Poštnina plačana t gotovini. Leto IX stev. nz. u Ljubiinni, v sredo U. mojo I9Z). Ceno Din i Da. Unaja Tsak c'an popoldne, IzvzemSl nedelje In praznike. — Inserati do 50 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, veCjl tnserati petlt vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. reklame, preklici beseda 2.— Upravnišfrvo: Knaflova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304 Volitev še ne bo Rezerviranost ministrskega predsednika. — Pašićevci se približujejo vladi. — A ca Stanojević t Beogradu. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Beograd, 17. maja. Ministrski predsednik Velja Vukičević se je snoči ob 21.35 vrnil z avtomobilom iz Vrnjačke Banje, kjer se je mudil dva dni in poročal kralju. Pred njegovim stanovanjem ga je pričakovala večja skupina novinarjev, pričakujoč, da jim bo podal kake daljše izjave o poteku in o uspehih svoje avdijence. Bil pa je zelo rezerviran in je odklonil vse izjave. Na stavljena vprašanja je le kratko odgovarjal in naglasih da nima povedati ničesar novega. Kralju je predložil v podpis le nekaj manjših ukazov. S povratkom ministrskega predsednika je postalo v vseh političnih krogih jasno, in tudi vladni krogi priznavajo, da je vprašanje volitev za nekaj časa zopet odgođeno. V tem pogledu tudi v prihodnjih dneh ni pričakovati nikakih novih dogodkov. V političnih krogih se domneva, da bo g. Vukičević po povratku zunanjega ministra g. dr. Marinko-viča iz Prage skupno ž njim še enkrat razmotrival vprašanje izpopolnitve vlade in v zvezi s tem vprašanje razpisa volitev. V radikalnih krogih zbuja posebno pozornost postopanje tako zvane Paši-ceve skupine. Dočim so bili Pašićevci do nedavna napram Vukičevičevi vladi zelo svojeglavi, so se zadnje dni povsem umirili. Ta preokret v njihovem postopanju se tomači tako, da se hočejo izogniti vsaki priliki, ki bi mogla dovesti do odkritega spora med njimi in onimi radikali, ki podpirajo sedanjo vlado. Na ta način hočejo preprečiti vsak spor, ki bi lahko utemeljeval potrebo razpusta Narodne skupščine in razpis novih volitev. V krogih pašičevcev se naglasa, da bi zanje bile volitve sedaj skrajno neoportune in da jim je zato bolj ugoden sedanji politični položaj. Velik pomen se pripisuje današnje* mu prihodu Ace Stanojeviča v Beo* grad. Domneva se, da je njegov prihod v zvezi z nedavno konferenco med njim in predsednikom Narodne skupšči ne Markom Trifkovičem, ki ga je pred par dnevi posetil v Knjaževcu. Kakor sc doznava, se bo še danes zvečer se* stal ožji glavni odbor radikalne stran* kc, na katerem se bo v prvi vrsti raz« pravljalo o reorganizaciji stranke ter o rešitvi vseh važnejših strankarskih problemov, ki so v neposredni zvezi z bodočimi volitvami. Zatrjuje se, da je Aca Stanojevič svetoval svojim prija* teljem, naj vodijo politiko pomirljivo* sti, da se prepreči razcep stranke, ki bi bil sicer neizbežen. Dokler vsa ta no« tranja vprašanja radikalne stranke ne bodo likvidirana, zastopa Aca Stano* ievie stališče, da ne kaže razpisati vo* litev. Tekom današnjega dopoldneva v Ueogradu ni bilo nikakih važnejših po* litičnih dogodkov. Ministrski predsed* nik Vukičevič se je ves dopoldan mu* dil v ministrstvu notranjih zadev in po svojem povratku iz Vrnjačke banje ni stopil v kontakt še z nobenim politi* kom. Kakor doznava vaš poročevalec, je g. Vukičevič predložil ob svoji ne* deljski avdijenci kralju v podpis več ukazov, ki se nanašajo predvsem na premestitve in vpokojitve sreskih po« glavarjev v Bosni in Hercegovini v smislu zahtev bosanskih muslimanov. Za danes popoldne je sklicana seja zakonodajnega odbora, ki bo danes končno izglasoval zakonski predlog o kazenskem postopanju. Za jutri je sklicana plenarna seja finančnega od* bora, ki bo bržkone zadnja Dred parlas mentarnimi počitnicami, ako ne bo med tem Narodna skupščina že razpu* scena. Haš spor z I talilo se oleče Ogorčenje nad komunikejem italijanske uradne agenture. — Mussoliniju diši Albanija. — Direktna pogajanja nemogoča. — Beograd, 17. maja. V političnih in parlamentarnih krogih se živahno razpravlja o najnovejšem komunikeju italijanske službene agenture «Agenzia Štefani* glede tiranskega pakta, v katerem se naglasa, da niti Italija niti Albanija ne bo dopustila, da bi se kdorkoli vmešaval v to zadevo. Obenem je bil sklenjen med rimsko in albansko vlado dodatni sporazum, po katerem niti ena niti druga stranka ne more sklepati s kako tretjo silo kakoršnekoli pogodbe brez prejšnjega sporazuma in pristanka druge zaveznice. S tem je postala Albanija popolnoma odvisna od Italije. V tukajšnjih krogih se splošno ugotavlja, da je italijanska vlada s to svojo izjavo .v veliki meri spremenila svoje stališče in tako rekoč onemogočila direktna pogajanja med Beogradom in Rimom. Na drugi strani pa se povdarja, da je ta izjava posledica nezaupanja Mussolinija napram Ahmed beg Zogi, ki ga je hotel Mussolini s to skupno izjavo le še bolj pritegniti nase in na svojo politiko. V nekaterih krogih se celo zatrjuje, da bo naša vlada zaprosila velesile, naj zahte- vajo od Italije pojasnila, kako naj se tolmači ta najnovejša službena izjava. To se bo zgodilo takoj po povratku zunanjega ministra iz Prage. Z zadevo se bo pečal tudi ministrski svet na eni svojih sej. V splošnem pa je napravil komunike «Agenzie Štefani* na vse tukajšnje politične kroge skrajno mučen vtis. Pariz, 17. maja. Tukajšnji listi se obširno bavijo z jugoslovensko - italijanskim sporom in povdarjajo, da je napetost med Beogradom in Rimom radi izzivalnega postopanja Italije ponovno narastla. Komunike agencije «Stefani» glede tiranskega pakta ni napravil le v Beogradu, marveč tudiv Parizu in Londonu skrajno mučen vtis. Vsi tukajšnji politični krogi so mnenja, da se hoče Italija za vsako ceno izogniti direktnemu sporazumu in izzvati konflikt. Listi hrez izjeme povdarjajo. da je skrajni Čas, da velesile preprečijo nadaljno izzivanje Italije in da jugoslovensko - italijanski konflikt pride pred Društvo narodov. O direktnih pogajanjih med Rimom in Beogradom po vsem tem ne more biti več govora. Pred novo revolucijo v Grčiji Monarhisti dvigajo glave. — Beograd, 17. maja. Potniki, ki prihajajo iz Grčije, potrjujejo vesti, ki so se razširile zadnje dni po vsem inozemstvu in po katerih se pripravlja v Grčiji nov politični prevrat. Iz pri Pove dovanja potnikov se da sklepati, da stoji Grčija pred novo revolucijo, ki zasleduje restavracijo monarhije. V okolici Pireja je prišlo včeraj do oboroženega spopada med monarhisti in republikanci. Tudi na otoku Samosu je izbruhnila revolucija. Otočani zahtevajo samostojnost V vladnih krogih se te vesti zanikajo. Vendar pa se v političnih krogih splošno domneva, da niso brez vsake podlage. O krizi vlade, ki je izbruhnila včeraj, se doznava, da je notranji minister Mihalo-kopulos odstopil zato, ker je ministrski piedsednik odbil njegovo zahtevo, naj se imenuje za grškega poslanika v Parizu Poli tis. Da bi pa ne prišlo do razsula koalicije, je Mihalokopulos na prigovarjanje svojih ožjih Prijateljev pristal na to. da prevzame kak drug resor. Na ta način bo vladna kriza bržkone mirnim potom likvidirana. Kdo bo prevzel notrauie ministrstvo, doslej še ni znano. za — Zagreb. 17. maja. »Novosti c poročajo: Na seji mestnega odbora radikalne stranke v Ljubljani sa je razpravljalo o političnem položaju. G. dr. Ravnih ar ie poročal o svojem potovanju v Beograd. Po njegovem mišljenju bi biio najbolje, da bi SLS stopila v vlado, a pri volitvah v Sloveniji naj bi radikaili nastopili skupno z SLS. Glede tega predloga pa se je v odboru pojavil velik odpor. Končno je mestni odbor po daljši diskusiji soglasno zaključil, da bodo radikali v Ljubljani podprli napredno fronto. Predsednik dr. RavnihaT se je pokoril sklepu. POPUST UDELEŽENCEM LJUBLJANSKEGA VELE-SEJMA — Beograd. 17. maja. Ministrstvo za trgovino je sprejelo obvestilo, da je italijanska železniška uprava dovolila posetnikom ljubljanskega velesejma 30odstotni popust na vseh italijanskih železnicah. Po konferenci Hlale antante Mala antanta — faktor miru v Srednji Evropi. — Izjave zunanjih ministrov na banketu v Pragi. — Praga, 17. maja. Včeraj je jugoslovcu-ski zunanji minister dr. Voja Marinković sprejel v jugoslovenskem poslaništvu novinarje ter jim podal daljšo izjavo o jugoslovensko - italijanskem sporu. Dr. Marin-kovič je naglasil, da ie spor z Italijo mnogo resnejši kot pa se splošno sodi. ker nihče ne ve, kakšne namene ima Italija in ali hoče spor rešiti diplomatskim potom ali pa hoče iti še daiie. Glede konference Male antante je dr. Marinković naglasil, da je zelo zadovoljen z uspehi. Rumunski zunanji minister Mitilineu je v svoji izjavi naglasa! zavezništvo Rum unije z Jugoslavijo in prija teljstvo z Italijo. Ta razlika ie vsekakor v prilog Jugoslavije. Po tej konferenci lahko računamo s solidarnostjo Male antante, s katero morajo računati tudi druse države. To dejstvo ie v veliki meri razčistilo današnji položaj. Radi konflikta z Italijo se nam ni treba razburjati, ker je naše stališče pravilno. To priznava ves svetovni tisk. Glavnih smernic naše zunanje in notranje Politike ne bomo nikdar zapustili. Pri tej priliki je dr. Marinković tudi odločno deman- tiral vse vesti o ekonomski politiki Male antante, ki da je naperjena proti Madžarski. Glede ukinitve vojaške kontrole na Bolgarskem konferenca ni zavzela nobenega stališča, a dr. Marinković v načelu temu ne nasprotuje. — Praga, 17. maja. