro- Od sobote, 24. maja, do nedelje, 8. junija, na Destrniku potekajo prireditve v čast občinskega praznika. Osrednja račun umestili postavko 20.000 evrov bolj kot rezervo, če bodo de- proslava je za njimi, na njej so podelili različna priznanja in osvežili spomin o izvedenih in načrtovanih projektih. nar za dvigalo sploh potrebovali, je bilo razvozlati iz nejasnosti, ki se še pojavljajo okrog naložbe pri juršinski občinski stavbi. Horvat upa, Čeprav mnogi župani predvsem da država do njih ne bo prestroga. „Tudi Upravna enota na Ptuju manjših občin ugotavljajo, da časi nima dostopa za invalide v vse etaže,“ je pripomnil. razvojno gledano niso najboljši, so Dobrih 100.000 evrov (dodatno) načrtujejo za toliko bolj ponosni na vsak dose- žek, ki predstavlja izboljšanje kako- nakup posestva blizu centra občine vosti življenja na periferiji. Med načrtovanimi odhodki, ki so jih v proračun umestili z rebalan- Vlasta Tetičkovič Toplak, župa- som, je med drugim še 17.000 evrov za težko pričakovano ureditev nja občine Destrnik, je na občin- ceste med Gomilo in Svetim Jurijem ob Ščavnici, kjer naj bi kmalu skem prazniku, ki je potekal minuli začeli delati. Kar 106.500 evrov je po novem v Juršincih načrtovanih konec tedna, dejala, da se zdi, da še za odkup posestva, kjer ima občina, kot smo že poročali, števil- v času globalizacije in centralizaci- ne načrte. Tja bodo preselili režijski obrat, na zemljiščih pa naj bi v je za majhne občine sploh ni več prihodnjih letih zgradili nove večstanovanjske ali poslovno-stano- prostora: »A prav tu, na lokalni vanjske objekte. Del posestva je načrtovanega tudi za turistične na- ravni, nastanejo resnične zgodbe mene. Dogovori o nakupu posestva v bližini središča občine so še v solidarnosti, srčnosti in razvoja. Tu teku, zato v Juršincih podrobnosti o vseh načrtih in investitorjih še ni prostora za prazne besede, šte- ne želijo razkriti. Nedvomno pa je, da so ti kraji v občini Juršinci za- je delo, vsak nasmeh v vrtcu, vsak radi neokrnjene narave ob vse hitrejšem tempu življenja privlačni za prostovoljec in vsaka ponujena številne naložbe, od vlaganj v turistični razvoj kot tudi gradnjo novih roka.« Poudarila je moč skupnosti Foto: ČG bivanjskih objektov. ter dejala, da se kljub različnosti Prejemniki občinskih priznanj občine Destrnik ak trudijo ustvarjati skupaj. Slavnostna govornica na občin- društvu deluje od leta 2016. Je tudi priznanja, prejeli so jih Ivan Slukan, kmerjevem domu so nastopili mla- skem prazniku je bila evro poslanka prostovoljec, v vasi Dolič aktivno Domen Arnuš in Društvo upoko- dinski zbor OŠ Destrnik-Trnovska Romana Tomc, ki je poudarila, da sodeluje v programu Starejši za jencev sveti Urban Destrnik, ki ga vas pod vodstvom Ernesta Kokota, razvoj ni v številkah ali položenih starejše. vodi predsednik Vladimir Vindiš. solistke Lucija Vidovič, Tiara Mujka- kilometrih asfalta, pač pa v name- Srebrno občinsko priznanje je Prejemniki priznanja za dokon- nović in Špela Čuš ter citrarka Maja nu: »Treba se je vprašati, za koga prejel Otmar Matjašič, dolgoletni čan dodiplomski in podiplom- Mirkac skupaj s pevko. Prav poseb- vse skupaj delamo, gradimo.« član lokalne skupnosti in najstarej- ski študij so Aljaž Muršec, Maja no vzdušje pa je bilo na odru zaradi Na osrednji slovesnosti so bila ši vaščan naselja Drstelja. Prav tako Kocbek, Larisa Mahorič, Matej predic ob kolovratih, ki skrbijo za podeljena tudi občinska priznanja, je bil prostovoljec, pomembno je Malek, Tjaša Krepek, Andraž Čeh, ohranjanje kulturne dediščine. V bronasto si je prislužil Milan Simo- prispeval k modernizaciji cest na Tanja Kosec, Mirjana Fladung, Anej občini Destrnik namreč še vedno nič, aktivni član Društva upokojen- Destrniku. Krošlj, Klemen Kramberger. pridelujejo in predelujejo lan. cev sveti Urban Destrnik, ki v tem Podeljena so bila še županjina Na slavnostnem dogodku v Vol- Dženana Kmetec petek  6. junija 2025 Kronika 5 Zavrč  Občina išče izvajalca za sanacijo plazu Podravje  Začetek oddajanja vlog za oskrbo na domu Ujeta v hiši na plazovitem terenu Vloge sprejemajo, odločb še ne bo Martina Recek iz Hrastovca, ki že dve leti živi v strahu pred grozečim plazom, bo morda že letos lahko mirneje spala. Občina Zavrč je namreč na svoji spletni strani objavila javno naročilo za sanacijo plazu. Na vstopnih točkah centrov za socialno delo so v pone- deljek začeli sprejemati vloge za dolgotrajno oskrbo na Spomnimo, da se je plaz sprožil domu. Na CSD Spodnje Podravje so jih od ponedeljka do avgusta 2023 in od takrat ogroža srede do 15. ure sprejeli osem. stanovanjsko hišo Martine Recek, ki jo je kupila pred nekaj leti z že- ljo, da si v njem uredi prijeten dom. Njeni načrti pa so se v eni sami noči zrušili. Pred nakupom te hiške je bila še posebej pozorna, da si doma ne bi ustvarila na območju, kjer obstaja nevarnost plazenja. Takrat so ji zagotovili, da je to ob- močje varno, prav tako se nihče izmed sosedov ni spomnil, da bi na tem delu kdaj plazilo. Močne Foto: ČG padavine pa so kljub temu sprožile Informacijski sistem za urejanje pravic dolgotrajne oskrbe na domu še plaz, ki že slabi dve leti ogroža njen ne deluje, zato izdajanje odločb ni možno, je pojasnila Suzana Vuletić dom. Zaradi negotove situacije se iz CSD Spodnje Podravje. v tem času ni lotila ureditve not- ranjosti hiše, prav tako ne okolice, »Kar nekaj obrazcev vlog smo razdelili in pričakujemo, da jih bodo saj ni vedela, kako bo s sanacijo in uporabniki te dni vrnili izpolnjene in podpisane,« je povedala sveto- ali je hiša sploh varna za bivanje. valka za dolgotrajno oskrbo na CSD Spodnje Podravje Suzana Vuletić. Martina je ob tem poudarila, da »Delo na vstopnih točkah je, kljub temu da smo vlogo za uveljavlja- bi se iz hiše tudi izselila, če bi ime- nje pravice do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe prejeli šele la kakršno koli drugo možnost za Foto: EK minuli petek popoldan, v ponedeljek steklo nemoteno. Svetovalke bivanje. A je nima. Znašla se je v Občina Zavrč naj bi še letos začela sanacijo plazu v Hrastovcu, ki ogroža stanovanjsko hišo. na vstopnih točkah smo podajale informacije in nudile pomoč pri brezizhodnem položaju, saj stano- izpolnjevanju vlog uporabnikom ter sprejemale vloge. Ljudi zanima vanjske hiše ne more prodati, hkra- večjih poškodb, zato bo po zaključ- predvsem, ali bodo lahko prejeli pomoč, saj so seznanjeni, da na trgu ti pa mora vsak dan živeti v njej v eli se bo mudilo ku del treba cesto rekonstruirati v dela primanjkuje kadra. Pogosto vprašanje je, kdaj bodo dobili odloč- strahu, da bo hrib splazil še enkrat. Z d dolžini 100 metrov,« so zapisali. Na be od nas in kdaj bodo dejansko prejeli pomoč. Kljub temu, da je je prihodnost Gradbena podjetja lahko ponudbe za izvedbo projekta pošljejo osnovi ogleda terena in izvedenih Povpraševanje je tudi po pravici do denarnega prejemka, a te pra- negotova, je povedala: »Zelo sem do 11. junija. Če ne bo nepredvidenih zapletov, bi dela lahko geomehanskih preiskav podjetje vice za zdaj ni možno koristiti. Na vstopno točko se je obrnilo tudi vesela, da se stvari končno premi- začeli še letos. Vendar bo treba pohiteti, saj je po mnenju I.S.B. I.S.B. predlaga optimalno izvedbo veliko upokojencev, ki bi želeli oskrbovati svoje partnerje in starše. kajo. Podpisala sem že pogodbo za Inženirsko-statičnega biroja iz Maribora, ki je pripravil tehnično globokih drenaž na globini od pet To še ni možno in je treba počakati, če se bo zakon v zvezi s tem spre- služnost. Po zagotovilih občine naj poročilo, dela obvezno izvajati v suhem obdobju leta, torej med do osem metrov. Odvodna drena- menil,« je pojasnila Vuletićeva. bi se sanacija začela še letos. Res majem in septembrom (razen v primeru večjih padavin). ža naj bi bila speljana v območje Kdaj bodo odločbe za že sprejete vloge izdane? Kdaj lahko ljudje je hudo, ko se v lastnem domu ne obcestnega jarka, pri stanovanjski pričakujejo oskrbo na domu? »Ta trenutek je težko napovedati, koli- počutiš varno.« hiši pa je treba podpreti sprednji ko časa bo potrebno za izdajo odločbe, saj s tem še nimamo izkušenj. levi vogal. »Pri sanaciji nestabil- V primeru, da bo veliko število vlog, bo to zagotovo vplivalo na po- Hiša je delno zdrsnila tako so razpoke opazne na sami -statičnega biroja je prišlo do povr- nega terena je ključnega pomena stopek in čas za izdajo odločbe. Odvisno je tudi od delovanja informa- in se posedla hiši, kar kaže na to, da je delno zdr- šinskega zdrsa zemlje z bližnje par- ustrezna izvedba drenaže, da ne cijskega sistema, ki ga vzpostavlja ministrstvo. Dokler informacijski snila in se posedla. Prav tako so na cele, kjer je bilo pred tem odstra- bi prišlo do ponovne reaktivacije sistem ne deluje, odločb ne moremo izdajati. Vsekakor se bomo na V tehničnem poročilu je zapisa- objektu vidne manjše razpoke, ki njeno grmičevje. Problematična je plazenja,« so zapisali. vstopni točki trudili, da svoje delo opravimo strokovno in v skladu z no, da je plaz delno poškodoval kažejo, da je starejši objekt delno tudi dostopna makadamska cesta, Pred začetkom gradbenih del zakonodajo, seveda tudi tako hitro, kot bo to mogoče in ko bodo iz- stanovanjsko hišo, glavni odlomni zdrsnil in posedel. Hiša je sicer sta- po kateri se Martina vsak dan pelje mora završka občina pridobiti še polnjeni vsi pogoji, tudi tisti, na katere sami nimamo vpliva. Trenutno rob pa poteka deset do petnajst ra več kot 60 let in delno podklete- do svojega doma. »Cesta je v zelo soglasja sosedov za izvedbo vseh je zelo pomembno, da začne delovati informacijski sistem in bo tudi metrov od objekta. Vidne so tudi na. Vidno je, da se poseda vogal ob slabem stanju in brez odvodnjava- sanacijskih posegov. možno izdajati odločbe.« manjše razpoke na dvorišču, prav vhodu v klet. Po oceni Inženirsko- nja. Med sanacijo bo prišlo do še Estera Korošec MZ Dornava  Pod lupo zaposleni na občinski upravi in svetniki Niz kazenskih ovadb na občini Zoper zaposlene na Občini Dornava, nekaj svetnikov in občanov, so bile podane kazenske ovadbe. Uradnega podatka o tem, kdo in zakaj jih je po- dal, ni, se pa v ozadju širijo glasne govorice, kdo stoji za tem. Podžupan Jože Brumen, ki trenutno Kovšetova: »Seveda vemo, vodi občino, in direktorica občinske upra- ve Natalija Kovše sta potrdila, da so bile v kdo stoji za tem!« zadnjem času podane številne kazenske Direktorica občinske uprave Natalija ovadbe. »Te okoliščine zelo vplivajo na Kovše je potrdila, da so seznanjeni z več moje delo, delo celotne uprave ter ugled ovadbami za različne projekte in dogodke občine. V zadnjem času smo priča večkra- v občini. Med drugim je bila ovadba poda- tnim vložitvam kazenskih ovadb, ki jih po na zaradi vračila komunalnega prispevka: mojem mnenju podaja ista oseba. Ovadbe »Ker ni prišlo do gradnje, smo seveda ko- so bile usmerjene tako zoper zaposlene na munalni prispevek graditelju vrnili, kar je občini, zoper nekatere svetnike kot tudi razumljivo, pa so nas ovadili. Očitno nekdo zoper posamezne občane. Takšna rav- ne pozna postopkov. Dobro vemo, kdo nanja med zaposlenimi in širšo javnostjo stoji za tem, upam, da bo kmalu s tem sez- povzročajo občutek negotovosti, ustvar- nanjena tudi javnost.« jajo psihični pritisk in po nepotrebnem Tudi izvedba del enega izmed gasilskih bremenijo delovno okolje,« je prepričan društev, ki naj bi bili podizvajalci podjetja, Foto: DK Brumen. Tovrstni postopki jim otežujejo izbranega na javnem razpisu, je nekomu Podanih je več kazenskih ovadb zaradi različnih zadev. delo, saj za pripravo podatkov in odgovo- očitno sprožila dvome o zakonitosti, zato rov na ovadbe porabijo veliko časa, ki bi ga je podal ovadbo. »Imamo pisne doka- informacij o dostopu javnega značaja ozi- stvari niti približno ne spozna, imamo pa ni, da so vse postopke izpeljali legitimno: raje vložili v konstruktivno delo: »Občinska ze, da smo zbirali ponudbe, izbrali naju- roma na molk organa, čeprav sploh ni bilo mi zaradi tega bistveno več dela,« pravi »Zato se ne bojimo teh ovadb, ki so le še uprava deluje zakonito, odgovorno in v godnejšega izvajalca, s kom se je izbrani tako, saj se ni iztekel niti rok za podajo Kovšetova. en poskus diskreditacije.« Neuradno je sli- interesu skupnosti, zato si želimo, da tudi ponudnik potem dogovarjal, pa ni naša odgovora. Podana je bila prijava infor- Policija je že obiskala zaposlene na ob- šati, da naj bi ovadbe podajal eden izmed nadalje lahko opravljala svoje delo v oko- stvar. Gre za nesmiselno nagajanje,« do- macijskemu pooblaščencu. Pravzaprav činski upravi zaradi podanih kazenskih nekdanjih vodilnih mož občine, ki naj bi se lju, ki omogoča spoštljiv dialog, sodelova- daja Kovšetova. gre nekomu v nos prav vse, kar se dela, v ovadb, postopki pa še tečejo. Zaposleni želel vrniti na županski stolček ... nje in zaupanje.« »Deležni smo bili tudi pritožb zaradi vse se vtika, čeprav se očitno na nekatere na občinski upravi in Brumen so prepriča- Dženana Kmetec 6 V središču petek  6. junija 2025 Podravje  Glavnina tujih delavcev še z Balkana, a zadnji dve leti opazen porast delavcev iz Azije Trg delovne sile: Hrvatov ni več, prihajajo Nepalci Foto: Robert Balen Glavnino tuje delovne sile v Sloveniji še vedno predsta- Izdana delovna dovoljenja v Spodnjem Podravju vljajo državljani zahodnega Balkana, na Ptujskem sko- Leto 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025-januar-marec) raj tri četrtine delavci iz Bosne in Hercegovine. Številke Število 7.033 12.546 18.049 17.030 15.636 22.560 21.775 17.272 17.872 4.300 v zadnjem času pa kažejo nekatere spremembe, opazen Vir: ZRSZ OE Ptuj je precejšen porast kadra iz Azije, od Indije, Nepala do Pakistana. V prihodnje naj bi jih nekatera podje- Pod kakšnimi pogoji tja zaposlila še bistveno več. Pred desetimi leti so tujci se lahko zaposlijo predstavljali okrog sedem odstotkov vsega delovno ak- »Tujci iz držav EU se zaposluje- jo v Sloveniji pod enakimi pogoji tivnega prebivalstva, danes več kot 15 odstotkov. Seve- kot državljani Republike Sloveni- da pa so v teh številkah zajeti tudi taki, ki so v Sloveniji je, prav tako so izenačeni pri uve- le prijavljeni, imajo stalni ali začasni naslov ter delovno ljavljanju pravice do denarnega dovoljenje, dejansko pa delajo v tujini. nadomestila za primer brezposel- nosti. Pod določenimi pogoji velja podobno tudi za tujce z veljavnim Na Ptujskem je vsako leto daleč zabeležili 48. Korenit je poskok tu- delovnim dovoljenjem, natančne- največ delovnih dovoljenj tujcem jih delavcev iz Ukrajine, največ leta je enotnim dovoljenjem za delo in izdanih državljanom Bosne in Her- 2019, in sicer 70, v prvih treh mese- bivanje. Oboje je namreč pogoj za cegovine. Lani so predstavljali kar cih letošnjega leta že deset. Nega- pridobitev in prejemanje denarne- dve tretjini vseh, od skupaj 17.872 tiven trend pa je na področju izdaje ga nadomestila za primer brezpo- kar 13.741. Sledijo državljani Srbi- delovnih dovoljenj državljanom Hr- selnosti,« pojasnjuje Tomaž Žirov- je, lani jih je delovno dovoljenje vaške; medtem ko jim je bilo leta nik, direktor območne službe Ptuj uspešno pridobilo 4.056. Medtem 2017 izdanih kar 2.311 dovoljenj, so Zavoda RS za zaposlovanje. Pri ko še leta 2023 ni bilo niti enega lani soglasje za delo v Sloveniji po- tem sicer opozarja, da je v javnosti Foto: ČG delavca iz Nepala, so jih v letu 2024 dali le štirje, letos še nihče. največ nejasnosti zaradi nepozna- Tuji delavci predstavljajo zelo pomembno delovno silo, okrog 15 odstotkov skupnega števila delovno aktivnega vanja pretežnega dela prebivalstva prebivalstva. glede posameznih statusov tujcev, npr. begunec, nezakoniti migrant, denarne pomoči, redne in izredne, V Slovenijo prihajajo veniji že nekaj let narašča, spremi- ekonomski migrant, tujec prebiva- pa tudi varstvenega dodatka. »Do delat iz različnih njajo pa se tudi nekateri trendi na lec RS, iz držav EU, delavec v RS teh transferjev so upravičeni tujci, koncev sveta področju iskanja in zaposlovanja z veljavnim enotnim dovoljenjem ki imajo dovoljenje za stalno pre- delovne sile. Direktor Tomaž Ži- za delo in prebivanje, tujec zgolj z bivanje in stalno bivališče v RS, ter Na Zavodu za zaposlovanje RS, rovnik razkriva: »Medtem ko so začasnim prebivališčem v RS, na- osebe, ki jim je priznana medna- območna služba Ptuj, ugotavljajo, delodajalci v preteklosti skoraj iz- poteni delavec ... Iz teh različnih rodna zaščita, ob izpolnjevanju še da število zaposlenih tujcev v Slo- ključno zaposlovali delavce iz ob- statusov izhajajo različne pravice. drugih pogojev, določenih z zako- nom. Tujec, ki je pri nas zaposlen Pripada jim večina in ima prijavljeno začasno bivanje, socialnih transferjev njegova družina pa ne biva v RS, je upravičen do otroškega dodatka Glede prijave v evidenco brez- za otroke na podlagi mednarodnih poselnih oseb na Zavod za zapo- aktov, ki obvezujejo Slovenijo, dru- slovanje veljajo določila Zakona žina pa ni upravičena do denarne Foto: MPA o urejanju trga dela, glede dela in pomoči, če ne izpolnjujejo pogoja V Perutnini načrtujejo zaposlovanje zaposlovanja tujcev pa Zakona o stalnega bivanja,« pojasnjuje Katja zaposlovanju, samozaposlovanju še več delavcev iz Nepala Kovše iz Centra za socialno delo in delu tujcev. Tujci, ki imajo v Slo- Spodnje Podravje. Eden največjih zaposlovalcev v regiji, podjetje Perutnina veniji stalno ali začasno bivališče, Maja so v veljavo stopile spre- Ptuj, tako kot mnogi drugi kadrovsko stisko rešuje s tujo so upravičeni do otroškega dodat- membe Zakona o tujcih, ki se delovno silo: »Za celotno Perutnino Ptuj Slovenija (vključno ka, a le pod pogojem, da družina začne uporabljati julija letos. Po s PP Agro in Veterinarsko službo) znaša razmerje med dejansko tudi biva tukaj. Dijaki in teh bo posebna kategorija tujcev domačimi in tujimi zaposlenimi 70:30. Ob upoštevanju študentje tujci imajo možnost pri- (žrtev trgovine z ljudmi, žrtev ne- državljanstva pa razmerje med zaposlenimi iz držav EU in dobitve državne štipendije, če ima- zakonitega zaposlovanja in žrtev izven EU znaša 78:22.