Leto XXIIL, št. 226 EJubljana, petek 8. oktobra 1943 prets — Cena — Prezzs: ssnt. 99 Upravnišrvo: Ljubljana, Puccinijeva alica 5. Telefon U. 31-22 31-23 31-24 l&seratoi jddelek; Ljubljana, Puccinijeva ali. ca 5 - Lelefoo št- 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraje Italiie Serviuo Conti. Con. Post. No 11-3118 izlitja oak d a o razen pooedelj ka Naročnin* uuh mesečno Lir 18.—% za inozemstvo vključno t »Ponedeljskim Jutrom« Lil 36.50. Uredniitvo i Ljubljana. Pncanijera ulica b. 5. — Telefon ker. 31-22, 31-23. 31-24. Kokopill se oe vračajo. Erfolgreiche deutsche Gegenangriffe im Osten Drei sowjetische Zerstorer im Sc hwarzen Mecre versenkt Ails dem Fiihrerhauptquart:er, 7. Okt. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Anf der Tamnnhalbinspl und an der Front zwischen Melitopol und Saporo-schic kam e« nur zu ortlichen Kampfen. In den Schvverpunktabschnitten der siid-lichen und mittleren Ostfront mirden aueh gestem ftoindliche Angriffe grosstenteils im Gegenangriff zuriickgeschlagen. Siidlich Veliki je Luki traten die So\vjets mit starkeren, von Fliegerverbanden un-tterstiitzten Infanterie- und Panzerkraften, zum Angriff an. Die Kampfe sind im vol-len Gange. Von der Front zwischen Umen- und La-dogasee wird lebhafte ortlichie Kampfta-tigkeit gemeUlet. Deutsche Sturzkampfflugzeuge griffen lm Schvvarzen Meere einen Verband von drei sovvietisclien Zerstorern an, die ver-pnehten die Siidkiiste der Krim zu be-schiessrn. Durch Bombentreffer wurden aJ!e drei Zerstorer versenkt. In den harten Abvvehrkampfen am Kn-banbriickenkopf, sovvie im siidlichen urid mittleren Abschnitt der Ostfront hal»en s5ch das 2. Battaillon des Gvenadierre-gimentes Nr. 290, kubanskem predmostju ter v južnem In srednjem odse_ ku vzhodne fronte, so se posebno odlikovali: 2. bataljon 290. grenadirskega polka, 9. oklopna divizija iz Ostmarke, rensko-westfalska 306. in bavarska 337. pehotna divizija. V južni Italiji so bili ob reki Volturnu odbiti ponovni napadi sovražnih pehotnih in oklopnih oddelkov po večini v protisun-kih, medtem ko se v južnih Apeninih naši zadnji oddelki po zavrnitvi močnih sovražnikovih sunkov počasi umikajo proti severozapadu. Na področju pri Termoliju se nadaljuje ogorčena borba z ved^o močnejšim sovražnikom. Letalstvo je preteklo noč obmetavalo z rušilnimi bombami težkega kalibra cilje na področju Londona. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Evropi je odprta samo ena pot Bukarešta, v septembru. TU. Rumunski tisk obširno razpravlja o an-gloameriških izjavah glede odnosov Sovjetske zveze do sosednih naredov. List »Viatza« pravi o tej zadevi naslednje: Načrti proti raznim vmesnim državam ob sovjetski meji kažejo pripravljenost Wa-shingtona za sodelovanje z Moskvo ne glede na to, da Evropa krvavi. Se jasneje se razodeva popustljivost Amerike nasproti Sovjetski zvezi iz dejstva, da smatrajo Američani za potrebno, da je tudi Moskva zastopana v Sredozemskem od-j boru. Spričo tega ostaja državam vzhodne Evrope ena sama rešitev, da se z vso silo borijo proti Sovjetski zvezi, kakor to dela nemška vojska, ki je edina v položaju, da se lahko meri z boljševiško silo. Vse razpoložljive sile Evrope se morajo danes postaviti v službo naloge, da ramo ob rami z nemško vojsko dovrge boj za rešitev Evrope pred boljševiško opasnostjo. Boljševiška opasnost leži danes kot težko- breme na Evropi in celo demokracije bj se morale zavedati težkega zločina, kor so se postavili v službo Moskve. Tako piše »Porunca Vremii« o položaju: »Ce se vprašamo, kakšne zahteve postavljajo^ v Sovjetski zvezi, je odgovor samo tale: Moskva se rfe bo ze usta vila nit ': v Baltiku, ob črnem morju ali v Podunavju, niti ob Dardanelah aJi Jadranu, kajti boljševizem hoče imet-j vso Evropo. In če se vprašamo, kdo bi se lahko postavi! Sovjetski zvezii po