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš ic priredil snoči banket na čast jugoslovenski in rumunski delegaciji. V svojem pozdravnem govoru je nagđasil, da Mala antanta že 7 let uspešno vrši častno nalogo. Kakor sc je doslej uspešno udejstvovaia v ci lin spoštovanja mednarodnih pogodb in ohranitve miru, tako bo zdaj z vso energijo zasledovala zboljšanje medsebojnih gospodarskih odno-šaiev. Tudi rumunski zunanji minister Mitilineu je v svojem govoru povdarjal, da so mirovne pogodbe sedaj že tako ustaljene, da se lahko z večjo vnemo posvečamo gospodarskim problemom. Jugoslovenski zunanji minister je v lepem govoru povda-ril važnost Male antante v mednarodni politiki in podčrtal njen velik vpliv v Srednji Evropi. Ljubljanska porota Težka telesna poškodba. Včeraj popoldne se jc nadaljevala obravnava proti Jožefu Štefctu. Poškodova* ni čevljarski pomočnik Vinko Rozman je porotnikom opisal usodni pretep v gostilni. Obtoženec je bil zelo bojevit, štefe je sku» šal pomiriti razburjene duhove, kar se mu pa ni posrečilo. V splošni zmešnjavi ni niti opazil, kdo ga je udaril s steklenico. Videl je obtoženca stoječega v dvorani, in ko je šel k mizi, mu je vrgel Štefc kozarec v glavo. Obtoženec zanika svoje dejanje in pravi, da ni vrgel kozarca. Priča Jože Rozman jo dejal, da ga imajo fantje in orožniki na piki, da pa na obtoženca ni jezen. Glede pivske steklenice je izjavil, da je z njo samo nameril proti Stefetu in da je samo njegova glava malo zadela ob steklenico. Priča Ivan Dornik izpove, da je dobro videl, da je prvi vrgel kozarec Štefe in da se je Rozman takoj prijel za glavo. Isto so potrdile tudi nekatere druge priče. Po* rotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji: prvo in glavno, če je obtoženi kriv, da jc Vinka Rozmana udaril s steklenico in mu vrgel v obraz kozarec, kar je povzročilo, da so mu morali izrezati levo oko; drugo eventualno vprašanje pa, če ni svojega dejanja storil v duševni zmedenosti ali iz strahu, torej če ga je storil v silobranu in prekoračil samo silobran. Prvo glavno vprašanje o krivdi so po* rotniki z 10 glasovi zanikali, drugo pa po* trdili, na kar je bil obtoženec obsojen ra* di prestopka po § 335 k. z. na pet mesecev zapora, na odškodnino in stroške, skupaj 30.000 Din. Predsedoval je podpredsednik dež. sodi« šča g. Keržič, votanta sta bila sodni svetnik g Lajovic in sodnik Lederhas. Obtoženca je zagovarjal dr. Žirovnik, poškodovanega pa dr. Cepuder. Poskus posilstva. — Franc Leskovec? je vprašal obtoženca predsednik. — Da, to sem jaz, rojen sem leta 1907. v Hotederšici in sem služil v Rovtah za hlapca, — je pripovedoval obtoženec. Predsednik je izključil javnost in zapisnikar je glasno preČital obtožnico. Mladi France je bled, črnolas fant, precej čvrst, oblečen v ohlapen suknjič in hlače. Na zatožni klopi je sedel pokonci in se držal kot lesena lutka ter poslušal obtožnico. Videti je precej omejen in predsedniku je odgovarjal stoječ v pozi kot vojak. — Fant je odgovarjal v svojem žirovskem narečju tako. da so porotniki težko sledili njegovemu pripovedovanju. Priča, TSlerna starka Agata Lukančič, je prilezla v dvorano in se opirala na palico. Drobna ženica, samica, «e delavka v Rovtah, ki fantiča Franceta prej še poznala nL France Leskovec še ni bil nikoli kaznovan in je na dobrem glasu. Zagovarjal ga je g. dr. Žužek. Porotnikom je stavil sodni senat samo eno vprašanje, če je bil obtoženi kriv hudodelstva poskušenega posilstva. Porotniki so to vprašanje soglasno potrdili, na kar je bil France Leskovec spoznan krivim, da je dne 12. marca popoldne na cesti blizu Rovt 781etno Agato Lukančič' poskusil posiliti. Zato je bil obojen na 1 leto ječe po 126 kz. in Agati Lukančič bo moral plačati 500 Din za živčni Šok, ki ga je dobila vsled njegovega napada. OlajSilno je bilo, ker fant še ni bil tedaj 20 let star, ker Še ni bil kaznovan in ker je bil v dobi pubertete. Razprava je trajala do 11. ure dopoldne. Uboj. Janez Urh je 27 letni posetnikov sin v Ribnem, na glasu delom ržneža in pretepača. Njegov brat Tone je bil v nekem pretep« ubit, Janez pa težko ranjen in od tedaj je vedno snoval maščevalne načrte. Zlasti si je zapomnil Janeza Mužana, na katerega se jc pa po nepotrebnem jezil, saj Mužan ni bil vzrok bratove smrti. Letos na pustni torek je bila veselic* v gostilni krčmarja Gabrijela, na kateri je bil Urh pri svoji, Mužan pa pri svoji druž* bi. Obdolženec je odšel pred njim. Mužan pa zadnji. Ko je prišel pred gostilno, je videl fante, a ni si mislil, da ga Urh čaka in je še v šali zavpil: «Fantje domov!* Ob* dolženec je tedaj zakričal, naj tre domov. Ko ga je slednji vprašal zakaj, je zamahnil proti njemu z odprtim nožem, ga zadel v vrat in mu prerezal žilo odvodnico, kar je "Dovzročilo tako močno krvavi jen je. da je Mužan v nekaj minutah izkrvavel. Obdolženec je ootem odšel domov, a zjutraj v Zagorico in od tam na Bled, kjer se je sam javil orožnikom. Janez Urh je močan Gorenjec, kodrastih las. Bil je že večkrat kaznovan, je sicer se fant, a skrbeti mora za 2 nezakonska otro- ka-dvojčka. Zagovor. Preds.: — Ali ste krivi? Obt.: — Kriv sem, da sem ga udaril. — Zakaj ste ga? — Ker jih je več z nožem >oitihal<, sem mislil, če ne bom jaz tebe, bos pa ti mene. — Lani, ko je padel vaš brat v pretepu in ste bili tudi vi ranjeni, je bil med napadalci tudi Janez Mužan. Od tedaj ste ga sovražili, ali ne? — Nič ga nisem, še karte sva skupaj igrala. — Kako je bilo na pustni torek na veselici? — I kako. Mi smo šli domov, se prej Ferjanovo gostimo ustavili, da bi zapeli, pa je pričel Mužan, me zgrabil za vrat in me držal toliko časa, da sem segel po nož in ga sunil. — Pa zakaj ste ga z nožem? — Takoj, ko je prišel iz gostilne, sem videl v njegovi roki odprt nož z 8 cm dolgo klino. Rad bi se mu bil strgal iz rok, pa bi me on gotovo takoj sunil. — Ko vam je Mužan rekel: >Fantje gpaU, se je vendar šalil. — Ne, ni se šalil! — Kaj pa potem? — Potem, ko sem ga sunil, je stekel, a jaz sem pocenil k ograji za vrtom, in ko je Stanko Mulej, ki je z drugimi fanti mimo prišel, nekaj dejal, sem rekel: »Fantje tiho!« Pocenil sem zato, ker sem mislil, da me Mužan spet napade. — Zakaj ste rekli: >Tiho!< Menda ste hoteli opazovati, kaj bo z Mužanom? — Ne, saj sam nisem videl, da sem ga tako zelo. Šel sem potem spat, a zjutraj sva šla z bratom na Bled, kjer sva malo pila, a potem sem se šel javit orožnikom. Ob sklapu lista obravnava še traja. O izidu bomo poročali jutri. 0 francoskih letalcih ni sledu — Newyork, 17. maja. O izginulih francoskih letalcih Nungesserju in Colrju do danes še vedno ni nikakega sledu. Javljajo se sicer posamezne osebe, ki domnevajo, da so opazile letalo še v ponedeljek, vendar pa uvedene preiskave njihovih izpovedi ne potrjujejo. Včeraj ie neki carinik iz New Fundlanda brzojavno sporočil ameriškim oblastem, da je v ponedeUek zm-traj slišal v zalivu Robert v bližini mesta Withburne . šum aeroplanskega motorja, kratko nato pa močan pok, sličen eksploziji. Oblasti so odredile takoj preiskavo, ki pa je ostala popolnoma brezuspešna. Razun tega so se javile še tri Priče, med njhni tudi dva člana kanadskega parlamenta, ki so Izpovedale, da so opazile Nungesserjevo letata v ponedeljek med 9. in 10. uro v poletu preko Ne\v Fundlanda v severozapadni smeri. Iz pisane ljubljanske kronike Težka nesreča devetletne učenke Nade Hiti. — Borba ponoč-nega junaka. — Tatvine. \*a strmem bregu na Gradu tik Skaber* netove hiše nad Mestnim trgom so včerij popoldne otroci trgali rožice in sc igrali. Med njimi se je nahajala tudi mahi, devetletna učenka III. razreda osnovne šole, Nada Hiti, hčerka Karoline, por. (Jantar. vpo» kojene tobačne delavke, stanujoče rva K.ra* kovskem nasipu. Okoli 16.30 je deklica pri# šla na rob zidu, ki se dviga nad dvoriščem Skabernctove hiše. Ker je najbrž izgubila ravnovesje, je med obupnim krikom pabiž-benci tvrdke Skaberne so ponesrečeno klico zapazili ter jo prenesli v vežo, na k«r so telefonirali po rešilni avto. ki je dekli*?** takoj odpeljal v javno bolnico. Na kirurcič-nem oddelku so zdravniki izvršili ]-otrclv<> operacijo, da hi dekletca oh rani i i jri življenju. Ugotovili so. da je deklica pri nesrečnem padcu dobila pretres možganov in «si jprebila tudi lobanjo. Ima tudi notrani** poškodbe. Stanje male Nade je i-e-MMV Do danes opoldne se še ni zavedla. Idilične Poljane, kjer vasujejo in kralju-jejo mesarski pomočniki, so bile nocoj torišče težke borbe med stražnikam in orjaškim Tonetom, starim raagrajačein, ki ima ie precejšnjo obremenitev v kriminalni evidenci policijskega ravnateljstva. Tone se j?a ie bil prav pošteno nasrkal. Po Poljanski mli je junaško prepeval: >Oj »daj gremo! Nazaj nas več ne bo!< . . . Vriskal je na vse p.e-tege in se trkal po junaških prsih: — Ju-ju-hu-u-u! Sem, kdor ima kora jzo! Pristopil je stražnik in pa pozval, naj ne razgraja. Zaman. Tone se je *e bolj razko-račil. Stražnik ga je pozval, naj mu «dedi na policijsko stražnico. Tone se mu je uprl. Prijel je s* raznika za pendrek in mu ga izvi I in rok. Pendrek je nato z vso »Ho prelomil. Z onim delom je nato začel mahati okrog «e-be. S pomočjo drugega stražnika so -1are$M bojovnika spravili v ar—t, kjer se je danes prespal in jo pred dežurnim uradnikom •»kusano stal, kakor desni razbojnik na Kalri-rijL — Kaj ste. Tone, počenjali nocoj? \\tml posla ste, pa ga se tako vrtite. Tudi streh** nimate"? Ali ne bi bilo bolje, da mirno f;- vite . . . tako približno so Toneta pozdravili na policiji. — Kaj hočem? Tako je in nič 4nMCa9e, Res ne vem. kakor je Bog v nebe*rih. k»i sem delal ponoči. Bil sem popolnoma pijan Ves dan nisem nič gorkega pojedel, na •» me je vino prijelo. — štiri dni greste v zapoi! . . . Tone je mirno in brez protesta otlutiai v zapor. * Zopet nova tatvina kolega! V Ffnnjl Šiški stanujoči čevljarski mojster France Prestar je pustil snoči v veži Ledirarjeve gostilne v Zgornji Šiški črno pleskano. 150(1 Din vredno kolo znamke »Stvria*. Ko jV jh 23.90 zapuščal gostilno, je na žalost moril ugotoviti, da mu je med tem nekdo kolo izmaknil ter -*e z njim odpeljal v teme . . . Viški tat, gotovo kak ljubitelj pečenega pražičjega mesa, je snoči posetil neaakleire-ni svinjak posestnice Franj2 Pance na Viru. V svinjaku so bili mladi prašički a utaj-*-.. Brez večjega hrupa in ropota je tat odnese! iz svinjaka 250 Din vrednega, 7 tednov at*. rega prašička ter z njrm odšel v smeri prati Brdu. Privoščil si bo pač dobro pečenko. Al? bo imel pri tem dober tek, je drugo vprašanje, ker so tatu že na sledu in bo mcrnl najbrž jesti ričet mesto svinjske pečenke. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: investicijsko posojilo 84.50. 85, 84.75. Vojna škoda 339, 340. Zadolžnice Kranjske dež. banke 20, 22, Zastavni Usti Kranjske dež. banke 20, 22, Celjska posojilnica 195, 197, Ljubljanska kreditna 150. Merkantilna Kočevje 98, 100. 98. Praitcdio-na S50, Kreditni zavod 160. 170, Trbo\;e 145, Vevče 138, Stavbna družba 55, 05, »Sešrrc 104. ZAGREBŠKA BORZA Efekti: Investicijsko poso;i!o 84 in m četrt do 85, Ratna šteta 339 in pol do 340. Ljubljanska kreditna 150—152. Mrv. tf« komptna banka 96 in pol do 975, Kreditna banka, Zgb. 93—95, Hipotekama banka 61 in pol do 62, Jugobanka 93, Prastediona 850—860, Drava d. d. Osijek 580— 600, šećerana, Osijek 490—510, Isis d. d. 40, Uut-man 2SO—285, Slaveks 110, Slavonija 27 in pol do 28.50, Union, paromlin 300—305, Vevče 135—142, Asraria 51 in četrt do 5QlS& Devize: Amsterdam 22.763—22.823: Dunaj 800—803; Berlin 13.483—13.515; Jr,. lija 309.27—311.27; London 276.20—277; Newyork ček 56.725—56.925: Pariz 222.50 —224.50; Praga 168.20—169: Curih 10.935— 10.965. INOZEMSKE BORZE. — Curih, Beograd 9.13, Pariz 20.3625, London 25.25, Milan 28.45. Newyork 520. Praga 15.3975: Dunaj 73.20. — Trst: Beograd 32.1^, London 68.75; Curih 353. 790 Vprašanje stanovanjske zaščite Pozabljeni brezstanovanjci in podnajemniki, — Stanovanjski zakon se lahko ukine, pač pa je treba maksimirati najemnine. Enake pravice za vse. Stanovamjsko vprašanje stopa zopet v ospredje. Pričeaja se stari boj med zaščitenimi najemniki in hišnimi posestniki. Vsak se trudi, da dokaže pravilnost svojega »tališča, pri tem pa obe stranki pozabljata na tretjega, ld je takorekoč žrtev stanovanjske zaščite, to so brezstanovanjci in podnajemniki. Ko je bH lanske jeseni na hitro roko sprejet sedaj veljavni stanovanjski zakon, ki določa ukinitev vsake stanovanjske zaščite s 1. novembrom, je nastalo v krogih stanovanjskih najemnikov veliko razburjenje Res je, da so nekateri silno prizadeti, ker ne zmorejo večje stanarine, kot jo plačujejo sedaj, toda nobenega problema ni mogoče rešiti tako, da bi bilo vsem ustreženo in da bi ne bilo nobenih žrtev na račun skupnosti. Tako je treba presojati tudi stanovanjsko vprašanie. Marsikdo izmed onih, ki že leta 4n leta zaman čakajo na stanovanje, se je oddahnil v upanju, da končno vendarle pride pod streho. Prav tako pa je tudi razumljivo, da si skušajo oni, ki so doslej uživaH bonitete stanovanj-ake zaščite, te bonitete ohraniti. Na drugi strani pa vztrajajo tudi hišni posestniki, ki so vsled omejitve razpolaganja s svojo lastnino tekom vojne in povojne dobe že dovoli trpeli, na tem, da se vse omejitve v smislu zakonskih določb ukinejo ter da postanejo končno faktični gospodarji svoje lastnine. Minister za socijafaio politiko ie pokazai dobro voljo in je razposlal na vse važnejše gospodarske in stanovanjske korporacije in organizacije posebne vprašalne pole, da tako izve za razpoloženje in razmere, ki vladajo y poedinih pokraiinah. Na podlagi teh odgovorov namerava urediti stanovanjsko vprašanje po 1. novembru. V kolikor se da izvedeti, se bavijo merodami krogi s tem, da se splošna stanovanjska zaščita ukine, da pa se za večje centre, kjer še vedno vlada občutnejša stanovanjska beda, izdajo posebne, lokainim razmeram primerne naredbe* tako glede razpolaganja s stanovanji, kakor tudi glede določanja najemnine. To pomeni sicer precejšnji napredek, vendar pa tudi taka enostranska rešitev ne bi mogla rešiti tega kompliciranega Problema. Edino pravilni izhod iz zagate bi tvorila ukinitev vsakoršnih omejitev, kar se tiče razpolaganja s stanovanji. V prvem trenutku se zdi to morda nemogoče, toda izkušnje drugod uče, da bo treba končno tudi v stanovanjskih zadevah uvesti svobodno trgovino. Bojazen, da bo na tisoče ljudi na cesti in da pride morebiti celo do izgredov, pač ne drži. ker bo prej več ljudi pod streho kot pa sedaj. Ra-ztm tega pa je tudi sedaj mnogo ljudi brez stanovanja na cesti, a Ljubljana kljub temu še vedno stoji. Toda najemnikom je treba dati drugih garancij, da ne postanejo predmet izkoriščanja. Treba je maksimirati najemnino, ki nikakor ne sme biti oderuška. Ce se hišni posestniki pri trgovskih lokalih lahko zadovolje z zlato pariteto, pač ni nobenega vzroka, da bi za stanovanja zahtevali več. Namesto stanovanjskega zakona naj se uvede zakon zoper oderuštvo. ki naj se uporablja s primemo rigoroznostio, pa se najemnikom ne bo treba bati ukinitve stanovanjskega zakona. Res je, da se bo moral v tem primeru marsikdo, ki se sedaj šopiri v razkošnem stanovanju. Prilagoditi razmeram, ker ne bo zmogel visoke najemnine, toda to pomeni le povratek v normalno dobo. Vsak pa bo lahko svojemu stanu primerno stanoval, obenem pa bo prenehajo često naravnost nesramno izkoriščanje podnajemnikov. Maksimiranje najemnine pa bo imelo še tudi to dobro stran, da se bodo izenačile najemnine za stanovanja v starih in novih hišah, kjer so ponekod že več kot pretirane. Med prvimi, ki so zahtevali podaljšanje stanovanjske zaščite, so državni uradniki. Res ie, da jih bo zvišanje najemnine na zlato pariteto po večini hudo prizadelo, ker njđiove plače ne odgovarjajo zlasti pariteti. Toda tudi državni uradniki bi se morah zavedati, da gre — vsaj pri nas — vsak posebni privilegij za državne uradnike na račun privatnih nameščencev, ki pa tudi niso nič boljše situirani. Namesto podajanja stanovanjske zaščite naj zahtevajo od države, da jim primerno zviša stanarino ter da za svoje uradništvo zgradi stanovanja. Favoriziranje državnih nameščencev na račun ostalih državljanov pa mora končno prenehati. Pred zakonom smo vs» enaki. S stališča brezstanovankev in podnajemnikov pa Je ukinitev stanovanjske zaščite edino pravilna rešitev stanovanjskega vprašanja. Ravno podnajemniki in brezstanovanjci. ki so često prisiljeni živeti v dvojnem gospodinjstvu, morajo nositi vsa bremena te zaščite. Doslej se je ti dve kategoriji najemnikov pri reševanju stanovanjskega vprašanja dosledno preziralo in niso bil- podnajemniki deležni prav nobene zaščite. Če stoje sedaj v nasprotnem taboru kot stanovanjski najemniki, so pač krivi zaščiteni najemniki sami, ker so jih do skrajnosti izrabljali Zanimivosti iz naših kraiev Reševanje hercegovske dece, — Vir fašistovskih letakov v Parizu« — Čarugov naslednik v okovih. Predsednik Narodne zaščite v Za* grebu, prof. dr. Šilovič, je prejel iz Hercegovine od svojega odposlanca naslednje brzojavno poročilo: — Hercegovina bo od gladu pomrla ali podivjala. Z zdravnikom obiskujem vasi, kjer so ljudje brez drobtine kru* ha ter vživajo travo in listje. Od vseh strani je potrebna hitra in obilna po? moč. Par sto otrok bomo odpravili v Brod. Kredita za obleko ni. Otroci so dobesedno goli in bosi ... Po zadnjih strašnih vesteh o bed* nem stanju prebivalstva v Hercegovini prinašajo beogradski listi neprestano r:ove podrobnosti, kjer navajajo, da prebivalstvo poleg najnavadnejših ze* lenjav in brstja vživa tudi hrastovo skorjo, poleg skorje pa tudi hrastovo listje; obirajo hrastovo grmičje, ker pravih hrastovih gozdov v Hercegovi* ni itak ni. Posebna pretresljivo opisu* jejo dopisniki stanje dece, ki je vsa prestradana, naga in globoko upadlih 3Či. Odposlanec Narodne zaščite bo or* ganiziral oddelke otrok ter jih preko Broda odpravil v bogatejše kraje Hr* vatske, Slavonije, Srema in Vojvodine, kakor se je to godilo med vojno, ko je glad v Hercegovini uničeval na ti* soče človeških življenj in so premož* nejši kraji tostran Save rešili okrog 80.000 človeških življenj. Prvi vagoni s koruzo so začeli od* hajati v Hercegovino in je upati, da bo glad tekom tega tedna kolikor toli* ko ublažen. Fašistovski letaki še dalje prihajajo v naše kraje iz Italije in Francije. Po informacijah iz pariške jugoslovenske kolonije se doznava o viru, od koder prihajajo letaki, naslednje: Nekateri kriminalni tipi, ki se iz raznih razlogov ne morejo vrniti v na* šo državo, ter se potikajo po Franciji pod raznimi imeni in skušajo na čim lažje načine priti do denarja, so pogo* dili naslednjo idejo: Boljševiki izko« riščajo v raznih državah vse momente v propagandne svrhe, da bi na ljudstvo delovali čimbolj destruktivno. Izkori* ščajo valutarne težkoče, pokrajinske pokrete, plemenska nesoglasja, gospo? darske neprilike, delavske stavke, — skratka, vsa sredstva so jim dobrodo* šla. Poslužujejo se agentov in tiskane agitacije. To je ena stran. Druga je italijanski fašistovski urad za propa* gando in špijonažo v inozemstvu. Ta urad se poslužuje prav enakih metod kakor boljševiki. Tretji vir pa so mad* žarski fašisti in Habsburgovci, ki že* lijo, da bi jim zopet zablestel «sijaj Štefanoje krone». Vse tri organizacije, boljševiška, italijanska in madžarska, imajo v Pari? zu svoje ekspoziture ter v Češkoslova* ški, Rumuniji in Jugoslaviji vodijo svo* jo propagando. Zdaj so kriminalni tipi iz naše države v Parizu povezali vse tri ekspoziture z «zlato nitjo*. Uredili so si svojo pisarno in kot «strokovnja» ki» za zadeve v Jugoslaviji izkoriščajo vse tri vire. Tiskajo letake in jih poši« ljajo v našo državo. Ker ne morejo dobili naslovov naših kmetskih ljudi, se poslužujejo starih adresarjev naših mest. Od tod prepisujejo naslove, ne glede na to, ali je dotičnik še v svojem starem kraju ali ne. Tako prihajajo v Jugoslavijo tisoči letakov, ki jih pre« jemajo zdravniki, odvetniki, navinarji, bankirji, trgovci itd. Da bi zakrili sle* dove, oddajajo agenti tega urada pi* srna na pošto v raznih francoskih me* stih in pristaniščih ter odhajajo tudi v Italijo. Črpajo denar od boljševikov, fašistov in Madžarov, zaslužijo