« jo status rezidenta za daljši čas, ki družinskega nasilja) upravičena do Potrdili so špekulacije, da bodo v kratkem zaposlili še več ga pod posebnimi pogoji pridobijo denarne pomoči, izredne denarne na Upravni enoti. pomoči, varstvenega dodatka, in delavcev iz Azije. V tem tednu pričakujejo prihod 13 delavcev Zelo veliko špekulacij pa je ok- sicer pod enakimi pogoji kot to ve- iz Nepala: »Trenutno se, podobno kot številna druga podjetja v rog upravičenosti in pridobivanja lja za državljana RS. naši panogi in širše, soočamo z izjemno zahtevnimi razmerami na trgu dela. Da bi zagotovili nemoten potek proizvodnje, je bila odločitev za vključitev tuje delovne sile nujna. V luči Register delovno aktivnega prebivalstva, Slovenija načrtovane prenove in širitve proizvodnih zmogljivosti bomo Leto 2015 2020 2024 2025 tudi v prihodnje verjetno primorani poseči po dodatni tuji Delovno aktivno prebivalstvo 804.637 888.918 944.008 936.483 delovni sili.« Delež tujcev 7 % 11,2 % 15,4 % 15,5 % Vir: SURS Na Ptujskem je opaziti zanimiv trend povečanje števila žensk, ki si v Sloveniji petek  6. junija 2025 V središču 7 Podravje, Slovenija  Papir, tiskovine in poštarji že lep čas na prepihu Število izdanih dovoljenj za prebivanje in delo v Spodnjem Podravju, leto 2024 Pošiljanje razglednic z dopusta je zgodovina Državljanstvo Število dovoljenj Albanija 9 Digitalizacija in umetna inteligenca korenito spreminjata svet in navade ljudi, tudi pri izmenjavi pisemskih Argentina 2 pošiljk. Prenos pisem z lepljenjem znamk in poštnimi nabiralniki so v Evropi uvedli sredi 19. stoletja, star je okoli Bangladeš 12 180 let. Pred tremi desetletji mu je začela pojenjati sapa, ko ga je začela neusmiljeno prehitevati digitalizacija. Belorusija 3 Kot vse kaže, bo tudi papir postal zgodovina, čeprav je v uporabi že tisočletja. Bosna in Hercegovina 1.720 Črna gora 8 Dominikanska republika 7 Nabiralnik ukinili, ker sta bili v njem na dan pismo ali dve Filipini 7 Indija 117 Pošta Slovenije je lani ukinila poštni nabiralnik na Turniščah v MO Ptuju, ki je bil nameščen Kitajska 7 na Mercatorjevi trgovini. Mestna svetnica Metka Petek Uhan (na fotografiji) je vložila pobudo, naj občina apelira na Pošto Slovenije, da bi bili nabiralniki razporejeni tako, da so dostopni vsem Kolumbija 1 občanom. Turnišču najbližji nabiralnik je namreč sedaj na Mariborski cesti. »Veliko starejših Koreja 1 občanov nima svojcev ali prevoza do pošte na Mariborski cesti, kar zaznavajo kot diskriminatorno. Kosovo 183 Tudi če je količinsko malo poslane pošte, menimo, da je prav, da bi se nabiralnik ohranil. Kljub možnosti Kuba 1 oddaje pošte poštarjem imajo občani izkušnje, da to ni zagotovilo, da bo pismo dejansko prišlo do pošte,« je Maroko 1 zapisala svetnica. Foto: ČG Mehika 1 Na Pošti Slovenije so odgovorili, da se splošen globalni trend upadanja pisemskih pošiljk odraža tudi v tem, da Moldavija 2 so poštni nabiralniki praviloma prazni oziroma je v njih zelo malo pošiljk. »Merila za ukinjanje poštnih nabiralnikov določa Splošni akt Nepal 3 o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, kjer je med drugim navedeno, da je poštni nabiralnik možno odstraniti, če je bilo v njem v povprečju, v okviru dveh štetij, vloženih manj kot 10 pošiljk na dan. V navedenem primeru (Turnišče) gre za poštni nabiralnik, Ruska Federacija 10 ki je bil odstranjen pred dobrim letom dni, ker je bilo vanj vloženih v povprečju okoli 2,6 (prvo štetje) oziroma 1,6 (drugo štetje) pošiljke Severna Makedonija 125 na dan. Trditev, da oddaja pošiljk v roke poštarju naj ne bi bila najbolj zanesljiva, ne drži, saj o tem ne beležimo niti ene reklamacije. Ob Srbija 493 morebitnem tovrstnem primeru zadevo preverimo in, če bi bilo treba, tudi uredimo, saj nam veliko pomeni kakovost opravljanja poštnih Tunizija 3 storitev, ki ne vključujejo le dostave, temveč tudi prevzem pošiljk od uporabnikov.« Turčija 2 Ukrajina 7 Uzbekistan 1 Danes si večino pisne komunikacije, ura- dne in neformalne, izmenjamo z elektronsko Skupaj 2.726 pošto in kratkimi sporočili na različnih plat- Vir: UE Ptuj formah. Državna uprava in sistemi so digita- Na Ptujskem porast vlog za Indijce, Filipince ... lizirani, kar pomeni, da lahko večino vlog na različne urade in inštitucije oddamo po elek- Upravna enota Ptuj je v letu 2024 izdala 2.726 enotnih dovoljenj tronski poti, v e-različici so na voljo zdravniška za prebivanje in delo. V prvih mesecih tega leta so v reševanje dokumentacija, zdravniški recepti in napotni- prejeli 2.800 postopkov na področju tujcev. »Od tega je približno ce, bančne storitve, skoraj vsa uradna gradi- 1.000 enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. Število teh postopkov va, šolske redovalnice in obvestila, uradne je primerljivo z lanskim letom, se pa spreminja razmerje med evidence (na primer o davkih, zemljiška knji- posameznimi državami znotraj tega obsega. Opažamo povečanje ga, kataster …). »Podobno kot drugod po števila vlog za državljane Indije, Bangladeša in Filipinov,« ugotavlja svetu se tudi pri nas srečujemo z nezadržnim Metod Grah, načelnik Upravne enote Ptuj. upadanjem količine pisemskih pošiljk. V Slove- niji po letu 2011 beležimo 60-odstotni upad pi- semskih storitev. Klasična pisna komunikacija se zaradi komunikacije po e-poteh vsako leto močja Zahodnega Balkana, torej čas, pravice iz dela, plačila ...), kot skrči za okoli deset odstotkov,« so povedali držav bivše Jugoslavije, morda za veljajo za domače delavce. na Pošti Slovenije. sezonska dela v kmetijstvu še iz A kršitev kot tudi izkoriščanje Moldavije, pa v zadnjih petih letih, tujih delavcev so pogosta praksa: Bistveno manj poslanih predvsem pa od leta 2023 dalje, za- »Ob zaznavah teh kršitev se že Foto: ČG znavamo povečano zaposlovanje izvajajo precej strogi ukrepi za de- voščilnic in razglednic Slovenci božično-novoletne praznike še voščimo po klasični pošti, decembra se Pošti na ta račun promet s pisemskimi pošiljkami za petino poveča. Smo pa skoraj povsem opustili pošiljanje veli- delavcev iz srednje in zahodne Azi- lodajalce, zlasti pa za posredniške Tudi komunikacija v prostem času poteka konočnih voščilnic. je, kot so Bangladeš, Nepal, Indija, agencije, še strožje ukrepanje se v digitalnem svetu, dosegljivi smo praktično Pakistan, Afganistan, tudi Filipini.« napoveduje tudi v prihodnje.« kjerkoli in kadarkoli, tekstovna sporočila in Opažamo, da je kljub digitalizaciji v segmentu Podjetja iz naše regije se zanima- Krčenje mreže poštnih fotografi je si neprestano izmenjujemo, z do- pisanja novoletnih voščil še vedno prisotno jo in tudi zaposlujejo delavce iz raz- Narašča število žensk, pustov in ob praznikih pa le še redko napiše- njihovo pošiljanje s tradicionalno pošto, sicer poslovalnic in nabiralnikov ličnih držav. Žirovnik pa opozarja, ki prihajajo delat na mo razglednico oziroma voščilnico v papirnati v bistveno manjšem obsegu kot v preteklosti. Komunikacija v digitalnem svetu je torej da je pri tem ključno spoštovanje ptujsko območje obliki. »Razglednice so bile v preteklosti pove- To je razvidno iz povečanega obsega prome- krepko posegla v trg poštnih storitev, rezultat veljavne zakonodaje in standardov zane s turizmom, ko so se ljudje doma in na zaposlitev (pogoji dela, delovni Iz podatkov območne službe ta v decembrskem času tako iz naslova pre- tega sta med drugim zapiranje poštnih poslo- tujem svojcem in znancem oglašali z njimi. Ta Ptuj ZRSZ izhaja, da je bilo prejšnja nosa pisemskih pošiljk kot tudi povečanega valnic in krčenje mreže poštnih nabiralnikov. segment pošiljk je upadel najhitreje. Razgle- leta bistveno več zaposlenih moš- obsega prodaje voščilnic na poštah. Količina Njihovo število se je zadnja leta zdesetkalo, dnice oziroma voščilne dopisnice so bile po- kih (tujcev) kot žensk. Leta 2021, pisemskih pošiljk se, tudi zaradi ohranjanja trenutno jih imamo vseh v Sloveniji 1.549. »V pularna oblika voščila ob različnih praznikih, ko jih je bilo največ, skupaj je bilo tradicije pošiljanja božično-novoletnih voščil, vsaki občini je nameščen vsaj en,« so navedli izdanih 22.560 delovnih dovoljenj, kot so velika noč, božič in novo leto, vendar v decembru poveča za okoli 20 % v primerjavi na Pošti Slovenije. »Število poštnih nabiralni- je bilo le 1.522 žensk oziroma ok- so te upadle hitreje kot voščilnice v kuvertah. s povprečjem.« kov v državi je določeno s Splošnim aktom o rog 6,7 odstotka. Se pa to razmer- kakovosti izvajanja univerzalne poštne stori- je zadnja leta spreminja. Na 3.678 tve. Vsaj en nabiralnik mora biti nameščen v moških, ki so letos dobili delovno naselju, ki ima več kot 400 prebivalcev.« dovoljenje za tujce na območju UE Na območju širšega Spodnjega Podravja jih Ptuj, je 622 žensk oziroma skoraj je 90. Skoraj tretjina (26) jih je v mestni občini 17 odstotkov. Ta razkorak in po- Ptuj. V občini Ormož jih je devet, Kidričevem večanje števila žensk, ki prihajajo in Dupleku po šest, na Hajdini in v Staršah po delat v Slovenijo, se najbolj pozna pet, v Gorišnici so štirje, enako v Markovcih od leta 2022 naprej. Ni zanemarlji- ter v občini Videm. Občine Dornava, Zavrč in vo niti dejstvo, da ženske pravilo- Majšperk imajo vsaka po tri poštne nabiralni- ma delajo v Sloveniji po pridobitvi ke, Središče ob Dravi in Podlehnik pa po dva. delovnega dovoljenja, medtem Občine z enim samim poštnim nabiralnikom ko precej velik del moških dela za so Destrnik, Trnovska vas, Sv. Andraž (Vito- slovensko podjetje, a v tujini, na marci), Juršinci, Sv. Tomaž, Cirkulane, Žetale terenu. in Makole. »Poštni nabiralniki so nameščeni Kar se tiče starostne strukture, pred poštami in na drugih frekventnih lo- prihajajo k nam večinoma mlajši kacijah, kjer je večji potencial uporabnikov. delavci, v povprečju stari med 20 Lokacija namestitve je pogojena tudi z dovo- in 30 let, prevladujeta osnovnošol- ljenjem lastnika zemljišča oziroma objekta,« ska in srednja poklicna izobrazba. so razložili na Pošti Slovenije in dodali, da so Je pa v zadnjih treh letih zaznati lani v notranjem in mednarodnem prometu tudi rahlo povečano število višje dostavili nekaj manj kot 149 milijonov pisem- Foto: ČG izobraženega kadra. Foto: ČG skih pošiljk. uredijo delovno dovoljenje. Dženana Kmetec V Sloveniji je 1.549 poštnih nabiralnikov, od teh jih je 90 na širšem ptujsko-ormoškem območju. Mojca Zemljarič 8 Podravje petek  6. junija 2025 Hajdina  Izbrali projekte za participatorni proračun Starše  30. občinski praznik kot poklon prostovoljcem in dosežkom občine Kupili bodo stole, prenovili igrala Greifoner: »Nagrad ni nikoli dovolj za vse« Nekatere občine so zelo hitro ukinile participatorne proračune, predvsem zaradi pre- Po mnenju mnogih je bila letošnja osrednja proslava na izjemno visoki ravni. Poleg Otro- majhnega interesa občanov. Na Hajdini pa je iz leta v leto udeležba na glasovanju za škega pevskega zbora OŠ Starše ter otrok vrtcev je dogodek obogatil komorni glasbenik, predlagane projekte boljša. Letos je 446 občanov, ki so glasovali, izbralo tri projekte. imitator in komik Tilen Artač. V Slovenji vasi in Dražencih bodo prenovili otroška igrala, v Gerečji vasi pa nabavili nove sto- le. Glasovanje je potekalo 14. in 21. maja. Med sedmimi ustreznimi in pravočasno oddanimi predlogi so občani izbrali tri. Zanje so rezervi- rali proračunska sredstva v višini 30.000 evrov. Dva predloga sta bila izbrana s po 116 glasovi, tret- jega je podprlo 78 Hajdinčanov. Največ pobud občanov se je nanašalo na dodatno izboljšanje pogojev za rekreacijo in igranje: od želja za nameščanje in zame- njavo igral, urejanja otroških igri- šč, postavitev fi tnesov na pros- tem ... Foto: Marija Slodnjak Komisija za participatorni pro- Letošnji prejemnik zlatega grba je Ignac Auer (v sredini). račun je že preverila in potrdila Foto: ČG rezultate glasovanja. Občani so 30.000 evrov občina Hajdina namenja za participatorni proračun. »Ob tej pomembni obletnici ne praznujemo zgolj najvišjega priznanja, zlatega grba, je Ignac Auer, ki v bili uspešni s predlogom, da se dosežkov, ampak tudi duha skupnosti, ki se izraža v lokalni skupnosti izstopa zaradi izjemnega prostovolj- v Dražencih zamenjajo igrala in Fitnes na prostem v Hajdošah, Zanimivo, najmanjšo podporo je številnih društvih, dogodkih, prostovoljstvu, v vsakda- nega dela, strokovnosti in dolgoletnega prispevka k postavi ograja ob igrišču okrog obnova podlage teniškega igri- imel predlog za ureditev atletske njih medčloveških odnosih. In prav ta duh je tisto, kar razvoju gasilstva tako na lokalni kot regijski ravni. Član otroškega in športnega igrišča šča, varnostna ograja v Skorbi in steze in športnega parka pri šoli, nas dela občino. Zato iskreno čestitam vsem letošnjim PGD Zlatoličje je že več kot 60 let, v tem obdobju pa ob Domu vaščanov. obnova atletske steze pri osnov- le sedem. nagrajencem. Žal nagrad nikoli ne bo dovolj, da bi se z je opravljal več pomembnih funkcij, med letoma 1993 V Slovenji vasi bodo prenovili ni šoli so projekti, ki so se sicer Skupaj je tokrat glasovalo 446 njimi lahko poklonili vsem, ki si to zaslužijo,« je ob 30. in 2013 je bil poveljnik društva. Trenutno vodi tekmo- dotrajana igrala, v Gerečji vasi pa dobro uvrstili, a so bili navedeni ljudi, kar je za tako majhno ob- občinskem prazniku poudaril župan in izpostavil šte- valno enoto starejših gasilcev, ki pod njegovim men- bolje opremili notranjo opremo. trije bolje podprti, vsaj z oddani- čino, kot je Hajdina, veliko. Za vilne uspehe občine ter večje razvojne projekte, kot torstvom dosegajo odlične rezultate tudi na državnih V planu je nakup 180 kosov novih mi glasovnicami. Največ, po 116 primerjavo: na Ptuju so leta 2023 so energetska sanacija večine občinskih objektov, za- tekmovanjih. S srebrnim grbom so nagradili delo in konferenčnih nakladalnih stolov glasov, sta prejela predloga za občani odločali o 175.000 evrih gon industrijske cone, izgradnja telovadnice s podru- prizadevanja Mladena Fekonje, ki je 25 let dejaven v in dveh vozičkov za stole za dvo- investiciji v Slovenji vasi in Gerečji zagotovljenih sredstev za partici- žnično šolo v Marjeti. Prav tako jim je uspelo v občino PGD Zlatoličje. Druga prejemnica srebrnega grba pa je rano gasilskega doma. Obstoječi vasi. Za predlagano ureditev igral patorni proračun, glasovalo je le privabiti investitorje, ki so uspešno izpeljali projekt Marija Kacjan, aktivna prostovoljka v upravnem odbo- leseni stoli so namreč stari že več in ograje v Dražencih je glasovalo 631 občanov. izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta v Staršah. ru Krajevne organizacije RK Starše. Bronaste grbe so kot 50 let. 78 občanov, starejših od 16 let. Dženana Kmetec prejeli: Mojca Rodošek, Zofi ja Špurej in Jože Lenart. Zlati grb za gasilca Ignaca Auerja Pisna priznanja Komisije za nagrade in priznanja pa so podelili Antonu Lončariču, Danici Trs, Suzani Klasinc 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Občinski praznik je poleg praznovanja dosežkov na- Lamut, Janu Krepfl u in Mihaeli Petrovič. Po uradnem Najlepši skok v poletje – s menjen tudi podelitvi nagrad in priznanj. Letos častne- delu je sledila pogostitev v organizaciji domačega ga občana niso razglasili, saj ta naziv po novem pode- društva Ajda. ljujejo le enkrat v županovem mandatu. Prejemnik Estera Korošec Qcentrom Ptuj 1DMYHËMHQDNXSRYDOQRVUHGLŕËHQD3WXMX4FHQWHUY3XKRYLMHYVRQËQLKMXQLMVNLK Majšperk  Parket v telovadnici je potreben obnove GQHKVWLËLŕËHLQVNXSQDWRËNDYVHKNLXũLYDWHYQDNXSRYDQMXLQGUXũHQMX Pred Qcentrom je še zmeraj postavljen šotor, Nov parket odvisen od uspeha na razpisu ˜‡Ž‹ ƒ” ͻͶͶ΂ǡ ˜ ƒ–‡”‡’‘–‡ƒ ‡•Ž—œ‹˜ƒ SHEIN pop-up razprodaja s pestro izbiro poletne Ob gradnji osnovne šole Majšperk je bila leta 2005 zgrajena tudi telovadnica, a športni pod v ‘†‡Ȃƒ˜‘ŽŒ‘•‘ŽƒŠ‘–ƒ‘„Žƒ«‹Žƒǡ–‘”„‹…‡ǡ«‡- telovadnici je po 20 letih dotrajan. Zaradi parketa, ki se na več mestih lušči, dvorana ni več pri- ˜ŽŒ‹ ‹†‘†ƒ–‹ –‡”Š‹æ‹†‡‘”Ȃ˜’‘—†„‹ Œ‡˜‡« ‘–ͷͶǤͶͶͶ‘•‘˜Ǥƒ’”ƒ˜ ˜•ƒ‘‰ƒ” •‡„‘ƒæŽ‘ merna za tekmovanja, težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju športne vzgoje v okviru pouka. ƒŒǡ •ƒŒ •‘ƒ˜‘ŽŒ‘‘„Žƒ«‹Žƒœƒ˜•‡˜‡Ž‹‘•–‹Ȃ‘† š• †‘ ͻšŽǤ‡‡ •‘ ”‡• ‹œŒ‡‡ǡ ā‡ ‘† ͸ǡͿͿ ‡˜”ƒ †ƒŽŒ‡Ǥ œ‘”‹•–‹–‡æ‡œƒ†Œ‹–‡†‡–‡‹œŒ‡‡Š‡‹ ’‘’Ǧ—’ ”ƒœ’”‘†ƒŒ‡ǡ ’”‹†‹–‡ ‹ ’”‡˜‡”‹–‡ǡ ƒ‘ Œ‡ ’‘—†„ƒ’‡•–”ƒ‹„‘‰ƒ–ƒǡ’”‡†˜•‡’ƒœ‡Ž‘—‰‘- †ƒǤƒŽ‘‰‡•‘‘‡Œ‡‡Ȃ˜‡ŽŒƒ†‘”ƒœ’”‘†ƒŒ‡Ǩ ‘˜‹‘„Žƒ«‹Ž‘’ƒ•‘†‹Œ‘–—†‹‘†‹‹—†‘„‹ «‡˜ŽŒ‡Ǥ ƒ –‘ „‘†‘ ’‘•”„‡Ž‹ ˜ ’”‘†ƒŒƒŽ‹ Pitta- Rosso˜…‡–”—–—ŒǡŒ‡”•‡’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘ƒ’”‡- novo prodajalne, zato so za vas pripravili izjemno ’‘—†„‘Ȃ–‘–ƒŽ‘”ƒœ’”‘†ƒŒ‘•ƒ”;Ͷ‘†•–‘–‘˜ ‹āŒ‹‹…‡ƒ‹ƒ˜•‡‹œ†‡Ž‡Ǥ •‡ǡ ‹ •–‡ œ‹•Ž‹‹ ā‡ Œ‡ƒ Ž‡’懏ǡ’ƒ’”‹-  ǨƒŒ„‘’‘Ž‡–Œ‡æ‡Ž‡’懜ƒæ‘‡Š‘‹ ’‘”‘«ƒ‘ ‘„‹• –—”‹•–‹«‡ ƒ‰‡…‹Œ‡ Žƒ›ƒ v •–‹Ž•‘„”‹•ƒ«‘Ǥ  ‘†ͷǤ†‘ͷͻǤŒ—‹ŒƒǤ …‡–”—ǡ‘†‘†‡”•’‘”‘«ƒŒ‘ǣ   ,Ȃ ‘…‡ǡ‘”Œ‡ ‹Žƒ›ƒ Ȃ –‘ Œ‡ –‘Ǩ‡« ‹ˆ‘”ƒ…‹Œ Žƒ›ƒ–‡Ž‹«‡Ǩ‡œ‡”˜‹”ƒŒ–‡•˜‘Œ’‘Ž‡–‹†‘’—•–’”‹ ‹”‡œ‡”˜ƒ…‹Œ‡ǣ—”‹•–‹«ƒƒ‰‡…‹ŒƒŽƒ›ƒǡ…‡–‡” Foto: Mojca Vtič Žƒ›‹‹’”‡Œ‹–‡‡•Ž—œ‹˜‘„”‹•ƒ«‘œƒƒ’Žƒā‘ –—ŒǡͶ͸͸Ϳ͸ͼͶͶͺ–‡”‹ˆ‘̻ƒ‰‡…‹ŒƒǦ’Žƒ›ƒǤ•‹Ǥ Parket v šolski telovadnici se na več mestih lušči, posledično ni primeren za organizacijo športnih tekmovanj. —‹Œƒ ’”ƒœ—Œ‡‘ •˜‡–‘˜‹ †ƒ ‘Ž‡•ƒ”Œ‡ŒƒǨ ”‹†‹–‡˜’”‘†ƒŒƒŽ‘ –‡”•’‘”–˜…‡–‡”–—Œ ‹ Občina namerava parket zamenjati, ker pa gre za limo dela izvesti med poletnimi počitnicami,« je dejal •‡ ’‘ā‡‹–‡ •‘œ‹ ’‘—†„‘ ‘Ž‡•ƒ”•‹Š ‘„Žƒ«‹Žǡ zajetno investicijo, računajo na pridobitev državnega direktor občinske uprave Matic Šinkovec. ‘„—–˜‡ ‹ ‘’”‡‡Ǥ ‹”ƒŒ–‡ ‘– ’”˜ƒǨ ‰Ž‡Œ–‡ denarja. Izvajalca del so že izbrali, in sicer maribor- Z ministrstva so odgovorili, da so trenutno še v fazi •‹ ‘Ž‡…‹Œ‘  ‹”ƒ–‡• œƒ‡ ‹••‡‹Ǥ - sko podjetje Artpod, ki bi naročilo izvedlo za dobrih pregledovanja dopolnjenih vlog ter da bodo rezultati –‡”•’‘”–— †‘„‹–‡ ’”ƒ˜ ˜•‡ǡ ƒ” ’‘–”‡„—Œ‡–‡ œƒ 220.000 evrov, vendar pa do prenove letos ne bo znani predvidoma konec junija oziroma v začetku ju- ‹œŒ‡‘ ‘Ž‡•ƒ”•‘ ‹œ—搌‘ Ȃ ‘Ž‡•ƒǡƒŒ‹…‡ ‹ prišlo, če občina ne bo uspešna na razpisu. Tako so lija. Rezultat pa je glede na obseg prijavljenih projek- ‘Ž‡•ƒ”•‡ ŠŽƒ«‡ǡ „‹†‘‡ǡ •‘«ƒ ‘«ƒŽƒ ‹ œƒæ«‹- projekt, ki bi sicer v celoti padel na občinska pleča, tov nemogoče napovedati. –‡«‡Žƒ†‡Ǥ prijavili na razpis gospodarskega ministrstva, kjer se Ministrstvo je namreč razpisalo dobrih 5,8 milijona ƒŒŽ‡’æƒ ’‘Ž‡–ƒ †‘ā‹˜‡–Œƒ •‡ œƒ«‡Œ‘ ˜ ƒŒ˜‡«- nadejajo 100.000 evrov. Odpiranje prejetih projektov evrov, na razpis pa so prejeli kar 105 vlog. »Skupen Œ‡ƒ—’‘˜ƒŽ‡•”‡†‹æ«—ƒ–—Œ—ǡ…‡–”—˜ je bilo že v začetku maja, a ministrstvo informacij o zaprošen znesek vseh vlog znaša približno 13,6 milijo- —Š‘˜‹Ǥ odobrenih ali zavrnjenih projektih še ni oddalo. »Upa- na evrov,« so povedali. mo, da bo odločitev znana do konca junija, saj si že- Mojca Vtič petek  6. junija 2025 Podravje 9 Ptuj, Podravje  Delovanje oddelka za fi zioterapijo v bolnišnici Podravje  V Cerkljah Optic-Tel odstopil od pogodbe Fizioterapevti: »Ljudje smo danes Gradnja optike v Halozah razvajeni in pasivni« po načrtih Ekipe podjetja Optic-Tel, ki gradi optično omrežje na območju Podlehnika, Vidma, Cirkulan in Zavrča, so že Način življenja postaja vedno hitrejši, zase in svoje telo si vzamemo premalo časa, kar negativno vpliva na veliko se- v polnem zagonu, medtem pa je leta 2016 ustanovljeno gmentov našega zdravja. Ljudje smo postali razvajeni, pasivni, pričakujemo čudežne učinke v nekaj minutah, čeprav bi podjetje, ki je preko hčerinske fi rme GVO v lasti Teleko- lahko sami marsikaj izboljšali na precej enostaven način. V nekaterih primerih se čakalne dobe na oddelku za fi ziotera- ma, odstopilo od gradnje optike v občini Cerklje na Go- pijo daljšajo tudi zato, ker zdravniki sledijo željam pacientov in izdajo napotnice, tudi ko bi morda šlo brez zdravstvene renjskem. Se lahko zgodba ponovi tudi v Halozah? Roki obravnave. Vse to posledično pomeni tudi več dela za fi zioterapevte. so namreč kratki, teren pa velik. Potreba po fi zioterapiji/reha- bilitaciji je bistveno večja kot v preteklosti, posledično se podalj- šujejo tudi čakalne dobe. »Vedno več pacientov je, ki so napoteni na fi zioterapijo,« ugotavlja Primož Babič, vodja fi zioterapije v Splo- šni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Na oddelku je zaposlenih 15 fi zioterapevtov in ena medicinska sestra, ki je odgovorna za čakalno knjigo. 13 fi zioterapevtov pokriva oddelek in ambulanto, ena fi zio- Foto: Mojca Vtič terapevtka deluje ločeno v ambu- Podjetje Optic-Tel v okviru OŠO 6 gradi optiko v 20 občinah. lanti za kardiološko rehabilitacijo, en fi zioterapevt izvaja specialno Družba Optic-Tel naj bi optiko gradila v 21 slovenskih občinah na ambulantno terapijo. območju t. i. belih lis, katerih gradnjo sofi nancira država. Pred časom »V ambulanti se izvajajo veči- pa so sporočili, da so zaradi objektivnih okoliščin, ki onemogočajo noma temeljni postopki v fi ziote- Foto: ČG izvedbo projekta v pogodbenem roku, odstopili od pogodbe za iz- rapiji, razgibavanje, aktivne vaje, Na oddelku za fi zioterapijo v ptujski bolnišnici imajo polne roke dela. vedbo projekta v občini Cerklje na Gorenjskem. manualne tehnike itd. in tudi pod- Strah, da bodo odstopili od zavez, je bilo na javnih predstavitvah porni postopki, na primer elektro- čimprejšnji ozdravitvi. To je izje- Razlogov za obravnavo načina življenja. zaznati tudi med občani haloških občin, še posebej zaradi časovnih terapija, laser, magnetoterapija in mnega pomena, skoraj enako to- ostalo. Na oddelkih pa vse oblike liko kot fi zioterapija sama. je veliko Trenutno so najdaljše čakalne omejitev, kajti omrežje mora biti zgrajeno do poletja 2026. Že takrat dobe za različna degenerativna je predstavnik podjetja zbrane pomiril, da vedo, česa se lotevajo, do- mobilizacije pacientov, razgibava- Potrebe so zelo velike, paci- Mesečno njihovo ambulanto stanja, ki jih morajo obravnavati datno pa so iz podjetja Optic-tel odgovorili: »V občinah Videm, Pod- nja, učenja posedanja, stoje, hoje entov z različnimi težavami og- obišče približno 160 pacientov, usposobljeni strokovnjaki. Napotni lehnik, Cirkulane in Zavrč gradnja optičnega omrežja poteka v skladu ipd., pa tudi respiratorna fi ziote- romno. »Način (tempo) življenja obravnavajo paciente po poškod- zdravniki jih načeloma opredeljuje- z načrti in pridobljenimi soglasji. V omenjenih občinah trenutno ni rapija,« postopke, ki jih izvajajo, je vedno hitrejši. In to seveda bah, operacijah in različnih bole- jo s stopnjo nujnosti redno, kar tre- razloga, da bi v odstopili od pogodbe.« predstavlja Babič. negativno vpliva na naše zdravje. zenskih stanjih. Oseba, ki ji je pred- nutno pomeni precej dolge čakalne O razlogu za odstop pogodbe v občini Cerklje na Gorenjskem pa Postajamo starajoča se družba, Vendar sam gledam pozitivno, pisana fi zioterapija, prejme delov- dobe. so dejali, da tam na terenu v začetku maja še niso niti začeli dela- tudi starostna doba se povečuje, ker fi zioterapevt je pozitivno na- ni nalog, zdravnik določi stopnjo Fizioterapevti delujejo v ambu- ti: »Pripravljali smo projektno dokumentacijo, pridobivali potrebna način življenja se korenito spre- ravnana oseba. Človek si lahko nujnosti (zelo hitro, hitro ali re- lanti in na večini oddelkov v SB Ptuj. dovoljenja in soglasja ter usklajevali načrt izgradnje, pri čemer smo minja, kar opazno vpliva tudi na veliko pomaga sam. Ljudje smo dno). Od tega je odvisno, kako Z opremo so zadovoljni, največji po skupnih sestankih z občino Cerklje na Gorenjskem prišli do za- povečano število fi zioterapij. Kot danes razvajeni, pasivni in išče- dolgo čakajo na obravnavo. Se pa defi cit imajo na kadrovskem po- ključka, da projekt v pogodbenem roku žal ni izvedljiv iz objektivnih pravi naš sogovornik, pa je najbolj mo pomoč drugje, medtem ko čakalne dobe tudi na tem področju dročju: »Težavo predstavlja kader okoliščin.« uporabljen postopek v fi zioterapiji je rešitev v nas samih, saj lahko s podaljšujejo, saj je vedno več na- za ambulantno fi zioterapijo, kjer se Dela v Halozah potekajo nemoteno in kot pravi župan Podlehnika tako v ambulanti kot na oddelku spremenjenim načinom življenja potenih pacientov. Podobno kot trudimo pridobiti še dodaten pros- Sebastian Toplak, so z dinamiko zadovoljni. »Upamo tudi na uspešen zelo enostaven, a pomemben: veliko pripomoremo k izboljšanju na drugih področjih zdravstva tudi tor za normalno izvajanje fi ziotera- razpis za izgradnjo optičnega omrežja na drugem seznamu belih lis edukacija pacienta za pravilno našega zdravstvenega stanja,« je tu zaznavajo del takih, ki obravna- pevtskih postopkov in zagotoviti GOŠO 6a, kar pomeni, da bi bilo v izgradnjo optičnega omrežja zaje- izvajanje tehnik, vaj, postopkov, prepričan vodja fi zioterapije v ptu- ve ne bi potrebovali oziroma bi si pacientu zasebnost pri obravnavi.« tih več kot 600 naslovov.« s katerimi si lahko sam pomaga k jski bolnišnici. lahko pomagali sami s spremembo Dženana Kmetec Mojca Vtič Ptuj  Urejanje blokovskih balkonov brez zakonske podlage Zasteklitve balkonov v blokih mimo upravnika in sosedov Na Ptuju imajo etažni lastniki pri posegih na balkonih večstanovanjskih stavb (skoraj) povsem proste roke. O tem ni določeno nič ne v občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj, prav tako posegov na balkonih ne omejujejo upravniki iz Podjetja za stanovanjske storitve (PSS) Ptuj. Če vas pot zanese v katero izmed sta- del brez soglasja etažnih lastnikov. Dela rejših ptujskih blokovskih naselij, boste morajo biti po zakonu opravljena v skladu lahko kaj kmalu naleteli na raznoliko podo- s predpisi o graditvi objektov, med izvaja- bo balkonov. Veliko stanovalcev se je na- njem del pa mora etažni lastnik omogočiti mreč odločilo za zaprtje balkonov, bodisi strokovni nadzor, je še navedeno v stano- v celoti, z zasteklitvijo prostora ali zgolj za vanjskem zakonu. delno senčenje, z namestitvijo posebnega Tako pravi zakon, kaj pa realnost? Tam ogrodja z najrazličnejšimi roletami in/ali je slika povsem drugačna. Na Ptuju se veči- roloji. Posegi, običajno gre za manjše, niso na tovrstnih posegov zgodi mimo sosedov moteči, jih pa večina spremeni podobo in tudi mimo upravnika, je povedal Igor objekta. Poudariti je treba, da zakonskih Vamberger, vodja upravljanja v Podjetju predpisov, ki bi tovrstne želje lastnikov za stanovanjske storitve Ptuj (PSS Ptuj). stanovanj omejevali, v Sloveniji ni. Jim pa Povsem pričakovano, glede na pojasnilo zakon predpisuje, da morajo za poseg pri- Mestne občine Ptuj, kjer se s podobo sta- Foto: ČG dobiti soglasje sosedov. rejših blokov očitno kaj dosti niso ukvar- Posegov na balkonih ptujskih blokov ne omejuje noben odlok. Zakonodaja zahteva soglasje jali. „Zasteklitev ali drugih oblik zapiranja sosedov balkonov v starejših blokih v občinskem to želi izvesti, vendar pa se mu o izvedbi ki se odločijo za tovrstne posege na svojih ugotavljajo tudi, da večino balkonov lastni- prostorskem načrtu nimamo natančno do- zasteklitve ni treba posvetovati z upravni- balkonih, o videzu pogovorijo s sosedi in ki zasteklijo oziroma zaprejo kar mimo njih V veljavnem stanovanjskem zakonu ločenih,“ so navedli v ptujski občini. kom. „Prav pa bi bilo, da upravnika s tem z njimi dorečejo način primerne izvedbe. in tudi mimo sosedov, na kar pa trenutno jasno piše, da kadar izvedbena dela v po- V PSS Ptuj kakšnega bistvenega porasta vsaj seznani, saj konec koncev posegajo v Ker gre običajno za enostavnejše pose- nimajo prav nobenega vpliva, je še pove- sameznem delu pomenijo tudi poseg v po teh posegih ne beležijo, je dodal Vam- skupen videz stavbe,“ je poudaril. ge, ti statično naj ne bi bili sporni. V ptu- dal vodja upravljanja Igor Vamberger. skupne dele, etažni lastnik ne sme začeti berger. Se pa tu in tam najde kdo, ki si Priporočal je, da se lastniki stanovanj, jskem podjetju za stanovanjske storitve ak 10 Kultura in izobraževanje petek  6. junija 2025 Knjigarnica Ptuj  Mačji festival – Slavni mački so se predstavili OFFLINE Mačke imajo v leposlovju posebno mesto Dnevni časopisi me spremljajo od nekdaj, pa tedniki in mesečniki … Ko še nisem hodila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je letošnji festival posvetila slavnim mačkom v leposlovju. Z njim so povabili v svet branja v šolo, je bil dnevni obred, da me je dedek in domišljije, je povedala direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Milena Doberšek. Uživali so najmlajši in najstarejši, vzel na kolena in ob tem na glas bral časopis saj zgodbe slavnih mačkov živijo v vseh generacijah. Prav posebno mesto pa ima maček Muri, ki je letos abrahamovec. Večer, ki ga je zjutraj dostavil poštar. Vse po vrsti sem poslušala, od začetka do konca, od V mladinskem oddelku so v okvi- politike do črne kronike … ru predfestivalskega dogajanja od- prli razstavo Slavni mački, na kateri Včasih me je kar srh predstavljajo glavne mačje junake: spreletaval, veliko slišanega mačka Murija, kultnega sloven- nisem razumela, a najbolj skega mačka iz pesniške slikanice Kajetana Koviča z ilustracijami izje- sem se veselila rubrike s ka- mne ilustratorke Jelke Reichman, rikaturo. Mislim, da se ji je muco Copatarico, Obutega mačka, reklo »dva grama humorja«, Toma in Jerryja, Garfi elda in še veli- ali nekaj podobnega. Oče je ko drugih mačkov, ki so našli svoje vsak dan prinesel iz mesta mesto v literaturi in katerih zgod- be zabavajo že desetletja, učijo in hrvaški dnevnik (Vijestnik spominjajo, da so mačke res nekaj ali pa Večernji list), redno posebnega. Avtorica razstave je smo kupovali revije, za odra- Matejka Milošič, ki je prispevala sle in za otroke, ki jih je bilo tudi besedilo za zloženko s pobar- na pretek, slovenske in hrvaške. In Štajerski tednik smo vanko in jo tudi oblikovala. Razsta- imeli vedno naročen, no, tedaj še ni bil s tem imenom. va Pravljični svet Jelke Reichman je na ogled v razstavišču knjižnice. Predolgo bi bilo naštevanje vseh časopisov in revij, ki se Foto: Črtomir Goznik Spremlja jo zloženka z besedilom Z odprtja festivala Slavni mački na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Glavni in najprepoznavnejši med njimi jih spomnim iz mladih in manj mladih dni. Očitno pri in fotografi jami Tjaše Mrgole Jukič, je Maček Muri iz pesniške slikanice Kajetana Koviča z ilustracijami neponovljive ilustratorke Jelke Reichman, ki mojem zanimanju za revijalni tisk velja tisti pregovor o ki je pobudnica in vodja festivala, je s svojimi ilustracijami močno zaznamovala slovensko otroško in mladinsko literaturo. malem in velikem Janezu. Še vedno rada berem dnevni- ki se je začel leta 2023. Vsako leto ke, tednike, mesečnike … Tiskane. A ni jih na pretek, festival nagovarja z drugo vsebino. največ, kar sem lahko,“ je zapisal to, ki je v bistvu četrta festivalska Malega gradu. Mali in veliki obi- ki bi me pritegnili. Sploh pa ne takih, vseslovenskih, ki Lani so ga ob 140. obletnici rojstva Kajetan Kovič. Maček Muri ni samo razstava, katerega scena vabi prav skovalci, na ta dan so jim narisali mladinskega pisatelja Josipa Van- slavni junak Kovičeve pravljice, am- tako do konca junija. Festivalsko mačje brkice, so si lahko ogledali bi jim bil sedež uredništva na Ptuju in bi bil Ptuj kraj dota naslovili Kdor vesele pesmi pak tudi glasbe. Pred 41 leti je bila dogajanje se je v mačjem mestu tudi bibliobus in se sprehodili skozi izhajanja. V prijetnem »revijalnem spominu« mi je ostal poje in ga posvetili Kekcu. posneta legendarna kaseta Maček začelo 30. maja s pravljico o slav- knjižnične prostore ter se v krčmi Veritas: mesečnik za gorice, vino, kulinarično in turistič- Pred študijskim oddelkom je Muri in Muca Maca. Maček Muri je nem mačku in povabilom v mačje Pri veseli kravi okrepčali z mačjim no kulturo. Izhajal je od leta 1994 do 1999. Na Ptuju na ogled razstava Kajetan Kovič: tudi junak radijske igre, gledaliških mesto z glavno pripovedovalko (čokoladnim) mlekom, ki so ga je domovala v deželi zelo uspešna revija Katarina (1995 življenje in delo, ki sta jo pripravila in lutkovnih predstav, zvočne knji- Tjašo Mrgole Jukič, kjer živi maček donirale Ljubljanske mlekarne, in Anja Ogrizek in Bojan Petek. Pos- ge in mini serije Muri. Vse tri raz- Muri s svojo izbranko Maco in pri- mačjim kruhom, navadnim in z ro- do 2003), ki ji je bilo vodilo kreativno poučevanje, enko večena je 50. obletnici prve izdaje stave v sklopu letošnjega festivala jatelji, nadaljevalo z različnimi ak- zinami, gostišča in picerije Špajza z revija Rina, s podnaslovom življenje s kilogrami (2000 Mačka Murija. „Ta maček je za ot- Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so na tivnostmi, od mačjega nogometa z Brega pri Majšperku. do 2016). Letos je Ptuj znova postal izdajateljski kraj roke od 3. do 90. leta, vsak lahko ogled do 30. junija. bratoma Malek, risanja in barvanja Slavni mački vabijo, da jih obiš- periodične, klasične revije. Njen naslov je Offl ine in Ka- nekaj najde v njem, in če najde v Na dvorišču knjižnice pa je na slavnih mačkov, mačjih pravljic, do čemo. tja Gönc, odgovorna urednica, v uvodniku z naslovom njem svoje otroštvo, sem naredil ogled tudi čisto pravo mačje mes- mačjih in mišjih igric na podstrešju MG Spremeniti moramo svet, med drugim pravi: … Pred nami je revija, ki je nastala v času, ko se zdi, da je za tiskane medije prepozno. Ljudje ne kupujemo revij, Ptuj  18. podelitev diplom na Višji strokovni šoli Ptuj ker smo preveč ujeti v ekrane svojih mobilnih naprav. Pa tudi dobra revija je prej redkost kot pravilo. A to ne pomeni, da smo nehali hrepeneti po pristnem listanju in umirjenem branju. Medtem ko na telefonu v petih minutah prekli- 58 diplomantov na treh programih kamo neznansko število vsebin (in jih sproti pozabimo), v reviji v tem času preberemo zgolj eno – a imamo vsaj pri- V dominikanskem samostanu na Ptuju so nedavno slovesno izpeljali 18. podelitev diplom diplomantom Višje strokovne ložnost, da o njej razmišljamo, da se nas dotakne in morda šole ŠC Ptuj. Letos so izročili diplome kar 58 diplomantom iz treh programov, ki jih izvajajo na šoli. celo premakne … Kako se strinjam! In res. Offl ine deluje skoraj kot domišljena, lepo obli- kovana knjiga, ki vzbuja upanje. Že naslovnica nakazuje koncept zavzetosti za planet, za kreativnost, izvirnost, za likovno in besedilno premišljenost. Prav vihravo zanimi- vi so na naslovnici izpostavljeni naslovi. Poklic: Raje bo- jevnik v vrtu kot vrtnar v boju. S kolesom po Pohorskih gozdovih. Umetnost med Gano in Goričkim. Dva mili- jona dreves na leto. In mlada bojevnica s sadiko sadnega drevesa. Prima! Offl ine nagovarja bralca, spodbuja in motivira k ze- leni modrosti, samosvojosti, predstavlja zapise mladih ustvarjalcev, intervjuje premišljevalcev in akterjev dru- Foto: Langerholc gačnega, bolj smiselnega in za skupnost hvalevrednega Prejemniki diplom VSŠ Ptuj življenja. Offl ine spodbuja, razvija, krepi in neguje opti- mizem, kar je v teh časih posebna vrednota. 