183. flevilka.
> munnL i mota. s. mm mol
LL leto.
mu
:^B(|a vuk dan »večer isvscmii nsdsljs in iruilkt ter tclja po <« S, m po? leta 12 K, sa četrt teta OK, n m mm« a Ki Kćer hodi :**«f teto 80 K. p- Na naročbo brs*Istodobno vpotUfarve naročnine bo - Dopisi na) so Isvols trankovatL — Rokopisi so ao vračajo. —
BKdalfttva isiehsa it ML
p rojeni sn oa ponj, plača odra. — Ea
dežele aavseLato25K,a*polte4al3K,Ba četrt leti 6 K 50 h, zt en mesec 2 K 30 h. Za Lf«fel|ano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, so pol leta 11 K, sa eotrt teta b K 50 h, am en mesec 1 K 90 h. — Za Mtamttlo celo leto 28 K. Za vas. druge dotote in Aaaoriko te plačuje od poterostopat pttit-vrite po U h. če se oanitnua tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, čc se tiska trikrat ali večkrat |e v Knaflotita alitak it & — Upravniitvu na] se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanfla,>.t j. administrativne stvari.
m 14 h. Upriraiihri telefon it 89.
Gloje k letnim poročilom srednjih šol na Slovenskem.
1. Gimnazije na Kranjskem.
Letno poročilo prve državne ffininazi.it' v Ljubljani je nemško, le nekje na koncu se skriva slovensko naznanilo o začetku šolskega leta 190S./9.
Učnih moči je bilo v drugem tečaju po ločen j u nemških nižjih razredov razen ravnatelja 16 stalnih, 7 suplentov in 1 poskusni kandidat. Za prirodopis ni nobenega stalnega pro-iVsorja, dasiravno bi morala biti dva. Eno mesto je bilo razpisano že pred enim letom in je deželni šolski svet že lani stavil predlog glede imenovanja, a vendar se niti imenovanje ni izvršilo, niti se prosilcem priloge niso vrnile, da bi mogli drugam prošli. Tako se pri nas zavlačujejo imenovanja v škodo profesorskemu naraščaju in v škodo učeči se mladini. V Kočevje pa sta bila namesto dveh premeščenih profesorjev kar brez razpisa imenovana dva nemška kandidata, od katerih eden še niti ni bil suplent!
Med učnimi močmi prve gimnazije sta še vedno dva Nemca, dočim na nemško filijalko niti slovenskega supienta niso prevzeli, ampak so poklicali enega z Dunaja, Slovenca pa postavili na suho. Sicer pa je sploh premalo učnih mest sistemizovauih, kakor kaže veliko število suplentov. Gimnazija ima vkljub odhodu Nemcev še vedno 535 dijakov v 14 razredih. Gimnazija v Trstu na primer je imela letos samo 462 učencev tudi v 14 razredih, a poleg ravnatelja 19 stalnih profesorjev, gimnazija v Mariboru 453 učencev v 12 razredih, a tudi 19 stalnih profesorjev. Zakaj se ravno v Ljubljani tako varčuje s profesorskimi službami? Prej omenjena tržaška državna g-imnazija ima 4 šolske sluge, prva državna v Ljubljani pa samo dva!
Nemška f ili j alka prve državne gimnazije v Ljubljani je štela v 4 razredih s 3 deklicami skupaj 92 učencev. Od teh je 71 dečkov nemške narodnosti, 11 slovenske (kaj delajo ti tukaj?!), 2 laške in 5 češke. Še zanimivejša slika se nam pokaže, če pregledamo razdelitev učencev po rajstnem kraju: 34 učencev je rojenih v Ljubljani, 19 na Kranjskem izven Ljubljane. Ker so skoro gotovo vsi tu vpisani Slovenci tudi na Kranjskem  rojeni,   zato   ostaja 42
(dvainštirideset) nemških dijakov, ki so rojeni na Kranjskem! (Treba bo enkrat vse dijake slovenske narodnosti, oziroma njih starše po imenih navesti).
Iz ostalega poročila nemške fili-jalke je tudi zanimivo dejstvo, da petje poučuje pevovodja nemškega telovadnega društva (Der Sangwart des Deutschen Turnvereines«), slovenščino kot prost predmet pa sedanji vodja filijalke profesor P u c s k o. Radi bi vedeli, kakšne pesnii goji omenjeni pevovodja; še bolj pa nas mora zanimati, kakšno slovenščino uči gospod vodja, o katerem se nam je z vso gotovostjo zatrdilo, da gospodje, ki so leta in leta z njim službovali, niso slišali niti ene slovenske besede iz njegovih ust in da je mož z železno doslednostjo na slučajna slovenska vprašanja, dajal vedno edinole nemške odgovore. In takšen gospod, ki leta in leta v olikani družbi ni odprl ust za slovensko besedo, naj koga s pridom uči naš jezik? Tozadevno bi si dovolili opozoriti gospoda deželnega šolskega nadzornika na njegovo uradno dolžnost, da prisostvuje temu pouku in da ga sodi tako natanko in strogo, kakor sodijo nemški vseučiliški profesorji znanje nemščine naših kandidatov. Ako naj ima pouk slovenščine na tem zavodu sploh kakšen praktičen pomen, potem je nujno potrebno, da se poveri učni moči, ki je v vsakem oziru za to usposobljena!
Letno poročilo druge državne gimnazije v Ljubljani je izmed vseh državnih srednjih šol edino slovensko. Zakaj so v tem poročilu odloki učnih oblasti nemški? Nadalje komu naj služi nemško naznanilo o začetku šolskega leta, ko vendar med 421 dijaki ni niti enega nemške narodnosti? — Čeravno se je ta gimnazija vedno smatrala za slovensko, vendar je na njej nemški profesor dr. Jauker, ki niti slovenski ne zna. Kako se naj slovenski starši slovenskih dijakov posvetujejo s tem profesorjem o napredku učencev? Profesor dr. Jauker je, kakor smo izvedeli, usposobljen le za zgodovino z nemškim učnim jezikom. Ker se pa zgodovina samo v višjih razredih poučuje nemški, in to ne zadostuje za učno obveznost, zato poučuje profesor dr. Jauker še nemščino, in sicer v višjih razredih, ne da bi bil usposobljen za ta predmet. Ta profesor je torej neraben na tej gimnaziji in je bil protipostavno brez razpisa na njej nameščen!
Sploh pa nas preseneti na drugi gimnaziji   veliko   število suplentov
LISTEK.
Za Ceblnovim gradom.
Za Cekinovim gradom, na poti med romantičnim žabn jakom in ograjo iz desak, tam sva ob lepem vremenu vsako drugo jutro obhajala svoje sestanke s sramežljivo parfimirano ljubico Ahacijo.
Lastnik tega grada za Koslerje-vim vrtom v Šiški je bil v predprejš-Ejem stoletju madžarember Z6geny in »Cegenov grad« je narod prekrstil v Cekinov grad. Dandanes je to inie že malokomu znano.
Moja dulcineja Ahacija je bila taj velebujna. (Takrat sem imel še turški okus.) Pred dvema letoma je fcOa še neznatna goska, ki je tehtala z medaljonom vred komaj šestdeset kil. Imela je pa mirno vest in zdrav želodec; v kratkem se je zredila tako, da, sem jo cenil na osemdeset kil dobre vage. Primerjati bi jo mogel edinole rejenim nemškim velekuram ali ^alkiram; slovanska mitologija ne Pozna tako životnih dam.
Rad sem imel Ahacijo, pa ne samo zato, ker je bila tako lepo debela, ampak tudi zato, ker je bila tato poetična.
Ko sva se sešla prvikrat za Ce-
kinovim gradom, sem prinesel Ahaci j i velikansko srce.   Na sredi tega odpustka sem prilepil izvirni vzdih: Kako si lepa, Ahacija! Oh, rajska je tvoja gracija, vonjava si kakor akacija, zavida te vsaka kanacija! Te stihe na čast poetični ljubici sem koval in pilil cel teden, zato so bili tako lepi.   Ahacija je bila tako ginjena, da ni rekla ne bev ne mev. Pa saj tudi ni mogla. Imela je polna usta: Hrustala je   moje srce. »Oj, Vojteh, kako pojedično!« me je pohvalila naposled.
»Ahacija! Zakaj si pojedla moje srce?«
»Oh, Vojteh, vsa mrtva sem na take stvari,« je šepetala tajinstveno. »Ves dan bi sedela v slaščičarnici. Oh, v konditorijah je vse tako fino, tako pojedično!«
Na drugi rendez - vous sem prinesel velik zavoj sladkosti. Le enkrat sva prišla ob ograji gorindol in že je bila brhka Ahacija gotova. Pojedla je vse sama z vzornim apetitom treh lačnih kadetov. Naposled je oblizala še ostanke sladke smetane s papirja in se mi nasmehi jala vsa srečna: »Oh preljubi Vojteh, kako je danes tukaj pojedično!«
Dodobra okrepčana me je strastno pritisnila na svojo belo modropi-kasto bluzo in me poljubila parkrat zaporedoma. Njeni poljubi so dehte-
(9), ki so skupaj r z 2 poskusnima kandidatoma imeli v učiteljskem zboru večino proti samo 10 stalnim profesorjem!
Druga gimnazija je dobila lani novo poslopje. Sicer se sliši, da se je tudi tukaj štedilo, kolikor se je moglo, in da se je prihranilo veliko tisočakov, tako da so vsled tega prostori za nekatere zbirke pomanjkljivo urejeni, vendar je poslopje vsaj za sedaj dovolj veliko. Ima namreč 13 učilnic, ravno za 13 razredov, kakor jih je bilo letos. A Bog varuj, da bi zavod napredoval, da bi se število dijakov in razredov pomnožilo
— ne bilo bi več učilnic za nje! In vendar se tako poslopje zida kvečjemu enkrat za sto let. Poslopje za prvo gimnazijo v Ljubljani že prvo leto ni zadostovalo, poslopje za drugo gimnazijo za sedaj ravno še zadostuje; kdaj pa se bo zidalo pri nas šolsko , poslopje, ki bo zadostovalo vsaj za 50 let naprej?
Tudi letno poročilo državne gimnazije v Kranju je nemško. Vprašati moramo ravnateljstvo te gimnazije, zakaj pri razdelbi stavi Nemce na prvo mesto, dasi jih je samo 6, Slovence pa, katerih je 295, na drugo mesto? V tem ne moremo najti prav nobenega načela; Nemci ne pridejo na prvo mesto niti po številu, niti po abecedi. V zadnjem slučaju bi prišla češka (b5hinisch«) narodnost pred nemško, po številu pa brez dvoma Slovenci. Ako pa ima to razvrščen je svoj vzrok v slovenski »ponižnosti«, potem pa izražamo odločno željo, da bodi takšnih instinktivnih pojavov suženjskega mišljenja naše gospode vendar enkrat že konec!
Da je poročilo državne gimnazije v Novem mestu (Rudolfovem) nemško, tega po dosedanjih skušnjah ni treba posebej poudarjati. Med profesorji se nahaja zgodovinar, ki
— po opetovanem zatrjevanju nižje-gimnazijcev — baje mlati grozno slovenščino. Ali bi se ne dalo možu pomagati do kakšne boljše službe kje na Tirolskem, kjer mu ne bi bilo treba predavati slovensko?
O n pel j a vi slovenskega učnega jezika za grščino v tretjem razredu in za nekatere predmete v petem razredu, o vsem tem ravnateljstvo novomeške gimnazije nič ne ve. Dotične knjige se za prihodnje šolsko leto predpisujejo še vse nemške.
Ravnateljstvo prve gimnazije v Ljubljani tudi pravi, da se bodo rali i le iste knjige kot lani, torej nemške. To vendar ni mogoče! Po pogajanjih slovenskih poslancev z ministrstvom in po sklepu deželnega šol-
skega sveta kranjskega se mora polagoma upeljati slovenski učni jezik, kakor je bilo brati po vseh slovenskih časopisih. Mari to ne velja za prvo gimnazijo v Ljubljani in za gimnazijo v Novem mestu? Ako pa velja, zakaj slavni ravnateljstvi ne omenite tega niti z besedico v svojih poročilih?
Letno poročilo kranjske gimnazije navaja za grščino v tretjem razredu že dr. Tominškove knjige ter za verouk v petem razredu dr. Svetinov o knjigo z opazko pod črto: »Za slučaj, da se upelje slovenski učni jezik.«
Druga gimnazija v Ljubljani pa v poročilo sploh ne navaja učnih knjig, »ker ministrstvo tozadevnih predlogov še ni rešilo.«
Katero je torej zdaj pravo? Ali ne veljajo za gimnazije v Ljubljani, v Kranju in v Novem mestu iste določbe, ali spadajo vse te gimnazije pod različne deželne šolske svete ali celo pod različna ministrstva, da postopa vsaka po svoje?
Gimnazija v Kočevju se je letos s petim razredom razširila v višjo gimnazijo in je imela koncem šolskega leta v petem razredu 11 (enajst!) dijakov, v vseh 5 razredih pa 110, med temi 15 Slovencev in 2 Hrvata. Rojenih je 98 na Kranjskem; ker so med temi gotovo vsi slovenski dijaki (15), zato ostaja 83 nemških dijakov, ki so na Kranjskem rojeni in za katere država vzdržuje celo gimnazijo v Kočevju! Kakor že cela kočevska gimnazija pomen j a nepotrebno izdajanje državnega denarja, tako še posebej pripravljalni razred, ki je štel letos 7 (sedem) učencev!
2. Gimnazije na Štajerskem.
Na višji gimnaziji (nemški), v Celju je bilo med 341 dijaki 93 slovenskih, to je 271/2%; profesorja pa sta le dva Slovenca, in sicer za verouk in slovenščino, za katere predmete ne morejo dobiti Nemca. Po rojstvu je 228 iz Štajerske, 113 pa iz drugih dežel. Če od teh 228 štajerskih dijakov odštejemo 93 Slovencev, dobimo še 135 nemških dijakov iz Štajerske, za katere se vzdržuje cela nemška gimnazija v Celju. Pripravljalni razred, ki podaljša dijakom s kmetov doba študij za eno leto in s tem poveča stroške, je štel letos 8 (osem) učencev!
Na samostojnih slovensko - nemških razredih v Celju je bilo v 4 nižjih razredih 164 dijakov, vsi Slovenci. Profesorji so večinoma »prideljeni« iz drugih zavodov. Vsa uredba teh razredov je v sramoto moderni
državni upravi in ima, tako se nam dozdeva, namen uničiti ta za spod-nještajerske Slovence kulturno nujno potreben zavod. Pri nestalnosti, kateri je podvrženo učiteljstvo in di-jaštvo teh razredov, se ni čuditi, da je padlo število dijakov, ki je pred 2—3 leti presegalo 200.
A ne samo v Celju, tudi na gimnaziji v Mariboru pada število slovenskih dijakov. Leta 1900. je bilo še 341 slovenskih in. 134 nemških dijakov ter so Slovenci tvorili skoro 72c/c vsega dijaštva te gimnazije. Letos je bilo Nemcev 163, Slovencev pa 290 ali samo 64^- Najprej se je skušalo znižati število slovenskih dijakov na mariborski gimnaziji s tem, da so jih stiskali v prenapolnjene razrede.
Tako je bilo sprejetih učencev: x sv z x o cl _ leta        I.b II. b III. b   V.   VI. Vil. 1899/1900   80   53   ;56   55   — — 1900/1 M    72   52 J—   57   — —
1901/2 72 56
1902/3 73 60
1903/4 g 64 52
1904,5 — 53
1905/6 j   — 56
_ 68 f— — 61   50   53 —
— 53   51 —
50 —   — 54
1906/7    ;« —   55jfc— 54   52 —
1907/8 ■*   157   54, i— —~— —
Predpisi določujejo 50 kot najvišje število učencev v enem razredu; če jih je več, se mora ustanoviti sporedni razred. To se v nobenem zgoraj omenjenih razredov ni zgodilo, čeravno je število dijakov v slovenskih razredih znašalo večkrat čez 70, enkrat celo 80! Seveda so morali dijaki v prenapolnjenih razredih slabo uspevati. Toda vse to je delovalo še prepočasi. Zato se sliši v zadnjih letih o nezaslišani strogosti napram slovenskim dijakom pri sprejemnih izpitih, tako da se jih velik del odkloni, da ravnateljstvo in šolska uprava ne pride v neprijeten položaj, da bi morala otvoriti paralel-ko. Če bo šlo tako naprej, potem mariborska in celjska gimnazija niti za mariborsko bogoslovje ne boste dajali dovolj slovenskih abiturijentov, kaj šele za vse druge poklice?
Med stalnimi profesorji je bilo 9 Slovencev in 9 Nemcev. Ravnatelj je popolnoma pod nemškim komandom; saj se je celo pisalo svoj čas, da je prepovedal slovenskim profesorjem slovensko govorico!
Na Spodnjem Štajerskem imajo Nemci še tretjo gimnazijo, namreč deželno v Ptuju. Ta je imela javnih učencev 191, med temi 31 Slovencev. Iz Ptuja jih je 43, iz ostale Štajerske 120; kar je Nemcev, so pač večinoma iz Srednje in Zgornje Štajer-
li po vseh boljših dišavah tujih dežel, zlasti po vaniliji. Bil sem jako zadovoljen.
Tako sva se shajala vsak teden trikrat in uživala poezijo sladke ljubezni na idiličnem kraju. Krasnega jutra pa sem šel za Cekinov grad, dasi nisem imel sestanka z Ahacijo.Sto-pal sem po zgornji poti skozi gozd. Nad žabnjakom sem krenil mimo zapuščene hišice doli.
Prijazni žabnjak se je svetil v najlepših nijansah rjave boje. Živahno žuboreč studenec ga je napajal z vodo. Na dnu je v miru počivalo vse polno zavrženih piskrov, skled, prekelj, vej in opek. Zelene definitivne žabe in provizorične žabice so uživale lepo vreme ob bregu in skakale z neprekosno eleganco brez zagonskih desak v vodo. Nespodobno razkorače-ne so se guncale nesramno nedolžne živalce na površini, kakor bi premišljale uganko življenja. Dolga belouška se je vila med travo, spolznila v vodo in plavala, živ bič, glavo moleč v zrak, hitro proti sredi in švignila med mahovje. Urne lastovice so krožile nad tolmunom in pomakale bele trebuščke v vodo. Kdo bi si mislil, da so tako pogumne! Voda je pljuskala in svetle kapljice so padale od njih. Kačji pastirji in hinavsko beli metulji so letali nad gladkim ogledalom. V grmovju pa so kosi svoje mladiče učili narodne pesmi.
Vse to sem opažal in si mislil, da ne bi bilo napačno, ako bi sezidal v tem divotnem kotičku vilo sebi in svoji Ahaci j i.
Kar naenkrat pa sem izza grmovja zagledal na poti ob zidu belo bluzo z modrimi pikami in potem vso Ahacijo. Poleg nje je plesi j al droban gospodek. Kar pretreslo me je. Stopil sem še bolj nazaj za grm.
v Neznani spremljevalec je nosil bel zavitek, zala Ahacija pa je jemala iz njega kos za kosom in jedla z zdravim tekom treh mlatičev.
»Oh, preljubi Dragotin, kako je danes tukaj pojedično!«se je nasmehnila svojemu kavalirju in mu ponudila sladke ustnice.
To me je pa res razjezilo, no!
Početkoma nisem vedel, kaj bi storil. Ahaci j ina nezvestoba me je vsega omamila za nekaj trenotkov. Pa da imam takega konkurenta, takega češpljevega možica, ki bi ga Ahacija lahko štuporamo nosila na izprehod!
Dobro. Zdramil se m se, pobral v tihi, toda strašni jezi smrekov storž in ga zagnal na gruleči parček. Zadel sem Ahacijo na klobuk. To ni bila nobena umetnost, zakaj njeno pokrivalo je bilo tako veliko, kakor slavnega Pavline razpeti dežnik. Ahacija se je le malo stresla in nastavila usta k drugemu poljubu. Zdaj pa je zadel moj drugi češarek
ljubimca na nos. Kar odskočil je mladenič in zbežal proti Šiški. Ahacija pa je vihtela svoj solnčnik kakor buzdovan, toda zastonj je klicala na-padovalca na korajžo.
Drugo jutro me seveda ni bilo več na sestanku. Od nezveste ljubice sem se poslovil prav izvirno na razglednici:
O j z Bogom, nezvesta Ahacija,
Zakaj si taka kanacija? Ahacija se je pozneje omožila baje prav dobro. Veščaki jo cenijo na sto kilogramčkov. Okoli pasu je tako široka, da jo komaj objameta dva moža. Rado Murnik.
AlO.
(Spisal F. Mra(k) (Dalje.)
»Kaj si rekla?« je vprašala Ber-ta zapovedujoče. »Torej tudi ti misliš na barona Herberta. Pasja dlaka, bi rekel moj oče, stvar postaja zanimiva.«
Ada je bila vsa potrta in burši-koznost njene sestrične ji je v tem trenotku še manj ugajala kakor navadno.
»Ne norčuj se, Berta,« je rekla. »Stvar ni zanimiva, nego žalostna. Torej sva vendarle postali rivalinji. Tako dobro sva se vedno razumeli in
Hsteorolosiino porodio.
Md morjem »06. Srednji naftni tlak 736« ««.
	Cas Opisovanja	8 tanje barometra ▼ JBUI	*6 a. * 8 S 9 S h i	Vetrovi	Nebo
	9. zv.	7328	181	si. jzahod	oblačno
7. ■	7.ZJ. 2. pop.	732*1	153 161	sr. jug si. jvzhod	nevihta dež
Srednja včerajšnja temperatura 175% norm 19*5°. Padavina v 24 urah 36-1 mm
Vsem prijateljem in znancem naznanjava tužno vest, da je najina iskreno ljubljena hčerka 2732
VIDA
po {kratki in mučni bolezni danes, dne 5. avgusta ob 81.,. zvečer preminila.
Nepozabno rajnico priporočava v blag spomin.
V Hruševju pri Postojni, dne 5. avgusta 1908.
Ida in Josip Žilih.
Namesto vsakega drugega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naš prelj ubij eni sin, oziroma brat itd., gospod
Janko Sitar
cand. Jur,
danes ob 1. po\ oldne po kratki, zelo mučni bolezni v 22. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega nam rajnika bode v soboto, dne 8. t. m. ob 4. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Nepozabnega r jnika priporočamo v blag spomin in molitev. 2748
V Ljubljani, 6. avgusta 1908.
Valentin in Katarina Sitar, starši. Ivanka, Tončka, Mici in Albina,
sestre.
Mesto vsakega posebnega obvestila-
Zahvala.
2746
Za vse izkaze iskrenega sočutja, ki se nam je izkazalo ob priliki pre-britke izgube naše iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, stare matere, tašče, sestre, tete in svakinje, gospe
Morile Ane Tost I
gostllnicarke
!2rekam6 vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, gosebno pa čč. usmiljenim sestram, gospe Ani Kuli el iz Šiške, gg dr. Rusu in dr. Dol-šaku, gospe Zalaznikovi in gospe Peršina iz Šenčurja ter rodbini Kra-peš, ki so raj niči v njeni dolgi bolezni stregli s pravo samaritansko ljubeznijo, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev ter cenjenim gg. pevcem za ganljivo petje, sploh vsem, ki so preblago spremili k zadnjemu počitku ter pomogli ublažiti našo veliko žalost; našo najpri-arčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, 1- avgusta 1907.
gjgjgfj g Žalujoči ostali. P
Zahvata.
2728
Povodom bolezni in smrti angelsko dobrega soproga, oz. očeta in svaka, gospoda]
Friderika Herata _
c. kr. sodnega |adjunkta
nam je došlo toliko in tako ginljivih izrazov pravega sočutja in sožalja od blizu in daleč, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti.
Dovoljujemo si torej tem potom izreči vsem in vsakemu posebej naj-vdanejšo in najsrčnejšo zahvalo.
Imenoma pa še posebej blago-rodremu g. županu Franu Slancu in njegovi dobrosrčni gospe soprogi za vse izkazane dobrote v naš h najtežjih dneh. G. sodnemu svetniku za njegov veliki trud, g. zdrpvniku, ve-Jecenjenim litijskim damam, vsem gg. c. kr. uradnikom, gg. šefom obeh tova»-ent si. požarnima brambama iz Šmartna in Litije, si. društvu »Sokol« iz Zagorja, slav. litijskemu in šmartinskemu pevskemu društvu »Zvon« za v srce segajoče petje, za prekrasne vence in sploh vsem, ki so spremili rajnika k zadnjemu počitku.
V Litiji, 6. avgusta 1908.
Žalujoči ostali.
Stanovanje
obstoječo in treh sob, kuhinjo m drugih pritiklin, v III nadstr. T liOOT
skih uUoah it 1, so oMa m november. Raa^led na Dvorni trg. — Vpraša se v I. nadstropju. 2729—1
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo K 6 50.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih Čevljev, črnih ali rjavih na trakove s močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Val 4 p»rl isiuo 14 6 50.
Za naročitev zadostuje dolgost.
2740 Razpošiljanje po povzetju.
Izvaz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Neu gajajoce rad samec i am
Hotel, Jnžfli Modror.
(A. SjOolelol. »
Jutri, u soboto, 8. avgusta
- velik -
K0NC6RT
popola*
Ljubljanske društvene godbe
začetek ob 8. Vstop prost.
Na obilen obisk vljudno vabi
SP* trgovao«*
(akordno štelo) so spre|me ¥ parotvoralol sa
■llO ¥ KraalOf Prednost imajo do-tačniki, ki so ie delali enaka dela.
sprejme Vstop fiimpreje.   2668 2
IVO BAKOVNIK /.
o. kr. notar v Metliki.
ie BejaJ f sto Bio
Tke fjroatssi Bio-Theater of tke
WOrllL 2738
Danes, 7. fn lutrl, 8. avgusta
velika
prva moč, Če mogoče vojaščine prost, smošen obeh deželnih jeeikov, v trgovino b mešanim blagom M* ¥olO¥00 ¥ Št, Joraof«. 2744—1
Zvestega, pridnega
hlapca
sprejme tako] v alaibo A* Domi-celj, Zagorje, St Peter na Kranjskem« Plača po dogovoru. 2697-1
Več vagonov
LEDU
se kupi.
Ponudbe pod „Bf a" s navedbo oene za vagon na upravnifitvo „Slov. Narodau. 2725—1
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno na-znanj am, da sem pričel Izvrševati
predstnuoitesarsko obrt
* 1 na gleda (Gorenjsko)
2747
hotelir
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVII. (1907).
Izhaja po 4 pole  obsežen  ▼ veliki ootnerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stojf ves leto g K so h, pol Ista 4 K 60 h, četrt leta s K 30 h.
Za vse nesvetrijske dežele 11 K so b os Isto Posamezni zvezki as dobivajo po 80 h.
Narodna Tiskarna'' v Ljubljani
u Lattermannovem drevoreda
Vsake tri dni nov spored.
Izvleček Is sporeda:
Slike S španskega. I. Bikoborbe na Španskem. 2. Boj med tiprom in bikom v areni v
St. Sebastopolu. - Bordon-Benettova avtomobilska dirka — Potovanje po Palestini. — Umetniške točke is Blo-Va-
rlčte-: 1. Kaznovana nehvaležnost. 2 Čudovite oprave. (V barvah)   3 Moderni valček.