dobro in žive prav «hohštaplersko» ... •j Čarugov naslednik, razbojnik Prpič Mali, ki je pred tremi leti edini izmed Čarugove tolpe odnesel pete, se zdaj nahaja v Sisku v preiskovalnem zapo* ru v okovih in pod neprestanim nad* zorstvom posebne straže. Nihče ne bi verjel, da je to neznatno človeče tako opasen tolovajski tip. Visok je 160 cm in telesno zaostal, pri vsem tem pa gibek in divji kakor ris. Prpič Mali je sodeloval pri vseh večjih rajbojništvih Čarugove tolpe, tako tudi v Tompojevcih, kjer je izgu* bil življenje naš rojak, upravitelj Pirk* mayer. Kakor smo že omenili, ima Pr* pič Mali na vesti tudi življenje orožni* ka Tintorja. A koliko je izvršil zločis nov po obešenju tolovajskega haram* baše Čaruge, bo pokazala preiskava, ki jo zdaj vrši sodnik dr. Bastoič. S Prvičem Malim so bili prijeti tudi Ibrahim Krpic, Ivan BerkovičsBckan in Stjepan Bjelovarčič, ki jih teži sum, da so s Prpičem napadli štiri mesarje iz Siska in jim ugrabili 100.000 Din. Mor* da še tekom današnjega dne bo Prpič s tovariši izročen sodišču v Petrinji, kjer mu bodo krojili sodbo. Orožnika Lazar Šuga in Maričič, ki sta ujela Pr» piča, pa pričakujeta razpisano nagra* do. Šah Zagreb - Ljubljana 5 : 2 V nedeljo 14. t. m. se je v Zagrebu od* igrala šahovska tekma za prvenstvo med Ljubljano in Zagrebom. Dasi je veljala Ljubljana kot favorit je morala to pot ka* pitulirati. Zagreb je zmagal in to v precej visokem razmerju 5 :-2. Borba med starimi rivali je bila zelo ostra in napeta ter je nudila prav zanimive momente. Rezultati medmestne borbe so bili sledeči: Na prvi deski je igral Agar>» jejev s Pircem. Partija je ostala po kratki in apetia borbi remis. Partija Rožič*Furlani (Lj.) je bila prekinjena. Dr. Singer je v lepem finishu zmagal nad Cirilom Vidmar* em, dočim sta Avramov in Jerošov remi. sirala. Jerošov je bil že v boljši poziciji. Na naslednji deski je Stupan izgubil proti dr. Trstenjaku, dočim je inž. Tekavčič ka« pituliral pred Kostieem. Tudi inž. Tekavčič je bil že v boljši poziciji, napravil pa je grobo rtapako, ki ga je veljala točko. Vo* gelnik ie zmagal kot črni nad Filipčičem. KLJUČ najboljše.najtrpc2nqse ^ato najcenejše To je bila edina zmaga Ljubljane. Kakor že omenjeno, partija Rožič*FurIani ni bila dokončana,, zdi se pa, da bo ostala neod* ločena. Končni rezultat znaša 5 : 2 (1) v korist Zagreba. Sodil je g. Kurdjukov iz Siska. Kako živi kralj v kopališču Po kraljevem prihodu v Vrhnjačko banjo ie prijazno letovišče takoj oživelo. Oni, ki so sploh imeli namen obiskati letos to kopališče, so se menda odločili, da takoj pohitijo tja, dokler se krah' še tam nahaja, mnogo pa je tudi takih, ki prMejo samo za en dan, da vidijo kralja, na kar se zopet vračajo. Kralj stanuje v vili dr. Cede Mihajloviča. Pojavi se vsak dan ob 11. dopoldne v spremstvu dežurnega adhitanta in zdravnika dr. Mihajloviča. Odide skozi park proti kopališču, kier je za njega rezerviran poseben nov bazen. Semkaj mu navadno tudi prinesejo čašo tople mineralne vode. Čez pol ure, proti poldnevu, se kralj zopet vrne iz kopališča ter po kratki Šetnji skozi park zopet odide v vilo h kosilu. Popoklne se kralj navadno pojavlja okrog 4. ure. Zopet izpije čašo tople vode, se nekoliko sprehaja do vira hladne vode in se nato vrne v vilo. Na Gjurgjevo se je kralj podal na krstno slavo v hišo Pavla Karamanovića. polkovnika - invalida, junaka s solunske fronte, ki je zdaj mestni poveljnik v Vrnjcih in upravitelj doma Rdečega križa, namenjenega za bivališče onih invalidov, ki jim ie potrebno lečenje z vrnjičko vodo. V vojni je bil Karamanovič težko ranjen ter je danes brez desne roke in desne noge. Krali mu je čestital slavo in se dalje Časa pogovarjal z njim, nato pa se zabaval z otroci, ki so se tu zbrali. Posebno zanimivi sta bili dve devojčici, ki sta se silno radovali, ko sta videh kralja. Obesili sta se mu vsaka za eno roko in mu jo poljubljali, m kar je tudi kralj obe mladi čestilki po ljubil na čelo. Sport Primorje v Beljaku Villachcr SV. — Primorje 3 : 2 (2 : 1). Kakor smo že poročali, je gostovalo ljub« ljansko Primorje v nedeljo v Beljaku in iz* gubilo proti tamošnjemu Villacher SV. s 3 : 2 in ne s 4 : 1, kar smo pomotoma vče* raj prejeli iz Gradca. Primorje je podleglo nezasluženo, kajti tehnično in individual* no je bil skoraj vsak mož boljši od na» sprotnika. toda igralo je premalo skupno. To se je opazilo posebno pri napadu, ki je bil pregrupiran. Napad z \Veningom v dcs» nI in Baurotn v levi spojki, se nikakor ni obnesel ter ni znal zaigrati po svoji stari navadi. Tudi krilci niso imeli najboljšega dne, a obramba je bila z vratarjem vred nesigurna. Beljačani so pokazali lep napredek od lanskega leta. Bili so nagli in spretni v podajanju ter odločni pred golom. Sijajen je bil njihov vratar. Tekma je bila živahna, oba nasprotnika sta si bila v polju precej enaka. Primorje je vodilo takoj od začetka, toda Beljačani so kmalu izenačili in nato prešli v vodstvo. V drugem polčasu so Beljačani dosegli še en gol Primorje pa ie po \Veningu znižalo na 3 : 2. Sodnik je bil napram gostom pre; cej pedanten a vobče objektiven. Austria (Dunaj) ie v nedeljo doživela v prvenstvu katastrofalen poraz. Izgubila je proti Simmeringu z 2 : 8. — Popravek. V včerajšnji športni ru* briki smo poročali, da je Svoboda zmagala nad Primorjem s 6 : 1. Poročilo je zagrešil tiskarski škrat in se ima pravilno glasiti, da ie Svoboda zmagala nad Panonijo, a ne nad Primorjem. MONSTRUM od t— 9 C/i wimsNow Prednosti staropreizkusene MAGGI zabele 1. Finost In z njo zdmltat blago- siastnosti. 2. Izdatnost, ker na;»tč a biliina moč zaterc 3. Cenenost. 4. Neomejena stanovitnost, čeprav e steklenica že načeta pazite pn nakupu na xne .liAGGr na rumeno rdeti etiketi J £8eležnica KOLEDAR. Danes: Torek, 17. maja 1917; katoličani: Paskal; pravoslavni: 4. maja, Pelagija. Jutri: Sreda, 18. maja 1927: katoličani: Venancij; pravoslavni: o. maja, Irina. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: >Yojičekc. A. — Opera: Zaprto. Kino Matica: >Ljubavne egiptovske noČid seboj. Rili so glasovi, ki bi morali biti dra^i m znani pisatelju. Pod menoj je ropotal skarski stroi. Kakšen pomen ie imel tiskarski stroj v tem domu? Napoleon je sicer sprejel pod s?vojo streho iedro dveh akademij — toda to še ni bil nravi odgovor na vprašanie. čemu so že nosta-vili v hiši tiskarski stroj. Stroi je nekje pod menoj mirno ropotal. Te-II tiskal jedilne liste? Ali pa ie tisV-' t-^ke dri ge liste? Morda bankovce? Klor >e ne boji oropati letalo, lahko tudi — — tisti hip se ie vrnil natakar. Postavil je na mizo bogato obloženo taco in mi ponudil cel kud ro\in. Ko sem ga pa vprašal, kai pomeni tiskarski stroj, ie naensrat pozabil sveto materinščino. — To-le vino ie iz leta 1°11 Peni se bolj kakor ono, ki ga je pil gospod včeraj. Težko vino k obedu lahko k malci. to je bilo vedno moie geslo. Ostentativno sem vzel iz denarnice oetdesetak. — Vaša živlienska filozofiia je vedno sijajna. Toda Doveite mi eno: kako dolgo ima general ta tiskarski stroj? — Morda želi gosnn-' v^vo? Prosim, tu ie moj skromni račun. Vzdihnil sem in plačal. Stopetdeset frankov poleg napitnine! Toda petdese-tak je ostal na mizi. Natakar se ni dal podkupiti ali pa je veljal več kot petde- set frankov. Med malco sem čital novine. Zanimali so me 3 ogiasi v ra/.nih številkah novin. Med poedinimi izdajami je minilo do tri dni. Najstarejša izdaja je bila stara deset rtamovetša pa štiri dni. Vse so bile ilustrirane. Prvi oglas ie priporočal 'uaueminoto-vo vino. Pod sliko je bil napis: Pošta bo poslovala danes ob šestih. Drugi oglas je priporočar-liker. Na sliki je bilo videti gospoda v fraku in damo v večerni toaleti z dvema majhnima steklenicama v roki. Pred njima je stala velika štirioglata steklenica, označena z imenom G Ouzensaca. Pod sliko je bil napis: Poštaboposlovalaobpetih. Na tretjem oglasu ie bila slika debelega gospoda z veliko steklenico pred seboj, pod steklenico pa napis: Obedovali ste predobro? Pa vzemite purga-tiv St Xavier! Do ru je bilo vse v redu. Toda pod sliko ie bilo z drobnimi črkami napisano: PoŠta bo poslovala ob sedmih. Kaj za vraga naj to pomeni? Kakšna zveza '*e bila med raznimi stadiii obeda in pošto na Korziki? Zjutraj mi je krava na reklami za čokolado sporočila da pošta danes ne bo poslovala. Pred desetimi, šestimi in štirimi dnevi je pa okrogla, štiri- in osem-oglata steklenica naznanjala, da bo pošta poslovala te dni. Kakšen smisel je imelo vse to? Zamislil sem se in srkal portiecio. Naenkrat je zarožljala ključavnca. Bil je najbrž natakar. — Postavite to na mizo! — sem za-mrmral zaspano, ne da bi se obrnil. — Dobro, — se je začul za menoj nežni ženski glas. Presenečen sem se obrnil. Imela je kratke črne lase in jasne, plave oči. to je bilo prvo, kar sem opazil. Bila je zagorela, nosila ie kratke usnjene hlače in usnjen suknjič. V domu, kjer so hodili strahovi od Waterloo v pristnih oblekah, je bil pojav mlade dame v kratkih usnjenih hlačah presenetljiv. Prinesla je na taci Črno kavo. — Oprostite, — jaz sem. ne pa Je-rome. Sicer ie pa že čas, da pozdravim našefc-« nainoveiŠeen ero^ta — Saj res. — sem odgovoril in vzel kavo. — Ali sem res poslednji gost? Kaj hidroplani danes niso letali? — Ne vem. je-li danes priletelo kako letalo. Toda nikar ne mislite, da prihajajo vsi naši gostje z letali Danes popoldne sem privedla enega na konju tako. da strogo rečeno niste naš zadnji gost. — Aha. privedli ste ga na konju! Z revolverjem ali brez? — Gospod! — Oprostite. V domu s takim odličnim vedenjem je bila moja opazka groba nevljudnost. Ali smem vprašati, koliko gostov imate? — Mnogo. Našla bi se komaj ena prazna soba. — Povejte mi, ie-li ta hotel star? — Zelo star. — Je-li iste starosti, kakor oba gospoda, katerima sem bil danes zjutraj predstavljen — Talleyrand in Napoleon? — Ne, nekoliko mlajši je. Pogledala me je in