16 diplom so podelili ekonomis- s svojo oceno izstopala med vse- tom, šest diplom inženirjem kme- mi 58 diplomanti. Podelili so tudi Dragi bralci, preverite sami, berite revijalno noviteto, tijstva in krajine ter 36 diplom inže- zahvale za izvedbo promocijskih ki pravi, da daje glas posameznikom, ki navdušujejo s nirjem mehatronike. Študenti, ki so aktivnosti, ki so jih prejeli Klara svojimi vsakodnevnimi dejanji. Posameznikom, ki pre- dosegli najvišje povprečne ocene v Kristl, Dominik Bigec, Vid Šoštarič mikajo meje in kažejo, da so spremembe vprašanje vo- posameznem programu, so dobili in Aleks Forštnarič. Diplomante je lje in odločnosti. V prvi številki (dve izideta letno) so ti še posebna priznanja. na slovesnosti nagovoril ravnatelj posamezniki: Nenad Cizla, Dora Benčevič, Tjaša Rener, V programu Mehatronika je Višje strokovne šole ŠC Ptuj Robert priznanje za najvišjo povprečno Harb in jim ob tej priložnosti zaželel Zvezdana Novaković, Maša Pirc, Andraž Grulja, Nika oceno prejel Kristjan Vinko, v pro- veliko uspehov na kariernih poteh. Stegel, Petra Draškovič Pelc, Maja Simoneti, Klemen- gramu Upravljanje podeželja in Prireditev sta s pesmijo popestrili tina Tement Gajšek, David Žefran, Sami Rahim, Vasja krajine Niko Novak ter v programu dijakinji Šole za ekonomijo, turizem Golar … Ekonomist Kaja Vorih. in kmetijstvo ŠC Ptuj Larisa Mlinarič Liljana Klemenčič Kaja Vorih je prejela tudi naziv Foto: Langerholc in Sara Sluga. naj diplomantka generacije, saj je Naj diplomantka generacije je Kaja Vorih. ak petek  6. junija 2025 Ljudje in dogodki 11 Juršinci  Nabrusili kose in v hipu pokosili „faroški“ travnik BLATNO JEZERO in DZ^<:hh:͗ ͲƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵĂǀƚŽďƵƐŽŵ ͲŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀŚŽƚĞůƵΎΎΎ ͲϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ ͲƉƌŽŐƌĂŵͩWƵƐnjƚĂͨ ͲnjƵŶĂŶũĞŽŐůĞĚĞƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ ͲŽŐůĞĚŵƵnjĞũĂDĂƌĐŝƉĂŶĂŝŶĚĞŐƵƐƚĂĐŝũĂ ͲǀŽĚĞŶũĞŝŶŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂƉŽƚŽǀĂŶũĂ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Foto:AK Kosa in kmečko delo občinski svetnici Poloni Berlak nista tuja. 12 Črna kronika petek  6. junija 2025 Juršinci  Poostren nadzor policije v naseljih Vlomilci na delu, ko je pol vasi na pogrebu V juršinski občini narašča število tatvin in goljufi j, zato so policisti poostrili nadzor. Lani so namreč v primerjavi z letom 2023 zabeležili 50-odstotno rast kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete, med katerimi so izstopale tatvine in goljufi je. Juršinčan ogoljufal „Na področju splošne kriminalitete smo spletnega goljufa v letu 2024 obravnavali 32 kaznivih dejanj, kar je več kot leto prej, ko jih je bilo 19. Na Kljub številnim opozorilom v okrožno državno tožilstvo je bilo podanih zadnjem času tudi v Juršincih prav toliko kazenskih ovadb, od katerih je narašča število spletnih goljufij. bila polovica uspešno preiskanih,“ je po- „Pohvalno je, da imate občana, ki ročilo povzel vodja okoliša Marjan Premzl je tudi spletnega goljufa ogoljufal, in pojasnil, da so zato že poostrili nadzor tako da je bil oškodovan goljuf. v strnjenih naseljih, bolj pozorni pa so Nakazal mu je denar na račun, ga bili tudi na dogajanje ob različnih dogod- nato dvignil in dobil 200 evrov,“ je kih, kot so pogrebi, rojstni dnevi, poroke. dodal Premzl. Lani je sicer policija v „Nepridipravi spremljajo pogrebe bolj kot Juršincih obravnavala dva primera kdorkoli izmed nas in to izrabljajo. Ko je gospodarske kriminalitete, dve polovica vasi na pogrebu, to izkoristijo za veliki tatvini in tri tatvine, šest tatvine, vlome.“ goljufij, eno zatajitev, en odvzem Svetnike v Juršincih je pozval, da jih ob motornega kolesa, eno poškodovanje množičnejših dogodkih v občini obvestijo tuje stvari in en primer kaznivega in policija bo tja napotila patruljo. „Policisti dejanja kršitve nedotakljivosti. se bomo stoodstotno odzvali in prišli v vaš kraj,“ je poudaril. Upravičen strah ških dovoljenj ter prepovedi vožnje zaradi pred drogami Foto: Bobo vožnje pod vplivom drog. „Dogaja se, da Fotografi ja je simbolična. tisti, ki droge uživajo, pogosto odklonijo V razpravi o trendih varnostnih pojavov strokovni pregled, tako da prejmemo ka- v občini so govorili tudi o nedovoljenih tem področju v Juršincih trenutno ni alar- je, da so se policisti odzvali na informacije rabe nedovoljenih drog med odraslimi, kar zen zaradi odklona pregleda, ne moremo drogah. Svetnike je namreč zanimalo, mantno. „Veste pa, da lahko danes drogo o prodaji drog v bližini enote Doma upo- najpogosteje odkrijejo patrulje prometne pa jim dokazati, da so vozili pod vplivom ali je tudi v njihovi občini opaziti porast kupite praktično povsod in jo je že lažje kojencev Ptuj v Juršincih in pri ribniku, policije, kjer se po njegovih besedah v nedovoljenih drog,“ je še pojasnil vodja uporabe ali trgovanja z njimi med mladi- dobiti kot cigarete v trgovini, je občinskim vendar niso odkrili nič. poročilih „droge in alkohol“ že enačijo in policijskega okoliša Marjan Premzl. mi. Premzl jim je odgovoril, da stanje na svetnikom povedal policist Premzl. Dodal Je pa pripomnil, da opažajo porast upo- je posledično že veliko odvzemov vozni- ak Slovenija, Podravje  Največ utopitev v rekah V petih letih v vodi življenje izgubilo 79 oseb V lanskem letu je bilo zabeleženih 12 utopitev, pri čemer sta življenje izgubila dva mlada moška v Sp. Podravju. Letos do konca maja so na območju države V zadnjih dveh letih tri tragične utopitve slovenski policisti zabeležili tri utopitve. Pri tem velja v našem okolju omeniti, da neznanje plavanja še zdaleč ni najpogo- Lani je prišlo do utopitve v kidričevski gramoznici Green lake, ki stejši razlog za smrt v vodi. sicer ni bila edina doslej, ter na ormoškem letnem kopališču, leto poprej pa v Termah Ptuj. Kot so v zvezi s tem tragičnim dogodkom sporočili iz družbe Sava Turizem, ki upravlja s ptujskimi toplicami, Vroče poletje je spet tu in mar- Število utopitev po letih je v času izvajanja rojstnodnevnega animacijskega programa sikdo ob tem išče ohladitev v vodi, eden izmed otrok obležal nezavesten in kasneje v bolnišnici umrl. žal pa tragične utopitve niso nobe- Leto Št. utopljenih oseb na redkost. Število utopitev pri nas 2021 26 sicer v zadnjih letih upada; večino- 2022 17 ma gre za nesreče ali nespametno 14. letom pa eno. Tudi pri ženskah je zgodil iz zdravstvenih razlogov 2023 21 obnašanje in nikakor ne za nezna- je struktura utopljenih največja pri (14). utopitev neplavalca je bilo se- nje plavanja. 2024 12 starosti nad 64 let. Razlogi utopi- dem. V največ primerih pa vzroka 2025* 3 tev so sicer različni, še najmanjkrat za utopitev ni bilo možno ugoto- Vsak osnovnošolec Vir: Generalna policijska uprava pa je to neznanje plavanja. »Med viti (35). Obravnavali smo tudi dve *Vključno do 29. maja 2025 naj bi znal plavati razlogi za utopitev v zadnjih petih utopitvi med potapljanjem,« so še Foto: Freepik letih je najpogostejši zdrs ali padec podrobno pojasnili. Največ utopitev se zgodi v rekah, sledijo morje, nato gramoznice in jezera V osnovnih šolah je del obve- nevarnosti. Z Generalne policijske v vodo (21), velik delež utopitev se Monika Horvat ter bazeni. znega učnega procesa tudi plava- uprave (GPU) so sporočili, da je v nje, zato se učenci v prvem triletju zadnjih petih letih na območju dr- udeležijo plavalnega tečaja. Celo v žave utonilo skupaj 79 oseb v 78 do- učnem načrtu piše, da naj bi vsak godkih. V analiziranem obdobju so Ako na Medarda (8.) dežuje, Danes bo povečini sončno. Pihal bo učenec ob koncu osnovne šole največ utopitev zabeležili 2021, ko jugozahodnik. Najnižje jutranje tem- znal plavati. Sodeč po tem gre tako je življenje izgubilo 26 oseb. Največ štirideset dni še naletuje. perature bodo od 10 do 17, najvišje sklepati, da le malo otrok ne zna utopitev se je zgodilo v rekah (28), dnevne od 25 do 31 °C. plavati. "Šole smo dolžne izvesti sledijo utopitve na morju (19), v OBETI: V soboto bo pretežno jasno in plavalni tečaj za učence v 2. ali 3. stoječih vodah kot so jezera ali gra- vroče z jugozahodnim vetrom. razredu. Istočasno organiziramo v moznice (9), v bazenih (5), vodnja- V nedeljo bo sprva še dokaj jasno in petem razredu letno šolo v naravi, ku (1). »V lanskem letu se je največ vroče. Popoldne se bodo od severa v kateri prav tako izvedemo plaval- oseb utopilo v rekah, po ena v ba- pričele pojavljati nevihte, padavine ne aktivnosti. Večina učencev od zenu, jezeru in morju ter štiri osebe bodo v noči na ponedeljek zajele večji del Slovenije. Občutno se bo 6. do 9. razreda je zato plavalcev. v drugih vodnih virih,« so pojasnili Izjema so le učenci z zdravstvenimi na GPU in dodali, da je največ uto- ohladilo. omejitvami," je pojasnil ravnatelj pljencev starejših moških. V zadnjih ormoške osnovne šole Aleksander petih letih je bilo med žrtvami kar Šterman. 64 moških, žensk le 17. Med moški- Napoved za Podravje mi prevladujejo stari nad 64 let, kar Žrtve največkrat 20 jih je bilo. Sledijo stari med 44 in starejši moški 54 let (11) ter skupina med 54 in 65 let (9). V zadnjih petih letih so pri Toda če posameznik zna plava- otrocih do sedmega leta starosti ti, to še zdaleč ne pomeni, da ni v zabeležili dve utopitvi, med 7. in Vir: ARSO Rokomet Jože Klinc Poškodbe redčile ptujsko »V nekem trenutku smo imeli vrsto, a cilj je izpolnjen najboljšo ekipo v Sloveniji ...« Stran 14 Stran 15 Rokomet Kikboks »Če bi lahko gradili to ekipo KBV Ormož ima tri, KBV Ptuj še eno sezono ...« štiri pokalne zmagovalce Stran 14 Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  2. SNL min 26, Rudar 27 …), na vrhu pa je z naskokom v tej statistični prvini 35 igralcev v rdečem Triglav (72, sledijo Bistrica in Gorica 60, Aluminij 59, Brinje 58, Tabor 57 …). in 42 v modrem dresu Že iz zadnjih dveh primerjav je očitno, da se prvenstvo dobiva v obrambi ... Slovenski prvo- in Med strelce se je vpisalo 15 Igralne minute igralcev drugoligaši so že dva tedna igralcev Aluminija, v prvem delu NK Aluminij: Aleksandar Zeljković 2494 29 na dopustu, v pisarnah je najbolj konstantno gole zabijal Domjan (8 golov jeseni), Susso jih Luka Hunjet 2313 27 pa v tem času že pridno je še več dodal spomladi (6 jeseni, Filip Kosi 2236 27 sestavljajo igralske mozaike 9 spomladi), Tanyi jih je prispeval 8 Miklos Barnabas Tanyi 2 082 29 za naslednjo sezono. (3 + 5). Tomislav Jagić 2063 26 Rok Maher 1923 28 Pri tem jim bo v določeno po- Pri dravaših se je – predvsem za- Vid Koderman 1791 25 moč tudi statistika za minulo se- radi zimskega remonta – v sezoni Bamba Susso 1695 22 zono, ki seveda marsikaj razkriva – zvrstilo še več igralcev, kar 42. Več Mario Šubarić 1482 18 res pa je tudi, da si lahko podatke kot 16 nastopov (toliko krogov je Jan Petek 1350 15 različni ljudje razlagajo na različne bilo odigranih jeseni, spomladi 14) je Jaka Domjan 1304 15 načine. A ekipe iz iste lige so vse- v modrem dresu v tej sezoni zbrala Rok Schaubach 1226 14 kakor primerljive med seboj, pa le šesterica (K. Mlakar, Džankić, Žulj, Tibor Banić 1080 12 Foto: Črtomir Goznik čeprav – kot v primeru Aluminija in Coelho, Tassin in Gole), vsi preostali Marko Prenkpalaj 862 22 Klemen Mlakar je v sezoni 2024/25 odigral največ minut med vsemi igralci Drave. Omar Kočar 819 14 Drave – je ena na vrhu, druga pa so se te številke dotaknili, oz. so na dnu. zbrali manj nastopov. Osem igralcev Gal Gorenak 707 18 Emir Saitoski 608 19 Strelci za Aluminij: Angelo Timotej Rec 1333 15 Vasil Vasiliev Andoni 273 7 Dejstvo je, da je pri Aluminiju je odigralo štiri ali manj tekem, kar je Tilen Mlakar 1241 14 Emanuel Mihalić 232 4 Marko Simonič 450 17 15 zadetkov: Bamba Susso; 8 priložnost za igro skozi celotno se- primerljivo tudi z Aluminijem. Luka Lovenjak 1208 15 Žan Vidovič 209 8 Tjan Kolednik 442 14 zadetkov: Jaka Domjan, Miklos zono dobilo 35 igralcev, pri Dravi Med strelce se je pri Dravi vpisa- Luka Verbič 1168 15 Rene Čuš 184 9 Nal Lan Koren 419 11 Barnabas Tanyi; 5 zadetkov: Emir pa kar 42. Pri šumarjih je jasno vi- lo 12 igralcev, Klemen Mlakar je na Sampson Boampong Wirekoh 1085 14 Maksym Navrotskyi 124 3 Aljaž Krefl 391 9 Saitoski, Vid Koderman; 3 zadetki: dna struktura začetne enajsterice vrhu s šestimi zadetki (4 + 2). Simon Rogina 1073 14 Gal Piskar 95 5 Simon Rogina 342 10 Marko Prenkpalaj, Filip Kosi; 2 za- Mihajlo Maletić 1061 14 Anej Repič 74 7 (dvanajsterice, ker je Domjan med Michael Zuo 274 7 detka: Michael Zuo, Nal Lan Koren; Filip Janežič 935 16 Anej Damjanovič 70 3 zimskim premorom odšel k Muri), Prvenstva se dobivajo v Lan Jovanović 270 3 v kateri so vsi igralci zbrali več kot obrambi Riad Silajdžić 264 7 1 zadetek: Tai Kmetec, Aljaž Krefl , Rafael Luka Stojanović 896 10 Great Ikechukwu Nwachukwu 34 2 Gašper Pečnik 205 8 Gal Gorenak, Rok Maher, Tomislav Nik Erhatič 885 13 Maj Penič 24 2 1.200 igralnih minut. Gre za pos- tavo, v kateri je na golu Petek, v Aluminij je imel najboljšo obram- Tai Kmetec 191 7 Jagić, Luka Hunjet Noa Vugrinec 843 14 Moussa Sylla 17 1 Niko Šalamun 16 1 obrambni vrsti Kosi, Zeljković, Scha- bo lige (le 28 prejetih zadetkov, Aljaž Pristovnik 183 3 Igralne minute igralcev Nick Hanik Horvat 835 11 Žan Baskera 105 6 Jan Lampret 766 9 Jaka Nejc Gobec 6 1 ubach in Hunjet, v zvezni vrsti Jagić, Grosuplje 31, Krka 32, Triglav 33, Lejs Pličanić 52 2 NK Drava: Uroš Mrdaković 746 11 Strelci za Dravo: Maher, Koderman in Šubarić ter v Gorica 34, Tabor 35 …), Drava pa Ibrahim Madougou 27 2 Klemen Mlakar 2113 26 Kristijan Župić 720 8 napadu Susso in Tanyi (Domjan). najslabšo (65 prejetih golov, Tolmin Klemen Rahle 23 4 Aljaž Džankič 1976 23 Žan Vidic 674 8 6 zadetkov: Klemen Mlakar; 3 Najbolj konstantna sta bila Zeljko- 62, Dekani 56 …). zadetki: Uroš Mrdaković; 2 zadetka: Maj Škoflek 20 1 David Žulj 1741 27 Mouhamed Lamine Diomande 611 8 vić in Tanyi, ki sta izpustila le po eno Drava je na dnu lestvice tudi po Luka Pučnik 3 1 Ugo Coelho 1549 23 Mike Roland Junior Gaspard 575 12 Nick Hanik Horvat, Jonathan Tassin; tekmo. številu doseženih zadetkov (22, Tol- Jan Bruno Kralj 3 1 Jonathan Tassin 1417 18 Karlo Herceg 543 8 1 zadetek: Mouhamed Lamine Dio- Karlo Bliznac 540 6 mande, Noa Vugrinec, Simon Rogi- na, Sampson Boampong Wirekoh, Nogomet  Filip Kosi, Aluminij Karlo Lalić 512 8 vanju bočnih igralcev. Kako gledaš Luka Gole 484 21 Luka Lovenjak, Angelo Timotej Rec, na svoje predstave? Liam Doplihar 438 10 Ugo Coelho, Aljaž Džankič. Bočni branilec, ki se je znašel F. Kosi: „Tako kot je bila uspe- Nik Bek 374 7 Jože Mohorič šna sezona za celotno ekipo, je bila uspešna tudi zame. Popolnoma se v beležnicah številnih oglednikov zavedam pomena vseh 25 igralcev Športni napovednik in vseh trenerjev, od katerih je vsak prispeval svoj kamenček v zma- Nogomet  Kvalifi kacije za 3. SNL – vzhod Eden najboljših igralcev Alumini- tisk ali dodatna motivacija? prvoligaški klub in tudi igralci smo govalnem mozaiku. V prvi vrsti se ja v končani sezoni je bil nedvom- F. Kosi: „Takšen cilj smo imeli dali vse od sebe, da ga vrnemo tja, zahvaljujem trenerju za zaupanje in 1. tekma: Ormož – Rače (v soboto, 7. 6., ob 17.30 v Ormožu). no levi bočni branilec Filip Kosi. pred sabo od prvega dne priprav, kamor spada.“ ponujeno priložnost, sam pa sem se Povratna tekma bo v sredo, 11. 6., ob 17.30 v Račah. Nekdanji mladinec Mure, kasneje v klubu so nam ga jasno predstavi- Precej trenerjevih taktičnih za- trudil, da bi zadane naloge izpolnil Drugi par je Rogaška – Odranci. pa član Tabora, Drave in Beltincev, li. Aluminij je po svojem delovanju misli je baziralo na aktivnem delo- po svojih najboljših močeh. Ocene ima za sabo izjemno sezono, v ka- mojih nastopov pa prepuščam dru- Atletika  Na Ptuju ekipno prvenstvo Slovenije teri se je dokončno uveljavil kot gim.