4. Za kulisami. — Indijanci In Cow BovL Indijanska pripovedka. — Maščevanje tihotapce ve tene Graničarski prizor v štirih slikah. Vesele vsakovrstnostl - Čarobna kisa. Kakor ti meni, tako laz tebL - Fantastiskl balet. (V barvah).
Jubilejni sprevod zadnje tri dni.
ter se priporočam sa vsa v to stroko spadajoča dela. 2727 -1
Avg. Erat
oblastveno skušeni tesarski mojster.
2716     Slavna zaloga v lekarni 1
Ub. pl. Trnk6czyja v UubUanl.
Sprotni agenti
ki bi obiskovali privatne odjemalce, se iščejo v vseh krajih. Prav dobičkanosno in stalno opravilo, velika provizija ozir. stalna plača. Ponudbe na W. Wlesmaler, Hanptpost-
lsgsrad Monakovo (MAsehen L). 2648-5
Za november so odda na Mi ki o*
ilftevl cesti it 6
stanovanje
obstojoče iz treh sob in prltlklin
Več tam. 2711-2
Pritlično
stanovanje
obstoječe ie 2 sob in kuhinje, Je od dati tako] ali za november v novo
zgrajeni vili na Erjavčevi cesti 24«
Natančneje se izve pri lastniku ravnotam v I. nadstropju.      2715—L
Srejmeta se tako! zanesljiv
nočni vratar
in
2706—2
Začetek ob poln 9. zvečer. — Ob nedeljah in praznikih tndi popoldne ob 4. uri.
Cene: Loža za 4 osebe S K; fotelj 160 B; I. prostor 1-20 B; II. prostor SO vin.; III. prostor 60 v. 5 IV. prostor 40 V.
L Geni
ravnatelj.
t
H. Ganit
poslovodja.
5*. 25677.
Razglas.
2730-1
Da se čimpreje olajša pomanjkanje na krmi, ki je nastalo po deželi vsled suše, se bo oddalo na račun od o. kr. poljedeljskega ministrstva vsled ukaza z dne 27. julija t. 1. št. 30962 dovoljene podpore 200.000 s posredovanjem „Gospodarske zveze" in „ Z veze slovenskih zadrug"
- seno po znižanih cenah -
«
6 m
3
4
s
11
« «
C n
M
9 m
I
Primarius
dr. 0. CregoriS
L, jllt> ' JH Ilf*.
kronska ustno vodo
EUODIN
Zakonito varovano.
Specijaliteta za Kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode.
I        tjftgj 2 kroni.
1 t
9
9 m
m
9 »
9
S 9
r 9 9,
B
9
9
hotelski slugo
v hotelu pri „Maliču".
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da imam zopet na razpolago dobro 2723—1
sodbo m lota
(8, ozir. več mož), in sicer za v mesto in na deželo.
A. ZORNIČ
koncesijonar
¥ LJubljani, Stara pravda štev 3
Sprejmejo   se v stalno službo v LJubljani:
Izurjen koressanden:
obenem dober kalknlantf dalje
skladiščnik i
več
Glavna zaloga v lekarni
Uh. pl. Trnk6czyla u LJubljani. 1
pomočnikou
Ozira se samo na ponudbe onih, ki so v železninski stroki res izurjeni in vojaščine prosti.
Ponudbe pod „Železninar" na
uprav. „Slov. Naroda44. 2467—3
onim kmetovaloem, ki trpijo na pomanjkanju krmo in so nboini, da
bodo lažje gospodarili in si ohranili živino.
Z ozirom na to, da obsega pomanjkanje krme oelo deželo in z ozi-rom na omejena sreostva, se more ozirati samo na ono kmetovalceB ki SO
res zelo ubogi in potemtakem niso v položaju, potrebno seno si po obstoječih tržnih cenah nabaviti,
J?o oblastvenih poizvedbah se bo dognalo, kdo da je potreben omenjene podpore.
Seno se bo oddalo dotičnim kmetovaloem po ceni, ki ne bo presegla g—7 K pri meterskem centu Ta oena bi se samo v posebno oeira-vrednih slučajih mogla znižati, posebno tedaj, ko bi bilo bivališče dotičnoga kmetovalca od najbližje železniške postaje zelo oddaljeno.
Seno po označeni ceni se bo pripeljalo na železniško postajo, ki je najbližja dotiču emu bivališču; za Odpoljavo Od postaje ¥ bivališče pa
Imajo skrbeti kmetovalci ssml na lastne stroške. Kupna oena se ima vplačati po dobitvi pri posredujoči zvezi.
Prošnje za dobivanje aan& po znižanih cenah se imajo vložiti
najkasneje do 14. avgusta 1908
pri podpisanem mestnem magistratu ali ustmeno ali pismeno ter je v njih napovedati bivališče, število konj In govejo ilvlce, kakor tudi na-prošeno množino sena.
Na pozneje vložene prošnje SO na bo moglo ozirati.
Z vložitvijo dotične prošnje je prositelj vezani napovedano množino sena sprejeti.
Vsaka zloraba, posebno prodaja pridobljenega sena Je prepovedana, ter se bo v dotičnem slučaju kaznovala po kazi
" L
JMestni magistrat v £jubljani»
dne 5. avgusta 1908.
2658 2
Kavarna „ILIRIJA"
Ljubljana ■ ■ 3 minute od južnega kolodvora a » £jtlbljana
Je vsak dan
vso noč odprta.
5Za vsako ceno prodajam T __i i   j_ ie_______x~ mno
od 1. do 15. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
»Angleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
CM
Sprejema zavarovanja človeškega štv-tfenja po Đajrasnovntnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jo ngodno zavarovanje na doživele in smrt s manjšaj očim i se vplačili.
Vsak član  ma~po pretekof petih lat pravico|doQdiTidsnde.
S L AVIJH"
45— 9
1 " Z 1 ^z»i#mno "varovalna banka v Pragi,  .  .  . . Rez. fondi s ^.336.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430-97 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
■ t«€hbUos1 ■lo>«svsts)Bis>-nsvro>«lsis> narava.
____ Vm poJMoila (Uje: m
■•■Mraiai       p v Llnbllani, Ugar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode c en j uje takoj in najknlantneje. Uiivs  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje  is čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoristns namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik Basto Ensioslemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
•J L li
183. flevilho.
■
ba     < i^JiOi
8. OVtUStt 1908.
J. lito.
UIJ J. .
JG4 iiflj
Sli  "7 Xi^B.xI>' >U7^
a&taja vsak dan avečer livicmli nedaljt in premika ter velja po poeti prejeman na !4 C, aa po! leta 12 K, aa četrt leta 0 K, sa en Kaset 2 Ki Kćer hodi sam ponj, plača as vse ^e Isto SO K, F- Na naročbo Dren Istodobne Tepilljatve naročnine ss ne oaire. — Ea ~T Dopisi naj se lavols trankovatL — Rsksalfi ss na vračajo. — ■■einlatvs na
m vse leto 25 K, na pol leta 13 K, na četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Mnsljano s poilljanjem na dom za vse leto leto 22 K, ne pol leta 11 K, aa četrt teta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Mesecljo celo Isto 28 K. Za vse! drage dežele in Amerike se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oananlla tlaka enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |e v Knanovih ulicah it 5. — Upravnhttvu naj ss blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananilv.L j. administrativne stvari.
roilHlll MtvOte PO 10 lL Upravzditrm telefon st. 85.
Glose k letnim poročilom srednjih sol no Slovenskem.
1. Gimnazije na Kranjskem.
Letno poročilo prve državne gimnazije v Ljubljani je nemško, le nekje na koncu se skriva slovensko naznanilo o začetku šolskega leta 1908./9.
Učnih moči je bilo v drugem tečaju po ločen j u nemških nižjih razredov razen ravnatelja 16 stalnih, 7 suplentov in 1 poskusni kandidat. Za prirodopis ni nobenega stalnega profesorja, dasiravno bi morala biti dva. Eno mesto je bilo razpisano že pred enim letom in je deželni šolski svet že lani stavil predlog glede imenovanja, a vendar se niti imenovanje ni izvršilo, niti se prosilcem priloge niso vrnile, da bi mogli drugam prosti. Tako se pri nas zavlačujejo imenovanja v škodo profesorskemu naraščaju in v škodo učeči se mladini. V Kočevje pa sta bila namesto dveh premeščenih profesorjev kar brez razpisa imenovana dva nemška kandidata, od katerih eden še niti ni bil suplent!
Med učnimi močmi prve gimnazije sta še vedno dva Nemca, dočim na nemško filijalko niti slovenskega ^uplenta niso prevzeli, ampak so poklicali enega z Dunaja, Slovenca pa postavili na suho. Sicer pa je sploh premalo učnih mest sistemizovauih, kakor kaže veliko število suplentov. Gimnazija ima vkljub odhodu Nemcev še vedno 535 dijakov v 14 razredih. Gimnazija v Trstu na primer je imela letos samo 462 učencev tudi v 14 razredih, a poleg ravnatelja 19 stalnih profesorjev, gimnazija v Mariboru 453 učencev v 12 razredih, a tudi 19 stalnih profesorjev. Zakaj se ravno v Ljubljani tako varčuje s profesorskimi službami? Prej omenjena tržaška državna gimnazija ima 4 šolske sluge, prva državna v Ljubljani pa samo dva!
Nemška fi lij alka prve državne gimnazije v Ljubljani je štela v 4 razredih s 3 deklicami skupaj 92 učencev. Od teh je 71 dečkov nemške narodnosti, 11 slovenske (kaj delajo ti tukaj?!), 2 laške in 5 češke. Še zanimivejša slika se nam pokaže, če pregledamo razdelitev učencev po rajstnem kraju: 34 učencev je rojenih v Ljubljani, 19 na Kranjskem izven Ljubljane. Ker so skoro gotovo vsi tu vpisani Slovenci tudi na Kranjskem   rojeni,   zato   ostaja 42
LISTEK.
Za Cebinoolm gradom.
Za Cekinovim gradom, na poti med romantičnim žabn jakom in ograjo iz tlesak, tam sva ob lepem vremenu vsako drugo jutro obhajala svoje sestanke s sramežljivo parfimirano ljubico Ahacijo.
Lastnik tega grada za Koslerje-vim vrtom v Šiški je bil v predprejš-njem stoletju madžarember Zogenv in »Cegenov grad« je narod prekrstil v Cekinov grad. Dandanes je to ime že malokomu znano.
Moja dulcineja Ahacija je bila kaj velebujna. (Takrat sem imel še turški okus.) Pred dvema letoma je bila še neznatna goska, ki je tehtala z medaljonom vred komaj šestdeset kil. Imela je pa mirno vest in zdrav želodec; v kratkem se je zredila tako, da, sem jo cenil na osemdeset kil dobre vage. Primerjati bi jo mogel edi-nole rejenim nemškim velekuram ali valkiram; slovanska mitologija ne pozna tako životnih dam.
Kad sem imel Ahacijo, pa ne samo zato, ker je bila tako lepo debela, ampak tudi zato, ker je bila tako poetična.
Ko sva se sešla prvikrat za Ce-
(dvainštirideset) nemških dijakov, ki so rojeni na Kranjskem! (Treba bo enkrat vse dijake slovenske narodnosti, oziroma njih starše po imenih navesti).
Iz ostalega poročila nemške fili-jalke je tudi zanimivo dejstvo, da petje poučuje pevovodja nemškega telovadnega društva (Der Sangwart des Deutschen Turnvereines«), slovenščino kot prost predmet pa sedanji vodja filijalke profesor P u c s k o. Radi bi vedeli, kakšne pesmi goji omenjeni pevovodja; še bolj pa nas mora zanimati, kakšno slovenščino uči gospod vodja, o katerem se nam je z vso gotovostjo zatrdilo, da gospodje, ki so leta in leta z njim službovali, niso slišali niti ene slovenske besede iz njegovih ust in da je mož z železno doslednostjo na slučajna slovenska vprašanja, dajal vedno edinole nemške odgovore. In takšen gospod, ki leta in leta v olikani družbi ni odprl ust za slovensko besedo, naj koga s pridom uči naš jezik? Tozadevno bi si dovolili opozoriti gospoda deželnega šolskega nadzornika na njegovo uradno dolžnost, da prisostvuje temu pouku in da ga sodi tako natanko in strogo, kakor sodijo nemški vseučiliški profesorji znanje nemščine naših kandidatov. Ako naj ima pouk slovenščine na tem zavodu sploh kakšen praktičen pomen, potem je nujno potrebno, da se poveri učni moči, ki je v vsakem oziru  za to usposobljena!
Letno poročilo druge državne gimnazije v Ljubljani je izmed vseh državnih srednjih šol edino slovensko. Zakaj so v tem poročilu odloki učnih oblasti nemški! Nadalje komu naj služi nemško naznanilo o začetku šolskega leta, ko vendar med 421 dijaki ni niti enega nemške narodnosti? — Čeravno se je ta gimnazija vedno smatrala za slovensko, vendar je na njej nemški profesor dr. Jauker, ki niti slovenski ne zna. Kako se naj slovenski starši slovenskih dijakov posvetujejo s tem profesorjem o napredku učencev? Profesor dr. Jauker je, kakor smo izvedeli, usposobljen le za zgodovino z nemškim učnim jezikom. Ker se pa zgodovina samo v višjih razredih poučuje nemški, in to ne zadostuje za učno obveznost, zato poučuje profesor dr. Jauker še nemščino, in sicer v višjih razredih, ne da bi bil usposobljen za ta predmet. Ta profesor je torej neraben na tej gimnaziji in je bil protipostavno brez razpisa na njej nameščen!
Sploh pa nas preseneti na drugi gimnaziji   veliko   število suplentov
(9), ki so skupaj j z 2 poskusnima kandidatoma imeli v učiteljskem zboru večino proti samo 10 stalnim profesorjem!
Druga gimnazija je dobila lani novo poslopje. Sicer se sliši, da se je tudi tukaj štedilo, kolikor se je moglo, in da se je prihranilo veliko tisočakov, tako da so vsled tega prostori za nekatere zbirke pomanjkljivo urejeni, vendar je poslopje vsaj za sedaj dovolj veliko. Ima namreč 13 učilnic, ravno za 13 razredov, kakor jih je bilo letos. A Bog varuj, da bi zavod napredoval, da bi se število dijakov in razredov pomnožilo
— ne bilo bi več učilnic za nje! In vendar se tako poslopje zida kvečjemu enkrat za sto let. Poslopje za prvo gimnazijo v Ljubljani že prvo leto ni zadostovalo, poslopje za drugo gimnazijo za sedaj ravno še zadostuje; kdaj pa se bo zidalo pri nas šolsko t poslopje, ki bo zadostovalo vsaj za 50 let naprej?
Tudi letno poročilo državne gimnazije v Kranju je nemško. Vprašati moramo ravnateljstvo te gimnazije, zakaj pri razdelbi stavi Nemce na prvo mesto, dasi jih je samo 6, Slovence pa, katerih je 295, na drugo mesto? V tem ne moremo najti prav nobenega načela; Nemci ne pridejo na prvo mesto niti po številu, niti po abecedi. V iadnjem slučaju bi prišla češka (bShmisch«) narodnost pred nemško, po številu pa brez dvoma Slovenci. Ako pa ima to razvrščen je svoj vzrok v slovenski »ponižnosti«, potem pa izražamo odločno željo, da bodi takšnih instinktivnih pojavov suženjskega mišljenja naše gospode vendar enkrat že konec!
Da je poročilo državne gimnazije v Novem mesta (Rudolf o vem) nemško, tega po dosedanjih skušnjah ni treba posebej poudarjati. Med profesorji se nahaja zgodovinar, ki
— po opetovanem zatrjevanju nižje-gimnazijcev — baje mlati grozno slovenščino. Ali bi se ne dalo možu pomagati do kakšne boljše službe kje na Tirolskem, kjer mu ne bi bilo treba predavati slovensko?
O u pel j a vi slovenskega učnega jezika za grščino v tretjem razredu in za nekatere predmete v petem razredu, o vsem tem ravnateljstvo novomeške gimnazije nič ne ve. Dotične knjige se za prihodnje šolsko leto predpisujejo še vse nemške.
Ravnateljstvo prve gimnazije v Ljubljani tudi pravi, da se bodo rabile iste knjige kot lani, torej nemške. To vendar ni mogoče! Po pogajanjih slovenskih poslancev z ministrstvom in po sklepu deželnega šol-
skega sveta kranjskega se mora polagoma upeljati slovenski učni jezik, kakor je bilo brati po vseh slovenskih časopisih. Mari to ne velja za prvo gimnazijo v Ljubljani in za gimnazijo v Novem mestu? Ako pa velja, zakaj slavni ravnateljstvi ne omenite tega niti z besedico v svojih poročilih?
Letno poročilo kranjske gimnazije navaja za grščino v tretjem razredu že dr. Tominškove knjige ter za verouk v petem razredu dr. Svetinovo knjigo z opazko pod črto: »Za slučaj, da se upelje slovenski učni jezik.«
Druga gimnazija v Ljubljani pa v poročilo sploh ne navaja učnih knjig, »ker ministrstvo tozadevnih predlogov še ni rešilo.«
Katero je torej zdaj pravo? Ali ne veljajo za gimnazije v Ljubljani, v Kranju in v Novem mestu iste določbe, ali spadajo vse te gimnazije pod različne deželne šolske svete ali celo pod različna ministrstva, da postopa vsaka po svoje?
Gimnazija v Kočevju se je letos s petim razredom razširila v višjo gimnazijo in je imela koncem šolskega leta v petem razredu 11 (enajst!) dijakov, v vseh 5 razredih pa 110, med temi 15 Slovencev in 2 Hrvata. Rojenih je 98 na Kranjskem; ker so med temi gotovo vsi slovenski dijaki (15), zato ostaja 83 nemških dijakov, ki so na Kranjskem rojeni in za katere država vzdržuje celo gimnazijo v Kočevju! Kakor že cela kočevska gimnazija pomenja nepotrebno izdajanje državnega denarja, tako še posebej pripravljalni razred, ki je štel letos 7 (sedem) učencev!
2. Gimnazije na Štajerskem.
Na višji gimnaziji (nemški), v Celju je bilo med 341 dijaki 93 slovenskih, to je 27V2%; profesorja pa sta le dva Slovenca, in sicer za verouk in slovenščino, za katere predmete ne morejo dobiti Nemca. Po rojstvu je 228 iz Štajerske, 113 pa iz drugih dežel. Će od teh 228 štajerskih dijakov odštejemo 93 Slovencev, dobimo še 135 nemških dijakov iz Štajerske, za katere se vzdržuje cela nemška gimnazija v Celju. Pripravljalni razred, ki podaljša dijakom s kmetov doba študij za eno leto in s tem poveča stroške, je Štel letos 8 (osem) učencev!
Na samostojnih slovensko - nemških razredih v Celju je bilo v 4 nižjih razredih 164 dijakov, vsi Slovenci. Profesorji so večinoma »prideljeni« iz drugih zavodov. Vsa uredba teh razredov je v sramoto moderni
kinoviin gradom, sem prinesel Ahaci j i velikansko srce.   Na sredi tega odpustka sem prilepil izvirni vzdih: Kako si lepa, Ahacija! Oh, rajska je tvoja gracija, vonjava si kakor akacija, zavida te vsaka kanacija! Te stihe na čast poetični ljubici sem koval in pilil cel teden, zato so bili tako lepi.   Ahacija je bila tako ginjena, da ni rekla ne bev ne mev. Pa saj tudi ni mogla. Imela je polna usta: Hrustala je   moje srce. »Oj, Vojteh, kako pojedično!« me je pohvalila naposled.
»Ahacija! Zakaj si pojedla moje srce?«
»Oh, Vojteh, vsa mrtva sem na take stvari,« je šepetala tajinstveno. »Ves dan bi sedela v slaščičarnici. Oh, v konditorijah je vse tako fino, tako pojedično!«
Na drugi rendez - vous sem prinesel velik zavoj sladkosti. Le enkrat sva prišla ob ograji gorindol in že je bila brhka Ahacija gotova. Pojedla je vse sama z vzornim apetitom treh lačnih kadetov. Naposled je oblizaia še ostanke sladke smetane s papirja in se mi nasmehi j al a vsa srečna: »Oh preljubi Vojteh, kako je danes tukaj pojedično!«
Dodobra okrepčana me je strastno pritisnila na svojo belo modropi-kasto bluzo in me poljubila parkrat zaporedoma. Njeni poljubi so dehte-
li po vseli boljših dišavah tujih dežel, zlasti po vaniliji. Bil sem jako zadovoljen.
Tako sva se shajala vsak teden trikrat in uživala poezijo sladke ljubezni na idiličnem kraju. Krasnega jutra pa sem šel za Cekinov grad, dasi nisem imel sestanka z Ahacijo.Sto-pal sem po zgornji poti skozi gozd. Nad žabn jakom sem krenil mimo zapuščene hišice doli.
Prijazni žabnjak se je svetil v najlepših nijansah rjave boje. Živahno žuboreč studenec ga je napajal z vodo. Na dnu je v miru počivalo vse polno zavrženih piskrov, skled, prekelj, vej in opek. Zelene definitivne žabe in provizorične žabice so uživale lepo vreme ob bregu in skakale z neprekosno eleganco brez zagonskih desak v vodo. Nespodobno razkorače-ne so se guncale nesramno nedolžne živalce na površini, kakor bi premišljale uganko življenja. Dolga belouška se je vila med travo, spolznila v vodo in plavala, živ bič, glavo moleč v zrak, hitro proti sredi in švignila med mahovje. Urne lastovice so krožile nad tolmunom in pomakale bele trebuščke v vodo. Kdo bi si mislil, da so tako pogumne! Voda je pljuskala in svetle kapljice so padale od njih. Kačji pastirji in hinavsko beli metulji so letali nad gladkim ogledalom. V grmovju pa so kosi svoje mladiče učili narodne pesmi.
Vse to sem opažal in si mislil, da ne bi bilo napačno, ako bi sezidal v tem divotnem kotičku vilo sebi in svoji Ahaci j i.
Kar naenkrat pa sem izza grmovja zagledal na poti ob zidu belo bluzo z modrimi pikami in potem vso Ahacijo. Poleg nje je plesi j al droban gospodek. Kar pretreslo me je. Stopil sem še bolj nazaj za grm.
N Neznani spremljevalec je nosil bel zavitek, zala Ahacija pa je jemala iz njega kos za kosom in jedla z zdravim tekom treh mlatičev.
»Oh, preljubi Dragotin, kako je danes tukaj pojedično!«se je nasmehnila svojemu kavalirju in mu ponudila sladke ustnice.
To me je pa res razjezilo, no!
Početkoma nisem vedel, kaj bi storil. Ahaci j ina nezvestoba me je vsega omamila za nekaj trenotkov. Pa da imam takega konkurenta, takega češpljevega možica, ki bi ga Ahacija lahko štuporamo nosila na izprehod!
Dobro. Zdramil se m se, pobral v tihi, toda strašni jezi smrekov storž in ga zagnal na gruleči parček. Zadel sem Ahacijo na klobuk. To ni bila nobena umetnost, zakaj njeno pokrivalo je bilo tako veliko, kakor slavnega Pavlihe razpeti dežnik. Ahacija se je le malo stresla in nastavila usta k drugemu poljubu. Zdaj pa je zadel moj drugi češarek
državni upravi in ima, tako se nam dozdeva, namen uničiti ta za spod-nještajerske Slovence kulturno nujno potreben zavod. Pri nestalnosti, kateri je podvrženo učiteljstvo in di-jaštvo teh razredov, se ni čuditi, da je padlo število dijakov, ki je pred 2—3 leti presegalo 200.
A ne samo v Celju, tudi na gimnaziji v Mariboru pada število slovenskih dijakov. Leta 1900. je bilo še 341 slovenskih ini 134 nemških dijakov ter so Slovenci tvorili skoro 72% vsega dijaštva te gimnazije. Letos je bilo Nemce v 163, Slovencev pa 290 ali samo 64%. Najprej se je skušalo znižati število slovenskih dijakov na mariborski gimnaziji s tem, da so jih stiskali v prenapolnjene razrede.
Tako je bilo sprejetih učencev: T7-  r a> z r e d.
_leta       I.b II. b III. b  V.   VI. VII.
1899/1900 80 53 -56 55 — — 1900/1 M 72 52 J— 57 — — 1901/2 72 56 — 58 #— — 1902/3 73 60 51 50 53 -1903/4 £ 64 52 — — — — 1904/5 — 53 — 53 51 — 1905/6 * — 56 50 — — 54 1906/7 / — 55*— 54 52 — 1907/8 1   ; 57   54,8—   —~— —
Predpisi določujejo 50 kot najvišje število učencev v enem razredu; če jih je več, se mora ustanoviti sporedni razred. To se v nobenem zgoraj omenjenih razredov ni zgodilo, čeravno je število dijakov v slovenskih razredih znašalo večkrat čez 70, enkrat celo 80! Seveda so morali dijaki v prenapolnjenih razredih slabo uspevati. Toda vse to je delovalo še prepočasi. Zato se sliši v zadnjih letih o nezaslišani strogosti napram slovenskim dijakom pri sprejemnih izpitih, tako da se jih velik del odkloni, da ravnateljstvo in šolska uprava ne pride v neprijeten položaj, da bi morala otvoriti paralel-ko. Če bo šlo tako naprej, potem mariborska in celjska gimnazija niti za mariborsko bogoslovje ne boste dajali dovolj slovenskih abiturijentov, kaj šele za vse druge poklice?
Med stalnimi profesorji je bilo 9 Slovencev in 9 Nemcev. Ravnatelj je popolnoma pod nemškim komandom; saj se je celo pisalo svoj čas, da je prepovedal slovenskim profesorjem slovensko govorico!
Na Spodnjem Štajerskem imajo Nemci še tretjo gimnazijo, namreč deželno v Ptuju. Ta je imela javnih učencev 191, med temi 31 Slovencev. Iz Ptuja jih je 43, iz ostale Štajerske 120; kar je Nemcev, so pač večinoma iz Srednje in Zgornje Štajer-
Ijuhimcn na nos. Kar odskočil je mladenič in zbežal proti Šiški. Ahacija pa je vihtela svoj solnčnik kakor buzdovan, toda zastonj je klicala na-padovalca na korajžo.
Drugo jutro me seveda ni bilo več na sestanku. Od nezveste ljubice sem se poslovil prav izvirno na razglednici:
Oj z Bogom, nezvesta Ahacija,
Zakaj si taka kanacija? Ahacija se je pozneje omožila baje prav dobro. Vešcaki jo cenijo na sto kilogramčkov. Okoli pasu je tako široka, da jo komaj objameta dva moža. Rado Murnik.
Ada.
(Spisal F. Mra[k) (Dalje.)
»Kaj si rekla?« je vprašala Ber-ta zapovedujoče. »Torej tudi ti misliš na barona Herberta. Pasja dlaka, bi rekel moj oče, stvar postaja zanimiva.«
Ada je bilp vsa potrta in burši-koznost njene sestrične ji je v tem trenotku še manj ugajala kakor navadno.