vprašala: — Povejte mi, kaj se je zgodilo, ko ste se danes zjutraj sestali z njima? Njene plave oči niso mogle skriti ra-dovednotsi. Sedla je na moj stol in b la je s svojo črno apaško frizuro pikan:na Všeč mi je bila boli kot madame Dela-tour. — Kaj se je zgodilo pri zgodovinskem srečanju? — sem ponovil njeno vpra sanje. — Kaj si ne morete sami misliti? Zgodilo se je isto kot pri vseh srečanjih Napoleona z navadnimi zemljani. Naoo-leon je diktiral svoje želje. Poleg tesra je vščipnil Tallevranda v uho. Ouilinchini-ja pa v zadnji del telesa. j Dnevne vesti K Ljubljani, dne 17. maja 1927. — Vsem, ki so pred desetimi leti podpisali majsko deklaracijo, priporočamo, da si nabavijo deklaracijsko diplomo, ki jo je v spomin na ta zgodovinski dogodek izdala Jugoslo venska Matica. Diploma v velikosti S5 X 50 je zelo okusno izdelana, v bakro-tisku, in bo v okras vsakemu slovenskemu domu. Stane 10 Din, s poštnino 13 Din in je naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah, pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matico v Sloveniji in v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ulica 7, II. Diploma so v Ljubljani prodaja tudi v kolportaži in od hiše do hiše. — Imenovanje. Načelnik bančnega oddelka v trgovinskem ministrstvu Milorad Z e b i č je hnenovan za člana nadzorstvenega odbora Poštne hranilnice. Za njegovega namestnika je imenovan načelnik oddelka za zunanjo trgovino dr. S t e i n m e t z. — Odlikovanje učiteljev. Namestnik prosvetnega ministra je predložil kralju v podpis ukaz glede odlikovanja mnogih la šolstvo in vzgojo zaslužnih starejših učiteljev in prosvetnih delavcev. — Učiteljska disciplinarna sodišča. Prosvetno ministrstvo odpošlje v kratkem vsem šolskim nadzornikom in upraviteljem osnovnih šol okrožnico z navodili glede ustanovitve disciplinarnih učiteljskih sodišč. Ta sodišča se imajo ustanoviti čim prej. — Seizmološka postaja v Dubrovniku. Te dni bo v Dubrovniku inštalirana za južno Dalmacijo prepotrebna seizmološka postaja. Aparati za potresno opazovalnico so bili nabavljeni v Nemčiji na račun reparacij. — Napredek turistke. V trgovinskem ministrstvu je izdelan načrt glede sistematične propagande in podpiranja turistike. — Premestitev subotiške železniške direkcije v Novi Sad. Prometni minister general Milosavljević ie povodom svojega inšpekcijskega potovanja v Novi Sad izjavil, ca bo treba čim preje premestiti železniško direkcijo iz Subotice v Novi Sad. Za premestitev govore v prvi vrsti strategični oziri, ker tako važna prometna institucija ne more biti v neposredni bližini državne meje. — Občinske volitve v Oslici v Selški dolini. V nedeljo 15. t. m. so se vršile v Oslici v Selški dolini občinske volitve, pri katerih so zmagale napredne stramke proti klerikalni. Za volitve je vladalo veliko zanimanje, kar kaže udeležba sama. ker je od 543 volilcev volilo 414. Napredna gospodarska lista z županom Jezerskom na čelu Je dobila 225 glasov in 14 mandatov, klerikalna lista pa 148 glasov in 11 mandatov. — Enotnj kazenskopravni red. Posebni odsek zakonodajnega odbora je včeraj končal razpravo o enotnem kazenskopravnem redu. Danes prične o njem razpravljati plenum zakonodajnega odbora. — Vilfanova koča na Begunjščici se otvori v nedeljo dne 22. maja in ostane od tega dne dalje trajno oskrbovana. — Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana — vabi člane na sestanek, ki se bo vršil v petek, dne 20. maja ob 20. uri v družabnem lokalu v Kazini. Na dnevnem redu bo razgovor o letošnji glavni skupščini v Zagrebu, na kateri se bodo obravnavala izredno važna strokovna in stanovska vprašanja. Hkratu se bo takrat vršil kongres slovanskih inženjer-jev, prosiava 501etnice obstoja zagrebške sekcije in otvoritev njenega lastnega doma. Zagrebška sekcija bo priredila za goste izlet na Plitvička jezera. Za goste se bo tudi vršila predstava v Narodnem pozorištu. — Udruženje grafičnih umetnikov. Skupina agilnih grafikov, znana pod imenom ^Kolegij S. n. g.<, je ustanovila v Zagrebu »Udruženje grafičnih umetnikove, ki bo zbiralo v svojem okrilju srbske, hrvatske in sknenske bakropisce in ksilograle. Pravila udruženja so bila na obenem zboru 28. aprila sprejeta in od oblasti potrjena. Prva Članska razstava bo v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani pod imenom >Razstava moderne ksilografijee. Na razstavi bodo sodelovali ludi nekateri bolgarski graver ji. Poleg tega je v tisku mapa Ex lfbris grafikov južnih Slovanov, v kateri je zastopan znameniti bolgarski grafik prof. Vasilij Zaharijev. -—vi Šentjakobski majniški Izlet z godbo prirede Šentjakobčani v nedeljo dne 29. maja. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob pol S. zjutraj do Laz, od tod z brodom čez Savo, nato skozi Dolsko, vas Vinje na Sv. Tiojico (hoje poldrugo uro): tu odmor, prekrasen razgled do Domžal in po moravski dolini; od Sv. Trojice dobro uro hoda do znanega narodnega gostilničarja Janeza Novaka v št. Vidu pri Lukovici, kjer bo kosilo in kjer se dobi najboljša kapljica. Popoldne izlet na par minut oddaljeno Brdo, rojstni kraj pisatelja Janka Kersnika, ki je v svojih klasičnih romanih opisal romantičnost vseh bližnjih krajev, ali pa v pol ure oddaljeno Lukovico, kjCT je prvi zdravstveni dom Slovenije, Povratek v Ljubljano z večernim vlakom iz Domžal, kamor je iz St. Vida hoda ono uro in tri četrt. Ker je ta izlet brez vsakega posebnega napora, vabimo nanj Šentjakobčane, pa tudi drugo narodno občinstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu. Vzemite seboi tudi mladino, da se navžije naravnih lepot. Za njo sta za povratek v Domžale na razpolago dva voza z 20 sedeži. Kdor reflektira na kosilo, naj javi to v šentjakobski knjižnici do vštetega 25. raaia. 428n — Toča v Črni gori, sneg v Bosni In Hercegovini Kraške pokrajine na našem jugu šibajo letos zapored elementarne nezgode. Iz Danilovgrada v Crni gori poročajo, da je padla strašna toča, ki ie na območju kakih 20 km2 uničila vse zelenje. Škoda se ceni na okroglo dva mMijona dinarjev. V okolici Sarajeva ie zopet sneg pobeli) gorske vrhove, a istotako poročajo iz Hercegovine o ponovnem hladu in novem snegu na hribovju. — Ponovna obsodba Ferhadbega Drage. Včeraj se je v Kosovski Mitrovici vršila ponovna razprava proti Ferhadbegu Dragi, ki ima na vesti številna zločinstva nad srbskim prebivalstvom izza časa okupacije v Južni Srbiji. Ferhadbejr Draga je bil tudi tokrat obsojen na 20 let težke ieče v težkih okovih, dočim je prva sodba določila lahke okove. Iz Ljubljane —lj Pogreb Antona Širclja. Včeraj popoldne so številni prijatelji in znanci spremili pokojnega Antona Širciia na njegovi zadnji poti. Pred hišo v Prisojni ulici je zapel turobno žalostinko pevski zbor »Sk>ge<, nato pa se je v toplih besedah spominjal pokojnega z. Deržič.. Žalni sprevod, ki je pričai, koliko simpatij je užival pokojni v javnosti, se ie nato pomikal na pokopališče k Sv. Križu. Iz cerkve je odneslo krsto do groba šest članov SK Ilirije, ob odprtem grobu pa sta se od pokojnika poslovila v imenu NSS g. Rupnik, a v imenu SK Ilirije g. JeraJa. —lj Zanimivosti z ljubljanskega trga. Na trg so bile danes prinesene prve letošnje kumarice iz Slav. Broda. So precej drage in sicer 20 Din kg. Na trgu je bila danes večja množina rakov, prinesenih iz Ogulina. BiH so kmalu razprodani in sicer komad po 1 do 2 Din na debelo še ceneje. Namestnik tržnega nadzornika je danes pregledoval branjevske stojnice na Pogačar-jevem trgu. —lj Lastniki avtomobilov in avtopred-plsi. Avtomobilski predpisi zahtevajo, da mora imeti vsak šofer pri sebi vedno vse potrebne dokumente glede identitete In avtomobila. Zadnji čas je policija prijela več lastnikov avtomobilov, odnošno šoferjev, ker niso imeli pri sebi vseh listin. Sedaj imajo sitnosti. _lj Kolo jugoslovenskih sestara priredi za ljubljanske gospodinje 18. t. m. ob 3. uri popoldan poskusno kuhanje na plinu v kuhinji Gospodinjske šole v Mladiki. Poskusno kuhanje bo predvajala priznana strokovnjakinja g. Zemljanova. 427-n —lj Kravate, ovratnike, moške in ien 6ke nogavice dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlinu, Gradišče 3. 403-ti —lj Velika iibera raznega perila, mod nih bluz, nogavic, vezenin se dobi po priznano nizkih cenah pri Ism. Žargi, Ljubljana. Sv. Petra cesta. 64-L —Ij Prodaja nedvignjene robe na carinarnici. Oremii trgovcev v Ljubljani obvešča, da se vrši jutri v sredo 19. t. m. prodaja nedvignjene robe na glavni carinarnici v Ljubljani. —I j Pokončevalci ptičjega zaroda. V Mestnem logu in tudi drugod so se pojavili pokončevalci ptičjega zaroda. Spravili so se zlasti na gnezda kosov !n ščinkovcev. Najbolj pa stikajo za gnezdi mladih vrabcev, ki so prava slaščica za nje. V tivolskem gozdu je neznan zlikovec prevrnil gnezdo ščinkovca, kjer je že mlada ščin-kovka valila. Nekateri »ptičarji« so ovadeni policiji. —J j Ukradena zračna sesalka. Organu mestnega dohod ars t ve nega urada Mirku Taborju je neznan tat včeraj opoldne z dvorišča velikega župana na Blehveisovi cesti ukradel 60 Din vredno novo zračno sesalko. —lj Trdovraten kandidat smrti. Včeraj smo poročali, da se ie v nedelio skušal zastrupiti z lizolom na svoiem stanovanju v Spodnji Šiški brezposelni ključavničarski pomočnik Ivan Bakšič. Mož je sploh trdovraten samomorilni kandidat. 2e začetkom maja ie na policijskem ravnateljstvu v sobi dežurnega uradnika izpil večjo količino lizola. Takrat so ga hitro z rešilnim vozom spravili v javno bolnico, kjeT so mu zdiavniki izprali želodec Kljub nevarnosti večjih komplikacij ie ozdravel ter pred dnevi zapustil javno bolnico. V nedeljo je zepet segel po Hzolu in ga izpil večjo količino. Njegovo stanje je precej resno. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je včeraj aretiraJa dve osebi, nekega moškega radi pijanosti in neko žensko radi postopanja. Prijavljenih le zopet več manjših tatvin, tako tatvina kolesa, prašička in zračne sesalke. Mladeniči Bogomir, Janez, Lojze, Stanko, Jože in Lovro so prijavljeni radi kaljenja nočnega miru, ker so ponoči po ulicah tulili in prepevali, odnosno vodili burno politično debato. Prijavljenih je 11 voznikov radi prestopka cestno-policijskega reda. Iz Celja —c Celjsko pevsko društvo je v nedeljo popoldne priredilo izlet v Šoštanj. Po prihodu se je tam vršil v dvorani Sokolskega doma koncert. Spored koncerta je bil isti kakor v Celju. Vse točke so se izvajale enako brezhibno kakor na celjskem koncertu. Šoštanjci, ki so dvorano napolnili, so bih' a koncertom izredno zadovoljni. Po koncertu je bil do odhoda vlaka prijateljski sestanek v Sokolskem domu, ki je potekel v splošnem veselju. —c Sejmarji pozor! Županstvo občine Petrovce javlja, da je sej mar jem na dan odkritja spominske plošče padlim vojakom v svetovni vojni dne 26. t. m. v slučaju slabega vremena pa 29. t. m., prodaja blaga v Pe-trovčah prepovedana. —c Pravica uporabe grobov na mestnem pokopališču, ki je bila pridobljena pred 20 leti, je glasom pokopališkega reda mestne občine celjske ugasnila. Stranke, ki imajo na imenovanem pokopališču grobove in želijo iste še v naprej obdržati, morajo plačati tozadevne pristojbine pri mestni blagajni. Rok poteče dne 31. majnika t. 1. Po poteku tega roka bo mestna občina prosto razpolagala z grobovi in na njih stoječimi nagrobnimi kamni, ograjami itd. Pristojbina obnovitve grobov za nadaljnih 20 let zna- ša: za rodbinski prostor (3 grobovi) 875 D« za rodbinski prostor (2 groba) 250 Din, za grobove odraslih 75 Din, za grobove otrok 40 Din. — Mestni magistrat celjski. —c Kuratorij ustanove Antona Kolesca je imel v torek sejo, v kateri je razdelil pol-letne obresti od ustanove rajnega velikega dobrotnika slovenske mladine. V tej seji so se rešile prošnje visokošolcev. V celoti se je razdelilo nekaj nad 24.000 Din med 70 prošnjikov, ki Študirajo na raznih fakultetah nase kraljevine in v inozemstvu. Prihodnje dni bo reševal kuratorij še prošnje srednješolcev. —c Dri. kraj. zaščiti dece in mladine v Celju je naklonila Celjska posojilnica 600 Din. Bodi ji za to izrečena prisrčna zahvala. Iz Maribora —m Poskusen samomor profesorja, Včeraj zjutraj je hotel profesor ženskega učiteljišča v Mariboru dr. Franc 2. v trenutni duševni depresiji izvršiti samomor. Z britvijo si je prerezal vrat Našli so ga t mlaki krvi. Rešilni oddelek ga je takoj prepeljal v bolnico, kjer so izvršili operacijo. Njegovo stanje je zelo resno. Kaj je komaj 311etnega moža gnalo v prostovoljno smrt, ni znano. —m Iz kaznilnice pobegnil. V soboto je pobegnil z dela 281etni kaznjenec mariborske kaznilnice Asim Kadrijevii, ki je bil radi umora in ropa obsojen na 201etno ječo. Kadrijević, rodom iz Macedonije, govori srbsko in albansko narečje. Bil je zaposlen v jami gramoza, od koder pa je v ugodnem trenutku izginil. Doslej ga niso mogli izslediti. —m Nove tožbe med klerikalci in socijalisti. Klerikalci in socijalisti so li v Mariboru hudo v laseh. To je predvsem posledica političnega boja, pri katerem socijalisti / na račun klerikalcev stalno napredujejo. V \ znanem duhovniškem procesu, pri katerem je bil urednik »Volksstimme« Eržen obsojen na tri mesece zapora in 2000 Din globe, se je pričel odkrit boj. Klerikalci hočejo socijaliste oči vidno finančno ubiti. Zato so se pritožili zoper prenizko kazen, razen tega so pa vložili novo tožbo radi nekega Članka v *Volksstimmi<. A tudi socijalisti jim nočejo ostati ničesar dolžni. Kakor smo že poročali, je izdal mariborski Škof na vse župnije okrožnico, v kateri grmi proti >Volksstim-mi< in prepoveduje vernikom naročanje in Čitanje tega lista. Ker se čutijo socijalisti s tem oškodovane, so vložili zoper škofa tožbo v smislu tiskovnega zakona. Tako bomo imeli v Mariboru še celo vrsto zanimivih procesov. _m Novo poslopje carinarnice. Mariborska carinarnica, ki je sedaj nastanjena • svojimi uradi v starih skladiščih in barakah, nameraca v Mariboru v bližini kolodvora zgradti večje poslopje za urade in stanovanja uradništva. V poštev bi prišla predvsem stavbišča ob Tomšičevem drevoredu ali pa za Franzovim mlinom, ker drugod v bližini kolodvora ni nikjer pripravnih prostorov izvzemši morda prostor na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. Gosoodorstvo —g Protest sarajevske Trgovske zbor* niče. Sarajevska Trgovska zbornica je po* slala finančnemu ministru spomenico, v ka* teri protestira proti sklepu tuzlanske ob* lastne skupščine glede posebne trošarine na alkohol. Zbornica obenem zahteva, naj ministrstvo v principu odloči, je*li so ob* lastne skupščine upravičene nalagati nova davčna bremena. —g Tranzit bolgarskega tobaka. Pro* metni minister je dovolil, da se računa za prevoz bolgarskega tobaka v Nemčijo pre* ko našega ozemlja 43.25 Din od 100 kg. —g Poljedelski krediti. Po zakonu o poljedelskih kreditih se imajo ustanoviti z državno podporo okrajne in oblastne za* druge, v Beogradu pa direkcija poljedel* skega kredita. Ta direkcija dobi iz prora* čuna poljedelskega i linistrstva na razpola* go 500 milijonov, poleg tega pa 50 % do* h od kov državne razredne loterije. Poljedel* sko ministrstvo ima na razpolago že zdaj okrog 160 milijonov, ki se bodo porabili za najnujnejše kredite poljedelcem. —g Državna Hipotekama banka v Za* grehu. Ravnateljstvo državne Hipotekarne banke je brzojavno odredilo, da se čimprej poiščejo v Zagrebu primerni prostori za podružnico. —g Nadprodukcija hmelja. Beogradska Trgovska zbornica se je obrnila na polje* delsko ministrstvo s prošnjo, naj ji po* jasni svoje stališče glede širjenja in veli* kega napredka hmeljarstva v naši državi. Ministrstvo je odgovorilo, da je prevelik razmah hmeljarstva nezdrav pojav, ld ima lahko v bodočnosti slabe posledice. Nesi* stematicno širjenje hmeljarstva je škodlji* vo v prvi vrsti hmeljarjem samim, ker so sedanje visoke cene samo začasne. Ker se rudi v drugih evropskih državah hmeljar* stvo naglo širi, je pričakovati nadproduk* cije hmelja, kar bi povzročilo znaten pa* dec cen. —g Zakon o prisilni poravnavi. Mmistr* stvo trgovine in industrije je nedavno po* slalo na vse trgov sko*obrtne zbornice osnu* tek novega zakona o prisilni poravnavi, da ga prouče in podajo svojo mnenje. Osnutek zakona je izdelal pravosodni minister. Ve* čina zbornice je ministrstvu že predložila svoje mnenje. Do konca tegs meseca imajo prispeti odgovori vseh zbornic, nakar bo trgovinsko ministrstvo predložilo osnutek zakona pravosodnemu ministrstvu, da ga izpopolni v smislu predloženih nasvetov zbornic. Nato se izvede končna redakcija, zakona, —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. maja t. 1. po« nudbe gled dobave 19200 kg porti and cc* menta, borovih mostovnih pragov, mostnic in borovega lesa ter glede dobave 1962 ko* madov lesnih vijakov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Dne 25. t. m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofcrtama licitacija glede dobave 2000 m* trdih drv. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbor* niče za trgovino, obrt in industrijo v Ljub* Ijani interesentom na vpogled ravie in srečo tyjam bo dalse dnevnim negovanjem zeh SARGOV ALODONT Potresno valovanje se bo ponavljalo Še nekatere podrobnosti o nedeljskem potresu. — 6 človeških žrtev. — «Tolažilno» predavanje ravnatelja Mihajloviča o novem potresnem valovanju. dvigati čisto novo mesto. Sedanji potres v Beogradu s svojimi počasi se ponavljajočimi sunki je osamljen pojav. Izmed 37 sunkov, ki jih je točno zabeležila beogradska stanica, jih je prebivalstvo Beograda moglo čutiti gamo 12 najintenzivnejših, ki so se pojavili ■ »rrijetnim< valovanjem, kar je pač najznačilnejše pri vseh potresih, ki se pojavljajo ua severnih in južnih linijah. Karakteristika tokih potresov je, da se ponavljajo in da lahko nastopajo po goto vili premorih. Zat<» ni izključeno, da se bo še tekom meseca dni pojavila nova serija valovanja, ki pa bo mnogo slabša; nato bo zopet sledilo valovanje po dveh ali treh mesecih, a bo vedno šibkejše. Končno je g. Mihajlović na uteho vseh poslušalcev zatrdil, da minuli potres P j svojem značaju ne more predstavljati ni-kake nadaljne opasnosti, ki bi se lahko pojavila v obliki večje katastrofe. Eventualno ponavljanje valovanja bo vedno slabše, niti eden izmed bodočih potresov v letošnjem ietu ne bo močnejši kakor je bil nedeljski. Potres, ki je v nedeljo zjutraj vzrahljal našo prestolico ter povzročil precej škode v raznih krajih šumadije, je imel široko območje. Čutili so ga tudi na Hrvatskem, dalje v Bosni in v Južni Srbiji. Sofijska seizmološka postaja je beležila katastrofalen potres v daljavi 300 km. Beograjčani so se že pomirili in so hvaležni srečnemu Slučaju, da ni bilo človeških žrtev. Skupno je potres v Beogradu porušil par sto dimnikov in poškodoval pra-cej hiš, med njimi tudi vladne palače, o čemer smo včeraj podrobno poročali. V pokrajini, v šumadiji, pa je bila ne samo materijalna Škoda precej občutna, marveč je bilo tudi nekaj Človeških žrtev, posebno v rudniškem okraju. Kolikor je doslej znano, je bilo tam ubitih 6 oseb, v bolnici in v vojašnici v Gornjem Milanove u pa so dobili nekateri bolniki in vojaki v paničnem begu težje telesne poškodbe. Vsekakor je naj-strašnejšo noč preživel Rudnik, kjer so sunki posebno močno razsajali in poškodovali domala vsa poslopja s cerkvijo vred. škoda se za enkrat Še ne da oceniti. Nadalje so močne sunke čutili tudi v Kruševcu in Kra-gujevcu, kjer človešTrih žrtev ni bilo, a materijalna škoda znaša okrog en milijon Din. V pokrajinah tostran Save poročajo o močnem potresu v Velikem Bečkereku, kjer so sunki trajali 23 sekund ter povzročili veliko paniko med prebivalstvom, drugače pa ostali brez težjih posledic. Nadalje so Čutili precej močne sunke v Novem Sadu in v Vin-kovcih, kjer je že tekom marca bilo troje