“ izjemno prodorni branilec z veli- Omenil si zaupanje: kako po- Atletski klub HyperCut Ptuj bo v soboto in nedeljo, 7. in 8. junija, kim razponom gibanja in odličnimi memben je bil ta faktor zate? organiziral ekipno prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke (U14) predložki ter asistencami. Med F. Kosi: „Ne samo zame, za vse in (U12). Oba dneva se bo množično tekmovanje mladih atletov iz drugim je svojo statistiko obogatil igralce je to ključnega pomena. celotne Slovenije začelo ob 14. uri. tudi s petimi goli, tremi v prven- Meni je to dalo samozavest in ob- stvu in dvema v pokalu. Nič čud- čutek, da sem del ekipe. V nobe- Kolesarstvo  Dirka po Sloveniji nega, da na nogometnem tržišču nem trenutku se nisem počutil za- Od 4. do 8. junija poteka 31. izvedba kolesarske Dirke po Sloveniji. za njegove usluge obstaja veliko postavljenega in posledično sem na povpraševanje in da se je znašel vsakem treningu in na vsaki tekmi V Spodnjem Podravju bo vrhunec v petek, 6. junija, ko bodo kolesarji v beležnicah številnih oglednikov lahko dal od sebe maksimum, da bi vozili na trasi med Majšperkom in Ormožem. domačih in tujih klubov ... vrnil to zaupanje.“ To bo več kot 170 km dolga trasa, katere začetek bo ob 11. uri v „Lahko smo zadovoljni s tem, kaj Kako pa gledaš na govorice, da Majšperku, na cilju na Kerenčičevem trgu v Ormožu pa pričakujejo smo kot ekipa dosegli v letošnji se- se številni klubi zanimajo zate? kolesarje nekaj pred 15. uro. Ormož bodo prečkali dvakrat, po prvem zoni. Od prvega do zadnjega kroga F. Kosi: „Za zdaj sem povsem prečkanju bo sledil še krog do Jeruzalema in nazaj. Podobno velja smo dokazovali, da smo najboljša miren in to prepuščam drugim. Z za Majšperk, po startu se bodo na izhodišče še enkrat vrnili preko ekipa lige in smo na koncu zasluže- Aluminijem me veže še enoletna Ptuja in Kidričevega. no osvojili naslov prvakov 2. lige,“ je pogodba, z vrnitvijo v prvo ligo pa TRASA 3. ETAPE (6. 6.): Majšperk–Stoperce–Rogatec–Sveti Ju- v uvodu povedal 22-letni branilec, ki se mi je tudi uresničila želja po igra- rij–Žetale–Podlehnik–Videm–Markovci–Stojnci–Muretinci–Gorišni- je pri Aluminiju oddelal drugo zapo- nju na najvišjem nivoju slovenskega ca–Ptuj–Kidričevo–Ptujska Gora–Majšperk–Lancova vas–Tržec– redno sezono. V lanski je na igrišču Foto: Črtomir Goznik klubskega nogometa. Tega se kot Podlehnik–Zgornji Leskovec–Spodnji Leskovec–Cirkulane–Dolane– preživel manj kot 1.000 minut, letos Filip Kosi: „Z Aluminijem me veže še enoletna pogodba, z vrnitvijo profesionalni nogometaš neizmer- Zavrč–Hrastovec–Cestica–Otok Vrije–Ormož–Stanovo–Ivanjkovci– krepko čez 2.200. v prvo ligo pa se mi je tudi uresničila želja po igranju na najvišjem no veselim, bomo pa videli, kaj bo Mihalovci–Jeruzalem–Vinski Vrh–Pavlovci–Ormož. Ekspresna vrnitev v 1. ligo je bil nivoju slovenskega klubskega nogometa.“ prinesla prihodnost.“ JM tudi glavni cilj sezone: je bil to pri- Jože Mohorič 14 Šport, šport mladih petek  6. junija 2025 Rokomet  Uroš Šerbec, RK Drava Ptuj jančič in Franci Toš Antlej, ki sta zelo pomembna člena naše obrambe. Poškodbe redčile ptujsko Večino sezone smo igrali le s tremi zunanjimi igralci, med njimi sta bila daleč najbolj obremenjena Tim Ko- vrsto, a cilj je izpolnjen cijančič in Domen Krasnič. Po vseh teh težavah smo lahko toliko bolj veseli, da nam je uspelo obstati v 1. Rokometni klub Drava je bil uspelo. Možnosti za zagotovitev B-ligi. Na koncu smo bili pred naši- v sezoni 2024/25 novinec v 1. obstanka smo imeli že prej, a jih žal ma neposrednima konkurentoma, B-ligi. Pred sezono je trener nismo izkoristili. Za nami je izredno Veliko Nedeljo in Črnomljem, ki sta težka sezona, v kateri smo imeli ve- imela izredno dobri ekipi.“ ptujske ekipe Uroš Šerbec liko težav s poškodbami igralcev. Šerbec je še povedal: „Obstanek nekajkrat opozoril, da gre Tako smo lanskega avgusta ostali je za nas velika potrditev in dokaz, za nivo višje tekmovanje brez Jana Maroha, ki je bil nespor- da smo v minuli sezoni dobro delali in da bo glavni cilj sezone no vodja te ekipe. Prav tako nam je ter da smo na pravi poti. Osnova je obstanek. le nekaj tekem – kolikor je pač lahko narejena, prebili smo led 1. B-lige, – pomagal tudi Marko Žuran. Ko so tako da lahko v naslednjo sezono Projekta so se lotili z nekaj spre- se začele študijske obveznosti, smo vstopimo optimistično. Čaka nas še membami v ekipi, obstanek pa so si žal ostali brez polovice naših mla- ogromno dela, saj je jasno, da mo- zagotovili z zmago v zadnjem krogu dincev, med njimi je bil tudi Jure Pe- ramo ekipo okrepiti na nekaterih proti Mokercu. Do nje so prišli z naj- klar, ki je bil pomemben člen v eki- igralnih mestih. V naslednji sezoni boljšo predstavo v sezoni, v kateri pi. Po novem letu smo ostali brez moramo med igralci še dvigniti nivo Foto: Črtomir Goznik so na tekmah nihali od vrhunskih do vratarja Domna Škorca, v zadnjih zavzetosti rokometu, in če nam Uroš Krstič: „Prisotnost na treningih je bila zagotovo nad 90 % - prepričan sem, da tega ni imela nobena bledih predstav. Oceno minule se- petih tekmah pa smo bili še brez bo to uspelo, se lahko nadejamo ekipa v ligi.“ zone je podal trener RK Drava Ptuj Roka Toplaka. Ob tem sta veliko višjih uvrstitev, kot je bilo letošnje Uroš Šerbec: „Naš cilj je bil obsta- tekem poškodovana igrala tudi oba končno 10. mesto.« nek in to nam je na zadnji tekmi tudi glavna krožna napadalca Staš Koci- David Breznik Rokomet  Uroš Krstič, RK V. Nedelja enakovredno borili za obstanek z veliko starejšimi, fi zično močnejšimi »Če bi lahko gradili to in izkušenejšimi tekmeci. Vsako leto pred začetkom sezone ostanemo brez kakšnega igralca ali celo več ekipo še eno sezono ...« njih in tako vedno znova začenja- mo iz nižjega izhodišča, ko moramo najprej postaviti temelje. Mladince Rokometaši Velike Nedelje znikov: „Vseeno gre za sezono, moramo učiti igranja v članski ligi, so se do zadnjega kroga v kateri so nekateri fantje močno kar nam dokaj dobro uspeva. Na sezone 2024/25 borili za napredovali in imajo nekateri pred zadnji tekmi v sezoni (proti Ljublja- obstanek v 1. B-ligi. Na koncu sabo zelo zanimive športne poti. ni, zmaga 28:27, op. a.) smo imeli v Po zaključku sezone sem jim po- ekipi npr. devet mladincev in le štiri so v troboju ekip Drava Ptuj ložil na srce, da naj še naprej tako člane. Če bi lahko gradili to ekipo (20), Črnomelj in Velika pridno trenirajo, kot so to sezono, v še eno sezono, bi se lahko zgodilo Nedelja (po 19) ostali za kateri je bila prisotnost na treningih marsikaj, zagotovo pa se ne bi bo- rili za obstanek. Res me zanima, kje točko „prekratki“. zagotovo nad 90 %. Prepričan sem, bodo ti fantje igrali v naslednji sezo- da tega ni imela nobena ekipa v ligi. Trener Velike Nedelje Uroš Kr- ni, vsekakor pa upam na najboljše Fantje so na teden trenirali petkrat stič je v uvodu izpostavil nekatere zanje in za rokometna kluba Velika zvečer, ob tem pa gimnazijci še trik- stvari, ki so privedle do izpada: Nedelja in Jeruzalem Ormož.“ „Skozi celotno sezono nas je spre- rat na teden pred poukom – veliko Omeniti velja podporo s tribun, mljala precejšnja smola s poškodba- jih je tako opravilo osem treningov ki je bila v Veliki Nedelji izredna mi. Moje mnenje je, da nam je prav na teden! To so zvečine 17. in 18-le- skozi celotno sezono. zaradi tega faktorja zmanjkala pika tni fantje, ki vedno bolj opozarjajo U. Krstič: „Res je, vse domače Foto: Črtomir Goznik na i, da bi si lahko zagotovili obsta- nase in so zanimivi za najvišji rang tekme smo odigrali pred lepo izpo- Uroš Šerbec, trener RK Drava nek v ligi. Drugi faktor je, da se pred tekmovanja pri Ormožu.“ polnjenimi tribunami, deležni smo začetkom drugega dela sezone nis- Kolikšen faktor pri izpadu je bila bili res bučne podpore. Po statistič- Šolski šport  Nogomet, dekleta mo okrepili vsaj z enim ali še bolje mladost ekipe, ki je bila v povpre- nih podatkih se je v dvorani v Veliki z dvema igralcema, ki bi s sabo v čju najmlajša med vsemi v ligi? Nedelji zbralo največ gledalcev v se- ekipo prinesla dovolj kakovosti za U. Krstič: „Velikokrat poslušam zoni. Kot trenerja me izjemno vese- V Veliki Nedelji imajo državne mirnejšo plovbo skozi 1. B-ligo. Ob komentarje glede tega in onega v li, da smo na zadnjih petih domačih tem velja opozoriti na dejstvo, da igri, le redkokateri pa se dejansko tekmah štirikrat zmagali (Grosuplje, so tako v lanski kot letošnji sezoni zaveda mladosti igralcev te ekipe: v Drava, Mokerc, Ljubljana) in enkrat podprvakinje iz 1. B-lige neposredno izpadla po njej sta dva 17- (Potočnjak, Žuran – remizirali (Izola) – očitno smo tri moštva – ta reorganizacija nas je vmes dopolnil 18 let) in še več 18-le- ustvarili trdnjavo, iz katere le redko- drago stala.“ tnikov (Grabovac, Škorjanec, Kova- kateri tekmec odnese točke. Tudi iz V petek, 30. 5., je OŠ Velika domači šoli še OŠ Komenda Mo- drugega polfi nala napredovala še Nekaj besed je dodal glede igral- čec, Bezjak, Majhen – vmes dopol- tega razloga mi je res žal izpada.“ Nedelja gostila fi nalni ste, OŠ Sevnica in OŠ Marezige. ekipa OŠ Sevnica. Tekmice so imele skega kadra in napredka posame- nil 19 let). A so se ti mladci vseeno Jože Mohorič turnir državnega prvenstva Polfi nalna para sta bila določena v fi nalu nekaj več športne sreče, kar osnovnih šol v nogometu z žrebom, zmagovalca sta se nato je na koncu odločilo tekmo v njihov Kolesarstvo  DP za dečke in deklice uvrstila v fi nale, poraženki pa sta prid,“ je dejal športni pedagog na za dekleta letnika 2010 in odigrali tekmo za 3. mesto. Žreb OŠ Velika Nedelja Tomi Matjašič. mlajše. nam je namenil polfi nalno tekmo Dekleta iz Velike Nedelje so tako „Naša šola se je tja zasluženo proti ekipi OŠ Komenda Moste. Po na koncu osvojila odlično drugo Živa najhitrejša, Ajda tretja uvrstila z odličnimi predstavami fanatični borbi in najstrožjih kaznih, mesto v državi in se veselila izje- v prejšnjih krogih tekmovanja. V se je naša ekipa prva veselila uvrsti- mnega rezultata. V Gabrju na Dolenjskem je KD fi nalu s sodelovale štiri ekipe, ob tve v veliki fi nale, kamor je nato iz UR Papež Podgorje organiziralo držav- no prvenstvo za dečke in deklice. Na zahtevni preizkušnji so nastopili tudi predstavniki Kolesarskega klu- ba Perutnina Ptuj. Prvi so se na 9,8 km dolgo progo podali dečki C ter deklice B in C. V tej konkurenci je pri deklicah C Ajda Adam osvojila odlično tretje mesto. Njen dosežek je vreden še toliko več, ker bo imela še naslednje leto pravico nastopa v tej kategoriji. Pri dečkih C je Nik Fric zasedel 21. mes- to (63 nastopajočih). Dečki B in deklice A so morali pre- voziti 19,6 km dolgo progo, odlično pa je v tej kategoriji nastopala Živa Bohak. Deklice so se na progo po- dale 30 sekund za dečki, a jih je Živa z močnim tempom ujela že v prvem krogu in se priključila glavnini. S to je držala ritem vse do konca in je med vsemi na progi dosegla naj- boljši čas. Naslov državne prvakinje med deklicami A je tako zasluženo njen. Dečki A so prevozili 24,5 km, iz- med predstavnikov KK Perutnina Foto: Davorin Arnuga Dekliška nogometna ekipa OŠ Velika Nedelja je osvojila 2. mesto v državi. Ptuj je Leo Sever zasedel 26. mesto. JM Živa Bohak (KK Perutnina Ptuj) je bila razred zase med deklicami A. petek  6. junija 2025 Šport, šport mladih 15 Nogomet  MNZ Ptuj Nogomet  Jože Klinc Glažarju še osmi mandat »V nekem trenutku smo imeli V hotelu Roškar je v tem tednu potekala volilna najboljšo ekipo sodnikov v Sloveniji« skupščina Medobčinske Jože Klinc je pred kratkim zveze Ptuj za mandatno prejel prestižno priznanje obdobje 2025–2029. Nogometne zveze Slovenije Prisotnih je bilo 29 delegatov (NZS), postal je njen častni izmed 52 z volilno pravico. član. To si je prislužil z več Na čelu zveze bo še osmi mandat kot 50-letnim prizadevanjem zapored ostal Stanko Glažar, ki je bil edini kandidat. Podpredsednika za razvoj nogometa na več sta postala Roman Medik in Fredi področjih. Kmetec, člani izvršnega odbora pa Jože Klinc (letnik 1953) se je že v Vladimir Abraham, Zvonko Bezjak, otroških letih vključil v nogometne Mihael Vantur, Luka Gajšek, Sandi vode. Kot mlad igralec je nastopal Mertelj, Tone Pernat, Slavko Pet- za Videm in Apače, največji pečat rovič, Boštjan Koren ter po polo- pa je pustil v domačem NK Tržec, žaju predsednik Medobčinskega bil je ustanovitelj kluba ter kasneje društva nogometnih sodnikov in Foto: Črtomir Goznik dolgoletni predsednik. predsednik Društva nogometnih Stanko Glažar – novi-stari predsednik MNZ Ptuj „Prihajam iz Lancove vasi, kjer pa trenerjev. ni bilo primernega prostora za igri- „V novem mandatu želimo, da izboljšanju športne infrastrukture, skem kadru. Želimo si konstruktiv- šče. Po razmisleku smo ga našli v se vodenje lig MNZ Ptuj realizira na kjer bodo vključeni vsi deležniki – no sodelovanje s trenersko in sod- Tržcu, kjer je že bil v jami ob Polska- visokem nivoju v skladu s predpisi. od države in lokalnih skupnosti do niško organizacijo ter drugimi špor- vi postavljen en gol. Ko je takratno Želimo ustvariti pogoje za dobro sponzorjev in donatorjev, ki vidijo tnimi asociacijami,“ je o načrtih, Vodno gospodarstvo Ptuj urejalo delo naših klubov in za njihovo v nogometu svoj poslovni interes. ki jih bo ptujska nogometna zveza spodnji del Polskave, sem izkoristil možnost prehajanja v višje range Nadaljevalo se bo z dobrim delom zasledovala v naslednjem mandatu, nekatera poslovna poznanstva in se Foto: Črtomir Goznik tekmovanj v okviru Nogometne pri mlajših selekcijah, kjer bo večji povedal Stanko Glažar. dogovoril za njihovo pomoč, pred- Jože Klinc: „Sem proti VAR, saj nogomet z njim izgublja svoj draž, zveze Slovenije. Poudarek bo na poudarek na strokovnem trener- JM vsem pri podiranju dreves, navaža- preveč je prekinitev in spornih odločitev. Igralec doseže evrogol, nato nju zemlje iz kasnejši ozelenitvi igri- pa pet minut čakamo na odločitev, ali je bil ta regularen ali je bil 2 Plavanje šča. Sami domačini smo vse delali z cm v prepovedanem položaju.“  Mednarodno prvenstvo Kranja udarniškim delom: spomnim se 1. maja, ko nas je kakšnih 30 mladih so v Sloveniji takrat sodili največje ko 30 let, je bil tudi član Izvršnega Veliko finalnih nastopov Meznarič je bila odlična celoten ko- grabljalo tisto zemljo in urejalo vse tekme. Tu je bilo potrebnih veliko odbora in različnih komisij MNZ potrebno za sejanje trave. Danes si nec tedna, predvsem je bila supe- težkih odločitev, katerega sploh Ptuj, kjer je bil za svoje aktivnosti je to težko zamisliti, kakor tudi to, postaviti na katero listo; npr. med imenovan za častnega člana. riorna v svojih paradnih disciplinah in izpolnjenih norm da smo delali veselice – ker sem bil Šegulom in Krajncem, med katerima Zadnjih 20 let je bil aktiven tudi v na 100 in 200 m delfi n – v obeh se muzikant, sem na veselici tudi igral ni bilo razlike v kakovosti, sem mo- organih in komisijah NZS. Dva man- je uvrstila na zmagovalne stopnič- –, da smo si lahko kupili drese in da ral odločati, katerega postaviti na data je bil predsednik Nadzornega ke. Na 100 m delfi n je odplavala nov V soboto in nedeljo je v Kranju Karmen Jug, Katarina Strelec, Ti- smo lahko tekmovali. Zadovoljni mednarodno listo. Kasneje je Šegu- odbora NZS, med letoma 2004 do osebni rekord (1:02,40) in osvojila potekalo Mednarodno prvenstvo bor Žnidarič, Teodor Murko, Anej smo bili že z malimi stvarmi,“ je po- la pustil sojenje, seznam so skrojile 2012. „Kot član nadzornega odbora 2. mesto v absolutni kategoriji. V Kranja. Na mednarodnem tekmova- Gabrovec in Leon Zver. vedal Klinc. poškodbe Krajnca in Klinca, potem in drugih komisij sem bil povabljen dvakrat daljši razdalji je odplavala nju je nastopalo skoraj 300 plaval- Vsi so se dobro odrezali in so Pri 26 letih je opravil izpit za pa je prišla še zamenjava genera- na več tekem reprezentance, pose- slabše od osebnega rekorda in bila cev iz 25 klubov Slovenije, Hrvaške, dosegli številne osebne rekorde. nogometnega sodnika. „Kar hitro cij, po kateri je šla ta krivulja precej bej se spomnim prijateljske tekme prav tako druga. Zaostala je zgolj za BiH, Kosova in Avstrije. Tekmovanje Izstopal je Leon Zver, ki je odlično me je zamikalo, da bi se preizkusil v navzdol. Moje mnenje je, da bi mo- leta 2022 v Katarju. To je bila res iz- je bilo zadnje, na katerem so mla- odplaval v disciplini 50 m prosto – s našo olimpijko Katjo Fain. tem poslu. Bilo je tako, da so takrat rali vsi ti omenjeni sodniki takrat jemna izkušnja, prav posebna pa je di plavalci lovili norme za največja časom 31,81 s je izpolnil minimalni Dosežki ostalih plavalcev PA sodniki postali v glavnem nekda- dobiti več priložnosti na veliki sceni. bila leta 2000 na prvem evropskem poletna tekmovanja, zato je bila na kriterij za uvrstitev na državno pr- Kurent: nji igralci v zrelih letih. Začel sem s Tudi boril sem se za to in še danes prvenstvu v Belgiji in na Nizozem- tekmovanju prisotna domala celot- venstvo. - Eva Hvalec, 5 fi nalnih nastopov sojenjem tekem v ligah MNZ Ptuj, mi je nerazumljivo, zakaj so nekateri skem. Tekme Slovenija – Srbija se na slovenska plavalna smetana. - Žanin Krušič, 5 fi nalnih nastopov kasneje pa tudi v 2. in 1. slovenski drugi dobili prednost,“ je dejal Klinc spominjam, kot da je bila včeraj.