robu v Evropi, bi bilo seveda naivno misliti, da bi to vojaško lahko stori;i Angleži in Američani, ki so moraii že doslej v d plomatskih sporih z Moskvo popuščati. Edina obramba Evrope proti Sovjetski zvezi je jekleni branik nemške vojske, v katerega imamo polno zaupanje. Ce bi ta branik nekega dne ne obstojal več, bi bilo vse končano. Današnja sovjetska nevarnost bi se tedaj spremenila v najbolj strahoten polem, kar jih pozna človeštvo. K Edenovim izjavam o angleško-sovjet-skih odnosih piše »Ordinea«, da je britanski zunanji minister potrdil, da sovjetsko-britansko zavezništvo ni prekoračilo doslej okvirja omejene interesne skupnosti. Eden je pred vsem svetom izjavil, da ni med Anglijo in Sovjetsko zvezo še nobenega dokončnega sporazuma o ureditvi bodočih evropskih vprašanj. Edenove izjave, pripominja list, pomenijo poziv Kremlju, naj bi na bližnji konferenci pokazal »zadržanje večjega razumevanja«. Iz Edenovih besed pa ni mogoče spoznati, da bi britanska vlada gojila vel'ke upe glede spreobrnjenja Moskve; nasprotno, zdi se celo zelo verjetno, da bosta London in Wa-shington pristala zopet na nove bistvene koncesije Mcskvi. »Curentul« ugotavlja, da je Turčija kot nevtralna država z najstarejšimi diplomatskimi odnosi s Sovjetsko zvezo in prijateljsko Anglijo najbolj v stanju spoznati težnje sovjetske politike. In če se že Turčija tako boji. čeprav je zelo dobro zavarovana s pogodbami o pomoči, kakšen mora biti šele poležaj drugih držav na jugovzhodu, če naj te države op;rajo svoj mir samo na splošno ureditev v smislu izjav gospoda Ccrdella Hulla. ©trse!, grade „T 34" Ujeti padalec not^jufe frommjkanje nudi, Jaka tir in vse objemajoči vojni total tarlzem Berlin, v septembru. TU. Pred nedavnim se je na vzhodu prostovoljno predal nemškim oblastem, ne da bi izvršil svojo nalogo, neki sovjetski padalec, ki je bil odvržen, da bi izvršil sab.tažna dejanja v nemškem zaledju. Gre za 31 letnega Nikolaja Afanasjeviča Samogorina iz Moskve. Ko so ga opozorili, da mu opisa o razmerah v Sovjetski zvezi ni treba podpisati s prlnim imenom, zlasti tedaj ne, ako ima še svojce na sovjetskem ozemlju, ki bi jim s tem mogel škoditi, je odgovoril, da žal nima več svojcev. Pojasnilo, ki ga je o tem dal, nudi že samo po sebi pretresljivo sliko, kajti njegova žena Vera Petrovna je izginila kot sluga nekega pol tičnega komisarja na Kubanu, njegova sestra Marija je padJa v bitki pri Orlu in njegov 11 letni sin je izginil nekje v Sibiriji. Torej pošiljajo tudi otroke v Sibirijo? Da, pravi Nikolaj Samogorin. ki je tudi sam delal najprej v Stalingradu in potem — po izpraznitvi tega mesta — za Uralom, in sicer v neki veliki tvornici za tanke ket tehnik in strojnik in je tako sorazmerno pozno prišel na bojišče samo. A četudi odpoš ljajo tehnike in strokovne delavce iz važnih obor:žitvenih središč na bojišče, gre delo naprej. »Otroci namreč pomagajo pri gradnji tanka T 34, otroci kopljejo premog v premogovnikih in otroci žanjejo tudi na polju. Njihov delevn: čas desega 14, 16 in celo 18 ur na dan. i je služilo 600 žensk, ki so bile tako preskrbljene vsaj s prehrano. Vojaki dobivajo še vedno po 200 gr kruha ali prepečenca na dan in 100 gr ječmena. Veliko socialistično državno posojilo označuje Samogcrin kot »Stalinovo goljufijo«, ki se kaže v tem, tla odvzamejo delavcem za to posojilo tako visok znesek cd plače, da ie na mimer 1. 