močnih sunkov. Šibkejši je bil potres v Bosni; v Sarajevu so v nedeljo ob 4. zjutraj jedva zaznali valovanje zemlje. Beogradski seizmološki zavod zatrjuje, da je glavna nevarnost minila in da je vsaka bojazen pred kako novo večjo katastrofo neopravičena, četudi se bodo lahni sunki nadaljevali še tekom deset mesecev. Linija pravkar minulega potresa se popolnoma sklada z linijo v letu 1922. v pravcu od Da-rosave preko Lazare v ca na severnem vznožju Venera. Bo kulje in Vagana Istočasno se zdaj vršijo pokreti na južnem vznožju istih gora poglavitno v pravcu linije od jugovzhoda k severom padu. Po vsem tem sklepa beogradski seizmološki zavod, da se bodo sunki na tej liniji nadaljevali tekom 10 mesecev, a bodo tako neznatni, da jih ljudstvo morda niti ne bo čutilo. Nobeno javno predavanje še ni vzbudilo med Beograjčani tolikega zanimanja, kakor izvajanja beogradskoga seizmološkega zavoda Jelenka Mihajloviča, ki je v nedeljo na univerzi govoril o potresu. Se pod svežimi vtisi prestanega strahu je beogradska publika napolnila dvorano. In ko je predavatelj po kratkem uvodu izjavil, da se bodo potresni sunki gotovo še ponovili, so poslušalci glasno vzdihnili: — Ne daj Bože! G. Mihajlović je izvajal: Naša kraljevina ima česte potrese, toda katastrofe so redke. Izmed dveh vrlo velikih katastrof, ki se jih spominjamo, je bila ona, ki je uničila Dubrovnik in vsa naselja okrog Boke Kotorske v letu 1667. Druga katastrofa pa je uničila staro Skoplje in to tako temeljito, ds se je kakih 6 km od staroga SkopJja začelo Po svetu X Fordov krojač. Kralj avtomobilov, Henrv Ford, je tudi najelegantnejše oble* čen gospod v Ameriki. V bližini njegovih tovarn, v posebni zgradbi, je nastanjen krojač, ki kroji samo zanj. Krojačnica jc najmodernejše urejena in najfinejše blago je naloženo po različnih mizah. Pravijo, da se Ford sedaj posvetuje s svojim krojačem, če bi bilo umestno uvesti modo kratkih moških hlač, X Povratek miss Gibsonove v London. Violeta Gibson, ki jo preteklo leto ranila Mussolinija, je v soboto dospela v London. Spremljale so jo bolniške strežnice in če* prav je bilo poskrbljeno, da se onemogoči dostop novinarjev, se ji je neki novinar vendarle približal; Gibsonova mu je rekla: Žal mi je, da sem morala zapustiti Italijo. Recite drugim, da bi najraje prebivala na Irskem. X Oklofutani Miljukov. Bivši zunanji minister provizorne ruske vlade 1. 1917 jc nedavno predaval v Rigi. Med govorom jc stopil k njemu neki mladenič in mu pri' solil par krepkih zaušnic. Napadalca so aretirali. Piše se Aderkas in pravi, da je bila revolucijonama vlada K e renskega in Miljukova kriva, da so njegovi starši umrli od gladu. X Rekord v plesanja. V Casablanki je v petek dosegel šampijon plesa Nicolas nov rekord. Plesal je 274 ur neprestano in po» tolkel svoj prejšnji rekord za 8 ur. Publika ga je navdušeno pozdravljala in mu česti* tala k uspehu. X Samomor . — Skok dveh Ljubljančanov s padalom« Zagrebški •Jutarnji lrst> prinaša, nasJed* njo kratko depešo iz Novega Sada: Letalo «Potez XXV.», s katerim sta pilota ini. Sondermaver in poročnik Baj* dak srečno oreletela pot od Pariza do Bombav* in nazaj v Novi Sad, sc je v src* do razbilo na novosadskem letnscu. Tega dne se je inž. Sondermaver dvignil na kra» tek polet in se po parminutnem zadržanju v zraku ponovno spustil na Itališče. Prteta* nek pa je bil tako nesrečen, da je aparat močno treščil ob zei.iljo in se ra-zbiL Pilot inž. Sondermaver je k sreči dobil Ic ne* znatne ogrebotine.. . Slične vesti nismo zasledili v nobenem drugem listu, čeprav se je nezgoda prigo* dila že v sredo, torej drugi dan po slav* nostnem sprejemu obeh letalcev na novo* sadskem letališču. Ako je vest istinita, utrpi naše letalstvo polet? materijeine ško* de tudi svoj znameniti zgodovinski objekt, letalo, ki je srečno poneslo dva smela letal* ca od Pariza do Bombava, nato pa po ne* srečnem naključju Končalo svoj obstoj na domačem letališču. * V soboto se je ua letališču v Bežaniji pri Beogradu dvignil prvič v zrak naš prvi domači športni avion cSveti Gjorgje*. Le* talo je izdelala tekom aprila Vlajkovičeva tovarna avionov na Dordjolu pri Beogradu. Tip je popolnoma nov; načrt je zamislil inž. Nestorov. Prvi polet malega ljubkega letala, ki tovorom in pilotom vred tehta jedva 300 kilogramov ter ga delavci lahko prenašajo na rokah, je privabil na letališče prav lepo število strokovnjakov in prijateljev letal* stva. Poskusni polet je izvršil novosadski pilot Striževski, ki se je gladko dvignil in se po 18minurnem kroženju nad letališčem in Beogradom z brzino 150 km srečno vrnil raz a j na tla. Poskusni polet je s tem uspel na spi oš* no zadovoljstvo in znači ne samo za gra* ditelja, marveč za vso naše mlado letalstvo pomemben dogodek. Vlajkovič namerava nas prvi športni avion razstaviti na letos* nji mednarodni razstavi letalstva. Kakor navajajo zagrebški listi, se letal* skih slavnosti v Ljubljani udeleži tudi za* grebška eskadrila. Ljubljanski Aeroklub je /e pred tedni stopil v dogovore z zagreb* škim Aeroklubom glede priprav in sodelo* vanj a, Da bo svečanost čim večja, bo iz Zagreba prihitelo v Ljubljano par apara* tov tipa Brequet XIX., ki jih bodo vodili najpodjetnejši letalci zagrebške eskadrilc Poleg pilota bo na vsakem letalu tudi i/vidnik, ki bo po prihodu nad ljubljansko letališče izvršil skok s padalom. Razun tega bodo nekateri smeli letalci izvajali tudi akrobacije z letali v zraku nad leta* 1 iščem. Ni še definitivno določeno, ali bo* do letalski slavnosti v Ljubljani prisostvo« vali rudi letalci iz Novega Sada, vendar se lahko smatra za gotovo, da tudi od tam prileti nekaj aeroplanov. Ljubljančanom se obeta torej redka atrakcija. Kakršna jc naloga rešilnega pasu ali čolna na ladji, prav taka je tudi naloga padobrana, ki postaja neizbežno pomožno sredstvo na aeroplanu, ako ga dohiti zla usoda. Njegova naloga je v slučaju nevar* nos ti posadki omogočiti siguren odskok iz aeroplana. Zgodaj so že začeli izvajati sko* ke s padobrani iz balonov, to pa večinoma v svrho vzbujanja senzacij in radi produ k* cij pred javnostjo. Razmeroma pozno se je pa začel padobran uporabljati za svojo pravo nalogo — za reševanje v slučaju ne* varnosti. Tekmovanje med konstrukterji je omogočilo, da smo v razmeroma kratkem Času dobili tako rekoč popolne sisteme padobranov, s katerimi je dana posadki v aeroplanu možnost, da se v slučaju neiz* bežnih nesreč lahko reši. Kako taka zavest sigurnosti v danem momentu lahko vpliva na moralno kakovost letalcev, si lahko mi« slimo. Nekaka Standarts tipa padobrana je razvita v toliko, da je zgoraj mišljeni padobran vporabljiv le pri skoku iz aviona, docira načrti, da padobran dvigne posadko obenem z vsem instrumentarijem samostoj* no iz padajočega aeroplana, v kolikor je bil avtomatično sprožen, po pilotu ali sprem* ljcvalcu, v praksi še ni preizkušen. Bistvo padala za odskok je v tem, da avtomatično ali pa po določitvi skakalca omogoči prosto padajočemu telesu upor, ki prepreči pospešeno navpično padanje in ga pretvori v lahko enakomerno padanje proti zemlji. Upor tvori padalo, ki ima ob* liko izdolbene polkrogle, ki jo nosi skaka* lec zvito bodisi kot sedežno, bodisi kot na* slonjalno blazino, pritrjeno preko ramen in zgornjega dela beder. Vrh padala je po 30 do 40 m dolgi vrvici pritrjen na rob letala. Pri odskoku iz aparata se ta vrvica napne, potegne padalo iz ovoja, ki je tvoril do sedaj zgoraj omenjeno blazino, nakar se v momentu, ko se tako sproženo padalo začne odpirati vsled sunka potezna vrvica odtrga, tako da je skakalec popolnoma prost od letala m počasi pada proti zemlji. Naša avijatika se poslužuje francoskih padal, ki slove kot povsem sigurna, kar potrjuje tudi praksa na naših aerodromih. Dne 26. junija bosta s temi padali dve Ljubljančana pokazala, kako se padalo vpo» rablja. Tudi to bo ena izmed mnogih sen* zacij, ki jo bo Aeroklub nudil javnosti na velikem letalskem mitingu. To in ono Kako je angleška policija odprta sovjetske omare Od policije najeti delavci so po tru-dapoinem delu vdrli v oklopne omare v ruskem poslaništvu. Posrečilo se jim je s pomočjo električnih nanrav izdol-biti tako široko odprtino, da more skozi njo odrastel človek. Delo ie bilo nenavadno težavno, kajti tri shrambe, katerih sovjetski uradniki niso hoteli odpreti, so obdane z 2.40 m širokim in 3 m visokim oklopom. Razun tega i i h obdaja 2 m debeli železni beton. Predsednik kriminalnega oddelka ni izgubljal časa s pogovori z ruskimi uradniki. Ko so izjavili, da kliučev do oklopnih omar ne izroče, jim je stavil triurni ultimatum. Poklicali so takoj veŠčake, ki so izjavili, da je praktično nemogoče odpreti ključavnice in da se more najhitreje priti do tajnih dokumentov s prevrtanjem sten s pomočjo modernih električnih svedrov varilnega plamena, ki reže jeklo kakor nož su* rovo maslo. Veščaki - gradbeniki so pa izjavili, da zahteva vrtanie železo-betona precej časa. vendar ni zidu, ki bi se mogel upirati pneumatični motiki. Minil je določeni rok. Po kratki debati s sovjetskimi uradniki jim je poli* cija dovolila še polurni odlok. Rusi so trdovratno vztrajali pri prvotnem sklepu. Pred palačo »Arcos« so se pripeljali v avtomobilih strokovnjaki z vsem potrebnim orodjem. Po poteku roka ob 9.30 jim ie bilo naročeno, naj prično z delom. V bližini »Arcosa« ie začel ropotati motor s 300 UP. Brnenje električnih apratov in varilnega olamena je odmevalo po celi zgradbi in nešteta množica se jc kljub policijskemu kordonu zbrala okoli poslaništva. Vsake četrt ure so se delavci izmeniavali; detektivi so z revolveru v rokah nadzorovali delo. Ob 4. uri zjutraj drugi dan so zrušili zadnje plasti železobetona in načeli jekleni oklop. Varilni plamen ie začel rezati in kmalu ie zlezel skozi še neohlajeno odprtino detektiv. Toda bil je neprijetno presenečen, ko ie zagledal v notranjosti prevrtane omare druge oklopne