»Ne norčuj se, Berta,« je rekla. »Stvar ni zanimiva, nego žalostna. Torej sva vendarle postali rivalinji. Tako dobro sva se vedno razumeli in
ske. če bi torej prišel v poštev samo ta del dežele, kateremu je gimnazija res namenjena, potem ne dobimo niti 80 nemških dijakov skupaj. Dijaška doma v Celju in Ptuju zbirata nemške nepoboljšljivce iz vseh dežel ter tako polnita ti gimnaziji, ki imate edini namen vzdrževati nemštvo v teh mestih. To se tudi vidi na učiteljskih zborih. Na ptujski gimnaziji je bilo v 80ih letih še polovica slovenskih profesorjev, zdaj sta med 14 samo 2 Slovenca, namreč za verouk in slovenščino.
3. Gimnazija na Koroškem.
Gimnazija v Celovcu šteje 82 slovenskih dijakov> med 472 ali nad 17%, vendar sta med 22 učnimi močmi samo 2 Slovenca. Slovenščina kot predmet je prava pastorka; poučuje se za Slovence v 4 oddelkih po 2 uri na teden. V vsakem oddelku so Slovenci dveh razredov skupaj. Pri tej uredbi ni mogoče dosezati povoljnih uspehov.
Na gimnaziji v Beljaku je 9 slovenskih dijakov in 4 v pripravljalnem razredu. Slovenščini se godi še slabše kot v Celovcu; poučuje se v 3 tečajih, slovenski dijaki skupaj z nemškimi, za katere je prost predmet. Ker se pri višjih dveh oddelkih poudarja, da je v njih večinoma slovenski učni jezik, zato sklepamo, da se v prvem (pripravljalnem) oddelku Slovenci učijo slovenščine z nemškim učnim jezikom! Komenskv in vsi drugi veliki pedagogi, obrnite se v grobu!
Na gimnaziji v Št. Pavlu je 15 slovenskih dijakov, ki se učijo slovenščine v 4 oddelkih po 1 uro na teden. Poučuje slovenščino suplent, letos prirodopisec. Menjava se menda vsako leto, kakor se pač menjavajo suplenti.
4. Gimnazije na Primorskem.
V tej kronovini so 3 gimnazije z nemškim učnim jezikom, katere posečajo Slovenci.
Letno poročilo goriške gimnazije ima na prvem mestu razpravo slovenskega profesorja v nemškem jeziku. Gospod profesor, pisatelj te razprave, ali je potrebno, da bogatite nemško slovstvo s slovenskim delom? Al i bi se to ne dalo povedati slovenski? — Isto velja o prvi razpravi v poročilu beljaške gimnazije.
Na gimnaziji v Gorici je bilo med 541 javnimi učenci 272 (nad polovico!) Slovencev, 224 Lahov in — 43 Nemcev. Med 16 stalnimi učnimi močmi je le 5 Slovencev; po razmerju dijaštva bi jih moralo biti vsaj 8!
Eno dejstvo še moramo pribiti: na goriški gimnaziji so pisali slovenski abiturijenti tudi slovensko inaturitetno nalogo, in sicer so dobili 3 teme na izbiro. Letno poročilo poroča (str. 29), da je minister za bo-gočastje in nauk provizorno odredil, da delajo abiturijenti slovenske in laške - narodnosti pismeno maturo tudi iz materinščine. Ustno skušnjo dela samo oni, ki je pisal na nezadostno.
Da pišejo dijaki v materinščini tudi maturitetno nalogo, zdi se nam popolnoma umestno, ker le v materinščini pokaže kandidat svojo zrelost. S tem tudi materinščina kot predmet pridobi na ugledu. Vendar na Kranjskme na nobeni gimnaziji slovenski dijaki, katerih je ogromna večina, niso pisali maturitetne naloge iz slovenščine, niti niso bili pri ustni maturi iz tega svojega materinega jezika izprašani. Zakaj ta razlika glede slovenščine? Kateri faktorji so na   Kranjskem zanemarili
zdaj se bodeva morali bojevati, če se ne odpoveš ...«
»Zakaj naj bi se jaz odpovedala?« jo je ošabno prekinila Berta. »Odpovej se ti, če hočeš.«
Ada je sedla na bližnjo klop. Šele zdaj se je prav zavedla, kako rada že ima Herberta in to jo je navdalo s tako žalostjo, da ji je rosa stopila na oči.
»Ali se hočeš mar jokati?« je nekoliko mehke je vprašala Berta. »Ne bodi vendar taka.«
Berta se je vsedla poleg Ade na klop.
»Če dobro preudariš,« je rekla, »spoznaš hitro, da je najin položaj pravzaprav jako priprost. Obema ugaja eden in isti mož, obe bi ga radi dobili. Nasprotno pa more njemu le ena od naju ugajati. Torej je čisto naravno, da morava prepustiti njemu odločitev; n#j izbere tisto, ki mu je ljubša, če si ni morda že izbral kake druge, kar je tudi prav lahko mogoče.«
»Ah Berta, ti imaš res preveč trgovskega duha,« je zavzdihnila Ada. »Tako hladno govoriš o tej stvari, kakor da se gre za kaj vsakdanjega in vendar se gre morda za življenjsko srečo. Zdi se mi, da nimaš prav nič resničnega nagnenja do ... do ... do barona Herberta in da si ga želiš za moža samo, ker je lep, mlad in baron. To pa ni prav, Berta; če bi mene količkaj rada imela, bi se morala odpovedati baronu,
svojo dolžnost, ali c. kr. deželni šolski svet, oziroma gospod deženli šolski nadzornik ali gospodje ravnatelji in učiteljski zbori ali vsi skupaj ? Ali je to nezmožnost ali malomarnost ali pa še kaj hujšega?!
Na gimnaziji v Trstu je bilo 138 Slovencev, 142 Lahov, 141 Nemcev in 35 drugorodnih javnih učencev. Torej je dobrih 30% Slovencev, med definitivnimi profesorji pa je edini profesor slovenščine Slovenec!
Tukaj se slovenščina poučuje v v 8 oddelkih po 2 uri na teden. Toda samo 120 učencev je obiskovalo relativno obligatno slovenščino, torej se niti vsem Slovencem ni zdelo vredno obiskovati slovenščino!
Gimnazija v Pulju je imela 187 javnih učencev, med temi 15 Slovencev in 24 Hrvatov. Slovenščina se ne poučuje, hrvaščino poučuje vadniški učitelj v 5 oddelkih po 2 uri na teden. Učne moči so razun veroučitelja in omenjenega vadniškega učitelja vse nemške. Gimnazija obstoja samo za tamošnje vojaštvo.
5. Realke na Slovenskem.
Ta študij se žalibog pri Slovencih preveč zanemarja.
Ljubljanska realka je štela med 495 dijaki 277 Slovencev, t. j. 56%. Med stalnimi profesorji je po zadnjem junijskem imenovanju z ravnateljem 12 Nemcem, 1 Lah in 6 Slovencev. Eno mesto je zdaj razpisano. To razmerje Slovencev in Nemcev v učiteljskem zboru ima za Slovence zle posledice. Nemškim dijakom se prezrejo in odpustijo najhujši disciplinarni prestopki, vceplja se jim smrtno sovraštvo proti Slovencem. Ali ni dovolj značilno, da se mora sodišče baviti s slučaji, kakor je bil M a h r o v in S t a n g e r j e v nočni napad na mirnega Slovenca? Mahr in Stanger sta oba absolventa ljubljanske realke. Drug dijak Stockl se je moral pred sodiščem zagovarjati zaradi napada na slovenskega dijaka. Isti Stockl je še v letnem poročilu naveden kot učenec realke, čeravno je bil od sodišča obsojen in je zaslužil izključenje.
Značilno pa je tudi sledeče: Če prebiramo poročila zadnjih let, vidimo vedno v nižjih razredih število slovenskih dijakov dvakrat toliko kakor nemških; v zadnjih razredih realke pa se skrči število Slovencev tako, da jih je manj nego Nemcev. To bi moralo Slovencem dati misliti!
Slovenskim deželnim poslancem in zlasti članom deželnega šolskega sveta priporočamo, da pazno zasledujejo dogodke in uspehe ljubljanske realke.
Idrijska mestna realka se je letos izpopolnila in je imela prvič maturo. Dijakov je bilo 235, razen 3 vsi Slovenci, profesorji vsi Slovenci. Učni jezik prevladuje nemški, v nižjih razredih se rabi pri polovici predmetov, v višjih razredih pa se skoro izključno nemško poučuje. Upamo, da se to sčasom spremeni na boljše. Sicer pa je ta realka moderen zavod, kakor se sliši, v vsakem oziru dobro opremljen in celo brez šolnine.
Na realki v Mariboru je 10, v Celovcu 7 slovenskih dijakov, profesorja ni nobenega Slovenca. Slovenščine se učijo Slovenci skupaj z Nemci od začetka z nemškim učnim jezikom in še to samo v nižjih 4 razredih.
Na Primorskem vlada še najboljše razmerje med številom slovenskih gimnazijcev in realcev, prvih je 425, drugih pa 219, dočim je na Kranjskem gimnazijcev trikrat toliko kakor realcev.
ker tvoja želja po njem ne izvira iz ljubezni.«
»Prej si rekla, da nisi zaljubljena, sedaj pa priznavaš, da si,« se je smejala Berta. »Sama ne veš, pri čem da si. Jaz vidim bolje. Obe sva zaljubljeni, a vsaka po svoje in zato naj odloči Herbert, katero izbere.«
Pri teh besedah je Berta resolut-no vstala in je zapustila svojo sestrično, ker pogovora ni hotela nadaljevati. Kar je želela izvedeti, to je sedaj vedela in imela je zavest, da je ravnala pošteno, prepustivši odločitev baronu Herbertu samemu. Svobodno je hotela tekmovati s svojo sestrično, računajoč, da kolikor je njena dota večja, toliko je Ada simpa-tičnejša, da bodeta torej tekmovali pod enakimi pogoji.
Ado pa je priznanje njene sestrične in napovedano tekmovanje tako razžalostilo, da svojih dušnih bolesti ni mogla prikrivati, dasi se je močno trudila. Tudi v občevanju z Berto, s starim Mesesnelom in z vzgojiteljico ni mogla Ada skriti svoje razmišljenosti, tako da je naposled gospa Katarina postala pozorna in začela poizvedovati, kaj se je zgodila. Toda iz Ade se ni dalo spraviti ničesar, molčala je trdovratno vzlic vsemu prigovarjanju njene vzgojiteljice.
Gospa Katarina je bila stara šele kakih osemindvajset let; bila je vdova namestniškega uradnika, ki je umrl nekaj tednov po poroki in jo
Na realki v Gorici je med 423 dijaki 143 Slovencev, med 19 učnimi močmi 6 Slovencev. Za pouk slovenščine je dobro preskrbljeno. *
Državna realka v Trstu \ma 499 dijakov, med temi 76 Slovencev, med stalnimi profesorji ni nobenega Slovenca. Slovenščina se poučuje kot relativno obligaten predmet za Slovence, a samo v nižjih razredih, ne da bi bil zato nameščen poseben profesor. Pouk oskrbuje profesor slovenščine z državne gimnazije.
Državna nižja realka v Pulju, ki je stopila na mesto mornarske nižje realke, menda ne izdaje letnega poročila; vsaj mi ga nismo videli, zato tudi ne moremo poročati o njej. 6. Bilanca našega srednjega šolstva.
Na Kranjskem ima 479.973 Slovencev (po zadnjem ljudskem štetju) 1594 slovenskih gimnazijcev in 509 realcev, 28.177 Nemcev pa ima 223 gimnazijcev in 203 realce. En srednješolec torej pride na 228 Slovencev, pri Nemcih pa že na 66 prebivalcev. Za Nemce sta dve nemški gimnaziji in ena nemška realka, za Slovence 4 utrakvistične (v nižjih razredih slovenske, v višjih nemške) gimnazije, ena utrakvistična realka — mestna v Idriji — in ena popolnoma slovenska gimnazija — škofovi zavodi v Št. Vidu.
Na   Spodnjem    Štajerskem je
409.531 Slovencev, 578 slovenskih gimnazijcev in 10 realcev. Nemcev je 52.716, nemških gimnazijcev 570, realcev pa 236. En srednješolec torej pride na 696 Slovencev, a že na 65 Nemcev. Nemci imajo 3 gimnazije in eno realko, Slovenci samo 2 utra-kvistični (polovica predmetov se poučuje slovenski, polovica nemški) nižji gimnaziji, ki se imate boriti z vsemi mogočimi zgoraj deloma navedenimi težkočami.
Na Koroškem 90.495 Slovencev s 106 gimnazijci in 7 realci nima niti ene srednje šole, 276.829 Nemcev ima 816 gimnazijcev, 378 realcev, 3 gimnazije in eno realko. En srednješolec pride na 800 Slovencev in na 232 Nemcev. Slovenskih dijakov je zato tako malo, ker ni slovenskih šol, na nemškili pa se imajo boriti z jezikom in še povrh z nemškim šovinizmom součencev in učiteljev.
Na Primorskem 212.978 Slovencev nima nobene srednje šole za svojih 425 gimnazijcev in 219 realcev. 19.454 Nemcev, večinoma priseljenih in prebivalstvu usiljenih uradnikov, pa ima 3 gimnazije, 2 višji in eno nižjo realko, čeravno je nemških gimnazijcev le 256, realcev pa 225. En srednješolec pride na 330 Slovencev, a že na 40 Kemcev!
V vseh teh deželah je 1,192.977 Slovencev imelo letos 2703 gimnazijce in 745 realcev. En srednješolec pride šele na 346 Slovencev. Realcev je veliko premalo, na Primorskem vlada še najboljše številno razmerje med realci in gimnazijci, primorski Slovenci so tudi gospodarsko najbolj samostojni. A tudi gimnazijcev Slovenci še dolg© nimamo preveč zlasti izven Kranjske, če hočemo imeti dovolj naraščaja za razne uradniške, profesorske, zdravniške službe. Saj ima 377.176 Nemcev v istih deželah 1865 gimnazijcev in 1042 realcev, zadnjih celo več kot Slovenci. O nad-produkciji inteligence morejo govoriti le Nemci in Čehi, pri Slovencih izobražencev še vedno primanjkuje, primanjkuje pa tudi izvedencev v vseh praktičnih poklicih, ker nimamo potrebnih šol.
A ne le da Slovenci nimamo svojih srednjih šol, niti slovenščina kot
zapustil v tako žalostnih denarnih razmerah, da je morala iti kot vzgojiteljica v službo, samo da se preživi. Znala si je v Mesesnelovi hiši pridobiti največje spoštovanje vseh domačih in neomejeno zaupanje svojih gojenk. Prav zato se je čudila, da zdaj nečeta ne Ada ne Berta z barvo na dan, da, bila je užaljena in je v nevolji zapustila svoji gojenki. Berta pa je pohitela za njo in jo pripeljala nazaj v sobo.
»Ne jezite se, gospa,« je rekla. »Doslej sem molčala, ker je v svoji pretirani nežnočutnosti molčala tudi Ada. A jaz vem, da vam lahko vse zaupam in da nama bodete le dobro svetovali.«
Posadila je gospo Katarino na zofo in se vsedla kraj nje.
»Ada in jaz sva postali rivali-nji,« je pripovedovala Berta. »Seznanili sva se z mladim možem, ki nama obema na vso moč ugaja. Videli ga še niste, ker se nečete nikdar udeležiti naših zabav v kampanji, a njegovo ime ste gotovo že čuli. Ta mož je baron Herbert.«
Gospa Katarina se je v prvem hipu, ko je slišala to ime, vsa presenečena zganila, a premagala je svoje začudenje in-povedala svoje mnenje popolnoma mirno.
»Poznam to ime; slišala sem je že večkrat imenovati. Pa to je postranska stvar. Če vama baron Herbert ugaja in če bi bila ta ali ona pripravljena se ž njim poročiti, mo-
predmet se ne poučuje v potrebnem obsegu na obstoječih srednjih šolah na slovenskem ozemlju. Najboljše je v Gorici, kjer se na gimnaziji in realki uči slovenščina v prvih dveh razredih po 4, v ostalih pa po 3 ure na teden. Kranjski realki imate povprečno v vsakem razredu po 3 tedenske ure za slovenščino. Utrakvistične gimnazije na Kranjskem in Štajerskem imajo za slovenščino v dveh razredih po 3, v ostalih po 2 uri na teden, torej v celem 8 tedenskih ur manj nego v Gorici! Gimnazije v Ptuju, Celovcu in Trstu imajo po 2 uri slovenščine. Na gimnazijah v Beljaku in Št. Pavlu ter na realkah v Mariboru, Celovcu in Trstu se poučuje slovenščina v posameznih tečajih, na realkah samo v nižjih razredih. Na nobenem zadnjih 5 zavodov ni profesorja, ki bi bil usposobljen za slovenščino!
7. Sklep in naše zahteve.
Tukaj smo podali slovenski javnosti sicer še nepopolno skico srednjih šol na Slovenskem. A že iz te skice lahko spoznamo, da je uredba res vseskozi pomanjkljiva in da niti najmanj ne odgovarja kulturnim potrebam slovenskega naroda. Iz tega dejstva pa sledi za vse one faktorje, kojim je poverjena skrb za srednje šole na Slovenskem — to so deželni šolski sveti, oziroma gg. deželni šolski nadzorniki v prvi vrsti, potem pa ravnateljstva in učiteljski zbori — sveta dolžnost, da brez odloga vse storijo, da se srednje šolstvo na Slovenskem tako uredi, kakor to zahteva kulturni položaj slovenskega naroda!
Naša prva skrb bodi enotna ureditev pouka slovenščine na vseh zavodih, katere obiskujejo Slovenci. Slovenščini kot materinemu jeziku se naj posveti povsod enako število tedenskih ur kakor v Gorici; ta predmet se naj poveri profesorjem, ki so za to usposobljeni. Pouk nemščine je v vseh pokrajinah, kjer je kaj Nemcev, enako urejen. Enotnost imajo v šoli, enotne se čutijo v življenju. Tako mora biti tudi pri Slovencih!
Končni cilj pa morajo biti slovenske gimnazije in realke po vsem slovenskem ozemlju. Slovenci, pomislite zlasti sledeče: Za 93 nemških dijakov v Kočevju se izpopolni nižja gimnazija v celo, za 116 nemških gimnazijcev na prvi državni gimnaziji in njeni f ili j alki v Ljubljani se ustanovi posebna gimnazija, čeravno velik del teh dijakov ni na Kranjskem rojen — za 164 dijakov samostojnih slovensko-nemških razredov in 93 Slovencev na višji gimnaziji v Celju, torej skupaj za 257 slovenskih dijakov pa se tamošnji razredi ne razširijo v popolno samostojno gimnazijo! To je kričeča krivica za Slovence na Štajerskem, ki se mora odpraviti v najkrajšem času!
Dokler pa nimamo povsod slovenskih srednjih šol, moramo odločno zahtevati, da se nameščajo tudi na nemških, Slovencem namenjenih srednjih šolah po vsem slovenskem ozemlju v prvi vrsti slovenske učne moči, v najslabšem slučaju vsaj sorazmerno s številom slovenskih dijakov na dotičnih zavodih!
Hoie bnndero.
Iz Tržiča, 6. avg.
Tržiški Nemci se jeze. Tržič, o katerem so raztrosili, da je nemški kraj, se preraja k novemu narodnemu življenju.
rata pač druga proti drugi postopati obzirno. Tekmovati ne smeta na noben način. Rivaliziranje pomeni boj, pomeni prizadevanje, izpodriniti tekmeca. Med vama mora to biti izključeno. Počakaj ta, da se vidi, če ima baron Herbert sploh namen, se poročiti in zlasti počakajta, da sam pokaže, katera mu je ljubša.«
Berta pa s temi nasveti gospe Katarine ni bila nič prav zadovoljna.
»Če ne smem tekmovati — kako naj se pa vedem proti. baronu ? Tega vendar ne morete zahtevati, naj ničesar ne storim, da bi se mu prikupila in omilila.«
»Tega tudi ne zahtevam,« je odvrnila gospa Katarina. »Bodite ž njim prijazni in ljubeznivi, a nič bolj kakor z drugimi gosti. Radi se imata in ta medsebojna ljubezen vama bo kazala mejo, čez katero ne sme nobena stopiti.«
S tem sta se naposled zadovoljili tako Ada kakor Berta in sta pazljivo poslušali nadaljna navodila gospe Katarine o potrebnem taktu v občevanju z mladimi moškimi sploh in zlasti v občevanju z možem, ki ga ljubita dve najbližji sorodnici, ki pa se še ni za nobeno izrekel. To poučevanje je trajalo celo popoldne in ko je gospa Katarina končno zapustila svoji gojenki, si je morala priznati, da teh ljubeznivih deklet nobena stvar na svetu tako ne zanima, kakor moški spol.
(Dalje prihodnjič.)
To pa maloglavim tržiški m Nemcem ni po godu. Svoje jeze si ne upajo stresti v Tržiču. Zato pa si jo hlade z dopisi, katere pošiljajo pri-logi »Grazer Tagblatta«, to je »Deutsche Stimmeii«.
Slednjo nedeljo pero tega ali onega Slovenca, če je le ganil s prstom v prid slovenstvu ali pa grde kar splošno vse, ki se poteza j o za narodno probu j en je Tržiča.
Da v izrazih niso izbirčni in da se dostikrat oddal je od resnice, ni treba praviti.
Hudobnost in krivičnost se ne more drugače kazati kakor tako.
Ali tudi nevedne so glave trži-škega nemštva.
Dne 5. julija 1908 je bila otvor-jena železnica Kranj-Tržič.
Ta dan naj priča Tržič, da je slovenski.
V ta namen so se zedinili pristaši obeh strank k skupnemu nastopu.
Kar so hoteli, se jim je posrečilo.
Po Tržiču je plapolalo trobojnic, kakor še nikoli, živio in na zdar-klici niso hoteli utihniti.
Nemci so bledeli od jeze.
Radi tega so izlili svoj žolč že dvakrat v »Deutsche Stimmen«.
V prvem dopisu je bilo resnično samo to, da je bila otvoritev železnice dne 5. julija 1908. Vse drugo so pa bile pobožne želje, da ni bilo drugače. Sicer pa bi se tako pisareuje krstilo drugače.
V drugem dopisu pa je razstavil dopisnik svojo nevednost. Nevedne učiti, je dobro delo.
Da ne bodo rekli Nemci, da se učimo samo od njih, jim hočemo biti to pot mi učitelji.
V številki »Grazer Tagblatta« z dne 2. avgusta piše dopisnik, da belo-višnjevo-rdeča trobojnica ni deželna barva kranjska, ampak da je panslavistična zastava. Med tržiški-mi Nemci jih je precej, ki so rojeni v deželi kranjski. Med njimi sta ce!o dva v službi dežele kranjske.
Ako ne vsi, bi morala ta dva poznati deželno barvo. Preverjeni u ukaželjnosti tržiških Nemcev, jih prosimo, da poslušajo tale ministr-ski razpis z dne 23. septembra 184S, št. 478/114. * 4
In Erledigung der in dem Prasi-dialberiehte vom 20. v. M. Z. 2000/Pr., dessen Beilage zuriickfolgt, gestellten Anfrage wegen Bestiin-mung der Farben fiir die krainisehe National - Kokarde, zugleich aber mit angemessener Berucksichtigung der mir spater iiber denselben Ge-genstand zugekommenen im An-schlusse mitfolgenden und beachtens-werten Eingaben des Verwaltunj>>-rathes der Laibacher Nationalgarde, dann mehrerer Reichstagdeputierteii aus dem Lande Krain, finde ich mich veranlasst in Ansehung dieses Ge-genstandes Folgendes auszusprechen.
Da aus den hierorts in dies< r Angelegenheit vorgekonimen mehr-fachen Verhandiungen und ErOrte-rungen hervorgeht, dass das ur-spriinliche\Vappen des Landes Krain perhveis, blau und roth \var, wenn-gleich spater im Jahre 1463. von Kaiser Friedrich IV. »der gemain Landschaft« (wie es in der Urkunden lautet) d. i. den Standen von Krain statt der Perlfarbe die Goldfarbe zu-gestanden ward, welches Zugestaiil-nisses sich dieselben auch fortan be-dienten, da mit der er\vahiiten ur-spriinglichen alten Landesfarbe weis, blau, roth, auch das nach dem Re-gierungsautritte des jetzt regier'ii-den gnadigsten Kaiser Ferdinand im Jahre 1836. neuerdings fiir das Her-zogthum Krain bestatigte und mit Hofkanzleierlass vom 31. October 1836 Z. 21.911 bekaniit gegehene Wappen iibereinstimmt, da feruer nach dem Inhalte der oben bemer-kten drei neuesten Eingaben mit al-lem Grunde anzunehmen ist, dass der Wunsch — wenn nicht der Allge-meinheit — doch gewiss der uber-\viegendsteii Mehrheit im ganzeii Lande Krain und insbesondere bei der Nationalgarde dah in gerichtet istsich der zuletzt bezeichneten alten Landesfarbe (weis, blau, roth) nicht aber der provincialstandischen nte eigentlicher Nationalfarbe zu -bedie-nen, so erachte ich es im Interesse der offentlichen Ordnung und Ruh«? zur Aufrechthaltung derselben fiir angemessen die anstandlose Erfiil-lung dieses letzterwahnten \Vunsches hiemit zu gestatten und anzuordnen.
Hiebei bleibt es ubrigens der dortigenProvincialstanden unbenoui-men, auch fernerhin von dem oben gedachten speciellen Zugestandnis-se fiir sich selbst Gebrauch zu uia-chen, insoferne sie wirklich darauf einen besondern \Vert legen, una nicht etwa, vom acht patriotisehen Sinne geleitet, im wohlverstandenen Interesse der Einheit es vorzieben sollten, auf jenes immerhin eine Sonderung mit sich fuhrenden Zuge-standnis zu verzichten, und sich nun der allgemein-gewunschten Na-tionallandesfarbe anzusehliesen und zu bedienen._ __
(Dalje v prilogi.)
1. Priloga »Slovenskemu Naroda" št 183, dne 8. avgusta 1908.
Ste slišali in razumeli? Zato pa: »Na ta bander prisegamo, prisego našo čuj nebo.«
Glasovi iz Idrije.
Ker so naprednjaki s pomilovanjem prezrli ognjegaško v klerikalnem stilu prirejeno in vsled tega ponesrečeno veselico, skuša sobotni »Slovenec« nevoljo in srd ognjegas-cev fruktificirati v svoje umazane politične namene. Dober tek! Nam ni žal nikogar, ki je naš samo po imenu, po zunanjosti, v srcu pa ponižen sluga tistim, od katerih je bil slovenski narod vedno tepen. Zdi se nam, da je bila ognjegaška veselica potrebna, da so se razbistrili pojmi. Iz tega razloga smo njenim prirediteljem samo hvaležni.