“ PA Kurent - Brina Mojsilovič Meznarič, 5 fi - ligi. Prvič sem tekmo 1. lige sodil v in dodal, da je bila moč lokalnih sod- Za zaključek se je dotaknil PK Terme Ptuj nalnih nastopov Kočevju, kjer je gostoval Jadran iz niških zvez takrat še dokaj velika, se- Plavalno akademijo Kurent je - Nuša Planinšec, 4 fi nalni nastopi Dekanov. Ko sem kasneje zaklju- daj ni več tako, vse odloča centralna prejetega priznanja: Barve Plavalnega kluba Terme zastopalo šest plavalk in plavalec, - Brina Ros, 3 fi nalni nastopi čeval delo kontrolorja sojenja, sem sodniška zveza: „Čakamo, kdaj bo „Priznanje častnega člana Ptuj je v Kranju zastopalo sedem vodil jih je Boštjan Maračić. Njihova - Jaka Štalcer, 6 fi nalnih nastopov si zaželel, da bi se to zgodilo prav na listo za 1. ligo prišel naš sodnik NZS mi veliko pomeni in ima plavalk in plavalcev: Laura Božičko, najboljša plavalka Zala Mojsilovič JM na tekmi Jadrana – nekako sem bil iz MNZ Ptuj Blaž Bezjak, ki je dober svojo težo, saj se lahko z njo skozi vso kariero povezan z Alenom sodnik in bi si zaslužil priložnost.“ Ščulcem, ki je na omenjeni tekmi v V pogovoru z nekdanjim nogo- ponašajo redki, družba pa je Kočevju dosegel tri zadetke.“ metnim sodnikom se težko izog- res eminentna. Gre za ljudi, Po zaključku sodniške kariere nemo vprašanju o VAR: da ali ne? ki so za slovenski nogomet je bil predsednik Medobčinske- „Sem proti, saj nogomet z njim veliko naredili, zato sem ga društva nogometnih sodnikov izgublja svoj draž, preveč je preki- zelo ponosen, da sem med Ptuj, ki mu je predsedoval kar 24 nitev in spornih odločitev. Igralec let, na koncu pa je postal še častni doseže evrogol, nato pa pet minut njimi. Res gre za priznanje, predsednik. „V določenem trenut- čakamo na odločitev, ali je bil ta re- ki je krona mojega dela v ku mojega mandata smo imeli res gularen, ali je bil 2 cm v prepoveda- nogometu. Bilo je tudi nekaj močno ekipo perspektivnih sodni- nem položaju,“ je jasen Jože Klinc. slabih trenutkov, a veliko kov, najboljšo v Sloveniji. V njej so Ustanovil in vodil je tudi malono- več je bilo lepih, ki se jih rad bili med drugimi Robert Šegula, Ro- gometno ekipo Zamuda Ptuj, ki je bert Krajnc, Drago Klinc (sin, op. a.), bila zmagovalka številnih turnirjev spominjam.“ Roman Glažar in tudi Marjan Rajh, ki po Sloveniji in tujini. Ves ta čas, pre- Jože Mohorič Plavanje  PA Kurent Mladi plavalci PK Terme Ptuj na tekmovanju v Kranju Zala in Boštjan na evropsko prvenstvo V sklopu vseh nastopov na lu na Portugalskem. Kljub odličnim dvodnevnem Mednarodnem pr- nastopom je Zali za EP na Slova- venstvu Kranja je potekal tudi izbor škem zmanjkalo nekaj stotink do za največja tekmovanja, ki bodo na norme, medtem ko si je priplavala sporedu letos poleti (EYOF, MEP v nastop na mladinskem EP v daljin- bazenih, MEP v daljinskem plavanju, skem plavanju. svetovno prvenstvo, univerzijada). To je največji uspeh ptujskega Na tekmovanju je odlično plava- Kurenta v samo 12-letni zgodovini nje prikazala Zala Mojsilovič Me- in hkrati tudi prvi nastop za katero- znarič, plavalka ptujske Plavalne koli ptujsko plavalko ali plavalca na akademije Kurent. S trenerjem Bo- velikem tekmovanju v daljinskem štjanom Maračićem sta tempirala plavanju. Boštjan Maračić bo na pr- formo za izpolnitev norm za dve ve- venstvu vodja slovenske reprezen- liki tekmovanji, mladinsko evropsko tance, v kateri bo zraven Zale tudi prvenstvo v bazenskih disciplinah v plavalec iz Raven na Koroškem. Zala Mojsilovič Meznarič in slovaškem Šamorinu in mladinsko Zalo nastop čaka že 19. junija, in si- PA Kurent je na tekmovanju v Kranju zastopalo sedem plavalcev. m cer na 7,5-km razdalji. trener Boštjan Maračić (PA evropsko prvenstvo v daljinske rent) plavanju v odprtih vodah v Setuba- UR Ku 16 Šport, šport mladih petek  6. junija 2025 Kikboks  Pokal Slovenije 2025, Memorial Danila Korotaja Šahovski kotiček KBV Ptuj ima štiri, KBV Ormož tri pokalne zmagovalce 8. mednarodni turnir ŠD Destrnik: MK Andraž Šuta z zmago pripravil lepo presenečenje V soboto, 31. maja, je v Ormožu KBV Ptuj do 30 kg Za najboljšega med dečki je bil potekalo tekmovanje pokal Slove- 2. mesto so osvojili: proglašen Rok Jagarinec, za naj- Prizadevni člani šahovske sekcije ŠD Destrnik so skupaj z Občino Destrnik nije v kikboksu v tatami disciplinah Klub borilnih veščin Ptuj je tokrat - Tim Arnuš, starejši kadeti do 63 boljšega mlajšega kadeta pa Jaka organizirali že 8. mednarodni turnir, ki je bil obenem tudi 4. memorialni tur- (point fi ghting, light kontakt in kick v borbah nastopal z 10 tekmoval- kg Kozel. Oba sta prejela posebne nir dr. Ervina Mauriča, dolgoletnega predsednika šahovske sekcije. Letošnja light). Tekmovanje se je tokrat ime- ci. Ptujčani so odlično nastopali in - Vito Goričan, starejši kadeti do pokale. udeležba je bila številčno podobna prejšnjim letom, česar so bili posebej ve- novalo Memorial Danila Korotaja, osvojili štiri prva, tri druga in štiri 57 kg Ekipo Ptuja je vodil trener Filip seli organizatorji. Vesel pa je bil tudi zmagovalec, MK Andraž Šuta, ki je tako ki je preminil v lanskem letu. Na tretja mesta. - Alina Milošič, starejše kadetinje Janžekovič, sodili pa so tudi ptujski nasledil prvaka zadnjih dveh turnirjev, mladega slovenskega VM Jana Šublja. tekmovanju je sodelovalo blizu 200 Večina Ptujčanov je nastopala v do 65 kg sodniki Edvard Štegar, Aleš Skledar, Organizacijske niti so bile tudi tokrat v rokah direktorja turnirja, bivšega tekmovalcev iz 21 klubov iz vse Slo- dveh kategorijah. 3. mesto so osvojili: Mateja Erlač in Matej Šibila. predsednika šahovske sekcije Mitja Krambergerja, ki je bil skupaj z evro- venije. Rezultati članov KBV Ptuj v point - Zarja Krulc Prevolšek, mlajše ka- Vodstvo kluba in trenerji so bili poslancem Milanom Zverom glavni pobudnik začetka tega turnirja. Na sveča- fi ghtingu: detinje do 47 kg po tekmovanju zelo zadovoljni z nem odprtju je prisotne pozdravila županja občine Destrnik Vlasta Tetičkovič KBV Ormož 1. mesta so osvojili: - Kenan Dropić, mlajši kadeti do rezultati letošnjega pokalnega pr- Toplak, ki je izrazila zadovoljstvo, da je turnir eden od največjih dogodkov ob prazniku občine. Prijazno dobrodošlico je udeležencem zaželel tudi direktor - Maj Štrucl, starejši kadeti nad 47 kg venstva, kar je odraz odličnega dela turnirja Mitja Kramberger, nakar je mednarodni sodnik Boris Žlender v turnir- Domači tekmovalci so pod vod- 69 kg - Lijan Korez, mlajši kadeti nad v klubu. sko tabelo vpisal 42 udeležencev iz 14 slovenskih klubov in društev, med njimi stvom trenerjev Žana Tomažiča, - Tim Arnuš, starejši kadeti do 57 47 kg Od 13. do 15. junija bodo najbolj- po pet članov ŠD Ptuj in ŠD Destrnik. Milana in Nejca Korotaja dosegli kg - Vito Goričan, starejši kadeti do ši tekmovalci KBV Ptuj nastopili na Do šestega kola je vse kazalo, da bo lovorika odšla v roke prvega nosilca, vrhunske rezultate. - Jaka Kozel, mlajši kadeti do 42 63 kg tekmi svetovnega pokala v Budim- tokrat edinega velemojstra Mladena Palca iz Hrvaške, saj je do takrat oddal le V disciplini point fi ghting: kg in do 47 kg Nastopal še je Nai Pečečnik, ki pa pešti. en remi. Vendar je v šestem kolu velemojstra presenetil tretji nosilec, 24-letni 3. Jure Kukovec – mlajši kadeti do - Rok Jagarinec, dečki do 27 kg in ni osvojil medalje. Nejc Korotaj, Franc Slodnjak FM David Brinovec iz Žalca, kar je izkoristil šesti nosilec, MK Andraž Šuta, 42 kg, član ŠD Ptuj, in se prvič povzpel na najvišjo stopnico. Andraž je po edinem 2. Uroš Brlek – veterani nad 94 porazu proti velemojstru v tretjem kolu v nadaljevanju nanizal same zmage, kg. posebej uspešen pa je bil v zaključku tekmovanja, ko je po vrsti premagal V disciplini light contact: drugega, tretjega in četrtega nosilca in tako zmagal s pol točke prednosti. 1. Leja Trstenjak – starejše kadeti- Med člani domače šahovske sekcije je bil najuspešnejši na 12. mestu MK Fran- nje do 55 kg in do 60 kg, ci Crikvenčič, na solidno 23. mesto pa se je kljub številnim organizacijskim 2. Uroš Brlek – veterani nad 94 obveznostim uvrstil direktor turnirja Mitja Kramberger. kg. Rezultati: 1. (6.) MK Andraž Šuta (ŠD Ptuj) 8 točk, 2. (1.) VM Mladen Palac V disciplini kick light: (HRV) 7,5, 3. (3.) FM David Brinovec (ŠK Žalec) 7, 4. (2.) MM Branko Rogulj 1. Elena Hudin – mladinke do 55 (HRV) 6,5, 5. (4.) Goran Šegovič (HRV) 6, … 11. (7.) MK David Murko (ŠD Ptuj) kg, 5,5, 12. (12.) MK Franci Crikvenčič (ŠD Destrnik) 5,5 … 1. Ana Hudin – mladinke do 60 kg in do 65 kg. Leja Trstenjak je prejela pokal za najboljšo borko med starejšimi ka- detinjami v light contactu. Naslednje tekmovanje za ormoš- ke tekmovalce bo svetovni pokal v Budimpešti (12. do 15. junij), v okviru reprezentance se ga bosta udeležili Foto: Franc Slodnjak Ana in Elena Hudin. Zasedba KBV Ptuj na turnirju v Ormožu Namizni tenis  TOP turnir Cirkovčani na Koroškem s Foto: arhiv organizatorja kar sedmimi predstavniki Mitja Kramberger (direktor turnirja), Mladen Palac, Andraž Šuta, David Brinovec (najboljši trije šahisti) in Boris Žlender (glavni sodnik) V Ravnah na Koroškem je pote- Najodmevnejši rezultat je doseg- kal TOP turnir za mlajše kadete in la Pia Kundih, ki je v 1. kakovostni Državna kadetska liga: mladi ptujski ekipi tik pod kadetinje, na katerem ima pravico skupini s petimi zmagami in dvema stopničkami nastopa le 24 najboljših igralcev in porazoma osvojila odlično 3. mes- igralk z lestvice NTZS. Med 48 na- to. V drugi skupini je Neli Koren Šahovska zveza Slovenije je ob pomoči tehničnega izvajalca – ŠK Boby Fi- stopajočimi v obeh konkurencah je osvojila 6. mesto. scher iz Maribora – v Radencih izvedla državno kadetsko ligo za leto 2025. ŠD bilo kar sedem predstavnikov NTK Pri fantih je v 1. skupini nastopal Ptuj je imelo svoje predstavnike samo pri šahistih, kjer sta uspešno nastopili dve ekipi. Cirkovce: Pia Kundih, Neli Koren, Anže Safošnik, osvojil je 7. mesto. Anže Safošnik, Tai Širec, Urh Novak, Tai Širec je bil v drugi skupini četrti. V medsebojnem dvoboju v četrtem kolu sta se ekipi razšli z neodločenim Erik Haslinger in Martin Kirbiš. JM izidom, kar je bolj koristilo drugi ekipi. Kljub temu da je v zadnjih dveh kolih Zasedba NTK Cirkovce na TOP turnirju v Ravnah igrala brez prvega igralca Eliasa Benderja – njegovo mesto je odlično zapolnil Tom Crnjakovič –, je na koncu osvojila četrto mesto. Mladi Ptujčani so osvo- Konjeniški šport  Izjemno priznanje za KK Ljutomer jili 7 točk, tako kot drugo- in tretjeuvrščena ekipa, vendar so dodatni kriteriji določili končni vrstni red. Prva ptujska ekipa se je morala zadovoljiti s petim Vpis v register Nesnovne kulturne dediščine Slovenije mestom, kar je mesto nižje od začetne pozicije. Na posameznih šahovnicah je bil od Ptujčanov najboljši Maksim Kaiser, član prve ekipe, ki je na tretji šahovnici zasedel drugo mesto, s štirimi točkami iz štirih partij pa je bil tudi najboljši Ptujčan. Član druge ekipe Tom Crnjakovič Ministrstvo za kulturo je s 3,5 točke na drugi šahovnici zasedel tretje mesto. Republike Slovenije je »Naši mladi šahisti so pokazali izredno dobre predstave in z malo sreče bi 9. maja letos v register se lahko celo obe ekipi uvrstili na stopničke. Vseeno pa smo v društvu zado- voljni s tako perspektivno mlado generacijo, ki bo slej ko prej prevzela breme Nesnovne kulturne dediščine starejših tudi v članskih ligah,« je nastope ocenil predsednik društva in glavni Slovenije vpisalo „Reja in trener MM Danilo Polajžer. vzreja ljutomerskih kasačev“ Končni vrstni red: 1. (2.) ŠD Domžale 8 točk, 2. (5.) ŠK Nova Gorica 7, 3. (1.) in kot nosilca opredelilo ŠK Kostak Krško 7, 4. (6.) ŠD Ptuj2 7 (Anej Zlatolas 3/5, Jan Čurkovič 2/5, Ma- ksim Kaiser 4/4, Zarja Gomboši 0,5/1), 5. (4.) ŠD Ptuj1 6 (Elias Bender 2/3, Toma Kasaški klub Ljutomer. Crnjakovič 3,5/5, Tibor Veber 2/5, Svit Gomboši 1,5/2), 6. (7.) ŠK Milan Majcen Vpis sovpada z visokim jubilejem, Sevnica 6, 7. (3.) ŠK Sl. Gradec 6, 8. (8.) ŠK Tomo Zupan Kranj 6 … saj je 26. maja minilo 150 let, odkar Silva Razlag je bilo v Gradcu uradno registrirano Društvo za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru. Ustanovljeno je bilo leta 1875, le leto po prvih ka- saških dirkah na Slovenskem – leta 1874 v Prlekiji –, ko je bilo ustanov- ljeno društvo na Dunaju. Ljutomer- ski klub velja za drugi najstarejši kasaški klub v Evropi. Ob 150-letnici društva je na hi- Foto: NŠ podromu v Ljutomeru potekalo Jože Sagaj st., Janez Slavič, Olga Karba, Branko Kristl, Franc Jureš in Branko Slana srečanje s predstavitvijo uspehov reje ljutomerskih kasačev v pre- ci – med njimi 76-letni Jože Sagaj Jože in Janko, ki že vrsto let sodi- ški epohi pa je spregovoril Branko teklosti in sedanjosti. O njihovem st., ki se z rejo kasačev ukvarja že ta med najuspešnejše tekmovalce Slana. Iz njihovega hleva so se na pomenu so razpravljali predse- polnih šest desetletij, uspehe pa je v Sloveniji, prvo dirko pa je na le- kasaške steze podali številni ka- dnik KK Ljutomer Branko Kristl, žel tudi kot tekmovalec, še zlasti z tošnji uvodni kasaški prireditvi v sači, najznamenitejše ime pa je Foto: I. K. nekdanji predsednik Janez Slavič legendarnim žrebcem Durasom, v Ljutomeru odpeljal Jožetov vnuk prav gotovo Frodo S, nosilec kar Z desne: Jan Čurkovič, Anej Zlatolas, Tibor Veber, Tom Crnjakovič, in županja občine Ljutomer Olga devetdesetih letih minulega sto- Luka. V izjemno prepoznavno rej- enajstih slovenskih absolutnih re- Maksim Kaiser in Danilo Polajžer (manjkajo Zarja in Svit Gomboši Karba. Na srečanju so razmišljanja letja. Njegovo bogato dediščino z sko družino spadajo tudi Slavičevi kordov. ob jubileju kluba podali tudi rej- velikimi uspehi nadaljujeta sinova iz Bolehnečicev, o dolgoletni kasa- NŠ ter Elias Bender) petek  6. junija 2025 Zanimivosti 17 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK boranja z mesom, goveja juha s fižolova kremna krompirjev golaž, brokolijeva kremna špargljeva pita, rižota s piščančjim kruh, rižev narastek palačinkami, rebrca juha, zelena solata hrenovke juha, ocvrt sir, zelena solata mesom in zelenjavo, z jabolki na žaru, pečen mlad s posebno salamo, krompirjeva solata zelena solata krompir, zelena kruh solata, listnato testo z jagodami Listnato testo z jagodami Špargljeva pita • 1 zavitek svežega listnatega testa v • 200 g moke rolici • 2 ščepca soli • 1 manjše jajce • 100 g hladnega masla, narezanega na • 1 žlička mleka koščke • 150 g jagod • 3 žlice hladne vode (po potrebi nekoliko • 1 vrečka vaniljevega sladkorja več) • 1 žlička limenega soka • 25 g masla • 400 ml smetane za stepanje • 500 g svežih špargljev • 50 g sladkorja v prahu + dodatno za • 3 jajca posipanje • 175 ml kisle smetane • 10 žlic jagodne marmelade • 100 ml sladke smetane Pečico segrejte na 200 stopinj Celzija. • 0,25 žličke soli Sveže listnato testo v rolici odvijte in ga • 2 ščepca mletega popra razrežite na 10 enako velikih pravokotni- • 70 g naribanega sira kov. Premažite jih z mešanico razžvrklja- V skledo presejte moko in jo zmešajte s soljo. Po mešanici potresite na koščke narezano maslo. nega jajca in mleka, nato pa jih posnite v ogreto pečico za okoli 15 minut, da se Maščobo s konicami prstov hitro vgnete v suhe sestavine ter pri tem mešanico dvigajte, da pos- testo zlatorjavo zapeče. Očiščene jagode narežite na rezine. Zmešajte jih z vaniljevim tane zračna in podobna drobnam. Prilijte hladno vodo ter vse skupaj s hladnimi rokami hitro sladkorjem in limenim sokom. Puste sta, medtem ko pripravite ostale sestavine. zgnete v gladko testo. Testo oblikujte v kepo, ki jo zavijte v prozorno folijo za živila, in za 30 mi- Sladko smetano stepite skupaj s sladkorjem v prahu, nato pa jo predevajte v dresirno nut postavite v hladilnik. Medtem ko je testo v hladilniku, pripravite šparglje. Najprej jih operite, vrečko, na katero ste namesli večji nastavek za brizganje. Ko se pečeni pravokotniki nato pa jim odrežite ali odlomite olesenele dele, ki jih zavrzite. Šparglje zrežite na manjše koščke ohladijo, jih previdno prerežite na pol. Spodnjo polovico premažite z žlico jagodne (nekaj vršičkov prihranite in puste malo daljših). V ponvi razpuste maslo, na katerem na hit- marmelade, nato nabrizgajte smetano in po vrhu razporedite jagode. Prekrijte z vrh- ro prepražite narezane šparglje (pražite jih zgolj 1 do 2 minu). Pečico segrejte na 200 stopinj njo polovico testa. Pripravljeno sladico pred serviranjem potresite s sladkorjem v pra- Celzija. Model za pite rahlo namaste z maslom. Ohlajeno testo na pomokani delovni površini hu in takoj postrezite. razvaljajte približno 0,5 cm debelo. Preložite ga v pripravljen pekač in s prs nežno prisnite ob dno in obod modela. Z valjarjem krepko prisnite čez obod modela, da porežete odvečno testo in naredite lep rob. Testo na več mesh prebodite z vilicami. V skledi z ročno metlico zmešajte jajca, beljake, smetano, sol, po- per in nariban sir. V zmes vme- šajte popražene šparglje. Zmes vlijte v model s testom in na vrh nadevajte prihranjene vršičke. Pito pecite v ogre pečici 35 do 40 minut oziroma toliko časa, da se testo in nadev lepo zlato rjavo zapečeta. Pečeno pito vze- mite iz pečice in puste, da se približno 10 minut hladi v peka- ču. Nato jo odstranite iz pekača, servirajte na krožnik ali pladenj in postrezite. Ptuj  Svetovni dan multiple skleroze Dornava  Skoraj 3.000 evrov donacij predali ZUDV Narejeno z ljubeznijo Člani ptujske podružnice Združenja multiple skleroze Policisti za dober namen Slovenije so že tradicionalno 30. maja, na svetovni dan multiple skleroze, postavili stojnico in ozaveščali o tej ne- Sredstva, zbrana na dveh dobrodelnih dogodkih, so policisti namenili Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. ozdravljivi avtoimunski bolezni in o tem, kako pomembna Marijana Borštnarja Dornava. Združili so kulturo, gibanje in solidarnost. je zgodnja diagnoza in zdravljenje. Prvi dogodek je bila 11. Šten- li, delavnicami za otroke ter špor- gijada, ki jo organizira Policijska tnimi in kulturnimi dejavnostmi. uprava Maribor. Na tek po 455 Potekal je bogat program z raz- stopnicah do vrha mariborskega stavami, prikazi in interaktivnimi mestnega griča Kalvarije se je delavnicami. Policistom so se prid- odpravilo 64 ekip. Policistom so ružili še Slovenska vojska, reše- se pridružili vojaki, cariniki, gasilci, valna postaja Ptuj, Civilna zaščita, reševalci ... Zbrana sredstva, 700 Gasilska društva občine Dornava evrov, so namenili ZUDV Dornava. in Juršinci ter Finančna uprava Re- Zelo dober odziv je bil tudi na publike Slovenija. koncertu Protokolarnega orkestra V ZUDV Dornava so vsem ude- Foto: Črtomir Goznik Republike Slovenije, ki je bil izpe- ležencem, donatorjem, partner- Prvi znaki so utrujenost, mravljinčenje in slabše ravnotežje. Če jih ljan v občinski dvorani v Dornavi. jem in organizatorjem zelo hva- imamo, moramo nemudoma obiskati zdravnika. Zadnji teden v maju Tudi v tem primeru so sredstva ležni za zbrana sredstva in trud pa vsako leto poteka tudi slovenski teden multiple skleroze. Letošnja predali omenjenemu zavodu, sku- ter organizacijo. Z denarjem, ki so kampanja je potekala pod naslovom Moja diagnoza multipla sklero- paj 2.145 evrov. ga dobili, bodo nabavili športne za, katere slogan je bil 'Skupaj krmarimo po multipli sklerozi'. Dan kasneje so na grajskem rekvizite. »Skupaj dokazujemo, Na stojnici v Supernovi so razstavili ročna dela svojih članov, ki dvorišču v gradu Dornava izpelja- da smo kot skupnost lahko moč- so jih predstavili pod sloganom 'Narejeno z ljubeznijo'. Z zbranimi li še četrti Grajski dan s policisti. ni, povezani in solidarni,« pravijo prostovoljnimi prispevki bodo pomagali svojim članom do dodatne Dogodek je navdušil obiskovalce v zavodu, ki ga vodi direktorica oskrbe. vseh generacij s prikazom dela Ivanka Limonšek. Foto: arhiv MG policije, njihovimi službenimi vozi- Dženana Kmetec V Dornavi so izpeljali dva zelo zanimiva dogodka. 