omare. Tudi te so strokovnjaki previdno prevrtali, da ne bi pokva- Makulaturni papir kg & Din 4'-orodaia uorava „Slov. Naroda •s rili dokumentov. Kaj so našli v oklopnih omarah palače >Arcos«. o tem policija za enkrat še molči. Isti dan jc policija natančno preiskala tudi vse ostale prostore. V vsaki sobi so našli kako skrito zidno vdolbino; pritisnili so na jrumb in tajna omara se ie odprla. Angleška javnost odobrava energični nastop notranjega ministra. V sovjetski Rusiji pa delavci vseh tovarn demonstrirajo proti Angliji in sovjetska vlada grozi z reprcsaliiami. Nov nemški brzopamik Iz ladjedelnice Blohm v Hamburgu so v soboto spustili v morje prvi nem* ški brzoparnik, ki jc krščen na ime «Cap Arcona» in je last Hamburško* južnoameriške paroplovne družbe. «Cap Arcona« je poleg «Columbu> sa» druga največja trgovska ladja Nem* čije. Parnik obsega 27.000 ton in ima turbinski pogon s 24.000 H P. Njegova hitrost znaša 20 milj na uro, tako da potrebuje za vožnjo do Rio de Janeira 12, do Buenos Airesa pa 15 dni. Na parniku je prostora za 1500 potnikov, katerim je na razpolago ves komfort. V parniku je bazen v velikosti 10 krat 6 metrov. Krasna jedilnica prvega raz* reda obsega 35 X 18 metrov. Novi br* zoparnik bo služil prometu med Nemčijo in Južna Ameriko. Borba proti prostituciji v Berlinu Povojna morala je kakor v drugih velemestih padla tudi v Berlinu na nizko stopnjo. Tajni prostituciii so na ste-žaj odprta vrata, orgije in bakanalije so na dnevnem redu. Da zajezi tajno prostitucijo, ki jc v giavnem izvor širjenja spolnih bolezni, je policija segla po skrajnih sredstvih ter izdala stroge odredbe, ki se radikalno izvaiaio. Vendar bi bila vsa borba policije brezuspešna, da ni posvetila posebne pažnje raznim zavodom za gimnastiko in masažo. V Berlinu se namreč pod krinko zavoda za gimnastiko aii masažo skriva na sto in sto podietii. ki služilo v resnici čisto drugim namenom. V zadnjem času ic policiia izvedla obsežno racijo ter večino teh zavodov zaprla. Na dan so prišle gorostasne stvari, kajti nad dve tretjini teh zavodov so bili brlogi ljubavnih sestankov in zvodništva, pa tudi orjriie so bile v njih na dnevnem redu. Policiia je lastnike teh beznic zaprla. Zanimivo je, da so pri raciji prvič tudi sodelovale lea-ske - kriminalne uradnice. Pretekli teden ic tudi hambursk.< policija izvedla slično akciio ter zaprla serijo sumljivih lokalov, čiiiii lastniki so sc nato jadrno preselili v Berlin ter tam nadaljevali svoj ogabni ooklic. Avtomobilske nesreče V nedeljo se jc pripetilo vec tczK:h avtomobilskih nesreč, ki so zahtevale tudi človeške žrtve. Grozen ie bil uc> nek avtomobilske nesreče, ki sc je pri= petila v selu Polil pri NasjH tU v Nemčiji. Tu je zavozil avtomobil grofa \\ olfa Meternicha v skupino ob cesti se igrajočih otrok, se radi hudega sunka prevrnil ter pokopal potnike in večino otrok pod seboj. Dva otroka sta bila takoj mrtva. Izpod razbitega avtomobila pa so potegnili tudi mrtvega barona Romberga. dočim ic bila njegova žena nezavestna. Grof .Mettemieh ie ostal po čudnem naključju neooškodo-van. a njegov šofer ie dobil težke poškodbe oo vsem telesu. Druga težja avtobilska nesreči se je pripetila v biižui Pragart.n;* v Avstr i . bestcilinderski avtomobil tira Vostro-Daimler. last inženirja Antona Biro, t zdrknil na ostrem ovinku do strmem obronku nizdol, se nrekotalil in ves razbit obležal v dolini, lnženirieva /en • je zletela pri nenadnem sunku z voza in obležala nezavestna. Nekai ur kasneje je kljub operaciji podlegla poškodbam. Njen brat Bandian ie bil lažje poškodovan, dočim ic inženir sam ostal nepoškodovan. Ove drami v Parizu Pariz je v nedeljo zopet doživel dve krvavi deloma, nepojasnjeni drami. Prva sc je odigrala dopoldne na eni m -prometnejših ulic. Neki Kitajec jc i/ povsem neznanega razloga streljal na družbo izletnikov, a k sreči ni nikoga i zadel. Razjarjeni izletniki so nato navalili nanj in ga linčali. Policiia je našla Kitajca mrtvega v mlaki krvi. dobil x* pet sunkov z nožem v prsa. Vsa dni-žba izletnikov je bila aretirana. Drugo senzacijo pa ie povzročila vest, da so v nekem hotelu našli vc razpadajoče truplo neke kletne mladenke, ki je očividno postala žrtev zločina. Preiskava je pokazala, da ic imelo dekle liubavno razmerje z nekim 60-letnim starčkom, a ic v zadnicm času odnošaje z njim prekinilo. Iz osvet < ic nato varani stari ljubimec ustrelil. Policija ga ie našla na obrežju Scinc v nezavesti: prcrezal si ic žile na roki. Prepcliali so ga v bolnico. Dne 13. maja so bile sledeče pr« nas kurjen? srečke izžrebane: Srečko št. 848 ie zadela 20.000 Din Din 4000 je nadela srečka štev. 707, Po Din 2000 so zadele srečke št. 91.744, 120.141 ter 121.651. Po Din 5 j m> zadele sledeče srečke: 14.139. 14.111, 76.722, 100.702, 5726. 5770. 15.47S. 15.480, 18.133. 1S.112, 18.124, 30.990. 40-509, 40.542, 53.452. 66.620, 66.643. 79.013. 79.035, 79.061, 91.754, 91.783, 91.768, 115.695, 115.697. 115.688. 9750, 9720, 9745, 11.548, II. 582, 11.569, 11.598, 20.896, 23.419, 23.449, 23.-* 2, 34.182, 47.767 48.558, 4C 543, 71.820, 71.803, 71.885, 71.878. 83.278, S3.2S8, 83.244, 86.318. " S.356. co.322. 86306, 86.3"H), 86352. 96.988, 96,988, 96.943, 96.971, 111.200, 111.164, 111.149, 120.170, 120.106, 120.193, 120.187. 15.111, ;5.120, 78.183, 78.184, 78.196, 116.281. 9133, 9185. 9152, 48.692. 48.621, 70.455. 70.438, 70.419, 70.461, 95.806, 95.873, 95.876, 111.769, 111.781 111.734, 111.843, 111.825, III. 875, 111.871, 121.596. 121.540, 121.696, 121.604, 15.3*7. .-9.92*. 41.810, 72.427, 98.265. 120.698. Dobitke bomo izplačevali od 15. iunija naprej Važn< ilo! Zadružni hranilnici r. z. z o. zf kot pooblaščeni prodajalki srečk se jc posrečilo dobiti še nekaj srečk za to tekoče žrebanje (V. razred). — Igralcem, ki nočejo igrati na visoke dobitke in so bile njih srečke žc izžrebane, se nudi prilika, da zamenjajo izžrebane srečke za neizžrebane, da morejo igranje na visoke dobitke nadaljevati. — Opozarjamo, da se žreba vsak dan do 31. maja, ko bo vseh 115 tisoč srečk izžrebanih. Nekaj srečk proda Hranilnica lahko tudi igralcem, ki do sedaj še niso igrali. — Reflektanti naj se takoj zglase pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. na Sv. Petra cesti št. 19. PRVIČ V JUGOSLAVIJI! # v« • • • Vclefilm ljubavi in mržnje pod tropskim aolncem. — Uresničene sanje cvetoče fan* tazije. — Velepesem v sliki. — Ljubezen in narava v prekrasnem akordu. t— Čari Orijenta ljubavi in 1001 noči .. — Intriga in mržnja, — Boj za življcnsko srečo. — ... ko krvavi ljubavipolno srce prekrasne mlade žene... — Divno! Čarobno! Veli* častno! — Najlepši orijentalni velefilm vseh časov. Posebno Vas ie opozarjamo na osobito lepo in za ta velefilm posebno naš t u diran o godbo. Predstave kot običajno ob: 4., pol 6-, pol 8. in 9* ELITNI KINO MATICA najudobnejšl kino v Ljubljani. Sredina mesta. Telefon 2124. NAZNANILO. Tupdha A. mi\ ded., srffi^SSK se nahaja od 15. maja dalje v Kolodvorski ulici 27 na dvorišču. ter se nadalje priporoča ceij občinstvu. 5950 5000.— Din nujnega posojila išče uradnik proti dobrim obrestim in ga* ranciji. — Ponudbe pod •Takoj/1194«, na upravo «SIoven» ske^a Naroda*. Slaščičar z večletno prakso, obenem tudi kuhar — išče službo; £re tudi v večji hotel; najraje na letovišče. Ponudbe pod «Sla* Šči^tr/1161» na uprav «Slov. Naroda*. Sveže ribje olje najboljše znamke sc dobi v lekarni dr. G. Piccoli, Ljubljana, Dunajska cesta št. 6 Naročila ae točno izvršujejo. Gospodična z večletno prakso, z dobrimi spričevali, zmožna slovenskega in nemškega jezika — želi mesta v pisarni ali trgovini. — Ponudbe pod «Izurjena/1211» na upravo «Slov. Naroda*. Gostilno dobro idočo, na prometnem kraju v mestu — iičem v na* jem; event. tudi kupim. — Po* nudbe pod «Gostilna/1207» na upravo «Slov. Naroda*. Stanovanje sobe in kuhinje, cv. dve sobi — išče miren boljši zakonski par v novi ali stan hiši. — Ponudbe pod Stanovanje/1177 na upravo «Slov. Naroda*. Zahvalnica Gosp lekarnar Blum, Subottca. Čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vase Larucin kapsule jako dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje po* vsem prenehalo. S spoštovanjem M L LESKOVAG. Larucin kapsule se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah — Glavno skladišče: Apoteka Blum\ Subotica. 74/L Zastore« posteljna pregrinjala, perilo, monograme, obleke I. dr. veze najfinejše in najcenejšt mehanično umetno vezenje Matek & Mikeš Ljubljana, Dalmatinova ulica 13 Entlanje, ažuriranje, predtis-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom. Šivalni stroji! Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija« Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno Pisalni stroji «Adler». Kolesa Iz prvih tovarn tDurkopp«. «Kayser» «Styria>, «Waffenrad» (Orožno kolo). — PletUnt stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles Is šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki zastonj in franka 32/L Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Ivan Jax Id sil Pomlad! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice in nogavičke, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvali. Sifoni. Solingen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnlke, šivilje in sedlarje. — Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline Miru Prešernovega ipomenlka ob vod Natalije cene Ullbliana ročna postrežba 20°/0 ceneje vsa naročila po meh in popravila pr Franc Szantner, Ljubljana Selenburgova ulica i prvovrstna specijalna izdetovalnlca Cevlie za Občutljive in bolne no-r , 8-1 Kral. ang. parobrod, linija HOVilL MP1L UNEzn]UžNO AMERIKO >razilijo-Urasuay-ArgentinioKubo-Chile-Pen informacije brezplačno pri podzastopniku uJUBLJANA. Kolodvorska ulica štev. 26 Urejuje: Josip Zupančič, — Za «Na*odno tiskarno*: Fran J«eršek. — Za inseratni del lista: Oton Christof. si* Vsi v Ljubljani