C .kr. pošta — stalna rubrika. Ko smo v zadnjem poročilu omenjali nerednosti na naši pošti, imeli smo priliko v neki družbi razgovarjati se o popisanih razmerah. Vsi člani družbe so bili mnenja, da je bil naš članek premil, da so bile izpuščene marsikatere hujše stvari, in nekdo je celo pristavil, da bi morala med idrijskimi glasovi biti stalna rubrika »c. kr. posta«, ako bi hoteli beležiti vse nedostatke v tem uradu. S tem je mnogo rečeno. Ne mislimo sicer tako hudo kot dotični gospod, ker se nam zdi nemogoče, da bi bila poštna uprava gluha na vse pritožbe in bi ne bila v stanu napraviti reda na naši pošti. Prepričani smo, da se mora obrniti na bolje. Dokler pa se bodo nerednosti vršile, seveda ne bodemo mogli — molčati. Na rednem poslovanju c. kr. poštnega urada je inte-resirana vsa javnost. Javne zadeve pa spadajo v javno diskusijo. — Nadaljuje svoje zadnje poročilo moramo najprvo omeniti, da se na našem poštnem uradu preveč nemškutari. V tem oziru se posebno odlikujeta gospa poštar jeva kot pomožna poštna uradnica in gospodična ekspedito-rica. Vsi poštnoprejemni listi, ki so vendar dvojezične tiskovine, se izpolnjujejo samo nemško, če tudi so naslovi slovenski. To se godi zlasti pri priporočenih pismih, kjer se uradnicam ne ljubi prestaviti v nemškem jeziku natiskanega imena kraja, kjer se je pismo oddalo na pošto. Ce ni v tem postopanju najti ponem-enjočega zistema, je to vsekakor skrajna nemarnost. Želimo, da nam v bodoče ne bode več treba pisati o tem, kako domači uradniki na domačih tleh zaničujejo slovenski jezik!
Na porodu umrje v našem mestu razmeroma zelo veliko število žena. Ravno minoli teden so zopet eno pokopali. Med ljudstvom se govori marsikaj o vzroku smrti. Teh govoric za enkrat še nočemo kontrolirati. Opozarjamo pa nanje sanitetno oblast, ki je dolžna, da čuje nad najdragocenejšim blagom, človeškim življenjem. Z večnim zakrivanjem se ne opravi ničesar. Koliko žena bi bilo danes zdravih, ko bi se malo bolj pazilo na babice. Tako pa skoraj vsaka druga boleha. Dolžnost zdravnikov je, da vsak slučaj, za katerega zvedo, neusmiljeno naznanijo. Mati velike družine je vendar več vredna, kot kaka pijana babica.
Obvezno zavarovanje po železnici potujočih.
Budimpešta, 7. avgusta. Glasilo ministra Kossutha »Buda-pest« napoveduje, da predloži minister Kossuth zakonski načrt o obveznem zavarovanju proti nezgodam vseh po ogrskih državnih železnicah potujočih oseb. V ta namen se podražijo vozni listki za par vinarjev. Iz tega zvišanja bo imela država 20 milijonov kron več dohodkov na leto. Na ta način se stroški za jamstvo in odškodnine zvrnejo z državnih železnic na občinstvo.
Madžarščina pri diplomaciji.
Dunaj, 7. avgusta. Minister baron Aehrenthal je razposlal na vsa diploniatična zastopstva okrožnico, da se morajo dopisi in vloge madžarskih strank reševati v madžarskem jeziku. Le za uradni arhiv ima nemščina veljavo. Kjer ni madžarščine zmožnih uradnikov, mora se nemška rešitev poslati v ministrstvo, da jo prevedejo na madžarski jezik. Vsi napisi na poslaništvih morajo biti nemški in madžarski. — S to navedbo se je ugodilo madžarskim zahtevam, s katerimi so nastopili posebno v zadnjem delegacijskem zasedanju.
Kdo drži bana Raucha.
Budimpešta, 7. avgusta. Az Ujsag« piše, da Rauchova politika stremi poglavitno za tem, da si ohrani naklonjenost grofa Adrassv-Ja- Banu Rauchu je namreč dobro znano, da dokler je bil Andrassv s Polonvijein dober, je lahko ta vkljub njegovi kosmati vesti dobro spal. ^sto je tudi z banom Rauchom. Do-
kler ni med njim in grofom Andrassv jem nasprotstva, tudi Rauch lahko mirno spi ter varno sedi na banski stolici.
Srbska skupščina o trgovski pogodbi z Avstro -Ogrsko.
B e 1 g r a d , 7. avgusta. Tudi zvečer je bila burna seja. Naprednjaki in narodnjaki so bili še vedno razkačeni zaradi znanega očitanja sta-roradikalca Mišića, češ, da sta zaroto proti Obrenovičem uprizorili narodna in napredna stranka. Pri debati o trgovinski pogodbi so narodnjaki, naprednjaki in mladoradikalci ostro kritikovali trgovinsko pogodbo, češ, da je le posledica zavožene Ribarčeve vlade.
Romunski kralj nevarno zbolel.
Bukarešt, 7. avgusta. Kralju Karlu, ki že nekaj časa ni zapustil več postelje, se je zadnje dni bolezen nevarno shujšala ter se je bati najhujšega.
Dogodki na Turškem.
Novo ministrstvo.
Carigrad, 7. avgusta. Finančni porfelj v novem ministrstvu ima dosedanji finančni minister Zia paša. Vakufski minister, Mladoturek Ekrem beg, je sloveč pesnik, katerega pesmi pa so bile dosedaj strogo prepovedane. Novo ministrstvo ima le nalogo, da izvede volitve v parlament, nakar se umakne parlamentarnemu ministrstvu. — Novi veliki vezir je razposlal na vse oblasti okrožnico, v kateri naznanja svoje imenovanje s pripombo, da je sultan s tem, da je dal ustavo ter za jamčil sklicanje parlamenta, znova dokazal, kako iskreno želi, naj bi bili vsi njegovi podložni brez razlike vere in narodnosti srečni in zadovoljni. — Nadalje je Kiamil paša z vso odločnostjo nastopil proti reakcionarnemu gibanju, posebno proti tistim odpuščenim vohunom in uradnikom, ki so hoteli ustanoviti v Carigradu politični sta-roturški klub kot protitežje proti mladoturškeinu odboru.
Ponosni častniki.
S k o p 1 j e , 7. avgusta. Sultan je pomaknil za stopnjo višje vse častnike pri 3. vojn. En ver beg je postal brigadni general. Toda on in z njim vsi častniki so povišanje odklonili, ker vidijo v tem sultanov namen, jih odvrniti od mladoturške stvari.
Selamlik.
K današnjemu selamliku je prišlo zopet mnogo tisoč ljudstva, ki je z vojaki vred sultana viharno akla-miralo. Selamliku so prisostvovali tudi inozemski diplomatje s soprogami. Po selamliku je sprejel sultan novo ministrstvo in diplomatični zbor. Pred diplomati je sultan sam prečital izjavo, da je obnovil ustavo, jn zastavil je svojo vladarsko besedo, da bo ustavo spoštoval ter se v bodoče natanko ravnal po njej. Tev-fik paša je sultanovo izjavo prevedel v francoski jezik. Potem je odgovoril italijanski poslanik, da ponavlja čestitke diplomatičnega zbora ter izraža veselje nad tem dogodkom, ki se ga veseli ves svet. Nato je sultan podal vsem poslanikom roko ter jim naročil zahvalo vladarjem za naklonjenost.
Mladoturška vlada.
Mladoturški odbor je izdal na narod proklamacijo, v kateri svari pod najstrožjimi kaznimi pred krvno osveto; narod naj ostane miren, vladni uradniki pa, naj izpolnjujejo svoje dolžnosti. Vse aretovane dostojanstvenike, tudi dvorskega astrologa so prepeljali v ječo vojnega ministrstva, kjer ostanejo do otvoritve parlamenta. Mladoturški odbor hoče par vojnih ladij z vdano posadko imeti zasidranih v bližini sultanove palače, da ima za vse slučaje palačo v oblasti. Mladoturški odbor za slogo in napredek naznanja v daljši publikaciji, da je vladar dal deželi pošteno in lojalno ministrstvo, ki je vredno zaupanja vsega prebivalstva. Nadalje pravi publikacija, da mladoturški odbor nima pooblastila, da bi se ume-šaval v vladne posle ali posredoval glede imenovanja funkcionarjev. Nihče nima pravice, zahtevati v imenu naroda kaznovanje drugih. Zato priporoča odbor respekt in poslušnost napram sultanu in zaupanje napram ministrstvu.
O prestolonasledniku.
Po določbah ustave je določen za prestolonaslednika najstarejši sultanov brat princ Mohamed Rešad Efendi, ki je že star 64 let. Kakor vsi turški princi, je tudi prestolonaslednik dosedaj živel v nekakem ujetništvu ,da bi ne postal sultanu nevaren. Odkazana mu je bila majhna palača, kjer so ga nadzorovali uslužbenci, ki jih je določil v ta namen sultan. Poleti je živel v svojem let-nikovcu blizu Pere, kjer se je bavil s sadjerejo in vrtnarstvom.  Presto- I
lonaslednik je baje zelo dobrodušen in inteligenten. Brata sultana ni videl že več let. Ako zasede prestol, dobi ime Muhamed V. Prestolonaslednik ima dva sina in eno hčer.
Dopisi.
Iz Dornberga. Pred nedavnim časom smo naznanili, da priredi društvo »Naprej« v Dornbergu znamenito šaloigro »Cigani« v treh dejanjih dne 30. avgusta t. 1. Na prošnjo »Zveze narodnih društev za goriško« smo veselico prenesli na 23. t. m., in sicer radi tega, ker ima 30. društvo »Ipava« v Mirnem veliko veselico in se bo tam isti dan ustanovilo »Sokolsko društvo«. To smo tudi naredili zato, ker se čutimo popolnoma pripravljene že sedaj. Vloge igre so v tako dobrih rokah, da je sploh izključen strali ali p$ misel, da bi kateri igralec naredil kako hibo v svoji vlogi. Pa ne samo igra, ampak tudi drugih zabav se ne bo pogrešalo dne 23. t. m. v Dornbergu. Šaljiva pošta, razni šaljivi muzeji, srečka-nje in sploh podobnih zabav bo na izbero, tako da se bo lahko vsakateri za malo vinarjev, kateri se bodo nabrali zgolj za družbo »Sv. Cirila in Metoda«, razen veselice in plesa, katerih dobiček se uporabi za prepo-trebno ljudsko knjižnico v Dornbergu, zabaval popolnoma po svojem okusu. Za poskočno mladino bo pa skrbel vojaški orkester pešpolka št. 47 iz Gorice. Natančen spored slav-nosti objavimo pravočasno. ■
S Planine pri Vipavi. Že smo mislili, da nas slavni duhovnik pusti na miru, a smo se motili. Ves predpretekli teden ga ni bilo doma in nas je pustil brez vsakršnega namestnika takorekoč na cedilu. Želeti je, da nas tudi ob trgatvi pusti, ker kdor ne dela, ne zasluži tudi plačila. Bomo videli, če se bo po tem ravnal. Tedaj, predzadnjo soboto se je naš »gespud« vrnil, a nedeljo potem nas je že »šinfal«. Primerjal nas je s kamelo. Ako pozna kamelo, potem mora tudi vedeti, da ima kamela velik želodec, ki še tako velike Jo-žete lahko požre. Pa grbaste kamele smo, bomo videli, če bo dobra grba-sta bira. Le tako naprej, se prej spoznamo. Vpil je čez nesramno lažnive in obrekljive časopise. Gotovo je, da lažnivi in obrekljivi časopisi so le katoliški, in sicer »Domoljub« in »Slovenec«. Kaj ne, ta dva ste imeli pred očmi? Umazani časopisi nas grdijo, obrekujejo, zato bodimo možje, ker brez preganjanja ne poj demo v nebesa, tako približno je rohnel na prižnici, zares lepo upanje, le držite se ga. Žal, da vas ne morem prav razumeti, ker mora že bistra glava biti, da tako govorjenje razume. Kakšen jezik pa je to? Anti ne slovenski v kočevarski »šprahi!« Barantali ste in ponujali sv. pismo ljudem. Sv. pismo je lepo, a držati se ga morate najprej vi in vaš regiment, potem bo dobro. Dobro pa ni, drugače delati in učiti, ampak treba tako ravnati, kakor je Jezus sam delal in bil nele pravi učenik miru, ampak tudi zgled celemu svetu. Kristus ni zmerjal in obrekoval ljudi, kakor ste vi meseca aprila nas zmerjali, ko smo hoteli pošteno gozdno gospodarstvo izbrati. Zadrli ste se na nas: Liberalci, bogataši, mogotci ste že »fuč«, vi ne boste več nas komandirali, vam je že odklenkalo, ker vse je moje, vse je naše itd. Potem ko ste videli, da vam ni šlo po godu, ste pa rekli, da ste se prenaglili, da ste bili slabo poučeni. Mi pa rečemo: Niste se ne prenaglili, ampak ste mislili, da imate nas Planince že v žepu, a ste se varali in še se boste varali, če nas ne pustite na miru. Pustite nas in naše časopisje v miru in zagotovimo vam, da bo prav dobro za vas. Če pa vam klerikalna žila ne da miru, pa nadaljujte. Kdor se zadnji smeje, se najboljše smeje. Bodite mož kakor treba in pustite vse oue, ki vas šuntajo, na strani, kajti neka vrsta krvi vas ne bo osrečila. Tedaj bojte se krivih prerokov, ki vas hočejo le v svoje strankarske namene zlorabljati. Ako pa nočete poslušati našega sveta ter nas in naše časopisje v miru pustiti, je tudi prav. Po vaših delih vas bodemo sodili in rečemo le, ako hočete vaš »kšeft« nadaljevati, nas morate z imenom na prižnici in drugje imenovati, potem se lož je zmenimo. Tako naj pa ostanejo z bogom za danes !
Iz Gornje Slike. Občinska volitev v občini Gornja Šiška je končana. Županom je ponovno izvoljen g. Ivan Zakotnik v Šiški, v stare j-šinstvo pa sledeči gospodje: Franc Ban ar in Jakob Novak v Šiški, Franc Šusteršič v ZapuŽah in Ivan Šk ander v Dravljah. Letošnja obč. volitev je bila jako živahna, oddanih je bilo skoro 400 glasov, kar se pri nas še ni zgodilo. Bil se je namreč gospodarski boj, kdo bodi gospodar občine in kdo naj vodi občinsko gospodarstvo in zastopa občino, ki obstoji iz dveh podobČin Gornja Šiška in Dravlje. Dosedanji župan g. Ivan
Zakotnik skazal ae je z iu pano van jem preteklih treh let sposobnega voditi ta poael. Pokazal se je namreč po njegovem prizadevanju v 3 letih lep napredek občine : dve požarni brambi v Gor. Šiški in v Dravljah, novo občinsko pokopališče v Dravljah, ki je naravnost krasno, regulacija vasi Gor. Šiška, poprava oerkve sv. Marjete v Kosezah, ki je bila že od 1. 1895 nerabna in druge manjše poprave; vse to je bilo delo 3 let, dokaz, da je bila občina v spretnih rokah. Zato ni Čudo, da so se gg. voliloi zavzeli za to gospodarstvo in še naprej pripomogli, da je zmagata ideja dela, da je občina zopet v podjetnih in naprednih rokah. To nas veseli. Ker pa v naši občini ne igra politika nobene vloge pri obč. volitvah in pri raznih zaatopih, se je tudi pazilo, da se take može, ki hočejo na vsak način politične prepire v občini, ne sprejme v obč. odbor in tako sta bili obe stranki toliko previdni, da ni hotela nobena kandidirati v odbor nekega Iv. Ber-ganta iz Dravelj, ki je sicer načelnik mizarske zadruge v Vižmarjih, a tako zavožen klerikalec, da, ko ga je dra-veljska podobČina pred 2 letoma poslala kot zastopnika v krajni šol. svet v Št. Vid, ni vedel, da je poslan paziti na koristi in potrebe draveljake pod-občine, temveč je le načelniku kraj. šol. sveta kaplanu Zabretu pomagal fiikanizirati politično mu neljubo mČno osobje. Pričakujemo od g. Berganta, da sedaj ne bo čakal nove volitve v kr. šol. svet, temveč da ta svoj mandat odloži, ker menimo, da je zdaj sprevidel, da v kr. šol. svetu politika ni tako potrebna kot n. pr. — v mizarski zadrugi! Glede gg. voliloev bodi povedano, da so se zadržali dosti dostojno in možato. Omeniti nam je le šentvidskega župnika Malovrha, ki je bil pomotoma vpisan v I. volilni razred v naši občini, kar mu naprej povemo, da ne bo nikdar več. Ta mož je tu igral jako klavrno vlogo. Obljubil je namreč vsakomur, kdor je prišel k njemu, bodisi ene ali druge stranke, da bode volil z dotično stranko. Poleg tega je Čutil v sebi še toliko agitacijske sile, da je šel po naši občini iskat pooblastil od ženskih volilk, a so bile toliko pametne, da ga mu ni nobena hotela dati (imena na razpolago). Ko se je končno približal dan volitve 17. julija, pripeljal se je gosp. župnik na vsezgodaj v Dravlje in tu ga je srečno ujel na kosilo neki kmet Adam po imenu. Njegova stranka je sijajno pogorela,
— čeprav je sam g. župnik še zadnjo uro pred volitvijo hodil od hiše do hiše po Dravljah in iskal kalinov, ki jih ni — dobila je namreč le 4 proti 16 odbornikom. To je Adamovo boljšo polovico tako ujezilo, da, ko je župnik obiral nezaslužene piske, ni mogla več strpeti ob njegovi navzočnosti, temveč je hitela ven na cesto in tam zlila svojo jezo nad mimoidočimi voliloi. Za zaključek je še nekega delavca, ki je izražal veselje zmage s petjem, z vodo polila. Radovedni smo, kakšen učinek je napravil ta prizor na g. župnika? Svetovali bi mu, naj bo drugič za take slučaje previdnejši in naj raje doma ostane. Mesto da bi šel iskat pooblastil okrog zdravih voliloev, naj raje bolnike obiskuje in namesto da se v naše občinske zadeve vtika, ki mu prav nič mar ne gredo, naj raje uredi, da se v Pod-gori bivajoč neporočen par, Čigar mož nosi sicer tal ar, vede toliko nenravno, da se ne bode vsa podgorska mladina pohujšala. Poleg tega mu pa še v verskih zadevah prav v Št. Vidu protestantovski pastor v zelnik hodi in tam naj raje potrebno ukrene, da bo zaslužil ime duhovnega svetnika, ker prepričan naj bo, da so naši občani toliko pr obuj eni, da razločijo vero od politike in občinsko gospo darstvo od zajcev!
iS Ptuju. Akademično ferijalno društvo „Bodočnostu v Ptuju je imelo dne 1. t. m svoj letni redni občni zbor, ki pa je bil slabo obiskan; vzrok temu je bilo deloma slabo vreme, v veliko večji meri pa gotovo indolenoa „prleških" akademikov in zlasti abiturijentov, od katerih ni bilo k zborovanju niti enega. Želeti bi bilo, da bi se akademiki zanimali nekoliko bolj za svoje društvo, kajti ob strani stati in gledati ter kritizirati je gotovo lažje nego truditi se in delati. Upajmo, da pridejo do prihodnjič tudi ti komodni gospodje do prepričanja, da je le v delu rešitev in napredek nele našega društva ampak tudi našega naroda! Občni zbor otvori t. predsednik in poroča o delovanju društva v preteklem letu. Letošnje društveno delovanje je bilo v primeru s prejšnjimi leti dokaj živahnejše in plodovi tej še. Društvo je priredilo dve prireditvi in sicer dne 1. septembra na Ptujski gori veselico in v oktobru konoert s plesom v Ptuju. Obe veselici sta moralno uspeli jako dobro; v gmotnem oziru pa je bil konoert v Ptuju manj zadovoljiv, ker so se oni, katerim je bil pred vsem namenjen, t. j. Ptujčani s par Častnimi izjemami odlikovali a svojo
— odsotnostjo. T. tajnik prečita na to svoje tajniško poročilo. Temu sledi
poročilo knjižničarja. Glavni namen društva je širiti prosveto in omiko med našim ljudstvom ter dvigniti naš narod na višjo stopnjo presvete in omike. Da doseže ta namen, hoče društvo ustanavljati javne ljudske knjižnice. Dne 1. sept. 1. 1. je storilo v tem oziru prvi korak in ustanovilo na Ptujski gori, ki je v narodnem oziru zelo izpostavljena, svojo I. knjižnico, katera prav lepo uspeva. Ustanovitev te knjižnice je stala društvo nad 100 kron. Ta denar se je nabral deloma kot t dnina Članov, večinoma pa je to Čisti dohodek veselice na Ptujski gori in konoerta v Ptuju. G. i.adučitelj Pesek je daroval v ta namen 2 K, za kar se mu društvo iskreno zahvaljuje. Društveni odbor se peča ravnokar z ustanovitvijo II. ljudske knjižnioe pri sv. Ani na Krembergu. Nabranih je že okoli 70 knjig in poskrbljeno je že tudi za marljivega knjižničarja. Treba je le še nekaj denarnih sredstev za vezavo knjig in upati smemo, da bomo mogli Še tekom letošnjih počitnic ustanoviti II. javno ljudsko knjižnico na naši skrajni severni meji. V imenu odbora izreče iskreno zahvalo vsem, ki so darovali knjige, zlasti t. kan d. j ur. Rodošeku. Obrača se ob enem na vse prijatelje in pospeševa-telje društva, zlasti na tovariše akademike iu abiturijente, na vso slovensko inteligenco, zlasti pa na naše narodno učiteljstvo, naj stopijo v naš krog, naj podpirajo naše stremljenje duševno, naj nam pa pomagajo tudi gmotno, bodisi s primernimi knjigami, bodisi z denarnimi prispevki. Po poročilu preglednikov je izpregovoril pri slučajnostih predse Inik Zveze narodnih društev g. nadučitelj Pesek nekaj odkritosrčnih besed, s katerimi svari društvo pred nekaterimi napakami in poda nekaj praktičnih nasvetov, kako bo treba delati v bodoče, da si pridobi društvo simpatij tudi tam, kjer jih še sedaj nima. K besedi se oglasi še dr. Koderman, ki dokaže, da mora, ako hoče draštvo uspešno delovati, imeti gotove skupne vodilne ideje, svoj program. Sklene se ustanovitev društvenega tamburaškega zbora in da društvo pristopi „Zvezi narodnih društev". Po slučajnostih so se izvršile voKtve. Na to zaključi t. predsednik občni zbor in se zahvali vsem gostom, zlasti učiteljstvu za udeležbo ter želi, da društvo v bodoče krepko napreduje in se čvrsto razvija. Ljubezen do naroda in do njegove boljše bodočnosti naj nas združuje vse brez razločka v delu za narod!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8 avgusta.
— Zloraba prižnice in spovedni-ce. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se je končala predvčerajšnjim dolgotrajna razprava o tožbi župlja-nov fare na Jančah proti njih župniku Ivanu Dobni kar ju, ki jih je na prižnici psoval in zmerjal. Cela stvar se je vlekla nad eno leto, v Litiji je bilo 8 obravnav, v Ljubljani pa dve. Župnik Ivan Dobnikar je bil obsojen na 200 K denarne kazni oziroma 20 dni zapora. Poplačati mora vse kazenske stroške, ki znašajo par tisočakov. Iz obravnave se je razvidelo, kako se zlorablja prižnica. Pri tem so pa prišle še druge zanimive stvari na dan, stvari, ki svedočijo, kako duhovniki svojo avtoriteto in celo spo-vednieo zlorabljajo za zapeljevanje ljudi h krivi prisegi. Pri obravnavi je neka ženska po imenu M a h k o -v e c izpovedala, kako jo je župnik navajal, naj pod prisego po krivem priča. Vseled tega se je ves akt odstopil državnemu pravdništvu, ki je proti temu božjemu namestniku začelo kazensko postopanje zaradi hudodelstva goljufije. Pokazalo se bo še tudi, da je Juri jTančar vpričo Ju-lijane Anžur in Jan. Anžurja pravil: »Kaj če sem pričal (po krivem?), saj so župnik rekli: Ti pričaj tako, da bo za me prav, pa pridi k meni k spovedi, jaz ti bom odvezo dal.«Izkazalo se pa bo še veliko več. Že pri tej obravnavi je prišel na dan škandal, ki sve-doči, kako velikanska lopovstva so gode v spovednici pod plaščem zakramenta sv. pokore. Neki dečko in neka deklica sta bila svoj čas v Litiji zaslišana kot priča v neki kazenski zadevi proti župniku Dobnikar-ju. Otroka sta izpovedala po pravici, kar župniku ni bilo v prilog. Da bi ta dva otroka pripravil do krivega pričevanja, se je župnik posluži 1 uprav infernalnega sredstva. Priredil je misijon ad hoc in ta dva otroka vlekel v spovednico, kjer ju je izročil dotičnemu kapucinu, ali kar je že bil njegov pomočnik. Ta kapucin oziroma spovednik je otroka mre varil na vse načine in ko sta bila popolnoma zbegana, jima je ukazal, da morata iti župnika prosit za odpuščanje in priznat, da sta pri sodišču po krivem pričala. Otroka sta v svojem strahu seveda ubogala in šele ko sta ta ukaz izvršila, sta dobila odvezo. Zdaj je župnik Dobnikar na podlagi tega v   spovednici doseženega
uspeha prosil za obnovitev sodnega postopanja in predlagal dva otroka kot priči. Sodnik v Litiji je otroka zaslišal. Kakor sta bila v spovednici in najbrž tudi še potem naučena, tako sta tudi povedala, da sta pri prvem zaslišanju po krivem pričala. Toda prefrigani župnik in brezvestni kapucin sta bila pozabila naučiti ta dva otroka, kako se naj lažeta o dogodku samem, o katerem sta pričala. Otroka sta samo trdila, da sta po krivem izpovedala, a ko ju je potem sodnik začel izpraševati, kako se je dotični dogodek izvršil, sta pa zopet tako izpovedala kot pri prvi obravnavi in s tem dokazala, da sta tudi prvič resnico povedala. Sodnik ju je seveda prijel in otroka sta brez vsega obotavljanja priznala popolno resnico, priznala tudi, kako sta bila preparirana in povedala, da je tako res, kot sta prvič povedala. To stoji v aktu in ta akt bo vzelo v roke državno pravdništvo. Da bomo tej zadevi posvetili vso pozornost, je gotovo.
— Odkritje spominske ploče v Bosni padlim oficirjem in vojakom domačega pešpolka št. 17 se je vršilo te dni in smo o njem na kratko poročali. Svojemu poročilu lahko .dostavimo, da je nastop škofa Jegliča na vse občinstvo napravil naj mučne jši vtisk. Vsa slavnost je imela nekaj dostojanstvenega, škof pa je vse pokvaril. Ljudje niso vedeli, ali govori na prižnici cerkven dostojanstvenik ali kavdra tam vijoličast purman. Celo gornještajerski vojaki, ki gotovo niso posebno inteligentni ljudje, so se iz škofa norca delali. Kdor se ne zna vesti, kdor ne zna primerno govoriti, naj pri takih prilikah ne sili v ospredje, če že škof sam ne uvideva, da nima govorniškega daru in da se ne zna primerno obnašati, naj bi ga na to vendar opozorili kanoniki. Saj morajo kanoniki sami priznati, da jih škof s svojo nerodnostjo kompromitira in smeši vse skupaj.