18 Naše prireditve petek  6. junija 2025 Destrnik  Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 11. sezona Zibelka pevskih talentov V Volkmerjevem domu na Destrniku so peli pevski talenti OŠ Destrnik-Trnovska vas, matične šole Destrnik in podru- žnične šole Trnovska vas. Četudi je bilo letos nastopov manj zaradi bolezni, so mlade pevke poskrbele za še en lep večer slovenske pesmi in glasbe, enega izmed mnogih v enajstih letih projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi, prispeva k odkrivanju pevskih talentov, njihovi rasti in utrjevanju identitete ter samopodobe. Družba Radio-Tednik Ptuj ga izvaja v sodelovanju z občinami in šolami na območju Spodnjega Podravja, Podravja in širše. Pevke so s svojimi nastopi po- kazale, da je občina Destrnik pra- va zibelka pevskih talentov, ki se lahko pohvalijo tudi s posamičnimi Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik nastopi, ne samo v okviru mladin- Tara Kramberger, 5. r., podružnič- Lucija Vidovič, 6. r., matična šola skega pevskega zbora, ki je tudi le- na šola Trnovska vas, pesem Iz čis- Destrnik, pesem Ledena (Siddhar- tos pod vodstvom Ernesta Kokota, te trme (Nina Pušlar) ta) učitelja glasbene umetnosti na OŠ Destrnik-Trnovska vas, izstopal na regijski reviji. Tudi sicer je pevke spodbujal med njihovimi nastopi tako kot njihovi starši, dedki in ba- bice, sestre in bratje, sošolci in vsi, ki so jim ta večer prisluhnili. V polfi nalu bodo občini Destrnik in Trnovska vas ter OŠ Destrnik- -Trnovska vas predstavljale pevke v drugi in tretji kategoriji. Po odlo- čitvi komisije so napredovale: Tara Kramberger in Lucija Vidovič v dru- gi kategoriji ter Tiara Mujkanović in Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Špela Čuš v tretji kategoriji, ki bodo Iz matične OŠ Destrnik so nastopile: Vita Breznik, Taja Lešnik, Špela Tašner in Lucija Vidovič (druga kategorija) Tiara Mujkanović, 7. r., podružnič- Špela Čuš, 7. r., matična šola De- ter Špela Čuš (tretja kategorija). Iz podružnične šole Trnovska vas pa: Tara Kramberger in Leyla Mujković (druga na šola Trnovska vas, pesem Cilj strnik, pesem Labirint (Maja kategorija) ter Tiara Mujkanović (tretja kategorija). (Maraaya) Keuc) Sponzorji so bili: Občina Destrnik, Občina na polfi nalni oder stopile 14. junija joči v 11. sezoni projekta Otroci po- občine Gorišnica oz. OŠ Gorišnica, Trnovska vas, Čisto mesto, v Qcentru, kjer bo potekal tudi jejo slovenske pesmi in se veselijo 11. junija pri Sv. Tomažu pa pevci Sodelujoče občine v projektu do danes: Gradbeništvo Janez Murko, zadnji polfi nalni izbor. Finale bo 6. prejmejo za darilo fl aške za vodo. osnovnih šol z ormoškega obmo- Mestna občina Ptuj, Občina Rogatec, Občina Majšperk, Občina Lesko Simona Lešnik, Sil- septembra na Ptuju. Zmagovalce v Letošnji predizbori se bodo čja, občin Ormož, Središče ob Dra- Markovci, Občina Juršinci, Občina Videm, Občina Hajdina, kem, Talum, Target in Sazas. vseh treh kategorijah čaka lastna končali prihodnji teden. 10. junija vi in Sveti Tomaž. Občina Destrnik in Občina Trnovska vas. pesem, darilo Sazasa. Vsi nastopa- se bodo predstavili pevski talenti MG 2%þ,1$'(6751,. 2%þ,1$ 751296.$9$6 Gračišče  Klub Halonga na 27. mednarodnem festivalu ustne harmonike »Zasopimo na organić« Gračišće v osrčju Istre je tudi letos, že sedemindvajsetič zapored, gostilo izjemno glasbeno srečanje »Zasopimo na organić«, ki je posvečeno enemu najmanjših, a zelo izraznih instru- mentov – ustni harmoniki. Festivalna slikovitem trgu v sta- nastopajo izvajalcev iz Hrvaške, bi. Nekateri izvajalci so predstavili rem jedru Gračišća je znova doka- Slovenije, Italije, Nemčije, Nizo- tudi lastne avtorske skladbe, neka- zal, da ta mali inštrument še zdaleč zemske, Avstrije in celo bolj odda- teri pa so se predstavili v kombina- ni pozabljen.Zamisel o tem sreča- ljenih držav. ciji z drugimi inštrumenti. nju je leta 1996 zasnoval pokojni Repertoar festivala je bil letos Na letošnjem dogodku je sode- etnomuzikolog Renato Pernić, z izjemno pester. Prisluhnili smo lah- loval tudi Klub Halonga iz Cirku- Foto: arhiv društva namenom ohranjanja tradicije in ko tradicionalnim ljudskim vižam, lan, ki ga dolga leta odlično vodi posebnosti orgličarske glasbe. Do- valčkom, polkam, balunom in sta- Stanislav Golc. V Gračišće pripeljal pina Halonga, v kateri so sodelovali kulan in pevki iz Zavrča, je požela jet in s tem znova dokazal kakovost godek je skozi leta zrasel v pravo rogradskim pesmim, pa tudi blue- avtobus obiskovalcev in nastopa- Tamburaši iz Vidma, Potepuhi iz Cir- velik aplavz in pozitivne odzive ob- in srčnost slovenskih izvajalcev. mednarodno srečanje in na njem su, roku, fi lmski in celo klasični glas- jočih. Instrumentalna vokalna sku- kulan, pevke Sestre Kopinske iz Cir- činstva. Nastop je bil odlično spre- Zdenka Golub petek  6. junija 2025 Naše prireditve 19 Vse storitve Čistega mesta sedaj na dosegu roke z enostavno mobilno aplikacijo ČISTO MESTO. Kako si naložite aplikacijo ČISTO MESTO? Aplikacijo si lahko na svojo mobilno napravo naložite v trgovinah Google Play oziroma App Store, ali pa enostavno poskenirate QR kodo. Kako se registrirate? Prednosti obveščanja V aplikacijo se registrirate s svojim elektronskim naslovom, preko aplikacije: kjer izberete geslo za vpis ter vnesete šifro plačnika in šifro odjemnega mesta (oboje najdete na položnici). • Urniki odvoza odpadkov • Delovni časi Veseli bomo povratnih informacij o zadovoljstvu • Lokacije uličnih zbiralnikov pri uporabi ali predlogov za izboljšave. • Obvestila & novice Za več informacij ali pomoč pri uporabi aplikacije • Nasveti, kako pravilno pokličite nam pišite na info@cistomesto.si. ločevati Ėɟ͝˅́հڂƉʡ˪́˱ǵڂġͽ̿˅́͝ڂձ̵ձհڂćʡ̿ͣ́ΞɂʡڂԆԊհڂSɟͮ̿͝˱ʡ˅ • Reklamacije, … Sponzorji projekta 11 SEZONA . PROJEKTA 2%þ,1$'(6751,. 2%þ,1$751296.$9$6 Markovci  Srečanje turističnih društev objezerskih krajev Slovenije Kraji ob vodi z izjemnim potencialom za turizem V kraju, kjer reka Drava še vedno piše svojo zgodovino, je zadnji majski dan potekalo že 29. srečanje turističnih dru- štev objezerskih krajev Slovenije. Srečanje je bilo priložnost skupnega razmišljanja o tem, kako obvarovati naše vode, vključevati lokalne skupnosti v trajnostne projekte in kako ohraniti naravne lepote za prihodnje rodove. „Vsakoletno srečanje obvodnih krajev Slovenije je priložnost, da se povežemo tisti, ki nas povezuje skupno okolje, voda. Srečanje je prostor izmenjave izkušenj, znanja in dobrih praks. Na Turistični zvezi Slovenije jih podpiramo z veseljem in tudi v prihodnje bomo veliko po- zornosti namenili razvoju zdravil- nega turizma v naravnem okolju, zlasti pa še ob vodi. Vse postane Foto: MG lažje, ko se odločimo, kaj hočemo početi ob naših jezerih. To velja za TD Markovci zgodovino piše vse od leta 1984, ko je bila vse vodne točke v Sloveniji, ki so s ustanovljena turistično-olepševalna sekcija pri KS Markovci, pravim pristopom ključni element Foto: MG pred 25 leti pa je sekcija postala samostojno TD z bogato in Na srečanju v Markovcih: Iztok Pipan, predsednik Skupnosti objezerskih krajev Slovenije, Dominik S. Černjak, zelenega in zdravilnega turizma raznoliko dejavnostjo, ki pomembno prispeva v turistični razvoj predsednik TZ Slovenije, Franc Brodnjak, predsednik TD Markovci, Milan Gabrovec, župan občine Markovci, prihodnosti. Morda nekoč posta- celotne občine, za kar jim je čestital predsednik TZ Slovenije Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik in prvi predsednik Skupnosti objezerskih krajev Slovenije, ter Jože nemo prva zdravilna destinacija na Dominik S. Černjak in Francu Brodnjaku, predsedniku TD Prah, predsednik komisije za Evropske pešpoti v Sloveniji, ki je vodil tudi pohod na Borl, kjer so umestili žig na svetu,“ je povedal predsednik TZS evropsko pešpot E-7. Markovci, izročil posebno priznanje s srebrnim znakom za Dominik S. Černjak. dosežke. Na vodenih ogledih spoznavali Korantovo srečanja so vključili tudi štiri vode- je izkazalo z odlično organizacijo deželo ne oglede Korantove dežele, kjer in izvedbo srečanja, bili so izjemni so spoznavali Markovce in okolico, gostitelji, pri čemer so imeli pomoč Udeležence srečanja obvodnih zgodovino, dediščino in tradicijo Društva podeželskih žena občine krajev Slovenije je pozdravil župan ter možnosti za kakovostno pre- Markovci, KD Bukovci in gasilskih Milan Gabrovec ter jim predstavil življanje prostega časa. Na okrogli društev oz. Medobčinske gasilske občino in njene razvojne dosežke, mizi pa so govorili o ekosistemskih zveze Cirkulane-Zavrč-Markovci. ki se lahko merijo z najbolj razviti- priložnostih vodnih ekosistemov Predsednik Franc Brodnjak se je mi podeželskimi občinami tudi po za turizem, ki jih lahko smiselno vk- vsem zahvalil za pomoč, še pose- kilometrih kolesarskih poti, saj se Foto: MG ljučimo v turistične projekte. bej pa članom. bližajo že 30 km le-teh. V program Srečanja se je udeležilo okrog 370 članov turističnih društev objezerskih krajev Slovenije ter vabljeni gostje. Turistično društvo Markovci se MG 20 Za kratek čas petek  6. junija 2025 Tedenski horoskop OVEN TEHTNICA (21. 3. – 20. 4.) (23. 9. – 23. 10.) S svojo ognjeno energijo boste Za resnico in pravico ste se podarili drugim ljudem upanje. pripravljeni tudi boriti. Na Zvezde bodo na vaši strani v delovnem mestu bo zagorela bakla ljubezni in na tem področju uspeha. Potrudili se boste in doživeli dogodkov ne boste smeli prehitevati. razcvet v ljubezni. S svojim znanjem Finančni uspehi se bodo korak za boste radi pomagali drugim ljudem. korakom strmo vzpenjali. Prosti Koristne učinke bo imela tudi čas bo priložnost za sprostitev in za fi zična aktivnost. Veselite se palete športne aktivnosti. novih priložnosti! BIK ŠKORPIJON (21. 4. – 20. 5.) (24. 10. – 22. 11.) Junij prinaša paleto svežih idej Obeta se obdobje povečane in zamisli. Iskali boste morebitne čustvenosti in harmonije. Če bližnjice, ki jih ne bo. V veliki boste prisluhnili glasu svojega meri vas bodo osrečili pogovori. srca, se obeta obilica skladnosti in Naklonjena vam bo oseba romantike. Ljubezen bo prinesla nasprotnega spola. Na delovnem prijetnosti in neizbežno prilaganje. mestu boste v ospredju in pridobili Jasno in glasno boste povedali svoje boste zaupanje vodilne osebe. mnenje. Res je, da iz majhnega raste veliko. DVOJČKA STRELEC (21. 5. – 20. 6.) (23. 11. – 21. 12.) Strašljivi kip angela stoji na angleškem pode- želju tik ob avtocesti. Leta 1998 ga je postavil Iskali boste svojo resnico. Obdobja Kocka odločitve bo padla. Radi boste britanski umetnik Antony Gormley. Zasnovan je osamitve bodo naravna oblika pomagali tistim, ki so v stiski. Veliko tako, da lahko prenese veter, ki piha s hitrostjo meditacije. Na delovnem mestu bo časa in energije boste namenili do 160 km/h. Orkanski sunki vetra so v tem delu Velike Britanije kar pogosti. Bolj kot višina nekoliko nemirno. Popaziti boste tudi raziskovanju drugačnosti. angela s severa, visok je samo 20 m, je zanimiv morali na svoje besede. Diplomacija Ljubezenska sreča bo namenjena razpon njegovih kril, saj meri kar 54 m. To je vam bo koristila in bodite bolj tako vezanim kot samskim. Kovali skoraj toliko, kot čez krila meri Airbus A330, prožni. V ljubezni bo čas prijeten boste načrte za prihodnost. Delo eno najpogosteje uporabljanih potniških letal in poln romantike. V ospredju bo in delavne obveznosti vas bodo na svetu. čustvena varnost. nekoliko obremenjevale. ANABOLIK - snov za krepitev mišičja, KANELURE - podolžni žlebovi na antičnih stebrih, LEVANTA - dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja RAK KOZOROG (21. 6. – 22. 7.) (22. 12. – 20. 1.) Globoko v sebi boste odkrili skriti Sveža energija vam bo podarila Ptuj  Nepozabno srečanje nekdanjih sošolcev zaklad. Teden, v katerem bo zapihal krila. Načrte boste kovali in razvijali svež vetrič. Spremembe se bodo še naprej. Tako ne bodo zaostali 40 let generacije metalurgov nadaljevale in prihaja obilica uspehi. Sprejeli boste tudi prijateljev ugodnih priložnosti. V poslovnem nasvet. Morebitne bližnjice bodo smislu se boste postavili na prvo zavajajoče. Ljubezen prinaša obilico mesto. Finančno stanje bo podobno sprostitve. V prostem času boste Zadnji majski petek so spomine na nepozabne srednješolske dni na Ptuju skupaj s prvim razrednikom, zna- gugalnici. Prisluhniti boste morali zelo pridni in delavni. nim Ptujčanom Branetom Kumrom, obujali nekdanji dijaki iz generacije 1981–1985 ptujske metalurške šole glasu srca! takratnega Srednješolskega centra Ptuj. Srečanje je bilo nepozabno in vsi so se strinjali, da se bodo v pri- LEV VODNAR hodnje srečevali pogosteje. (23. 7. – 22. 8.) (21. 1. – 18. 2.) Okroglo obletnico so ptujski »metalurgi« praznovali na pobu- Notranji nemir se bo stopnjeval. V vaše življenje bodo prihajali do organizacijskega odbora sre- Previdno boste morali stopati zanimivi ljudje. Radi boste pomagali čanja, v katerem niso skrivali nav- po svoji poti. Sprostili vas bodo tistim, za katere boste čutili, da so dušenja, da se je povabilu odzvalo pogovori in glasba. Nihanje v potrebni vaše pomoči. Obdobje bo kar 21 sošolcev izmed 35, ki so se ljubezni se bo nadaljevalo, dokler tudi nemirno in svoje občutke boste na Ptuju leta 1985 začeli izobraže- boste trmasti. Narava bo vaša hitro menjali. Odkrili boste, da vati za talilca-livarja in metalurške- zaveznica in učiteljica. Pomembno vam bo izgubljeno energijo povrnila ga tehnika. bo, da boste našli tudi izzive in narava. Zdravilni bodo sprehodi v Bili so prva generacija usmerje- priložnosti v poslovnosti. dvoje. nega izobraževanja, šolanje za ta poklica pa je na Ptuju steklo na po- budo takratne Tovarne glinice in aluminija Kidričevo, kjer so v tistih DEVICA RIBI časih gradili sodobno elektrolizno (23. 8. – 22. 9.) (19. 2. – 20. 3.) halo C, eno najsodobnejših na sve- Foto: Langerholc tu, in načrtovali dodatno zaposlo- Srečanje generacije 1981–1985 Metalurške šole Ptuj je bilo nepozabno. Raziskovali boste področje fi lozofi je. Na platno življenja boste vnašali vanje. »Večina učencev metalurgi- Sledili boste sebi in tako odkrili svetle barve. Pogovori prinašajo je smo bili štipendisti današnjega Ptujski »metalurgi« so svoje nujajo mladim danes. Zelo veseli organizacijskega odbora z obi- zanimive premike naprej. Obdobje nek razcvet. Radi boste pomagali podjetja Talum Kidričevo,« so srečanje ob 40-letnici zaključka so bili obiska njihovega prvega skom grobov in prižigom svečk bo ugodno tako za učenje kot za ljudem, ki bodo v stiski. Duhovnost nam povedali organizatorji tega šolanja začeli z obiskom Šolskega razrednika Branka Kumra. Prilož- spomnili preminulih sošolcev in pridobivanje znanja. Podpora vam bo naravni eliksir. Pomembno nepozabnega srečanja nekdanjih centra Ptuj in Strojne šole, kjer jim nosti za obujanje spominov na njihovega drugega razrednika Ja- srčnega izvoljenca bo nevidna roka, bo, da si boste znali postaviti meje sošolcev. Kasneje so bili mnogi je dobrodošlico zaželela ravna- brezskrbne šolske dni so nekdanji neza Bezjaka, ki jih je poučeval fi - ki vodi iz teme. Pogovoriti se boste in pravila igre. Srčni izvoljenec vam izmed njih tudi sodelavci, tako da teljica Anja Jesenek Grašič in jih sošolci nadaljevali v ptujskem gos- ziko ter bdel nad njimi v občutljivi morali tudi o tistem, kar vas bo v oporo in pomoč. se v srednješolskih klopeh stkane popeljala po prostorih šole ter jim tišču Pri Tonetu še pozno v noč. dobi odraščanja. moti. vezi niso nikoli v celoti prekinile. predstavila programe, ki jih po- Že dan pred srečanjem so se člani ak petek  6. junija 2025 Poslovna in druga sporočila 21 11 SEZONA . PROJEKTA 32/),1$/( 3HWHNMXQLMREXUL (XURSDUN0DULERU Generalni pokrovitelj 2. polfinala %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN9VWRSMHSURVW Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in oblecite praktičen brezrokavnik! Če še niste naročnik, a bi to radi postali, je zdaj pravi čas. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli unisex športni brezrokavnik z ukrojeno podaljšano hrbtno stranjo, primeren za pomlad, poletje in jesen. Do nagrad ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Športni brezrokavniki so na voljo v modri barvi v velikostih: M, L, XL, 2XL (samo do porabe zalog) S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: • 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti • Vsak teden reviji Stop in Čvek za ugankarje • 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Izbrani izleti po ugodnejših cenah POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RES SPLAČA! 22 Poslovna in druga sporočila petek  6. junija 2025 Mali oglasi KOKOŠI NESNICE5-$9(*5$+$67(ą51(WLNSUHG QHVQRVWMR%UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW KOLOFON %DELQFL/MXWRPHUWHO   œ†ƒŒƒ–‡ŽŒǣ”—ā„ƒœƒ«ƒ•‘’‹•‘‹”ƒ†‹Œ•‘†‡Œƒ˜‘•–ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ–—Œ STORITVE ‹”‡–‘”‹…ƒǣ‘‹ƒ‘Žƒ”‹« PRODAM izkopalnik krompirja Hme- †‰‘˜‘”ƒ—”‡†‹…ƒǣ‹‘ƒ‡œƒ”‹« zad. Tel. 041 409 465 ali 02 790 ”‡†‹撑”–‹Š•–”ƒ‹ǣ ‘ā‡‘Š‘”‹« PRODAJAMO razcepljena bukova 0351. ‘˜‹ƒ”Œ‹ǣ‘Œ…ƒ‡ŽŒƒ”‹«ǡā‡ƒƒ‡–‡…ǡ‘‹ƒ ‘”˜ƒ–ǡ‘Œ…ƒ–‹«ǡ•–‡”ƒ drva vseh dimenzij in bukovo hlodo- Korošec ‘–‘”‡’‘”–‡”ǣ,”–‘‹” ‘œ‹ vino ter zelo kakovostne smrekove PRODAM metrska bukova drva. Tel. ‡–‘”‹…ƒǣ‡ƒ‘ƒ—’‘–‹« pelete, brezplačna dostava, ugodna 031 215 770. ‡Š‹«ƒ”‡†ƒ…‹Œƒ‹‰”ƒƤ«‘‘„Ž‹‘˜ƒŒ‡ǣŽƒ˜‘‹„ƒ”‹«ǡƒ‹‡Ž‹ā‡” cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo- PRODAM traktorsko škropilnico Ag- Vse dosedanje ƒ”‘«‹æƒ”ƒœ‡”Œƒǣ, ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ ƒ”‘…‹‡̻•ƒŽ‘‘Ǥ•‹ škanjci 1i. Tel. 051 667 170. romehanika Kranj, 330 l, in pred- ”ƒ•ƒ…‹Œ•‹”ƒ«—ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝’”‹„ƒƒ†Ǥ†Ǥ BUKOVA drva prodam. Razreza- setvenik, cena po dogovoru. Tel. 041 oddaje si Ǧƒ‹Ž—”‡†‹æ–˜ƒǣ–‡†‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ na na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 828 476. ‰Žƒ•‘–”ā‡Œ‡ǣƒ”Œƒƒ‹ŠŽ‡” ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ lahko ogledate ’”‡Œ‡ƒŽ‹Š‘‰Žƒ•‘˜’‘‡Ǧƒ‹Ž—ǣƒ„‹”ƒŽ‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, NEPREMIČNINE ƒ”‡–‹‰ǣ‘Œƒƒ,‡Šȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡƒ”Œƒƒ ‘„‡…‘Žȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. –‡”‡–ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ǡ™™™Ǥ”ƒ†‹‘Ǧ’–—ŒǤ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ na FB in YT ƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹–—Œǡ’Ǥ’Ǥ͡͝ǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͛ǡ͚͚͘͝–—ŒǢ–‡ŽǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ SERVIS gospodinjskih aparatov in 352'$023WXM7XUQLåĆHAtrijska ͙͘ǡˆƒ•ǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹Œ‡ƒ•Ž‡†‹–—Œ•‡‰ƒ–‡†‹ƒ‘œ‹”‘ƒ elektronskih naprav. Storitve na te- hiša  VNXSQHYHOLNRVWLP, ƒæ‡‰ƒ†‡Žƒǡ‹‰ƒŒ‡—•–ƒ‘˜‹Ž”ƒŒ‹‘†„‘” –—ŒŽ‡–ƒ͙͜͡͠Ǥ œŠƒŒƒ˜•ƒ–‘”‡ ‹’‡–‡Ǥ renu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, ]HPOMLåĆHPSRWUHEQDREQRYH SUR¿OLK ‡ƒ‹œ˜‘†ƒ˜–‘”‡•,˜‡…‹͚ǡ͛͘‹˜’‡–‡œ”‡˜‹Œ‘–‘’͚ǡ͛͘Ǥ 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. &HQD(85 ‡Ž‘Ž‡–ƒƒ”‘«‹ƒǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡœƒ–—Œ‹‘˜–‘”‡͚͘͞ǡ͘͠ǡ˜’‡–‡͚͛͛ǡ͚͘Ǥ Radia Ptuj ‡ƒ”‘«‡‹Šˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹”‘‘’‹•‘˜‡˜”ƒ«ƒ‘‹‡Š‘‘”‹”ƒ‘Ǥ ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine .RQWDNW DOL ‹•ǣƒŽ‘‘ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥƒ˜‡ƒ†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–Œ‡˜”ƒ«—ƒ˜…‡‘‹œ˜‘†ƒ‹•‡ iglavcev in listavcev, hrast, bukev, www.re-max.si/Poetovio ‘„”ƒ«—ƒ˜ƒ˜•Žƒ†—œ͙͜Ǥ«Ž‡‘Ǧ͙ȋ”ƒ†‹Ž‹•–͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤ‹•ƒƒƒŽƒ†ƒǣ bor, smreka. Možnost odkupa tudi ͙͘͘͘͘‹œ˜‘†‘˜Ǥ www.novareha.si na panju in spravilo lesa. Aleksander VOZILA •ƒ‘„‹•‘˜ƒŽ‡…‰‘•–‹•‡˜‡”‹‰‡‡†‹ƒ„ƒ”œƒ—’‘’‹Œƒ«‡ǡ‡’ƒŠ”ƒ‡‹…‹‰ƒ”‡–ǡ ’”‡Œ‡†‘Ž‘«‡‘文˜‹Ž‘–‘«ǡœƒƒ–‡”‡ŽƒŠ‘†‘„‹„”‡œ’Žƒ«‡‹œ˜‘†”‡˜‹Œ‡ǡ«ƒ•‘’‹•ƒ Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. ƒŽ‹”‹āƒǤ•ƒ–‹•ƒ‹œ˜‘†‹ƒƒƒ•Ž‘˜‹…‹‘œƒ«‡‘˜”‡†‘•–˜–‘«ƒŠǤƒ˜•ƒ ’‘”ƒ„ŽŒ‡‡˜”‘•–”ƒƒ’”‹†‘„‹‡‘–‘«‘Ǥ Tel. 041 785 318. PRODAMO osebni avto Berlingo, 1,6 ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘‰‘•–‹•‹˜‡”‹‰‹‡†‹ƒ„ƒ”ƒ™™™Ǥ‡†‹ƒ„ƒ”Ǥ•‹Ǥ bencin, letnik 2010, 11. mesec, zelo IZPOSOJA in prodaja medicinskih FASADE, izolacijske, stiropor, dobro ohranjen. Tel. 041 409 465 ali pripomočkov na naročilnico ZZZS volna, zaključni ometi, subven- 02 790 0351. (postelje, vozički, toaletni stol ...). cije, vsa slikopleskarska dela, DELO NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, v prednaročilu popusti. Jože tel. 02 782 01 06. Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. OD 10. junija potrebujejo pomoč pri 041 226 204. obiranju malin, okolica Borla. Tel. 051 320 257. KMETIJSTVO RAZNO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ODKUP, IZPOSOJA in PRODAJA cepilnik za drva in drugo kmetijsko INFYTSNभSNMMFWRTSNP mehanizacijo. Telefon 041 923 197. UTHJQN8QT[JSNON +WFOYTSHJSYJW NESNICE, mlade, cepljene, hisex, LXR rjave, v začetku nesnosti, prodam, MYYUKWFOYTSHJSYJWXN vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. Štajerska budilka! KUPIM traktorje, letnik in model nista Od ponedeljka do petka od 6. ure naprej pomembna, ter motokultivator Gore- nje Muta, v kakršnem koli stanju. Tel. 041 255 834. KUPIM traktor in rotacijsko kosilnico. Tel. 041 560 532. PRODAM teličko, staro 1 teden, si- mentalko. Tel. 041 893 594. 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXM 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM VNXSDM]2EĀLQR*RULåQLFD ]2EĀLQDPL2UPRç LQ2VQRYQRåROR*RULåQLFDYDEL 6YHWL7RPDçLQ6UHGLåĀHRE'UDYL na prireditev WHUWDPNDMåQMLPL2äYDEL QDSULUHGLWHY =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL 2VQRYQHåROH*RULåQLFD 2VQRYQLKåROL]2UPRçD6YHWHJD7RPDçD6UHGLåĀDRE'UDYL Vidimo se v torek, 10. junija, ob 18.00 ,YDQMNRYFHYWHU9HOLNH1HGHOMH YNXOWXUQLGYRUDQL2EĀLQH*RULåQLFD Vidimo se v sredo, 11. junija, ob 18. uri 3ULGLWHYVLNLçHOLWHSUHçLYHWLSULMHWQHWUHQXWNHYGUXçEL Y.XOWXUQHPGRPX6YHWL7RPDç QDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3ULGLWHYVLNLçHOLWHSUHçLYHWLSULMHWQHWUHQXWNHYGUXçEL 9VWRSMHSURVW QDMEROMåLKYGUXçELRWURN9VWRSMHSURVW 3URMHNWSRGSLUD2EĀLQD*RULåQLFD 3URMHNWSRGSLUDMR2EĀLQH2UPRç6UHGLåĀHRE'UDYLLQ6YHWL7RPDç 2%þ,1$2502å 2%þ,1$65(',ãþ( 2%þ,1$69(7,720$å 2%þ,1$*25,ã1,&$ 2%'5$9, petek  6. junija 2025 Oglasi in objave 23 Nosimo te v srcih, Videl dežele sem tuje, v nas naprej živiš, gledal sem tuje nebo. tudi ti nikoli nas ne izgubiš. Lepše pa sijejo zvezde tam, kjer tihi in večni je moj dom. SPOMIN V teh dneh je minilo pet let, odkar je tiho odšla od nas nam draga mama, babica in tašča SPOMIN Angela Jeza – Elica 9. junija bodo minila tri leta, odkar smo se poslovili od našega dragega Z GRAJENŠČAKA Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo. Vsi njeni Slavka Lesjaka IZ PTUJA Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem Lepi spomini ne bl dijo! grobu. Tvoji najdražji Spomni kov, ki so zaznamo ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ in si narœ¾“ o številko In memoriam – Marija Šumandl Štajerskeg dnika zase ali jo (1938–2025) Bivša ravnateljica OŠ Mladika Z globoko žalostjo v srcu smo se poslovili od gospe Marije Šumandl, dolgoletne ravnateljice Osnovne šole Mladika, modre in srčne vodite- ljice, ki je zaznamovala generacije učencev, učiteljev in sodelavcev ter pustila neizbrisen pečat v šolstvu in širši skupnosti. Njeno življenje je bilo predano vzgoji, izobraževanju in povezovanju lju- di. Kot ravnateljica je OŠ Mladika vodila z vizijo, a tudi z veliko mero ov. topline in človečnosti. Pod njenim vodstvom je šola postala prostor zna- nja, a hkrati tudi prostor odnosov, spoštovanja in srčne vzgoje. Učencem je bila vzornica in opora, učiteljem mentorica, ki je znala videti potencial v ljudeh. Bila je tiha, a odločilna sila, ki je znala prisluhniti, usmerjati in opogumljati. Na svoji življenjski poti je med drugim vodila tudi Društvo upokojenih pe- dagoških delavcev Ptuj. Za njeno prizadevno društveno delovanje ji je bil na zboru članov leta 2015 podeljen naziv častne predsednice društva. Spoštovana gospa Marija, pustili ste sled – v šoli, učencih, sodelavcih, pedagogih, ki so vas občudovali in se od vas učili. A predvsem ste pustili Rok za prijave podaljšan sled v ljudeh. Ta sled bo ostala. Ostala bo v zgodbah, ki jih bomo o vas pripovedovali, v vrednotah, ki ste jih gojili, in v spoštovanju, ki ste si ga do 9. junija 2025 zaslužili. Hvaležni smo, da smo vas poznali. www.ptujski-festival.si zaposleni OŠ Mladika NENAVADNE RASTLINE NA VEČ KOT 100 STRANEH KRIŽANK www.radio-tednik.si 24 Tednikov mozaik petek  6. junija 2025 Dornava  Veliko veselje polenških gasilcev Ljubljana  31. tekmovanje Kaj veš o prometu? Prevzeli novo gasilsko vozilo Učenci pokazali veliko znanja Gasilci PGD Polenšak imajo novo vozilo, ki jim bo bistveno olajšalo delo. Prevzeli so ga z Minulo soboto je v Ljubljani potekalo že 31. državno tekmovanje Kaj veš o prometu?, ki so velikim veseljem in ponosom. Sosednja gasilska društva so se veselila z njimi, pozdravili se ga udeležili tudi naši najboljši šolarji z nedavnega regijskega tekmovanja v Kidričevem. so jih s curkometom. Spodnje Podravje so na držav- nem nivoju letos zastopali štirje tekmovalci z njihovimi mentorji: Mara Ciglar (OŠ dr. Franja Žgeča Dornava), Žan Kovše (OŠ Mladi- ka), Vid Mišič (OŠ Ljudski vrt – po- družnica Grajena) in Aljaž Lešnik (OŠ Cirkovce). Vsi naši tekmovalci so bili us- pešni, saj so na tekmovanju po besedah Janeza Strelca v močni konkurenci pokazali veliko znanja in spretnosti, najboljši izmed njih pa je bil Aljaž na 9. mestu.Sodelo- valo je 47 najboljših kolesarjev iz 37 slovenskih osnovnih šol, ki so se pomerili v teoretičnem znanju prometnih predpisov, spretnostni Foto: Janez Strelec vožnji na poligonu ter praktični vo- Šolarji Spodnjega Podravja na 31. državnem tekmovanju Kaj veš o pro- žnji v prometu. metu? Janez Strele c, ki z mladimi ak- tivno dela že vrsto let, verjame, da uporabili v prometu. „Najpo- ležbo v cestnem prometu, učili so bodo tekmovalci s Ptujskega vse membnejše je, da niso le tekmova- se za življenje,“ je poudaril Strelec. Foto: Marjan Petek znanje, ki so ga pridobili, koristno li, temveč so se učili za varno ude- ak PGD Polenšak je lani obeležilo 90 let delovanja. Prostovoljno gasilsko društvo za vse potrebe, njena kapaciteta zato so potrebovali zmogljivej- (PGD) Polenšak je pred natanko je le 2.400 litrov, nova je bistveno šo cisterno: »Izjemno zadovoljni letom dni obeležilo častitljiv jubi- večja, 6.000-litrska. smo, predvsem zaradi občanov, lej, 90 let delovanja. V počastitev Tri četrtine vsega denarja za saj skrbimo za varnost skoraj 40 Ko bi se bilo treba za drugega potegniti, se jih večina potegne vase. tega so izvedli številne prireditve to naložbo je prispevala občinski odstotkov občine, odslej bo vse in si zastavili cilje ter smernice za proračun, sredstva so zagotovili lažje, manj skrbi bomo imeli mi in * * * naprej. Ena izmed večjih želja se v dveh letih. Preostanek so zbrali oni.« Moje zdravje ne peša peš. jim je uresničila pred nekaj dnevi, gasilci, ki so bili uspešni tudi pri PGD Polenšak šteje 180 članov. * * * ko so prevzeli novo gasilsko vo- iskanju donatorjev, sponzorjev, Dženana Kmetec zilo, cisterno GVC-2. Predsednik botrov, zbiranju prostovoljnih pri- V prvi postavi igrajo ekipe v peti prestavi. * * * PGD Polenšak Jože Brumen, ki od spevkov ... Pred kratkim so izvedli odstopa Mateja Zorka naprej tudi odmevno akcijo, zbiranja starega Tašča je tak snob, da se pusti le še v zlate zobe dajati. vodi občino Dornava, je izjemno železa, ki je bila uspešna. Vse to * * * zadovoljen, da jim je uspelo izpe- jim je omogočilo, da so fi nančno ljati to investicijo, ki je, kot pravi, konstrukcijo uspešno zaprli in na Tistim, ki se plodijo kot zajci, so demografska priporočila bobki ob steno. zelo pomembna za njihovo delo- Polenšak pripeljali novo »igračo«. * * * vanje. Brumen pravi, da jim ta prido- Sredstva za vozilo, vredno bitev bistveno lajša delo, v ravnin- Hudič je najprej sebi kozjo bradico ustvaril. 330.000 evrov, so zbirali na različ- skem delu občine je pokritost s hi- ne načine. Cisterna, ki so jo doslej dranti dobra, medtem ko so imeli uporabljali, namreč ne zadostuje v hribovitem delu veliko težav, AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Moja dežela – znak gostoljubnosti 2025 Dogajanje na prostem je v polnem razmahu. Že od prejšnje sobote ti zavedanje o pomenu urejenosti in kakovosti bivalnega okolja ter nag- še, Sveto Ano, Sveti Jurij in Videm). Največ krajev z našega območja pa so odprti tudi zunanji bazeni Termalnega parka Term Ptuj. V teh vročih raditi skupnost, ki obiskovalcem ustvarja nepozabna doživetja in hkrati lahko sodeluje v kategoriji skriti turistični kraji (turistična taksa manj kot dneh številni iščejo ohladitev v vodi in senco. Vroče bo tudi kolesarjem, izboljšuje kakovost življenja svojih prebivalcev. Gre za hkratno vključitev 2.000 evrov). To pa so: Benedikt, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, udeležencem 3. etape Dirke po Sloveniji, ki se bodo danes predvidoma lokalnega prebivalstva v segment turizma. Gostoljubnost je namreč tesno Gorišnica, Juršinci. Kidričevo, Majšperk, Makole, Markovci, Podlehnik, Ra- med 12.49 in 13.04 popeljali skozi Ptuj. povezana z zadovoljstvom prebivalcev o njihovi povezanosti z okoljem, če-Fram, Središče ob Dravi, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti An- Zvečer bo koncert skupine Tribute To Oasis v Stari steklarski. Sobota pa kar je ključnega pomena za trajnostni turizem. draž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, bo v starem mestnem jedru v znamenju projekta Sobota je, pridi v mes- V projektu tekmujejo naj turistični kraji s turistično takso več kot Trnovska vas, Zavrč, Žetale. Tekmujejo tudi izletniške točke, zgodovinska to. Osrednje dogajanje bo potekalo v Sončnem parku ob dominikanskem 100.000 evrov, kjer je tudi Ptuj, prepoznavni turistični kraji (turistična ta- jedra (vaška, trška, mestna), kampi, glampingi in tematske poti. Rok za samostanu, kjer bo vabila Kuhna v mestu, glasba z dj-jem in večerni kon- ksa od 15.000 do 100.000 evrov), kjer sta Ormož in Slovenska Bistrica), oddajo prijav se izteče 25. junija. cert ptujskih muzičarjev. Rove pod gradom si boste tudi to soboto lahko vzhajajoči turistični kraji (turistična taksa od 2000 do 15.000 evrov), kjer Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje, kdaj so v Termah Ptuj odprli ogledali pod vodstvom. V nedeljo bodo športne igrarije z bratoma Malek so vrata za prijavo oz. sodelovanje v projektu odprta tudi za Lenart, Star- amfi teater, da 29. junija 2005, bo prejela Aleša Kokot s Ptuja. Mnogi še in ŠCD Eleja potekale v Ljudskem pomnijo, da New Swing Quartet, ki je imel v tistem času tudi domicil v vrtu. Termah Ptuj, zaradi močnega dežja, ni dokončal otvoritvenega koncerta. Društvo vinogradnikov in sad- Danes sprašujemo, katera edinstvena kipa sta na ogled v I. mitreju na jarjev Osrednje Slovenske gorice Spodnji Hajdini. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v z današnjim večernim koncertom Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, v Stari Preši na Mestnem Vrhu s Osojnikova 3, do 13. junija. skupino Fantje izpod Vurberga po- novno odpira sezono v tem objek- tu. Na nocojšnjem večeru bodo NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE obiskovalci lahko pokusili vina Katera edinstvena kipa sta na ogled v I. mitreju na Spodnji Hajdini? vinogradništva Polanec in vinogra- dništva Lovrenčič. Turistična zveza ........................................................................................................ tudi v jubilejnem letu vabi na izbor krajev v urejenosti, gostoljubnosti Ime in priimek: ......................................................................... in turistični ponudbi. Projekt moja Naslov: …................................................................................. dežela – znak gostoljubnosti spod- buja urejenost, prijaznost in visoko Davčna številka: ....................................................................... kakovost turistične ponudbe po Foto: Črtomir Goznik Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. vsej Sloveniji. Njegov cilj je okrepi- V zunanjih bazenih Term Ptuj se že kopljejo.