— Iz računov klerikalnega županstva. V od županstva na Črnem vrhu nad Idrijo izdanem računu občine za leto 1907. nahajamo pod točko 166 »Občina prejela posojila 1100 kron«, ta znesek je obenem vknjižen med stroški, ne da bi se navedlo, zakaj se je posojilo faktično izdalo. Nekaj občinarjev se je že pred dolgim časom obrnilo radi te točke za pojasnilo na deželni odbor, pa do danes še niso prejeli odgovora. Tako je Stvar le še bolj zagonetna. Naj vendar županstvo to pojasni, saj je v njegovem interesu. Sicer si bomo mislili, da je šel denar za klerikalne namene, katere se pa noče izdati. Ob-činarji hočejo biti na jasnem! Poleg te zanimivosti pa najdemo v občinskem računu še sledeče: za popravo cerkve in župnišča se je izdalo 411 K 77 vin., nagrade organistu 240 K, župniku 100 K, cerkovniku 100 K, cerkvenim pevcem 20 K, za zgradbo novega župnišča 800 K, v vsem skupaj za cerkvene namene lepo vsoto 1671 K 77 vin, in to pri računu, ki izkazuje v celem dohodkov 7355 K in stroškov 8228 K 74 vin., torej 873 kron 63 vin. primanjkljaja. Toliko torej izda občina brez potrebe za cerkev. Kam pa gre denar, ki se nabere v cerkvi, naj nam blagovolijo povedati cerkveni ključarji! Saj se vendar precej nabere med našim vernim ljudstvom. Čemu potem še občino izkoriščati za klerikalne namene. Tako vidimo, kako korist ima občina, če ima klerikalno večino v občinskem zastopu! Klerikalni odborniki so žup-nikovi hinavci, nikdar pa pravi zastopniki občinskih interesov. Kakor kaže ta slučaj, bo treba naprednim manjšinam strogo paziti, kako vodijo klerikalna županstva občinske račune. Tudi črnovrško županstvo naj bo pripravljeno na strogo kontrolo od strani naprednjakov.
— Železnica Trebnje - Št. Janž. Podpisani zastop občine z ogorčenjem protestira, da si upa vodstvo nove železnice Trebnje-Št. Janž tako predrzno izzivati slovensko prebivalstvo s tem, da je na prvo mesto postavilo nemški napis na kolodvorskih poslopjih. — Ta protest izraža občina v imenu ljudstva, ki je nad tako predrzno žalitvijo skrajno ogorčeno, saj je v naših krajih ljudstvo izključno slovensko. — Na Gorenjskem, na Jesenicah je na postaji napis: »Jesenice-Assling.« Torej najprej slovenski, a šele nato nemški napis. Z ravnoisto pravico, oziroma še večjo, ker pri nas sploh nobenega Nemca ni, smemo s polnim pravom zahtevati, da se respektira naš slovenski jezik in se na prvo mesto postavi na vseh kolodvorih nove železnice slovenski napis. Oziraje se na t© tehtne vzroke prosimo, da se takoj popravijo v našem zmislu vsi napisi po vseh kolodvorih nove železnice Trebnje - Št. Janž. — Županstvo občine Št. Janž na Dolenjskem, dne 5. avgusta 1908. — Župan: Ivan Prijatelj. Svetovalci: Vinko Berce, Jožef Repovž, Janez Sternad.
— Preporoditelji naroda v Kristu — lažnivci in obrekovalci. Iz
Istre se nam piše: Preporoditelji naroda v Kristusu kralju ob sinji Adri-ji, so bili sklicali za minulo nedeljo v Dolino pri Trstu shod, z namenom ustanoviti le tam »Katoliško izobraževalno društvo«. Sklicatelja sta bila klerikalna petelina, kaplan Sonc iz Bolj unca in kaplan Volk, kateri je šele pred par meseci dosel od nekje s Kranjskega v Dolino. Iz Ljubljane je pa prišel neizogibni »ricmanjski mučenik« (na Primorskem znan pod imenom »lemenatarski dezerter«) z nekim Ravnikarjem. »Sklicatelji« so pred nameravanim shodom opili par izgubljenih duš, s katerimi so hoteli razsajati in v »Gospodu« reševati istrsko ljudstvo na shodu. Neki žga-njar je vzkliknil: por . . ma ... a, mi smo za sveto vero!!« ravno tako, kot neki klerikalen) pijanček na nekem klerikalnem shodu na Goriškem: »Oštja, kristjani smo!« No, klerikalnim emiserjem se ni posrečilo njih nekrščansko delo. Razjarjeno — a ne zapeljano ljudstvo je te zdražbarje nagnalo, da so jo morali popihati v kaplanijo. Na kako klerikalno zborovanje niti misliti ni bilo. Resnici na ljubo moramo konstatirati, da zdražbarjem ni sledilo niti deset ljudi, kajti še tistih par, ki so jih posili nagnali na zborovanje, se je sramovalo slediti novodobnim raz-kolnikom. V očigled tem dejstvom se mora vsakemu poštenemu človeku studiti lažnivo in- nadvse obrekoval-no poročilo ponedeljkovega »Slovenca«. Na uprav nesramen način se je vrgel na zaslužnega in v narodnem delu osivelega moža-poštenjaka go-* spoda nadučitelja Bunca in na od vseh spoštovanega učitelja gospotla Urbančiča. No, ta dva gospoda naj bosta prepričana, da je blatenje »Slovenca«, za nju najboljše spričevalo, ker to je le znamenje, da sta na pravi poti in na svojem mestu. Pisava »Slovenca« — katerega so klerikalci po neprevidnosti v torek gratis delili po Dolini — se gabi vsem, koji so bili priče temu, kar se je v istini zgodilo. »Slovencev« poročevalec naj pomisli dobro, da laž ima kratke noge. Ali »Slovenec« je zagrešil v svojem poročilu o omenjenem nameravanem shodu še nekaj drugega. Napadel je namreč restavraterja tržaškega »Narodnega doma« (Hotel »Balkan«), češ, da je bil tudi med onimi, ki so zdražbarjem žvižgali in proti njim demonstrirali. »To naj bode v priporočilo našim, njegov lokal« — pripominja »Slovenec« škodoželjno. Resnica pa je, da gospod Poekaj že kake štiri leta ni bil v Dolini, torej tudi v nedeljo ne. No, saj se razumemo. Poročevalcu — bolje rečeno zdražbarju — »Slovenčevemu« je bilo pač brezdvomno namen škodovati s svojim pisanjem tržaškemu narodnemu podjetju hotelu »Balkan«. Kakor čujemo, si bodo g. Počkaj, kakor tudi podjetništvo hotela »Balkan« poiskali drugim potom zadoščenje. Klerikalni hujskači so pa za eno blamažo bogatejši, kajti v nedeljo se jih je v Dolini zopet poučilo, da v Trstu in Istri ni tako kakor na Kranjskem. Ljudstvo v Dolini je raz-kolnikom jasno in odkrito povedalo, da jih ne mara, povedalo jim je, da so naredili iz hiše božje — botego. Zdražbarji bodo seveda nadalje »tuhtali« svoje nečedne načrte, ali zapomnijo naj si, da vrč hodi toliko časa k studencu, da se razbije. Konstatirati moramo tudi, da se od vseh spoštovani gospod župnik-dekan dolinski teh zdražbarskih hujskarij ni udeležil in da jih ne odobruje, ker vidi, da so narodu škodljive. Tržaško in istrsko slovensko ljudstvo pa naj pokaže zdražbarjem vrata, kakor so jim to pokazali v Skednju in v nedeljo v Dolini. Slovenci ob Adriji, ne dajte se ukleniti v brezdomovinski klerikalni jarem!
— Kdo bo Franketov naslednik. Profesor Franke, učitelj risanja na tukajšnji realki, je stopil v pokoj in v kratkem se mu ima imenovati naslednik. Kakor čujemo, so med prosilci za to mesto tudi trije, prav dobro kvalificirani Slovenci. Toda slovenski prosilci nimajo baje nobene nade, da bi dobili to mesto, ker hočejo odločujoči faktorji podeliti to službo Nemcu, in sicer z ozirom na to, ker je realka nemški zavod in baje nemška posest. Opozarjamo na to nakano slovenske poslance in slovenske člane deželnega šolskega sveta s pozivom, naj preprečijo, da bi zopet, kakor je pri nas žal že v navadi, na slovenski zemlji Slovencem odjedel kruh kak pritepeni Nemec ali nemškutar!
— Kaj je z afero Stritar-Stan-gerf Znano je, da je pred meseci družba Stanger na pol ubila Slovenca Stritarja. Kazenska preiskava o tej aferi se je tako spretno vodila, da bi stvar prav gotovo padla v vodo, ako bi ne stal na straži naš list. Le naši čuječnosti je pripisovati, da se je gospod preiskovalni sodnik post tot discrimina rerum končno le odločil, da je glavnega krivca Stanger-ja dal zapreti. To se je seveda samo samo storilo, »ut aliquid fecisse videa tur«, zakaj skoro na   to   je bil
Stanger izpuščen iz zapora proti malenkostni varščini 8000 K. Mi smo že svoječasno opozarjali na to, da je ta kavcija vzpričo tega, da znaša Stanger j evo premoženje okrog četrt milijona kron, docela nezadostna. In sodili smo prav, zakaj kakor čujemo, jo je Stanger že zdavna popihal iz Ljubljane. Radovedni smo, kdaj bo o tej aferi obravnava pred sodiščem in če bo k tej obravnavi prišel Stanger.
— Razloček med nemškimi in slovenskimi klerikalci. Znani so nameni in cilji nemškega »Schulverei-na«. To nemško bojno društvo ima samo namen širiti nemštvo med ne-nemškimi narodi in jih ponemčevati. Ker so vsi Nemci brez izjeme na delu, da se nemštvo v Avstriji razširi, zato so člani »Schulvereina« pristaši vseh nemških strank, pa naj bodo to Vsenemci, svobodomisleci ali pa klerikalci in krščanski socialci. Tudi zadnji! Ti se pehajo z dušo in telesom zatem, da povečajo moč nemštva predvsem na škodo Slovanov, zlasti nas Slovencev. Pred kratkim je pa izšel v listu »Die christliche Fami-lie« na Dunaju članek, v katerem se trdi, da je nemški »Schulverein« otrok propadlega židovskega liberalizma in da je danes skozinskoz liberalno društvo in da bo najbrž vedno tudi tako ostalo. Društvo da je nacionalna politična zveza, ki energično pospešuje težnje nemških nacional-cev in nemških radikalcev, ki streme privesti Avstrijo čimpreje pod protestantsko Prusijo. Pravi katoličan da ne more podpirati tega društva. Med nemškimi klerikalci je to izzvalo hud odpor in list »Die christliche Familie« je dobil hude brce. Tako je graški klerikalni »V olksblatt« napisal dolg članek proti njegovim izvajanjem in pravi med drugim: »Zahtevati, da bodi obrambno društvo krščansko - katoliško, dokazuje obžalovanja vredno kratkovidnost. Nesmiselno je, da naj bodo nemška obrambna društva krščansko - katoliška. Čisto nacionalna morajo biti in delati, potem izpolnijo svojo dolžnost in potem more tudi vsak katoličan pri njih sodelovati. »Schulverein« je zaslužen sodelavec pri vzdržavanju nemštva v Avstriji, ni nobeno židov-sko-liberalno društvo, četudi so Žid je njegovi člani. Zato ga mora vsak katoličan podpirati in biti njegov član.« Taki so nemški klerikalci. Zdaj pa poglejmo naše! Kakšno stališče so zavzeli ti proti naši obrambni družbi, družbi sv. Cirila in Metoda? Dasi je naša šolska družba skozinskoz na konfesionalni podlagi, vendar so ji naši klerikalci ne le obrnili hrbet, ampak ji tudi pri vsaki najmanjši priložnosti skušajo škodovati. Proglasili so jo za brezversko, ker je nekaj svobodomiselnih mož, ki so vneti za napredek našega naroda, njenih krepkih podpornikov, ki so ji z marsikakimi dobrimi nasveti odprli novih bogatih virov! Nemški klerikalci proglašajo, da »Schulverein« ni nobeno židovsko-liberalno društvo, četudi so Žid je njegovi člani, in zahtevajo, da bodi vsak nemški klerikalec član »Schulvereina«, pri nas so pa malenkostni osebni ozi-ri gotovih ljudi vzrok, da cela stranka nasprotuje edinemu slovenskemu obrambnemu društvu, ki mora vsled tega životariti in ne razviti tiste moči, ki bi jo sicer in ki bi jo moralo* da se ne bodo naše meje vedno krčile. Peklenska hudobnost je v ljudeh, ki mečejo polena pod noge družbi sv. Cirila in Metoda, hoteč jo uničiti ali vsaj oslabiti, pri tem se pa razpostavi ja jo slovenski javnosti kot edini odrešeniki slovenskega naroda! Vsak zaveden narodnjak se mora obrniti od njih ter delovati na to, da se iztrebi ta gad j a zalega, ki je v samo nesrečo slovenskemu narodu, ki ga po svojih voditeljih prodaja Nemcem, da vleče iz tega osebne koristi! Učimo ljudstvo, kakšni izkoriščevalci njegovi so naši klerikalci, razložimo mu velikanski pomen Ciril-Meto-dove družbe ter deluj mo, da se bo število njenih članov podvojilo in potrojilo in da se njena moč okrepi, da bo mogla odbijati vse napade, ki padajo po nas Slovencih od združenih Nemcev in slovenskih klerikalcev!
— Kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Kakor je znano, se vrši dne 8. in 9. septembra t. 1. kongres slovanskih časnikarjev. Kongresa se udeleže časnikarji in književniki iz vseh slovanskih dežel — s Češkega, Poljskega, Ruskega, Hrvaškega, Srbskega in Bolgarskega. Zanimanje za ta kongres je izredno veliko in nadejati se je, da bo ta kongres tako številno obiskan, kakor do-sedaj še nobeden. Vabimo torej slovenske časnikarje in književnike, naj se tudi oni v čim največjem številu udeleže tega shoda. V to svrho naj pristopijo »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev« v •Ljubljani, ker se smejo po pravilih
»Zveze slovanskih časnikarjev« udeležiti kongresa samo oni časnikarji in književniki, ki so člani kakega stanovskega društva.   Člani uredni-
štev slovenskih listov, ki dosedaj še niso pristopili »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev« naj to čim naj preje store. Pripominjamo, da se bo na ljubljanskem kongresu slavila desetletnica obstanka »Zveze slovanskih časnikarjev«. Na dnevnem redu kongresa bodo med drugim tudi tele točke: 1. Govor iniciatorja letošnje slovanske konference v Pragi g. Aleksandra Borzenka, vseuči-liškega profesorja v Odesi; 2. govor g. Josipa H o 1 e č k a , podpredsednika »Zveze slovanskih časnikarjev«, o desetletnem obstoju »Zveze«; 3. poročilo načelnika kraljevega srbskega tiskovnega urada g. Ivana Ivanića o ustanovitvi slovanskega korespondenčnega urada; 4. poročilo tajnika o sklepih kongresa v Ogrskem Hradišču; 5. poročilo g. R. C e j n k a o topografičnem slovni k u slovanskem in 6. poročilo poslanca dr. H a j n a o reformi tiskovnega zakona.
— Slovenska zmaga v Vernber-
gu. Poročali smo že, da so Slovenci v Vernbergu na Koroškem zmagali tudi pri novo razpisanih občinskih volitvah. Zmaga se mora imenovati naravnost sijajna, ako se u važu je, da je ta občina bila že desetletja v nemških rokah in da je tu neomejeno gospodaril znani Oraš. Slovenski kandidati so dobili v III. razredu 130 do 141 glasov, Nemci 100 do 110, v II. razredu Slovenci 35, Nemci 13, v I. razredu Slovenci 15, Nemci pa 16.
— Imenovanje. Občinski odbos idrijski je imenoval namestnega učitelja na mestni višji realki Kajetana Stanetzkega za pravega realčnega učitelja.
— Nov nemški odvetnik v Celju. Dr. Fr. Zangger, dosedaj konci-pijent pri dr. Ambrositschu v Ljubljani, se naseli kot odvetnik v Celju.
— Iz šolske službe. V IX. plačilni razred so pomaknjeni učiteljiščni učitelji Jos. Šijanec in Em. Bera n v Mariboru ter Ant. Dekle-v a v Ljubljani. — V IX. čin. razred so pomaknjeni na ženskem učiteljišču v Gorici vadnični učitelj Anton D u k i č , Adolf K o m a c , okrajni šolski nadzornik Andrej L a š i č in vadnični učiteljici Amalija Sirk in Zofija T r a v a n.
Nemškutarska    pobalinstva v Kamniku. Piše se nam:   Dolgo sem čakal, da se kdo oglasi in ožigosa nesramno nastopanje  mladih nemšku-tarjev v našem mestu. Čakal sem zastonj. Evo vam torej komedije, ki so jo vročekrvni in nad vse domišljavi Tevtoni    napravili    pretekli teden. Družba treh mladih, nemškutarskega duha navdahnjenih fantov si je neki večer   zbrala izvrstno zabavo: strašiti tukaj bivajoče tujce   s pobijanjem šip,   zabavljanjem   in groženjem in jih mnogo tako prestrašila, da so drugi dan odpotovali,   češ, da niso tukaj življenja varni. Da bi odvrnili sum od sebe in ga navalili domačinom na rame, so se prav po domače   pridušali    in sakramentirali, dasiravno sicer ne izgovorijo besedice slovenski.   Gostobesedni   H e r r -m a n n o v Hansi   je   bil seveda najhujši, peljal je svoja pristaša celo pred vilo svoje tete gdč. Praschni-kerjeve, ozmerjal svojo teto prav pobalinsko in   ji   našteval namišljene grehe   ter   ji   očital   take stvari, kojih bi se največja propalica v dno duše sramovala. Ker se je vršila vsa konverzacija teh treh fantov izključno v slovenščini, je bila gdč. Prasch-niker seveda mnenja, da   so ji tako podoknico napravili slovenski domačini. V tem trdnem prepričanju hitela je drugi dan nad kamniško žen-darmerijo, potožila svoje   gorje in zahtevala vsa ogorčena »dass die Ta-ter tiichtig bestraft werden sollen«, Toda — o smola! Žendarmarija je takoj drugi dan pridno poizvedovala in posrečilo se ji je izslediti   krivce v osebah Hansita Herrmanna, nekega visokošolca, seveda Nemca, in še nekega tretjega, ki po   vsem Slovenskem išče slovenskih odjemalcev za svojo kislo tovarniško robo. Strah in groza je prešinila gdč. Praschniker, ko je izvedela   rezultat poizvedovanja, saj kaj takega se ji ni še primerilo,  da bi hoteč znositi se nad slovenskimi fanti — svojega lastnega stričnika ovadila žendarmariji. Seveda je svoje prvotno mnenje takoj spremenila in napela je vse moči in porabila vso svojo zgovornost, da bi stvar potlačila, toda ni bilo več mogoče. Za svoje ponočno  rogov il j en je so bili vsi trije pobalini kaznovani pri političnem oblastvu na veliko nejevoljo nemškega   koncipista Scha-ferja! Baje pridejo tudi še pred sod-nijo in le želeti bi bilo, da dobijo tudi ondi zasluženo kazen za svoja junaštva.   Hansita je sicer mati takoj drugi dan poslala ekspresno   po železnici, menda na   Dunaj, češ, da je za letos že dovolj neumnosti naredil v Kamniku, upamo pa, da zasluženi kazni le ne odide. Posebno nas veseli, da so se krivci tako hitro izsledili, sicer bi bila ostala ta sirovost na kamniških ali pa mekinjskih Slovencih, saj so jo ravno iz tega namena oni trije uprizorili, toda enkrat se je le
zopet uresničila prislovica: kdor drugim jamo koplje . . . Pomilovanja vreden je pa gosp. Šarli, da se s takimi dečaki peča!
Vrtna veselica in koncert v »Narodnem domu11. Opozarjamo ponovno na to dobrodelno prireditev, ki bo jutri zvečer ob 6. na vrtu in v areni „Narodnem domu", ob neugodnem vremenu pa v „Sokolovi" telovadnici. Vstopnina k veselici znaša 50 vinarjev, h koncertu pa sedeži v prvih dveh vrstah po 2 K, drugi sedeži po 1 K, stojišča pa po 40 vin. V slučaju neugodnega vremena ta posebna vstopnina odpade, ker se bo potem vsa veselioa vršila v „Sokolovi" dvorani. Ker se, kakor že omenjeno, vrši vsa veselioa v korist blejskim pogoreloem, upamo, da poseti veselico vsak, kdor le količkaj utegne.
Razstava „Otrok", v „scoletju otroka" se Slovenci pravzapram premalo brigamo za svojo mladino, ki jej bomo v doglednom Času izročili usodo slovenskega naroda. Premalo se brigamo za njeno telesno in duševno vzgojo, za njen napredek sploh. Da se temu nekoliko odpomore, je sklenilo „ Splošno slov. žen društvou, da priredi septembra meseoa t. 1. veliko razstavo z geslom nOtroku. Ta razstava ima plemenit namen, pokazati, kaj so storile odgoja, znanost, umetnost in obrt doslej za otroka; pri Čemer se bo seveda oziralo v prvi vrsti na domaČe izdelke na vsakem polju. Zato bo ta razstava gotovo jako zanimiva, instruktivna in v vsakem ozira dalekosežnega pomena. Dokazalo se bo namreč pri tej priliki tudi, Česa nam še manjka, kaj je za procvit naše mladine Še neobhodno potrebno. Odbor „Splošnega slov. žen. društva" se trudi z vso resnobo in marljivostjo, da bo razstava obširna, lepa ali vendar izbrana. Da je mogoče oživotvorenje razstave, ki bo zahtevala vsekakor ogromnih denarnih žrtev, ima veliko zaslugo tudi ljubljanska Mestna hranilnica, kije dala za razstavo gornje prostore »Narodnega doma" brezplačno na razpolago.
Računske liste dražbe sv. Cirila in Metoda so nadalje naroČili sledeči: a) iz Ljubljane: hotel „Sei-del, hotel „Štrukelj", gostilna Tratnik, Francka Jeras pri „Kovaču", gostilna „Fortuna", hotel „Ilirija"; b) drugod: Kristijan Kanale, gostilna Prestranek; moška podr. Idrija, Iv. Kline, gost. na Dvoru pri Žužen-berku; podr. Mokronog, Fr. Ks. Za-vrnik, Kostanjevica; Fani Urbičeva, Mokronog; Lojzika Leon, za „Nar. domu v Mariboru; Ernst Vidio, Kranj za gostilno Kuralt uri „Jelenu" in gostilna Mihelič, na „Bekselnu" Kranj; L Koklič, hotel. Novo mesto; Jakob Šribar, „Narodni dom", Ptuj; Her-mina Petrani. gostilna Žuženberk; Matevž Lončar, Tržič; Al. Pavlin, Trebnje; I. Gaude, kavarna Tržič.
Vsaka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda bi lahko napravil« na leto dve veselioi, eno v zimskem, drugo v poletnem Času. Po mnogih krajih se prirede veselice, ne da bi jim dali kake posebne narodne tendence. V vsakem takem slučaju naj stopi družba sv. Cirila in Metoda v ospredje: „Družbi sv. C. in M. v prosvit in rast !M
Razglednic dražbe sv. Cirili in Metoda se je v mesecu juliju malo prodalo. Rodoljubi prosimo vas, storite svojo dolžnost, ter segajte le po družbenih razglednicah. Povsod zahtevajte naših razglednic. Čestite Člane podružnic prosimo vljudno, da pridno agitujejo za prodajo razglednic.
Nekatere podružnice niso se letos poslale doneskov, ki so jih morda nabrale v prvem polletju 1908. Prosi se vljudno, da se pošljejo šđ ta mesec.
L zlet gorenjskih sokolskih društev v Kranju dne 15 avgusta. Še teden dni in snidejo se v starodavnem Kranju čete sokolske: »tla roke si podajo bratovske, da na srce pritisne brata brat, da misli druga drug srečne. Ideja jedna, to so krila naša!" — Prvikrat bode zrlo starodavno mesto Kranj večjo mnoiioo Sokoistva, videlo bode lepe sadove sokolskoga dela in trdno upamo, d* ne bode brezuspešen trud, ki ga j0 zahteval ta zlet. Boljših dni si želimo, malo naj bi bilo gledalcev, a tem več delavcev. Od vseh strani Gorenjske prihite polagat sokolska društvi račun eno in večletnega dela, in ak° ne bode sklep tak, kot bi lahko bili zadene v prvi vrsti krivda one, prednačijo v posameznih društvih, * drugi vrsti pa brezbrižnost gotovib krogov in pa neugodne krajevne razmere. Veliko sodnikov bomo h»elJ, ne bojimo se pa sodbe mi, ki sxn° storili vse, kar je bilo v naših močeh Prava, ostra ooena je zdrava in bu k vstrajnejšemu, popolnejšemu dej11 Poživljamo Vas, rojaki slovenski, V vse, da pohitite na ta za gorenji. Sokolstvo prevažen dan vsi v Krajj da promotrite uspehe našega do sea* ie malega, a napornega dela — del
(Dalje x prilogi.).
2. Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 183, dne
prave narodne vzgoje, telesne in duševne. Proslavite z nami prvi korak k tesni združitvi vseh gorenjskih sokolskih društev, ki nam bode porok zdrave narodne bodočnosti. Pridite vsi, ki ste dobre volje — volje do dela! Na zdar!
I, zlet gorenjskih sokolskih društev v Kranju. Naprošeni smo objaviti naslednje: Ker bode ob ugodnem vremenu naval pri zletu gotovo precej velik, prosimo, da se ona sokolska društva, katera Še niso naznanila števila udeležencev, niti števila onih, ki bodo obedovali v Kranju, odzovejo gotovo do nedelje, dne 9. t. m. P. n. prijatelji sokolstva, kateri žele, da se jim preskrbi tudi obed, prosimo, da se javijo „Sokolu" v Kranju. Obed stane: juha meso z dvema prikuhama 80 vin., s pečenko ali kuretino pa 1 K 52 v. Javiti se je do nedelje, dne 9. t. m.
Izlet slovenskih kmetovalcev
V Prago* Iz Prage nam pišejo: Brzojavno smo že sporočili o nad vse krasnem in bratskem sprejemu slovenskih izletnikov, ki so se podali na kmetijsko poučno potovanje na Češko in na praško razstavo pod vodstvom g. vinarskega nadzornika B. Skalic-kega iz Novega mesta. Vseh udeležencev je nad 60, med temi okrog 20 Štajercev. Včeraj zvečer smo dospeli med dežjem v zlato matuško Prago po oduševljenom poslovilu iz staroslavnega husitskega mesta Tabor. V Pragi je pozdravil na Franc Jožefovem kolodvoru slovenske izletnike agrarce, ki so skoro izključno sami slovenski napredni kmetovalci, posestniki in nekatere druge v tej stroki delujoče osebe zastopnik deželnega kulturnega sveta g. dr. Karel Viškovskv, deželni poslanec in svetnik deželnega kulturnega sveta; dr. ^erny, predsednik slovanskega kluba in njegov tajnik Stanislav Forman, tajnik deželnega kulturnega sveta Nedoma, ki je slovenske goste spremljal danes tudi na poti pri ogledovanju znamenitosti slovanskej Prage. Popoldne pmo se podali prvič v razstavo, kamor nas je slednji telefo-nično naznanil razstavnemu odboru.
V razstavi je slovenske obiskovalce pričakoval v glavnem paviljonu predsednik pražke trgovske zbornice, ki je obenem predsednik razstavnega odbora tovarnar g. Stanislav Bondy ter njegov tajnik MahaČek. Predsednik je pozdravil slovenske goste v prisrčnih besedah ter izrazil posebno veselje razstavnega odbora, da se Slovenci s tako velikim zanimanjem udeležujejo te slovanske razstave v Pragi. Istotako je oduševljeno nagovoril slovenske goste tajnik g. MahaČek, izrazujoČ srčno željo, da bi se bratska naroda Čehi in SlovBnci Čim dalje bolj združevala na kulturnem in gospodarskem polju. V imenu Slovencev se je zahvalil za presrčni sprejem vodja izletnikov g. B. Skalicky, rekoč, da bodemo skušali po močeh vse, kar vidimo, praktično uporabiti v prid in prospeh našega slovenskega naroda, ki se je vedno rad šel učit k svojim bratom čehom in kateri v njih vedno uvideva svoje napredne učitelje in svetvalce; obenem pa je izrazil željo in prošnjo, naj bi nas brati Čehi v vsem in povsod tudi dejansko podpirali, kakor dosedaj. Po pozdravu in odzdravu se je slovenska skupina na željo predsednika razstavnega odbora skupno z zastopniki istega fotografirala. Nato smo se razvrstili v več skupin ter pričeli pod vodstvom razstavnega odbora in akademikov, ki so nam bili nad vse ljubeznivi spremljevaloi, z ogledovanjem „razstave". Že splošni vpogled in začetno pregledovanje razstavnih paviljonov so napravili na slovenske izletnike najboljše vtiske. Potrebovali bodemo več dni, da si obširno razstavo vsaj v najglavnejših oddelkih in v istih strokah, ki nas Slovence v prvi vrsti zanimajo, kolikor mogoče natančneje ogledamo. Slovenski napredni agrarci so se podali najprvo v oddelek za kmetijske stroje, potem smo pogledali druge gospodarske in maloindustrijske paviljone, nato finančni, zadružni in zavarovalni oddelek itd. itd. Natančnejše poročilo gotovo sledi iz bolj strokovnjaškega peresa. Mudi se naprej — bU je le kratek odmor po veČurnem ogledovanju razstave 1
»Bralno društvo na Dola" in
hrastniško- dolska Ciril-Metodova podružnica priredita v nedeljo, dne 16. t m, ob 3. popoldne na Dolu pri Hrastniku veselico, koje čisti dobiček je namenjen deloma družbi Cirila in Metoda, deloma popravi društvenega odra. Veselica se vrši pod kozolcem gosp. Dernovška, in sicer ob vsakem vremenu. Na sporedu ste igri „Brat Sokol" in „Poljub" in petje društvenega zbora. Nato prosta zabava pri g. A. Drakslerju: ples, šaljiva pošta, vrtiljak i. dr. Naše narodne hrastni-ške in dolske gospioe postavijo zopet lepe šotore za pivo, kavo, slaščice in stregle bodo gostom s priznano ljubeznivostjo. Opozarjamo na to veselico narodna društva. Prihitite zopet med nas, vrli rodoljubi! Torej veselica se vrši ob vsakem vremenu, za-
četek ob treh, zabave obilo. Tujci, ki bi se pripeljali iz Zagorja, Trbovelj, Zidanega mosta, Radeč in drugod in bi želeli imeti voz, naj to naznanijo bralnemu društvu na Dolu, ki preskrbi brezplačno vozove.
Velika lublle|ska slavnost v postojnski Jami. V proslavo vladarskega jubileja vrši se v soboto dne 15. avgusta t. 1. (na praznik Marij-nega Vnebovzetja) ob 3 uri popoldne v slavnostno razsvetljeni postojnski jami veliko jubilejno slavje, ob sodelovanju dveh godb: godbe bosansko-heroogovinskega peš-polka št. 4 iz Trsta in postojnske jamske godbe. V veliki podzemeljski „plesni dvorani", ki obsega prostor za 2000 ljudi, se bode vršil sijajen slavnostni koncert, med katerim bode plesa željnim parom dana prilika, da porajajo v tem bujnotajnem podzemeljskem kraljestvu, polnem blesteči h stavb in drznih oblik, kakor bi se jih Človeški um nikdar ne domislil. Trudnim in krepila željnim se bode v stranskih jamah nudilo peneče pivo ali rujno vipavsko vince, pa tudi ljubitelj dobre turške kave jo bode dobil natočeno od pristnega Turčina. Baje pridejo na jamsko slavnost tudi vrli tamburaši iz Lozic, ki so ob Binkoštih tako imenitno igrali na gori „Kalvariji". Ta dan uraduje v jami tudi podzemeljski poštni urad in sicer takoj za „Plesiščem". Ondi je postavljenih nebroj miz in klopi za one, ki hočejo poslati razglednico postojnske jame s pravim postnim pečatom „Postojnska jamau. Kakor čujemo, pride tudi fotograf v jamo, istotako se bode postavilo strelišče in druge zabave. Zveze z vlaki so jako ugodne. — Gorenjci in Korošci kakor tudi Dolenjoi odidejo s poštnim vlakom ob 1 uri popoldne iz Ljubljane in so točno ob 3 uri pop. v Postojni. Notranjoi južno od Postojne, Tržačani, Istrijani in Goričani se poslužijo poštnega vlaka, ki odide ob 10 uri zjutraj iz Trsta ali pa tudi brzovlaka, ki odide iz Trsta ob 8 uri zjutraj. Hrvatje, Dalmatinci, ReČani in Opatijoi pa ali osebnega vlaka, ki odhaja iz Reke ob 5ih 21 zjutraj ali pa brzovlaka, ki odrine iz Rake ob 8 uri zjutraj. Ravno-tako ugodne so tudi zveze za povra tek. Ker se bodo zbrala v jami tudi notranjska pevska društva, pričakovati je, da se jamska jubilejna veselica čim najlepše izvrši.
Bikoborilec Tiberios, znan tudi v Ljilbiiani, je bil v Celju pred sodiščem obsojen na 15 K globe, ker je svojemu „tajniku" Luigi Dorru priložil nekaj tako krepkih zaušnic, da ga je telesno poškodoval. — Dorro hoče sedaj izdati, da so vse „umet-nosti" njegovega bivšega gospodarja le navidezne in da farba z njimi ves svet. V ponedeljek se vrši civilna obravnava med Dorrom in Tiberiom, takrat pridejo na vrsto tudi ta „od-kritja".
Akademično ler. društvo »Bodočnost" priredi dne 23. t. m. pri
Sv. Janžu na Dravskem polju veselico s petjem, tamburanjem in gledališko predstavo. Vsa okoliška društva so naprošena, da ne prirejajo ta dan enakih veselic, ampak, da se vsi udeležijo te prireditve, zlasti ker je čisti dobiček namenjen za ustanovitev javne ljudske knjižnice na nemški meji.
Žrtev klerikalne zlobnosti. Iz
Škofje Loke se nam piše: Slučaj, ki se je pripetil te dni v Škofji Loki, je jasno pokazal vso klerikalno zlobnost. Krivica, ki se je pripetila rodbini g. G. Maherja je vnebovpijoča in vredna, da jo spozna javnost nekoliko natančneje. Gašper Maher je bil Človek, ki se ni dal upogniti raznim prigovarjanjem klerikalnih zveri, pač pa je vztrajal vedno na svojem stališču kot človek, kateremu je poštenje več, nego vse drugo na svetu. Zavedal se je svoje dolžnosti do materinega jezika, spoštoval in cenil ga je tako, da je vzlic gmotnim razmeram podpiral vsa narodna društva brez izjeme. Kot ži-vinozdravnik je užival pri ljudeh veliko spoštovanje. To pa je tudi pošteno zaslužil. Ni se ustrašil vstati iz postelje sredi viharne zimske noči, ako je komu pretila nevarnost, da mu pogine doma kako živinče. Iz njegove hiše se ni nikdar vrnil siromak, da ne bi dobil kake miloščine; vsakemu človeku brez razlike je pomagal več kot so dopuščale njegove razmere. Tudi kot sotrudnik pri gasilnem in vodovodnem društvu si je pridobil veliko zaslug. Proti temu Človekoljubu pa so nastopili ljudje, katerih resen namen je bil uničiti ga popolnoma. Bojkotiralo se ga je po klerikalnih časopisih in, ko jim to ni zadostovalo so začeli izvajati bojkot z drugimi nesramnimi sredstvi, s katerimi se jim je posrečilo, da so mu škodovali na njegovi obrti. Veselili so se nad tem in s hudobnimi obrazi so izražali veselje, da se jim je posrečilo pognati Maherja v obup, pozneje v blaznost, v kateri je moral končati s?oje življenje. Ni pa Še zadostovalo Maherjevim nasprotnikom, da so dosegli to žrtev — ugonobiti hočejo celo njegovo rodbino. Da
bi jo pripravili is v večjo žalost, je prepovedal župnik Šinkoveo vaško zvonenje. To je jasen dokaz osebnega sovraštva in prave farške hudobije. Ako je bil enkrat Maher previden z vsemi zakramenti za umirajoče, in ako je bilo zdravniško dokazano, da je Maher izvršil ta čin v blaznosti, potem nima Župnik nikakega povoda obračati se do škofa. Sioer nam je pa znano zakaj je to storil, človek, ki se čuti spričo te žrtve prizadetega, gotovo ne bo mogel — ako ima tudi živalsko srce — pozabiti oelo svoje življenje tega, kar je zakrivil rodbini Maher je vi. V četrtek smo spremili nepozabnega nam Maherja k večnemu počitku. Udeležba pri sprevodu je bila velikanska. Razna društva, kakor: „Sokol", požarna bramba in čitalnioa, so izkazala ob polnoštevilni udeležbi zadnjo čast dragemu tovarišu. — Ti pa, dragi brat in tovariš, počivaj v miru in bodi ti zemljica lahka.
Marijine device v Št.| Raportu« Piše se nam: Dne 5. t. m. je pri nas strahlo. Nateplo se je vse polno Marijinih devio. Reve so se nam resnično smilile. Nekaj jih je bilo že po 60 in 70 let starih, druge so bile grbaste, druge so se zopet držale po strani. Ravno ovet dolenjskih deklet to ni bil. Že ob 5. zjutraj so se začele zbirati okrog farne oerkve, kakor čebele, ki mislijo rojiti, pa nimajo matice ali jih pa imajo več in ne vedo, katere bi se oklenile. Po dolgem tekanju in beganju so se odpravile na Veselo goro, a že okoli 11. so se v tropih zopet vračale v Št. Rupert. Ene so nosile zastave pokonci, druge pa kakor mrtvaško nosilnioo: dve spredaj, dve zadaj. Vsule so se v neko drvarnico. Ljudje so vpraševali, kaj da imajo tam; odgovarjale so, da bo igra, ne vemo ali „nore de vio e" ali „pastirica". Ostale so tam le malo časa. Nekaj jih je takoj ušlo v njim dovoljeni dve gostilni, kjer so se hudo pogajale za Čisto juho in če je kruh velik. Gostilničar bi bil rad tudi meso prodal, saj mu je bilo naročeno, da ga preskrbi, a device so žlampale samo čisto juho, češ, da so imele veliko stroškov in da nimajo nič denarja. Drugi gostilničar je rekel: „Deset škafov vode sem prinesel, pa bi bilo komaj, da bi jih še deset, ko jedo samo čisto juho". Najlepše je, da so se ženske same jezile, da imajo doma veliko dela, da so oelo mlate v pustile in šle z doma in da so zapravile denar. Gospodarji so se jezili, da se vlači 500 do 600 žensk okoli v času, ko je največ opraviti. No, duhovniki so že poželi in zato so bili tudi zadovoljni. Ubogo neumno ljudstvo!
ZmelalO se je g. Sevčnikarju, gostilničarju na Lavi pri Celju. Prepeljali so ga v Gradeo v opazovalnico. V okolioi se govori, da so imeli gospodje pri okoliški občini posebno piko na g. Sevčnikarja ter ga naznanjali za vsak najmanjši prestopek licence, in sioer zato, ker ni bil klerikalec. Tako gospodarstvo bo občino daleč spravilo!
Slavnost „Narodne Delavske  Organizacije v Trstu". Iz
Trsta nam pišejo: Kakor vse kaže, bo slavje razvitje zastave „Narodne Delavske Organizacije" ena največjih in impozantnejih do sedaj v Trstu prirejenih slovenskih slavnosti. — To prireditev počaste tudi razne češke organizaoije in državni poslanci, med njimi poslanec Klofač. — V Trstu vlada za nedeljsko slavnost obče zanimanje ne le na slovenski temveč tudi na italijanski strani. — Italijani agitirajo na vse kriplje po svojem časopisju proti tej slavnosti. Kakor poroča „Piooolo", so se v sredo večer sestali „Cittadini" brez razlike političnega mišljenja, da „protestirajo" proti slovenski provokaciji, oziroma, da ukrenejo za nedeljo vse potrebno. „Za Gorico in Puljem - Trst" ! Tako vsklika in mijavka „Picoolo", povsod v italijanskih mestih provociraj o Slo-venoi in onečaščajo „čisti italijanski značaj" teh naših mest." — Da, da dragi „Piooolo" et oomp. bella! — Mi smo tu doma in hočemo tudi tu prirejati svojo slavnosti, pa je li tebi in tvojim zagrizenim italijanč-kom prav ali ne. — Nam sioer ni niti kraj pameti, z našo slavnostjo koga izzivati, temveč se hočemo in bomo obnašali dostojno iu moško. — Ako boste pa vi srboriti italijančki nas v našem slavju po nepotrebnem motili, potem si pa nastale posledice pripišite na rovaš sebi in ne nam, kajti mi vas bomo smatrali kot iz-zivače in temu primerno z vami obračunali. — Povemo vam pa še danes, da kakor hitro bomo mi na nedeljski prireditvi radi vas ovirani, tako gotovi bodite, da vam preprečimo v bodoče vsak nastop v tržaškem mestu. Toliko nas je in toliko imamo korajše. — Torej kar izvolite! — Tržaški Slovenci pa naj z nedeljskim nastopom pokažejo, da so vredni sinovi poštenega, neustrašenega in kulturnega naroda. — Posebno poživljamo naše ljudi, da ae v tam večjem številu
udeleže vsprejema Puljčanov, ki prispejo ob 9. uri s posebnim vlakom na državni kolodvor. — Upamo, da bosta polioija in namestništvo toliko pametna in previdna, da ne poj deta na limanioe otroškim hujskanjem italijanskih listov, ker vse „strašenje" ni drugo, nego — bav - bav! — Trezno misleče meščanstvo italijanske narodnosti se nad našim slavjem zagotovo ne bode spodtikalo, kakim morebitnim razgrajajočim otročajem se bode pa zamašilo usta.
Župnik In detomor. S Splitu v Dalmaciji so v ponedeljek zvečer za-
Erli župnika Petra Gnj eča iz Glivna, er je na sumu, da je soudeležen na detomor a. Stvar je tale: V selu Slivnu je bilo dekle, o kateri je bilo splošno znano, da ima intimno razmerje s tem župnikom. Pred meseoem so opa žili, da je noseča in ker se je vedelo, da ni imela z drugim opraviti kakor z Gnječem, poklical jo je župan k sebi. Dekle je odločno tajilo, da bi bila noseča. Župan ji je ukazal, da mora iti k občinski babici, da jo pregleda. Sprva se je upirala, ko ji je pa zagrozil, da jo da odvesti z žandarji, je obljubila, da pojde. Župan se je namreč bal, da ne bi dekle uničilo otroka, čez par dni je šla župnikova ljubica k babioi, ki je bila njena prijateljica. Ta ji je napravila spričevalo, da ni noseča in da je sploh še nedotaknjena. Ko je prineslo dekle k občinskemu tajniku spričevalo, je ta opazil, da teče iz nje kri. Dal jo je peljati k zdravniku, ki je konstatira!, da je porodila. Oddali so jo sodišču, ker je bila na sumu, da je umorila otroka. V nekaj dneh se je vdala, da je vrgla dete v neko jamo. Zdravniki so dognali, da je otrok prišel živ na svet in da je bil po rojstvu zadavljen. Ker je bilo otrokovo tru-peloe zavito v dve brisači, zaznamovani s črkami O. P. G. (Otac Peter Gnječ), so prijeli Še Gnječa, proti kateremu je baje še mnogo obtožuj o -Čega materijala, da je soudeležen na umoru otroka svoje ljubice. Gnječ seveda vse taji, njegovi duhovski tovariši pa že vplivajo na priče, kako naj izpovedo, da se nedolžnežu ne zgodi kaka „krivica". Peter Gnječ je brat glasovitoga vodje klerikalno-avstrijsko-pravaške stranke v Dalmaciji in je hotel z enakovrednim bratom Fra Matom preskrbeti detomorilki potni list v Ameriko. Fra Mate je pobegnil „sam bogve kam".
Aageljčke so delale Med raznimi stvarmi smo prinesli svoj čas notico, da je v Geracu v Italiji v ondotni najdenišnioi, ki je v oskrbi nun, od 144 otrok tekom leta umrlo 143 in sioer vsled pomaojkanja. Klerikalni listi so seveda zanikali vso stvar in prišel je tudi ljubeznjivi ljubljanski „Sloveneo", ki je sicer priznal, da je vseh 143 otrok umrlo od lakote, dejal pa, da je bila naj-denišnica v posvetnih rokah. To je navadna laž. Kakor poročajo nekateri klerikalni listi sami, so najdeniš-nioo, kjer je bil le zdravnik posvet-njak, upravljale 4 pobožne sestre, ki so se cedile svetosti in gorele za večna nebesa. Gorele so tako, da so tudi ubogim otroci čem privoščile Čimprej večno zveličanje in jih stradale, da so revčki pomrli od pomanjkanja. Zadnje klerikalni listi sioer previdno zamolče, pa bo že tako res! Če doslej tistim rsestrama nihče ni nič očital, dokler ni prišla stvar na dan, iz tega prav gotovo ne sledi, da so nedolžne. „ Slovenec" bo kajpada stvar zasukava!, kakor s tistimi škandali v Florenoi, ko sta pa bila potem „sestra" Fumsgali in neki duhovnik obsojena v ječo, se je pa pisalo, da se jima je zgodila krivica in da noben duhovnik ni oskrunjeval dotičnih gojenk.
Ha praški razstavi je velik nabiralnik, ki drži 2 milijona vinarjev. Dosedaj se je nabralo vanj že krog 300 000 samih novčičev po 2 vinarja. Nabrani denar se porabi za Češko šolstvo v nemškem delu češke kraljevine. Čehi porabijo vsako priliko, da nabirajo za svojo Osrednjo Matioo šolsko, ki ima nad 800.000 K dohodkov na leto. Kako neznatna je naša navdušenost in požrtvovalnost v primeri s češko.
Deželno sveze za tujski promet na Kranjskem občni zbor se vrši v soboto, 22. avgusta, popoldne ob 5. uri v zvezini pisarni v Ljubljani (hotel „Lloyd") s sledečim dnevnim redom: 1.) Volitev odbora. 2.) Iz-prememba pravil. 3.) Slučajnosti.
Poučni tesal o kmetijstvu.
Deželni odbor priredi letos več poučnih tečajev o kmetijstvu sploh, pa tudi o pomožnih predmetih kmetij stva, na pr. o knjigovodstvu. Tečaji bodo trajali po en dan, če treba, pa lahko tudi več dni. Tiste občine in kmetijske korporacije, ki žele takih tečajev v svojih krajih, naj vlože svoje zadevne prošnje na deželni odbor.
Zaprli SO v Trstu zaradi tatvine 181etno dekle Marijo Jelen iz Celja.
Semeni sa Ječmen. Dne 24.
avgusta 1908 se vrši Miškolou semenj za ječmen.   Spored in {izpisek iz po-
slovnega reda za ta semenj se lahko vpogledata v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Slovenska zavednost V nedeljo je bila v Ptuju slavnost, na katero so bila povabljena slovenska veteranska društva, ki so prišla z zastavami. Eno teh društev je imelo na zastavi slovenski trak, kar seveda nemškutarjem ni bilo po volji. Na njih zahtevo so hrabri voj-ščaki takoj zatajili svojo narodnost in sneli trak!! Taka je slovenska zavednost tudi kje drugod!
Kinematograf Edison na Dunajski oesti nasproti kavarni „Evropa" ima od danes do torka sledeči velezanimiv spored: Uboga slepa. (Realistična žaloigra v 15 slikah). Mesečni. (Fantazija v barvah). Življenje v Sudanu. (Interesantna projekcija, po naravi posneta). Moč ljubezni. (Žaloigra v 22 slikah, krasna projekcija v barvah.) Prvi izlet z biciklom. (Smešno). Priporočamo to podjetje najtoplejše, ker nudi samo izvirne in najnovejše slike.
Podjetništvo kinematografa »The Elite Biograf11 nas prosi, da objavimo, da se predstave ob dneh, ko bo dež, vrše v prostorih kinematografa „Edison" in sioer vselei ob 8. zvečer.
Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 26. julija do 1. avgusta 1908. Število novorojencev 23 (=» 29 90 %0), mrtvo-rojencev 2, umrlih 20 (= 26000'/™), med njimi so umrli za vratico (da-vioo) 1, za jetiko 6 (5 tujcev), vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 12. Med njimi tujcev 11 (= 55 00 %), iz zavodov 13 (= 65 00 %). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 2, za škr-latico 2, za dušljivim kašljem 1, za vratico 3.
Staroznano kavarno „Pre-šeren" v LJubljani je sedanji kavar-nar g. K. Polajnar povsem prenovil in uredil.
Novo spedicijsko podjetje je
otvoril g. I. Škerlj na Kongresnem trgu št, 16., kakor naznanja njegov inserat.
Aretovan natakar. Včeraj je ukradel kavarnarski natakar Ivan Be-denk, rojen 1889. v Idriji in tja pristojen svojemu tovarišu Jožefa Knavsu iz listnice, katero je popustil v spalni sobi na mizi, bankovec za 50 K. Bedenk je potem obiral razne gostilne in prav pridno plačeval za svoje prijatelje. Ko ga je polioija prijela, je našla pri njem samo še 13 K denarja, vse drugo je bil pa že pognal. Bedenk je sumljiv tudi tatvine perila in smodk. Izročili so ga deželnemu sodišču. — Aretovana je bila tudi 361etna Frančiška Dim-nikova iz Most, ker je kradla raz grobov pri Sv. Krištofu cvetlioe.
Žepna tatvina. Danes dopoldne je ukradel neki žepni tat posestnioi Jerici Drobešovi na Vodnikovem trgu iz žepa denarnico, v kateri je imela 6 K denarja.
Prijet prisiljenePrisiljenoa Jožefa Hoslingerja, ki je dne 19. junija pobegnil od dela pri stavbi vojaškega skladišča, so prijeli v Gorici in ga privedb nazaj za ozidje.
Dežnik Je zamenjal nekdo včeraj zvečer v „Iliriji". Odda se naj isto tam.
„Društvena godba ljubljanska" k on cer tuje danes zvečer v hotelu „Južni kolodvor« (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Opatijsko - Voloske novice. — Opatijski »K u r e a l o n«. Ta »Kursalon« ima srečo kakor paralelna cesta nad Volosko - Opatijo. Zidajo ga že leta in leta, seveda vedno v zraku, in gotovi faktorji ne morejo priti nikakor do zaključka, kje bi ga postavili. Glavno vprašanje je, kje naj se postavi. Tu sta dve mnenji, da ne rečemo dve stranki. Eni bi ga radi imeli na Slatini, drugi pa med pristaniščem in kopališčem »Angio-lina«. Večina prebivalstvo, in gostov je za zadnje. Stvar je čisto navadna in sama po sebi razumljiva. Slatina, je že sama na sebi kras in bi delala veliko čast Opatiji, če ne bi slučajno tam stala tista velika in grda lesena baraka, katera zapira prekrasen razgled na morje, in katera baraka nosi ime kopališče Slatina. Slatina sama po sebi je pa tudi skoraj najlepši del Opatije, in hotelirji, posestniki vil in drugi ne bodo čisto nič zgubili, čo ta blaženi »Kursalon« ne bo zidan na Slatini, nasprotno bi pa Slatina veliko pridobila, če bi se dotični hotelirji in posestniki vil zavzeli za to, da se tista grda baraka na kakšen način odpravi z mesta. Prostor med pristaniščem in kopališčem »Angioli-na« je pa kakor ustvarjen za lepi »Kursalon«, ki bo imel poleg lege tudi prekrasen razgled preko celega Liburnijskega zaliva, kar pač na Slatini ne bi bil slučaj. Glavno pa je, če bi se postavilo »Kursalon« med pristaniščem in kopališčem »Angio-lina«, da bi stal sredi Opatije in bi bil enako pristopen gostom, ki stanujejo na Slatini, Vašanski in Pun-takolovi kakor gostom, ki stanujejo
V Skrbicih, Lipovici in v Voloski. Kar se tiče zidanja samega »Kursa-lona«, bi bilo pa pač priporočljivo, da se zida z domačim t. j. opatijskim kapitalom, ne pa tujim. — Avstrijska eskadra v L i b u r -nijskem zalivu. Kakor se je že javilo, priplula je v sredo, dne 29. julija avstrijska eskadra v naše morje sestoječa iz vsega vkupaj 30 bojnih ladij, 9 velikih, drugo pa manjših. Pri tej priliki so se vsidrale tudi 3 največje bojne ladje, ki so ostale kakor druga eskadra do ponedeljka 3. avgusta zjutraj pred Opatijo. Vseh šest dni, ko so bile bojne ladje tu, obiskavalo jih je nebroj ljudstva, kakor je vsak dan bila tudi Opatija polna mornarjev, ki so poleg tega, da so se dobro zabavali v našem kraju, tudi gostilničarjem in drugim nekoliko žepne krče ozdravili. — »Slavni Kamnik - Kranj-s k o«. Ker je bila pri voloski pošti ena gospodična, ki ne zna drugega jezika kakor italijansko - nemškega, premalo, poslalo je poštno ravnateljstvo še drugo, ki je, kar se tiče jezikov, ravno na tistem stališču kakor prva. Iz Voloske se je poslala denarna pošiljatev v Kamnik na Kranjskem na naslov neke korporacije in je prejel odpošiljatelj od te gospodične recepis, ki se glasi: »Slavni Kamnik - Kranjsko«. Dobro, da je bil naslov na nakaznici bolj natančen, sicer bi pošiljate v ne dospela na svoje mesto! Voloski - Opatiji ostane čast, da je mesto v Avstriji, kamor pošilja avstrijska vlada svoje enoje-zične uradnike učit se hrvaškega in slovenskega jezika. Poslopja, kamor se hodijo ti enojezični ljudje učit kurturnih hrvaško - slovenskih jezikov, ker brez njih ne bi mogli živeti, so pa pošta, davkarija in okrajno glavarstvo. Pa bode že enkrat tudi temu konec! — Velika vrtna veselica na morju. Naj se nihče ne čudi temu naslovu, ker kaj takega se bo dogodilo, dne 14. avgusta t. 1. zvečer ob lepem vremenu prav na morju pred Opatijo. Klub tri-najstorice v Voloski priredi tam vrtno veselico, pri kateri sodeluje polnost evilno volosko - opatijska godba, hrvaško pevsko društvo »Lovor« v Opatiji in tamburaški klub iz Voloske. Nekaj kar se še ni videlo v Opatiji. Imenovani klub je naročil več velikih ladij, katere bodo skupaj zvezane, okrašene z zelenjem in mnogo-brojnimi lampijoni, kar bo posebno z obrežja lepo videti. Za dobro pijačo in mrzle jedi pri tej vrtni veselici na morju bo skrbel pa naš poznani g. Maglica, gostilničar v Opatiji. Poznavši požrtvovalnost kluba tri-najstorice z njegovim predsednikom g. Basom na čelu, pričakujemo pač nestrpno to veselico, ki bo pač nekaj izvanrednega.
Drobne novice.
— Ponesrečeni zrakoplov grofa Zeppelina. Grof Zeppelin je izjavil, da upa imeti do meseca novembra iz-gotovljen nov zrakoplov. Dosedaj se je od privatnih strani že nabralo nad 2 milijona mark. Društvo nemških zrakoplovcev je nabralo nad 100.000 mark. V Draždanih je daroval neimenovani 30.000 mark, v Heidel-bergu pa drugi 20.000 mark. Tudi virtemberški kralj, ki je grofa Zeppelina osebno obiskal, je daroval 20.000 mark. Sedaj se je zvedelo, da je imel grof Zeppelin par dni pred preiskušno vožnjo iz Amerike za celo svoje podjetje 20 milijonov mark. kar pa je Zeppelin odklonil.
— Velik požar v Donaueschin-genu sta provzročila iz maščevalnosti dva iz mesta prognana kaznenca.
— Na Dachsteinu se je ubil Dunaj čan dr. Bruno Klapetz.
— H glavnemu vojaškemu raportu morajo v bodoče prihajati tudi rezervni kadetje.
— Spremembe pri poštnih ravnateljstvih. Poštna ravnateljstva v Pragi, na Dunaj i in v Lvovu se odpravijo ter dobe dosedanji ravnatelji naslove predsednikov. Obenem se ustanovite po dve podpredsedniški mesti.
Razne stvari.
* Zločinec — duhovnik. Župnik Diefenbaoher v St. Georgenu pri Amstettenu, eden naj brezo bzirnejSih krščansko socialnih agitatorjev, je 8'dem let intimno živel z obrtno učiteljico Ano Dekara. Ko se jo (je lani naveličal, jo je pa kratkomalo zapodil. Seveda se je vsled tega njegov ne preveč dehteči roman poraz-vedel, in zato je poizkušal, kako bi svojo ostavljeno ljubioo iz svoje župnije odstranil. Zasledoval jo je z vso srditostjo duhovniškega sovraštva. Koncem januarja t. 1. pa jo je ob neki priliki na samem napadel in jo po glavi s palico bil s toliko silo, da ji je zlomil roko, s katero si je skušala braniti glavo in kričal: nDanes te mora biti konec!" Ko je revioa jela klicati na pomoč, je krvoločni pohotnež ubežal, ne da bi se mu bilo posrečilo nearečniao spraviti s sveta.
Vzlio temu, da je zločinski župnik svoja dejanje preiskovalnemu sodniku priznal, pa se proti njemu ne vrši nikakšno sodno postopanje, ker so se za svojega agitatorja zavzeli vplivni krščansko socialni pravičniki in ker je v Avstriji iustitia reguorum fonda m en t um
* Zadružna tabrlkaelja auper-
lOSfata v Italiji. Fabrikanti super-fosfata (Tomažove žlindre in enakih gnojil) v Italiji so se združili v močno organ zaci j o, da na ta način lažje Čuvajo svoje koristi. Toda ako je bila opravičena organiaaoija fabri-kantov z njihovega stališča, je opravičena tudi crgauizaoija konzumeu-tov. Tudi ti so se združili, in danes obstoji poleg zasebnih tvormo super-fosfata že nekaj zadružnih tvornio za proizvajanje superfosfata. Vsega skupaj je v Italiji sedaj 70 tvornio za superf sfat, katere na leto proizva jajo 550 000 ton superfosfata. 4 so zadružne, ki proizvajajo že 20% letnega proizvoda, 27 tvornic je karte -liranih, a 39 jih stoji izven kartela.
* Mesto k poroki k pogrebu.
V Dover, Del. v Ameriki si je pred tremi dnevi 64letni William Williams izposloval pri sodišču dovoljenje za poroko s trinajstletno deklico. Poroka bi se imela vršiti, za kar je bilo že vse pripravljeno. Ko so pa čakali ženina, je dospela vest, da je bil med tem časom umorjen. Dobili so ga v blitDJem gozdu obešenega na drevo. Predno so ga nepoznani lopovi obesili, so mu Še prizadejali smrtne rane na glavo najbrž s kladivom. Lopovi so ga obesili na drevo, da bi bili ljudje prepričani, da je izvršil samomor. Splošno se sodi, da je umor Čin maščevanja, ker je bil že nekdo drug zaljubljen v deklioo, staro komaj trinajst let, v katero je bil on zaljubljen. Drugi zopet sumijo, da so hoteli nepoznani ljudje poroko preprečiti, ker se je starec nameraval poročiti z mladoletnim otrokom. Trinajstletna deklica, ki je nameravala poročiti 641etnega starca, je za svojo starost nenavadno razvita, in vsakdo bi ji prisodil 16 ali 17 let. Wiliams je bil zelo bogat, in deklica se je dobro zavedala, da bo ob njegovi strani udobno živela, ker je bila sioer hči revnih staršev. Nepoznane morilce zasledujejo sedaj s krvnimi psi, da jim pridejo na sled, kar se bo pa le težko posrečilo, ker nimajo oblasti niti najmanjšega suma, kdo bi bil morilec.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Obsodba francoskega časopisa.
Pariz 8. avgnsba. Porotno sodišče v Agenu je obsodilo list „Ma-tin" v globo 500 frankov, ker je v nekem članku žalil senatorja Chau-mieja. List mora poleg tega plačati senatorju 50.000 frankov odŠKodnine in razglasiti sodbo v 200 drugih listih.
Turčija išče posojila. Berolln 8. avgusta. Iz Londona poročajo, da se Turčija trudi najeti posojilo, da bo izpopolnila svojo vojno mornarico.
Rusko-angleškl reformni predlogi u * aknjeni. London S. avgusta. „Times" potrjuj o na uvodnem mestu, da bosta Anglija in Francija danes oficijelno razglasili, da umakneta svoje re formne predloge glede Makedonije.
Marki Rudini umrl.
Rim, 8. avgusta. Snoči ob 11. je tu umrl po daljši bolezni bivši ministrski predsednik marki Antonio Starabba di Rudini. Italijani ga prištevajo med najboljše svoje državnike novejše dobe.
Ruski časnikar v Bosni.
Sarajevo, 8. avgusta. Ruski publicist Aleksander Stahovič, bivši poslanec gosudarstvene dume, potuje že dlje časa po Bosni in Hercegovini in študira bosanske razmere. Sedaj se mudi že več dni v Sarajevu in proučuje »velikosrbsko propagando«. Te dni je bil v redakciji »Srpske Riječi«, kjer so mu pokazali članek, radi katerega so bili štirje Srbi iz Banjaluke obsojeni v 151etno ječo. Stahovič ni mogel verjeti, da bi bila radi take malenkosti mogoča tako drakonska obsodba. Od tu je poslal obširno poročilo o bosanskih razmerah ruskim listom. Stahovič se v septembru udeleži kongresa slovanskih časnikarjev v Ljubljani.
Nemški zrakoplovci aretovani v Ru-
... siji.
Varšava, 8. avgusta. Zrakoplov, v katerem so bili trije nemški častniki, se je spustil na tla v okolici Varšave. Policija je vse tri častnike aretirala in jim zaplenila zrakoplov. Nemški častniki so svojo zrakoplovno ekspedicijo napravili na Rusko brez doma v vohunske svrhe, ker 90 imeli sabo razne zemljevide in druge rekvizite.
Cesar Viljem — zavrnen.
Pariz, 8. avgusta. Cesar Viljem se je hotel na vsak način   sestati s
predsednikom Fallieresom, vračajo-čim se iz Revelja, in je v to svrho že tudi interveniral pri francoski vladi. Francoska vlada pa o tem sestanku in hotela ničesar slišati in je Viljemu sporočila, da z ozirom na razpoloženje v Franciji ne želi tega sestanka.
Protest proti nar oče van j u pri nemških tvrdkah. Praga, 8. avgusta. Občinski svetniki dr. Podlipny, dr. Srb in drugovi vložijo v današnji seji občinskega sveta protest proti dobavi cevi za vodovod pri nekem nemškem kartelu. V protestu zahtevajo, naj so dobava odda francoskemu konsorciju.
Za minoritetne šole.
Praga, 8. avgusta. Jutri prirede vse češke stranke veliko manifestacijo v prid češkim manjšinskim šolam. Socialni demokratje prirede zase posebno manifestacijo. Jeseni vprizore Čehi stavko šolskih otrok, ki morajo obiskovati nemške šole. Proti sultanu.
Bel grad, 8. avgusta. Iz Bitolja javljajo: Voditelji mladoturškega gibanja so povabili zastopnike vseh narodnosti na posvetovanje, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi obrambenega komiteja. Niazibej je na tej konferenci končal svoj govor z besedami: Ako bo sultan omejeval našo svobodo, se napotimo v Carigrad in odstavimo sultana. Kmalo na to je došla vest, da je sestavljeno novo, mladoturškemu gibanju prijazno ministrstvo. Pod oti-som te vesti se je nato obrambeni komite, ki je bil že izvoljen, razšel.
Za prebivalca most, uradnika I. t. d.
Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do mace zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen ačinek. Škatljica velja 2 K. Po po&tnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagateT na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko m podpisom. 3 3*>— ll
ta naravno
AJAJOCE SREDSTVO
Proti zobobolu in gnilobi zot
izborne dsluja dobre znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi d le« ne in odstranjuj* neprijetno sapa 1» ust« I ■«ekJ*nle» ■ zavadom t 14.
BI gorodnemu gospodu JU. aLevatilm, lekarnarju v Ljabljani. V asa izborna Melusine astna in zobna toda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je aeprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melos, ostne in sobne vo o.
Dovolim, da to javno oznanita, kot e res hvale vredno.
Leopold aangi, mestni tajnik Metlika, M. aprila 1906.
Diž. likouiu MiL LiusUfc. r LJubljani, Rttljiu eostt it 1
•laf novozgrajenega Fran JoStlnv*?
tubi* raostn 86 32
Ferali ja radost in veselje gospodinj, ker daje bleščeče belo perilo ter gospodinjstvu prihrani mnogo dela in rasa. Persil j*- iz-v rno, moderno, zajamčeno klora prosti sredstvo ea pranje
EiIImo     r - m i •* ti j*- samu
THIERRYJEV BALZAM
■ selečo BftTNO kot varstveno mamlio. Razpošiljam
najmanj  iS/9 ali 6/1 ali pat. potov rcdb. steklenico
SA   6   K.    ZnVOJQi[lH    r.H a tO U j
Thlerniicvo centifolijiko mazilo
Razposlani najmanj 2 »k ..Iji  K đ ou Zavoj . zastonj Povaod prie iiani kot naJbol/tH domači zdraviti proti slabostim sol od ca, gorecići, krčem, paskodoam, ranam itd. — Naslov » naročitve iu denarne nakazni e :
A. Thlerrv, lekarna pri angelu varhn ▼ Pregradi pri Rogatcu. 1359 -18
/.•lotra v vse> lekaru.*n.
Darila.
Za drutbo av. Cirila In Metoda.
Go»p I* Kline v Črnomlja na odhodnici gosp. Adolfa Gotzl Dabranih 5 4i k. - Dva gosp da iz čt. Petra na Krasu sta nabrala na svojem potovanju dne t ■. m m v So kanu in Bovcu t 43, katere so darovali gorski uradn ki gg Savelli brata Šubic in bovški poštar g. Čenč.č. — Troj ški šturie-t nar>ral ob neki pri iki 3 K 40 h. — G. Mari a Vilbar v Šiški 5 K mesto venca gcape Leji Ve bič roj. Ka is — Skupaj 2j'24 k. — Srčaa hvala! — Živeli 1
Umrli so v Ljubljani.
Dne 1. avgusta: Marta Goijanc, poStnega sluge hči. 4 dni. Kongre-n  trg Z.
Dne 3 avgusta: Jožefa Bokal, delavčeva hči 7 in pol mes. Karolinška zemlja 31. — Fran Jamnik, zasebnik. 81 let. Hrenove nI. 0. — Uršula Merhar, zasebnica 78 let. Stari trg 11.
V deželni bolnici: Dne   1. avgusth:  Marija Fležar, gostija. 52 let.
Heteorolotfčno poročilo,
Vikin* nad morjem SOS. Srednji tračni tlak 788*9 mm
Cas opazovanja
7. 8.
9. zv.
7.zj. 2. pop.
Stanje barometra t mm
26 o.* S S
si
73C-1
7281 7279
16-1
156 197
Vetrovi
Nebo
sr. vzhod j oblačno
si. jvzhod megla ,sr. jjvzh' oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 15*8% norm 19*4°. Padavina v 24 urah 47 4 mm B
Zahvala.
2759
Povodom bridke izgube svojega ljubljenega
izreka rodbina Fran Paternostova
tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje in spremstvo pri pogrebu najsrčnejšo zahvalo.
Postojna, 6. avgusta 1908.
Zahvala«
2761
Za premnoge izraze tolažilnega sočutja in sožalja ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda
U Fettich - rrankheim
nadučitelja v Mokronogu
izrekamo tem potom srčno svojo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito prečastiti tukajšmi duhovščini, zlasti g. župniku Henriku Bukovicu za mno-gokratne tolažilne obiske, gospodu dr. Mat ji Hočevarju, ki je za za časa bolezni pokojniku posvečeval izredno zdravniško in prijateljsko pozornost, g učitelju Josipu T r a t a r j u za ginlji vi nagrobni govor, g. učitelju Rud Ifu Pleskoviču in gg pevcem za pretresljivo nagrobno petje, vsem darovalcem vencev in cvetlic, vsem gg učiteljem in učiteljicam, gg. uradnikom in vsem drugim, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k večuemu počitku in s tem tolažili našo i eutolažljivo žalost.
V Mokronogu, 8. avgusta 1908.
Žalujoči ostali.
Odbori ljubljanskih narodnih dam. Sedem moških odsekov.
S '5*
>5 B
S
M/l
Veliko narodna veselica
no Ljubljanskem sradu
dne 6. septembra 1908
na korist zakladu za spomenik
Trubarju.
C/l
«/»
'Aotrafiaq afue^ofioi "1AOS9J3I u|$JU2 *nQM9 en aj?uoqej 03|§e(jQ
Zahvala.
27C6
Za vse doka te iskrenega sočutja, ki se Dam je izkazalo ob p iliki p e-bridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, svaaa in strica, gospoda
Gašperja Maherja
posestnika In kovaškega mojstra Itd.
zre kamo tem potom najsrčnejšo za bval> vsem sorodnikom in znancem ter vsem mnogobrojaim ude etnikom pogreba, ki so taso pripomogli ub a-žiti Dašo vel ko Ž.lost, osobito se za-hva'jujemo za spremstvo čč oo. k>pu «inom, slav. mestaemu zastopa, gg
odiiicn in davČDim uradnikom gg. orožnikom, gg. pevcem, sU" društvom: puzarnim b a Hibam iz Škofje Loke, Stare Loke ia Sore, Narodni Čitalnici in Sokolu.
Skofja Loka, dne 7. avgusta K03.
Žalujoči ostali.
ItKamJIaamo
prevzame pridna prodajalka z nekaj sto kronami prihrankov. 2752 Ponudbe pod „Merkur 300" poste restante Trat
Proda se-OT
lepa, moderno zidana
eiBiaistropa rila
z velikim zasajenim vrtom tik župne oerkve in mestnega parka. Hiša je še 17 let davka prosta. 2751—1
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Za graščino ▼ Slavoniji se k finim ljudem l&če perfektna
kuharica
ali gospodinja! ki zna prav dobro kuhati. Imela bi v kuhinji dekle. Plačilo 36 kron. 2763—1 Dopisi z izpričevali in sliko na uprav. „Slov. Naroda".
ioli promeniti sedanjo službo samo v trgovino za ieleznlno Vešč je slovenskega in nemškega jezika. 2764
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". ^alavaHaaaVaManavaaavavavaaaaaV.^
Dve hiši
tik trboveljskega premogokopa, to je na Vodah, sta takoj naprodaj.
Hiši se dobro obrestujeta ter sta pripravni za vsako obrt V hiši je vino-toč in velika klet. K hišama spada velik vrb. — Cena se izve pri lastniku Francu Žagarju, posestniku in čevljarju v Trbovljah. 2756
Dijaki
SO Sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje z dobro hrano
in pod strogo nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago. Stanovanje se nahaja
na Marijo Terezije cesti v L nadstropju 2765 1
Natančnejše pove iz prijaznosti g. Novotny. Dunajska cesta št, 11
Poslano
Slav. kranj. zastopstvu za povećanje fotogratičnlh slik in seml-emaile.
Z Vašim delom sem izredno zadovoljen. Hvala za lepo izvršitev, slike so jako lepo izvršene. 2762
Ostanem v bodočnosti Vaš naročnik ter beležim s spoštovanjem
Anten Grafenauer
e. kr. sodnijski kancelist na Vranskem.
V nekem malem mestu na Spod. Štajerskem ia nap r o dal poaeatvO in sicer 2760—1
enonadstropna hiša
z gostilno, mesarijo
ter z zraven pripadajočimi 15—16 orali stavbnega sveta. Zraven pripada tudi ena hlsa a blevOHlf pripravno za kakega obrtnika.
Vse tO z vsemi premičninami, orodjem
in vsemi zalogami se proda za 68.000 K-Pogoji jako ugodni. Nastopi se lahko takoj. Vsa trgovina brez zadržka in konkurence.
Zraven se tudi proda malo poaestvO z gostilno. Cena 1300 kron. Ceni eni kapci se naj blagovolijo obračati na g. Vlncenca Jamnika v Slov. Oradcn (Štajersko).
46
Spretni agenti
ki bi obiskovali privatne odjemalce, se iščejo v vseh krajih. Prav dobičkanosno in stalno opravilo. Velika provizija ozir. stalna plača. Ponudbe na W. Wlesmsler, Hauptpost-lagernd Monakovo (Mflncben L). 2648—7
Stanovanje
z 2 sobama in pritiklino se Odda za
novembrov termin na Tržaški cesti
ŠtOV. 13. 2698-2
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo 80 sprejme v trgovino z mešanim bla~ gom pri A. BudkovlČU V Bohinjski Bistrici 2677 3
Sprejme se takoj v trajno delo
V
Franjo Merhar 27023
kleparski mojster, Tržaška cesta 13.
S  prakso,  ki  zna  laško   in precej dobro hrvaško, išče mesta.    2695 2 Cenjeni dopisi pod .,Dr- X." na
uprav. nSlov. Naroda".
Pristen domači
.mnllnovec'
najboljše vrste, prodajata po nizki brata Kavčič, Bobrepolje na Dolenjskem. 2701—2
Dober postranski zaslužek dobi
potovolec
ki prodaja vino na Kranjskem, Koroškem! Štajerskem ali Primorskem ali pa tudi samo za eno teh
dežel. 2633—2 Kje, pove uprav. »Slov. Naroda".
2 lepo mebltrani
mesečni sobi
.*. se oddasta takoj. .*.
Dalje Je naprodaj
narodna zlata avba.
Poizve se na Elizabeto! cesii štev, 6 v LJubljani. 2708—2
32
KlinCavničarstvo
Sgn. Fasching-a vdova
Poljanski nasip štev. 8.
Reichova hiša.
um
Izvrstno ln
solidno delo.
Cene zmerne. Popravila se točno Izvršujejo.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljndno naznanjam, da sem pričel izvrševati
tesarsko obrt
na 3ledu (Gorenjsko)
ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. 2727—2
Avg. Erat
oblastveno skušali tesarski mojster.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Pod trančošLl
priporoča 32
vse v svojo atroko •padajoče predmete po zolo nizkih oenah.
Popravetočno in ceno.
Vnsnja naročila z obratno pošto.
Na Staram trga št 19 v Ljabljani, IL nadstroplo se odda a 1. novembrom 2671—8
stanovanje
8 4 sobami, kuhinjo in s pritiklinami. Več pove lastnica v I. nadstropju.
Lopa zračna
stanovanja
vsake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej,
so takoj ali za pozneje oddajo v
novozgrajenih hišah v Predovlčom Seln poleg Ljubljane. 937 22
Več se izve pri Eliju Predovlčn
na Ambroževem trgu 7, LJubljana.
Zeniina ponudba.
Železnični uradnik, sicer 2? let, lepe zunanjosti, simpatičen, srednje postave, premočen, z lepo prihodnostjo, jeli ^nanja 3 izobraženo in premožno gospico. Pev^e imajo prednost.
Le resne ponudbe s sliko, ki Se takoj vrne, je poslati do 22. avgusta t. L na naslov: „Veran 27, Trst, poste restante". — Tajnost je zajamčena. 2696 3
Proda se iz proste roke dobro vpeljana
pekari j a s hišo
ki se nahaja*ob glavni oesti v Lescah
na Gorenjskem. Hiša stoji blizu
kolodvora in blizu tam, kjer se je ravno pričela graditi nova pivovarna, ter obeta lepo prihodnost. V hiSo je napeljan vodovod. 2659—4 Podrobnosti pri lastnici Ivani Mihelič v Lescah na Gorenjskem.
Is proste roke se proda
posestvo
v ViimarJIh št 61, pošta ŠL Vid nad LJubljano. Lepa. zidana hiša
tik glavne ceste z vpeljanim vodovodom; pripravna za gostilno, trgovino, posebno pa za kakega poka ker ni daleč na okrog nobenega. Ima veliko, lepo dvoriSče, močno obokan hlev in veliko Šupo. Okoli hiše je velik z mrežo ograjen vrt ali njiva in še posebej z mrežo ograjen vrt za zelenjavo z lepo poletno hišico.
Ustmena ali pismena pojasnila daje posestnik ravnotam. 2719—2
Persil
moderni pomočok za pranje
Popolnoma neškodljivo! Ni klorl
Enkratno kuhanje — = snežno belo perilo ! = Ni treba drgniti In krtačiti,
mi*> pei-llnlJka X Hrani delo,  čas In denar I Enkrat poskušeno, 1658 7
vedno a-abl|^n»!
Edini izdelovalec na Avstr.-Ogrskem
Bogemil Dolih, DnnaJ, 1111.
Alt Bajne
n metni in trg. vrtnar v Cjnbtjani
Karlovsko cesta Štev. Z.
Največja izbira vsakovrstnih sadik, Ustne in cvetoče rastline, vrtnice, ilaaotra|ae cvetlice (perene), lepo cvetoča grmovja, različne konlfere (ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone ln okna.
Priporoča se ia nazadltve parkov ln vrtov« — Trgovina s c
Izvršavani« šopkov, vi
Okusno dolo In
Ltd.
32
Zunanja narečllattotat.
ia postelje ln puh
priporoča po najnižjih oenah
32
Zananja naročila ao točno iivriajojo.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
I Trpežno blago. — Cena solidna.
Točna postrežba.
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah«
e
9
a
e
o
m ifi e
h
a
e
6
Najbolju koaaietiild predmeti ao;
J— milo 80 h, Ufl cream po mmmmm 1 *•
aa olepianje polti in
J§đm nstnsvids lla sobni pra-■M^ekpo i k,
aa gojitev sob in ost.
_nA lasna voda Da lasna po-u^maa  mada po
I  k,   aa ohranitev m rast las.
Ti izdelki „Ada«, ki eo oblastveno varovani, ao naprodaj le v
Orlovi lekarni
a. n. Mardetschlign, kemik
J. Svobode naslednik
v Mi J ubijani«
Hademattke ta *AIdoa ■avračajti,
Kupujte zaupno te domače izdelke.
In srebrnino
na Mestnem trga il 17
priporoča evoje velike aaloge preelzlj-altlsi ar ia prvih tovarn, budilk, •tenaklli, na\le>msUili ia ur ne Mikalo, brllJaaUejv, zlatnino hi arelirnlne. Namizna oprav* im Utnjnat««« eire>brei.
Lastu delavnica ma popravila in vsa
Kdor tipi na padavici, krtih in dragih stvč nib boleznih, naj šahtova o tam brošuro, ki Jo asstonj in poštnina prosto raapoaUja prlv. S1iwa>aia>ai»Ape>tai ojaaj
a. n.  aoae 48
Ostanki.
Usodna prilika!
Velika prodajalna v Velenju na Sp. Štajerskem, sa manufakturo, specerijo, drobnarijo, železnino, por-oelan, žganjetoč, s poštno skrinjo, trafiko in prodajo kolekov in poštnih vrednotnic, 80 Odda V najem. Veliko prometa bres konkurence.
Poizve se pri gosp. Jo S. Skaza, Velenje. 2585 -6
Kočevska posojilnica v Kočevju
daje v najem
mnogo let obstoječo, dobro obiskovano
gostilno
na glavnem trgu v Kočevju.
Reflektantje, ki naj  bodo le za*
vodni, narodni Slovenci, naj se
blagovolijo nemudoma pismeno zgla-siti pri podpisani zadrugi.       2679—3
jBjjjMfcj posojilnica i Kočevju
Natečaj.
Podpisano županstvo sprejme v sluibo
poljskega čuvaja
ki bi moral biti zanesljiv in še nekaznovan. Plača po dogovoru. Nastop takoj.
Županstvo Moste
3. avgusta 1908.
M. Marenčič
2680—3 župan.
Dve hiši
na glavnem trgu v Spodnji Šiški, zraven cerkve, sta takoj naprodaj.
V hišah, ki se dobro obrestujeta, se nahaja več stanovanj. Proda SO tudi
že parcelirani stavbni
prostor
za 30 lepih hiš.    2598 -6
Kupci naj se obračajo pismeno na Joa. Seidla v Spodnji Šiški
Najboljše klavirje
prvovrstnih   donaJMklli tvornle prodaja ln Izposoja najceneje narodna tvrdlia
Alfonz Breznik
LJia/bljana., G-radišče li
(blizu nunske cerkve). 2402—4
iS
B
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča
o blagoglasno«ti in trpeinostl mojih pia-nlnov, klavirjev in harmonijev. Zastopstvo
vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. Stroji   S* svolian!
Superfosfati
rudninski in živalski
so najbolj preizkušeno, naJboU zanesljivo In najcenejše
SnoJIlo iz fosfora ve kisline
im vse vrste zemlje.
Vsebine strogo zajamčena. Jamči nsjnitrejsl učinek, aaJvUJe
d.oli.ocl3so.
Daljo 672 10
amonijak, kali in soUtorJevi supertoslatt.
Dobavljajo jih vie tvornice aa umetna gnojila, kupčevalci in kmetijske zadruge.
Biro: PRAGA, PHkopy 17.
P n gg trgovcem pošiljava bale po 50 metrov raznih kretono vik, ba tla t ovih, rali rovih 3—10 metrov dolgih atalnobarvnih ostankov po K 14.— franko po povzetju.
Taussig & Loukotka
2560   Praga, Vaclavske nam. 53. 5
Proda 80 dobro uspevajoča
kovačija
s vodne močjo pod ugodnimi pogoji.
Več se izve pri Janezu Kralju v Kamni gorici št. 14. 2684 3
Sprejme se
trgov, pomočnik
prva moč, če mogoče vojaščine prost, zmožen obeh deželnih jezikov, v trgo-vino z mešanim blagom M. VolOVOO v Št, Jerneju 2744—2
Lična hišo
SO  proda iz proste roke  za zelo nizko oeno. 2718—2 Pojasnila daje A. Mehle, Rožna dolina št. 202 pri LJubljani.
V najem se da a 1. oktobrom 1908
gostilna
v Spodnji Šiški, Vodnikova cesta
ŠtOV. 88. 2627 2
Več se izve pri gospodarju.
Pozor!
Po jako ugodni ceni se proda
razno pohištvo
v Hilšerjevih ulicah štev. 12 v LJubljani 2670 3
Pjj bulldoggi
prave pasme, osem tednov stari, se prodajo. 2652 -3
Dragotin Pogačnik,
^raSeckega vas št. 24. (pod Golovcem).
Sprejmeta se
eden za kočijska dela, drugi pa za kolesa. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj.       2534 2
_A-rrton. Sedlar
izdelovalec voz, Novo mesto, Kandila. Sprejmeta se v stalno delo
V
2720-2
vaienec
pri Simonu Negru, kleparju v Postojni, podružnica v Cerknici.
Veliko zalogo
jrnmofonou m plošč
tudi s slovenskimi komadi; plošče od 14 1 «*iO naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
2891 Ljubljana, S ari trg 26.
12
Kompanjon
se išče«
2562-5
Gospod, trgovsko izobražen, s nekaj tisoč kronami kapitala, se liče not kompanjon aa jako dobičkanosno trgovino.
Ponudbe z navedbo koliko kapitala bi imel na razpolago, naj se pošljejo pod „Lepa prihodnjost" de 18. avgusta na uprav. „S1. Naroda-.
W6
0629393^9634
R1
Bi
sa klJuSataičarske obrt
sprelme takoj ob prostem stanovanju in hrani tvornica železnih predmetov v Kamniku. (Perovo). 272?
Zvestega, pridnega
hlapca
al«
sprejme takoj v službo A. Dosai cel}, Zagorje, it Peter na Kranjskem Plača po dogovoru. 2697-3
Pritlično
stanovanje
obstoječe iz 2 sob in kuhinje, Je Oddati takoj ali za november v novo zgrajeni vili na Erjavčevi cesti 24.
Natančneje se izve pri lastniku ravnotam v I. nadstropju. 2715—3
Naprodaj
je pod ugodnimi pogoji v Krškem
na Dolenjskem
hišo z vrtom
in dvoriščem št. 59 na ugodnem prostoru. Plačati je takoj samo okoli 1000 K.
Natančnejša pojasnila daje gosp. Franc Antolič v Krškem. 2726
TJrsbćLsao ćLottoIJ snea*. Se 16 let obstoječa MjntaNjšai ljubljanska*
posredovalnica stanovanj in služe!
G. FLUX
Gosposke nlice it 6 2739
prlporoem In nnmfiea le boljša
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško osobje za LJubljano ln zunaj.
Vestna ln kolikor možno nI tro postrežbo savajotovlj ons.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Prosi se so natančni naslov.
Zenitna ponudba.
železniškipoduradnik, 28 let star, Se zeli takoj poročiti z 20—50 let Staro gospodično, najraje z dežele in ki ima najmanj 1000 kron premoŽenja.
Gospodična, ki ima veselje do možitve, naj posije do 15. t. m. svojo sliko pod šifro „£. 28.'% poste restante v Gorico 4.
/feugajajoče se posije takoj nazaj. 2755—1
Izgubila se je
dne 6. avgusta t L dopoldne —
Martinova eesta, Slomškove ulice, notranji del mesta
zlata zapestna verižica
z zlatim obeskom
t podobi deteljice, v kateri je vdelan biser in je vrezan datum 4./7. 1893- 2756 Pošteni najditelj je naproŠen to oddati proti dobri nagradi pri tukajšnjem mestnem magistratu.
•n* »m* *jz* *J&? *M* *m' *m? *X* *X* rX* ok* »jS*
/^/5S/X\/i>/^/i>/^/5V/5x/I\/JN/T\
Umetni in trg. vrtnar <|
han Bizovičar i
Ljubljana *
Kolezijske ulice 16 %
1279    se priporoča za 18
naaadltev vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, nj/ , , vrtnic, prezimujočih cvetlic © (perenej, krasna cvetlična grmovja, koniiere, cvetlice 35 za okna in balkone.
Izvršuje šopke,  venee in banete za razne prilike.
Oelo umetniško okusno ln po solidnih cenah.
Trarotino s evetlleoml Itd.
Naročila na deželo hitro In vestno-
Utlsnlte si podobo in ime
„OttO man   (cigaretni papir
in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 191-5
Kraene
BLUZE
63
največja izbera v avUl in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblokoo
priporoča po nsJulijih cenah
M. KRISTOFlC
Iv*
por. Bučar
ŠTABI ne St.18.
•mm
Priliko za noitup!
Prekrasno,
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
30.04)0 komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo S 14 5© vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic. ura s pozlač. verižico za A kron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, izvoz ur Krakov št. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb Za neugajoče denar nazaj. 2741
Stanovanje
obstoječe is treh sob, kuhinje in drugih pritiklin, v III nadstr. v Židovskih ulicah it. 1, ao odda aa november. Razgled na Dvorni trg. — Vpraša se v I. nadstropju. 2729—2
2716
Olavns zaloga v lekarni
Ub. pl. Trnk6czyJo u LJubljani.
Primarius
dr. V. Gregorič
I-*jimfc>l jauu
kronsbo ustno vodo
EUODItl
Zakonito varovano.
Specijaliteta zo kadilce.
10 5o 15 kapljic v kozarec vode. Cona 2 kroni.
i t
9
9 m
t
B »
» S
I) S
r
s
s.
S
9 9
I
Glavna zaloga v lekarni
Ub. pl. Trnkticzuja v Ljubljani.
^ Za vsako ceno prodajam £
2
od 1. do 15. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
nslešho skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
co
It«*
S
Podpisani vljuno naznanja, da je otvoril danes, dne 8. avgusta 1908
Kongresni trt fi. 16
narodno spedicijsko podjetje.
Priporočam se cenjenim trgovskim krogom ter zasebnim interesentom v mestu in na deželi za solidno in ceneno izvrševanje vseh v to stroko spadaj o Čin naročil izvzemši prevažanje pohištva. 2753
Z odličnim spoštovanjem
J. Skerlj.
r I
Dobrota za gostilničarje in pivopivce.
Ruska industrija za ogljikovo kislino „SECURITAS" v
Rušah na Štajerskem, ki je izza svojega več nego petnajst-2637-2      letnega obstanka zgradila več
tisoč aparatov za točenje piva
s tekočo ogljikovo kislino, priporoča vsem ekonomliklm in za dobrobit njih gostov skrbnim reatavraterjem in hotelirjem svoje, skoro nepokcnčljive aparate ss točenje plvs ledne omare, po izredno_nlskih cenah. Ledne in točilne omare te firme so izdelane masivno in obenem elegantno in so v krss vsaki restavraciii I Tvornica priporoča nadalje svoje aparate za ogljikovo kislino za točenje in impregniranje vina in prevzema prav ceno vsaka popravila. Ce-novniki prospekti in proračuni zastonj in poštnine prosto.
Ruska Industrija za ogljikovo kislino v Rušah na Štajerskem,
Tke
n Rojal Wider Bi«
greatoat Blo-Tkeater ol tke
W0rld. 2757
Danes, 8. in Jutri, 9. avgusta
velika
predstavo
u Lattermannovem drevoredu
Vsake tri dni nov spored.
Izvleček iz sporeda:
Slike S Španskega, l. Bikoborbe na Španskem. 2. Boj med tigrom in bikom v areni v St. Sebastopolu. Gordon-Benettova avtomobilska dirka. — Potovanje po Palestini. — Umetniške točke iz Bto-Va-rlćte: 1. Kaznovana nehvaležnost. 2. Čudovite oprave. (V barvah) 3 Moderni valček. 4. Za kulisami. — Indijanci ln Cow Boyi. Indijanska pripovedka. — Maščevanje tihotapce ve tene Graničarski prizor v Štirih slikah. Vesele v sako vrstno sti Čarobna hiša. Kakor ti meni, tako Jaz tebi. — Fantastiškl balet. (V barvah).
jubilejni sprevod zadnje tri dni.
Začetek ob poln 9. zvečer. — Ob nedeljah in praznikih tudi popoldne ob 4. uri.
Cene: Loža za 4 osebe 0 K; fotelj 160 K; I. prostor 1*20 K; II. prostor 80 vin.; IH. prostor 00       IV. prostor 40 v.
L Geni
ravnatelj.
H. Gavrič
poslovodja.
2 stanovanji
z dvoma sobama in pritlklinami
za dva oženjena uradnika se iščeta v bližini južnega kolodvora. 2735—1 Ponudbe z natančnimi podatki naj se pošljejo na naslov: Oddelek za vzdržavanje Južne železnice v LJubljani
Železna stroko.
Išče se spreten
skladiščnik
vešč slovenskega in nemškega jezika.
Pomočniki kake železne trgovine
ali bivši trgovci z žele tom imajo prednost. 2736 Kolikor mogoče detajlirane ponudbe z navedbo plače je poslati tvornici železnih in ključavničarskih predmetov v Kamniku. (Perovo.)
ienltno ponudba.
Uradnik, vdovec v naj-bojših letih, z letnimi dohodki 3000 K, išče v zakon izobraženo gospi co ali vdovo brez otrok, neomadeževane preteklosti, staro 28—32 let, veščo vsega gospodinjstva in z nekolikim premoženjem
Samo resne ponudbe s sliko in pravim naslovom na upravništvo „Slovenskoga Naroda" pod „Za-dOVOljnO St". 2751
IzdeiovatelJ vozov
FRANC UISJAN
LJubljana. Rimsko cesta itn. 11
priporoča svojo bogato zalogo novih in ta rabljenih 83—32
ozo
Jfaznanilo*
Dobroznana
kavarna »prešeren" v £jubljani je popolnoma prenovljena
ter se priporočam slavn. občinstvu za zaupanje tudi v naprej.
Z vsem spoštovanjem
St. 24.277.
Razglas.
2749 -1
C. kr. deželna vlada je razpisom z dne 17. julija 1908, št. 15.266, dovolila, da se v mestu ljubljanskem tudi
vsako tretjo sredo v mesecu vrši
semenj za konje.
Vsled tega privolila se glasi § 2., točka e, tržnega reda živinskim sejmom v dež. stolnem mestu Ljubljane z dne 22. junija 1907, Št. 11.150, tako - le :
„Prvo In tretjo sredo vsakega meseca Je dopuščeno poleg navedene živine prlgnatl na trg tudi konje".
Jdestni magistrat IJubljanki,
due 28. julija 1908.
pužnico u spiietn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico o cekm
»i. ssiaawnsisBaa h n,ooo.ooo, Stritarfeve allee štev. 2.
sprejema vloge na knjižice ln ne tekodi račun ter jih obrestuje od dne vloge po
~ iLo
4
Kupnje ln p vode J m nednontne papirje vseli vrst po kulantnem kurzu.
6863
D99C
19
Samo 6 dni
i4*
Havre-New York
Francoske prekomorske dražbe.
Edina najkrajša trta 6ai
Bazel, Pariz, JCavre v Ameriko.
Veljavne vozna lista.In brezplačna pojasnila daje za vsa slovansko pokrajino
549 27
oblastveno potrjena potovalna plearna
tjubljana      Dunajska cesta 18 Cjnbljana
v novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri JTlgovcn".
Haznanllo in priporočilo.
■Slavnemu občinstvu v mestu in  na deželi vljudno naznanjam, da sem otvoril
I
v popolnoma prenovljenih prostorih
u Spodnji Šiški, na Celovški cesti 1189.
Točil bodem le izborna naravna vina. Postregel bodem vedno z okusnimi gorkimi in mrzlimi ledili ob vsakem
dnevnem času po najnižjih cenah.
Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča 2731—1
Gregor Habjan gostilničar.
Na razpolago je tudi velik senčnat vrt.
Oee. kr. avstrijske     ^     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 1 «ahod ls Llnbltsna fus. teJLv
5*50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
7-os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c kr. drž. žel„ Beljak čez Podrožčico, Ceiovec, Prago.
707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfov o, Straža-Toplice, Kočevje.
326 »redpoldno. Osebni vlak v smeri: tesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
cj-38 »recipoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico iri. žel„ Trs dri. žet. Beljak, (čez Pod/ožčico) Celovec.
:-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec, Praga.
7-IO x ve6e.-. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7*35 j.večer, Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec« Praga.
.0-4.0 a»«>n*oi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica drž. šel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod ls Llnblfane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldno. Osebni vlak v Kamnik 7* IO z veder. Osebni vlak v Kamnik o-oo pono6l. Osebni vlak v Kamni*. (Same 00 nedeljah in praznikih.)
. maja 1908. leta.
Sohod v L)abl|ano j ni. ioLi
6 56 zjutraj- Osebni vlak ia Beljaka tat žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
M-22 predpoldne. Osebni vlak iz Praga Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčfce in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča,
232 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja«
3-88 popoldne. Osebni vlak ia Beljaki juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čas Podrožčico) norice drž. žel„ trata dri žel. Jesenic, Tržiča
6-so zvečer. Oseb. vlak iz P-agt, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) /esenic. 8 37 zveoor. Osebni vlak iz Kočevja, Straže*
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-45 zveoor. Osebni vlak iz Beljaka juž
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice dri. sel
Jesenic, Tržiča. 11-so ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Co
lovca,   Beljaka  (čez Podrožčico) Trsu
drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic
Dohod v LJubljano ari. kolodvori
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
10 59 predpoldno. Osebni vlak iz Kamnik«
6 10 zveoor. Osebni vlak Iz Kamnika.
9B9 ponodl. Osebni vlak Iz Kamnika. (Sanrc
jo nedeljah in praznikih
(Odhodi in prihodi so označeni v srednja •vropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih zelenic v Trsta.
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12.
pošil'a že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje In grozdje, stiskalnico za sadje In grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatllnice, vitle, trljerje, čistilnice za žito, lusčllnlce za koruzo, slamo-reznlce, stroje za rezanje rope, milno za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, seaalke za vodnjake In gnojnice, vodovode, svinčene oevl, železne r a v« 1. 1. d. postranske komade za vse stroje, četudi niso bili pri meni naročeni. — Kose za slamoreznice Iz ia jekla
!po izdatno znižanih cenah!
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medeno pipe, aeaalke za vino, gumijeve In konopljene cevi, gumijeve pločo, atroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavodo In penečih vin, mlin za dišave, kavo Itd., stroje za Izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnico, namizne tehtnice, decimalno tehtnice, železno pohištvo, železno blagajno, šivalno stroje vseh sestav, orodje In atroje vaake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vee pod dolgoletnim jametvom po najugodnejših plač. pogojih
= tudi na obroka! 5
Csnlkl z vo6 kot 500 slikami brezplačno In poštnino prosto.
J Dopisuje se tudi v slovenskem jesiku. £
Prekupci ln agonijo uiel|eal.
467—9        Pile naj ae naravnost:
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/.., Erdbergstr. 12.
AVGUST REPIC
eodar 32
LJubljani, Kolosijeke uJloo 16
izdeluje   prodajat in popravlja vsakovrstne
sode
Priporoča ae
trgovino
z oblačilnim blatom
HUGO ML
Stritarjevo ulico it 4.
Velika zaloga
najnovejšega
In
najboljšega blaga za ženske in moške obleke
Vzorci na zahtivanje poitnlni prosto.
Tovarna in prodaj a oljnatih barv. flrnsža in lakov.
4 Tovari
i t
Klektrlerd obrat.
j W. Brata Ebsrl
lita 1848.
i
4
i
4
4
4
Prodajaln, is komptoar:
Miklošičeva o« sta it 6.
Delavnica:
Igriške ulioe it. 8. PtaUaiti svfslri a ti. trt. i ali. prti, |tt Ml
Slikarja napisov. Stavblnska Id pohištveni pleskarja
Velika iibirka dr. Sekosoield-ovik barv v tabak sa akad. ilikarja.
Zaloga čoplčev aa pleskarje, slikarje In ildarje, sledilnega mazila aa hrastovo pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvo najnovejšo, najboljšo in neprecenljivo sredstvo ia likanj* sobnih tal pod
imenom „JUptdol". Priporočava se tudi st občinstva ss vso v najine stroko spadajoče delo v mestu in na doseli kot priznano reolno in fino po najnižjih cenah, u ii mt up asi m
l I I I l I
Blaž Jesenko
Ljubljanu, Stari trg 11.
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
— najnovejše   f»fnns .--
po najnižji ceni.
£&a£*tiM£ <a> ^rfLm€*ri/tx> Jfofart iteli/c 4tob*x>m po evni in v+it&t/iiH? potovati jssjfobrnejo
*v JpuApans Kolodvorske u/ic»2&
+
1 K
vsak gumasti
Za to dobita o* veleSne higienične Tzoree, 6 vsoreev K IS    Tsorcer   K   3 40.   26 vBorcev
6 K 80 h polog nalnoveieega llnstrovsnsgs cenovnlka m navodilo ss a porabo francoskih ia ameriških gumastih predmetor, tu ca t od 90 h naprej. V zalogi so vse kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje predmet. Nsjeenejse ln direktno ss knpi le ns pismeno naroČilo. Diskretna pošiljate*.
aaJBSla isloga tovarniških srunaastlli predmetov.
Dunaj, UL/5. Nnssdorferstraase 3—10. 836-23
GOSTILNA
no Smarletnl gori pil Kranja
(3 četrt ure s icolcd-vorei Kranj) se priporoča ii letnikom.
pristna pijaca in okusna gorka in mrzla jedila ter skrbna in točna postrežba zasignrana. S Cene zmerne, s Krasen razgled.
Priporoča se z vsem spoštovanjem
JERNEJ ŠKOFIC
2733—1 gostilničar na Šmarje t ni gori.
Št. 25877.
Razglas.
2730-2
Da se Čimpreje olajša pomanjkanje na krmi, ki je nastalo po deželi vsled sude, se bo oddalo na račun od o. kr. poljedelskega ministrstva vsled ukaza z dne 27. julija t. 1. 5t. 30962 dovoljene podpore 200.000 s posredovanjem „Gospodarske zveze" in rZveze slovenskih zadrug"
- seno po znižanih cenah -
onim kmetovalcem, ki trpijo na pomanjkanju krmo In so ubolni, da
bodo lažje gospodarili in si ohranili živino.
Z ozirom na to, da obsega pomanjkanje krme oelo deželo in z oai-rom na omejena sreostva, se more ozirati samo na one kmetovalce, ki ao ros zelo nbogi in potemtakem niso v položaju, potrebno seno al po obstoječih tržnih cenah nabaviti.
Po oblastvenih poizvedbah se bo dognalo, kdo da je potreben omenjene podpore.
Seno se bo oddalo dotičnim kmetovalcem po ceni, ki ne bo presegla 6—7 K pri meterskem centu Ta cena bi se samo v posebno ozira-vrednih slučajih mogla znižati, posebno tedaj, ko bi bilo bivališče dotiČnega kmetovalca od najbližje železniške postaje zelo oddaljeno.
Seno po označeni ceni se bo pripeljalo na železniško postajo, ki je najbližja dotičnemu bivališču; za odpeljavo od postaje v bivališče pa imajo skrbeti kmetovalci sami na lastne stroške. Kupna cena se ima vplačati po dobitvi pri posredujoči zvezi.
Prošnje za dobivanje san& po znižanih cenah se imajo vložiti
najkasneje do 14. avgusta 1908
pri podpisanem mestnem magistrata ali ustmeno ali pismeno ter je v njih napovedati bivališče, število konj in goveje iivl o, kakor tudi na-prošono množino sena.
Na pozneje vložene prošnje se na bo moglo ozirati.
Z vložitvijo dotične prošnje je prositelj vezan, napovedano množino sena sprejeti.
Vsaka zloraba, posebno prodaja pridobljenega sena Je strogo prepovedana, ter se bo v dotičnem slučaju kaznovala po kazenskem zakonu.
Jtfestni magistrat v tjubljani,
dne 5. avgusta 1908.
1,000.000
se porabijo vsako leto za kopeli in druga zdravljenja v nadi, da pride s tem zopet dolgo zažcijeno zdravje, toda žal, da imajo skoro vsi ti bolniki najbridkejše izkušnje vkljub temu, da potrpežljivo in z največjo natančnostjo izpolnjujejo predpise in se ne strašijo nikakršnih stroškov-Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nervoznoat, nevrastenlja, re * matlzem, bolezen v križu In v sinil, želodčne ln črevesne slabosti« onentoarlost srea, o liro melostt In vseh vrst slabosti, daas namesto, da bi se vdajali brezuspešnim poizkusom, takoj oprimejo onega radikalnega sredstva, ki ima priznano lastnost, da gori navedene bolezni prav uspešno premaguje in to je namreč e*le3fa*nHa^nSe^San»
Kdor se torej zanima za ta izborni način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen čimprej pošlje na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo v zaprti kuverti gratis in franko našo 2745
2629
razprava o moderni elektroterapiji 64 strani obsežno, lepo ilustrovano.
EleluToteropevtliko ordinacija
na Dunaju, L, Nener Marki 14, I. nadstr. 61.
i
Kupon za brezplačno knjigo. 8 VI11-08
Na
»ittroterapevtlško opdinaelio as Donajn, Nener Marst 14, L nadstr. 61.
Prosim, polijits mi knjigo „Eine Abhandlung ttber moderna Elektro-Thersphie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:-----------------------------Naslov:_______________
7
Jsvedbe vseh v bančno poslovanje spadajočih
-  - transakcij.
J. C. MAVER Uumiano, nritnrlevc ul
1841
-12
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
Zaloga suknenoga tod nastsga in manufaktur -  -   nega blaga. -
PATENTE!
M. 6 EL BHAUS 4977- 36
iBlenir in ssprisetsnl patentni posrednik na Duuaiu VtL Siebensterngasse 7, nasproti o. to. patOillnOnin nrniav
Julija Štor
lr*i-exš©raovili
ulicah 6t. A
■oiklMassUft In otntt* za lati-tHM la pristan
gorskik čevlje?
Elegantna
In     2096 10
iako skrbna Izvršitev po vseh cenah
Zastonj in poštnine prosto naročajte __moj novi veliki —
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN - HK
868 48
:::      Velika :::
zalogo obleb
za gospode in dečko.
Stalne, na vsakem pred-;:: metu označene cene. :::
:::   Priznano najboljša :::
delavnica za izdelovanje oblot 90 meri.
Velika zaloga domačega in pristno   angleškega blaga.
.-.  Ljubljana, Dvorski trg Stev. 3.
j/Jkcidenčna tiskarna.
P. n. občinstvu, slavnim uradom in društvom, zlasti pa gg. trgovcem v mestu in na deželi najvljudneje naznanjam, da sem otvoril       2644 3
v Ijubljani, na Sv. Jakoba trgu štev. 6
pod tvrdko ]Yt. )(rovatin
akcldencno tiskarno, katero sem opremil z najmodernejšimi Črkami in okraski, tako, da mi bo mogoče izvršiti vsako delo lično.
Priporočam se torej za vsa v to stroko spadajoča dela, ter zagotavljam, da bodem izvršil vsako naročilo točno in po najnižji ceni.
]K. Jtrovatin.
Z odličnim spoštovanjem
Jpreten prodajalec in izurjen aranžer Izložb
galanterijske, pletilne in modne stroke, star 19 let, Čeh, zmožen nemščine, ki bi zaradi priuSenja slovenščine delal prvi das za hrano, i ide aneata
Ponudbe pod „prodajalec" uprav. „Slov. Narodau.
Zdravilišče Toplice
_ _ _.     a .    m w     ■____a_____1 _f _ Ml__^
na
2694—3
Serija od 1. maja do 1. oktobra.
na Kranjskem. Dolenjske železnice postaja Straža-Toplice.
Topel vrelec 38° C, pitno in kopalno zdravljenje. Izrednega nČinka za protln, reomatlzem, ischias, nevralgiio, kotne ln lenske bolezni. Veliki kopalni bsalni, Oddel|ene in mahovnate kopeli. Udobno opravljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdovita okolica. Dobre in cene restavracije Prospekte ln pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 1506 1 i
Ljubljana Stari trt 26
r .
za novorojenčke otroško perilo
v sslogi as vsako starost priporoča
priporoča s vol dobro ure i eni
:: optični zovid::
kakor razna očala, ašlpalce daljnoglede toplomerje, zrako-mer|s itd. — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. 32
▼olika zaloga
raznih
žepnih Id stenskih
Ceniki ss optično blago ln separatni ceniki ur in - sfrspnsf ss razpošllfalo franko.
zlatnine is srebrn ine.
Pozor!
1535353®
Pozor! S
i.    ■ D
C. J. HAMANN |t
LJUBLJANA.
Perilo lastnega izdelka
1870 VMmitBvittnm 1*7O.
Najbolje za zobe.
^spiranti za enoletne prostovoljce!
Izkušnja kaže, da mora vsako leto mnogo takih mladeničev nastopiti 3letno prezenčno službo, ki bi si bili lahko pridobili pravico do enoletnega prosto vol j stva,
ker so zamudili pravočasno polotiti predpisano inteligenčno izkušnjo, oziroma ss pripravljati ss to izkušnjo.
»Prvi zagrebški vojaško pripravljalni zavod'1 (šola in internat) je doslej
dokazano dosezal izborne izpitne uspehe pri enoletno-prostovoljskih aspirantih. ki jih je pripravljal na izkušnjo. Tudi letos se otvori za take aspirante glavni tečaf in sicer 1. septembra.
Prijave in morebitna vprašanja naj se čimpreje naslavljajo na ravnateljstvo
zavoda
2721—2
VILJEM JELENCIC
c. in kr. topničarski major v p., lastnik in voditelj zavoda ▼ Zagrebu, Kuko viceva ulica 15.
I I I
A 3
2321 3
krasne kravate, najnovejše bluze, fina vrhnja in spodnja krila =
priporoča
jI. Uivod-JKozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 BB modna trg. ter salon za damske klobuke.
_ Filijaika v Kranju, Glavni trg. =====
Oblastveno dovoljena
razprodaja.
Zaradi popolne opustitve trgovine razprodajam vso zalogo blaga, kakor tudi vso prodajalniško opravo zs vsako blagu primerno ceno.
Nihče naj ne zamudi zares ugodne prilike In naj si hitro nabavi blaga iz moje trgovine. 2563-5
Engelbert Skušek
Ljubljana,  3Iet-itni   trg   Nt, 19.
največja
i Elegantne pomladanske novosti:
^   Sar Otroško čevlje
Ameriško čevlje 5= Dokolenice (Jtimoft) Sr v največji izberi. ^
v iavritnih ka-kakovostih po smernih cenah.
zaloga čevliev na Kranjskem
Szanttier
JclenDarsooe ulice ft * UuMjana * Selenbursooe ulice 4
Ceniki ssstonl In poštnine prosto.   Zunanjs naročila točno proti povzetju.
0
Izdajatelj ln odgovorni urednik Kasto P n s t o s 1 e m i ek.
Lastnina in tisk »Narodne tiakarne«.
60