1942. znašal štirimesečne prejemke. * človek bi skoro ne verjel temu poročilu o razmerah v Sovjetski zvezi, če bi ga ne b'l napisal sam Nikolaj Samogorin. živ Rus, ki je videl na lastne oči. o čemer poroča. Preseneča zlasti porečilo o lakoti. da niti ne govorimo o pomanjkanju delovnih sil v industriji in poljedelstvu, kar ima sevedi zelo nepnietne posledire nr- le za sovjetski vojni stroj na splošno, temveč za prehrano nrebivalstva še prav posebej. Zato se tudi ne čudimo, zakaj naletimo v sovietski v~jski pogosto na ženske, saj je to skoro ed;na pot. da si prpskrb? nekaj hrane. Na teh zgled;h in primer;h vidimo, kakšen je boljševiški »paradiž* v resnici in kako ze'o daleč je stvarnost od boljševiške prrpagande! Za k?! se Af^r/ka bojuje Statistični urad za delo v Washingto-nu se bavi v svojem poročilu z vp»nša-nj[hova hrana pa je"v gTavnem"slalTkruh! , nJem- kake bodo razmere v Zedinjeirh juha in krompir.« Sicer so tudi tak? zgra- I državah po vojni. Poročilo ne taji bojaz- Pest je klena, dil; šo vedno na tisoče tankov, toda vprašanje je. koliko črsa lahko to še traja ob tr" k§ni zaposlen"sti slabo prehranjevanih mladoletnikov in žensk. Ta radikalna preselitev mošk h iz glavnih oberož tvenili tvornic se je izvršila v maju. torej še pred začetkom velike sovjetske poletne ofenzive. 2ene in ctrcci v poljedelstvu, ki so še bolj osamljeni kakor v industriji, so seveda navezani zgoli na delo svojih rok. kajti trr.ktorji počivajo zaradi p-manjkanja goriva, nadomestnih delov in mehanikov. Nikolai Ssmogtrin se je čudil obdelovanju polja na nemški strani, kjer se komaj ni. da bo Amerika doživela zopet enako delavsko bedo, kakor jo je po prejšnj' vojni. Urad za delo računa, da bi bilo že 6 mesecev po koncu vojne 12 milijonov brezposelnih. ako se ne bo industrija pravočasno preuredila in prešla iz vojne v mirovno proizvodnjo. Urad za delo računa, da se bo kakih 8 do 9 milijonov vojakov vrn lo v meščansko življenje, 6 milijonov delavcev pa bo odpuščenih iz oboroževalne industrije, pri čemer je že upoštevano, da bo del delavcev oboroževalne industrije ostal zaposlen pri mirovni proizvodnji. Ta grozeči problem se ne bo dal rešiti prej kakor v teku poldrugega leta. Zato sve- razi5kuje od predvojnega. T .sto malo kar urad za 6 se pravočasno po- si ženske in ctroci še lahko sami obde- J lajo na veliki površini kolhoza in sovhcza s stroji, pa morajo ponoči zavarovati s puško v roki proti ostalemu stradajočemu prebivalstvu. Povsod lakota! Med svojim vežbanjem v četi padalcev je bil Nikolaj Samogorin zopet v Moskvi. Sam poroča, da še ni videl nikogar tako stradati, kakor strada sedaj prebivalstvo v Moskvi. Celo črna borza nima več blaga in na cesti srečuješ ljudi, ki beračijo za skorje kruha. Kdor je zdrav, je bil seveda že davno odposlan k vojakom ali »v smrt«, kakoT pravijo ljudje. Ob protiletalskih topovih vlcBS ženske. V 885, protiletalskem polku skrbi za prenosnovo proizvodnje in naravna tok delavskih sil v mirovno proizvodnjo. To svarilo delavnega organa bo v Roo-seveltovem krogu naletelo najbrž na gluha ušesa. Ameriškemu imperijalizmu je sedaj popolnoma vseeno, kaj se bo zgodilo z Zedinjenimi državami po vojni. Pluto-kratom in 2idom gre samo za to, da iz vojne iztisnejo čim več dobička in ljudstvo ožmo do zadnje kapljice. Ako pri tem narod propade, se Roosevelt in njegova druščina ne bodo požurili. da bi našli gretltftva za preprečenje delavske bede. srce je vroče • • < V prav čas, v katerem živimo, zahteva od vsakega slovenskega rodoljuba, da stopi sam pred javnost in pohvaK vse tisto, kar je pohvale vredno, in okara vse tisto, kar je slabega In škodljivega za naš narod. Ha smo ai na jasnem: govorim kot slovenski domobranec. T*ha je odpreti oči vsem, ki še niso spregledali, in dafci z zgledom poguma onim, kS oklevajo. Treba je, da nas vidijo vsi, kdo smo. Nismo ljudje sumljivih preteklosti, zato si upamo podati zagovor iz očt v oči prod vsakomur, ki ga sraatramo za to vrednega in merodajnega. In to ob vsakem času in na vsalaem mestu. Če se ozremo nekoliko oholi, bomo zapazili, da se je podoben proces izvršil tudi v Srh;ji pred dvema letoma, kjer je s krepko roko in s poštenimi, predvsem mladimi srci rešil svojo domovino genr*-pnl Milan Nedič. Srbski narod je spregledal in prebolel najhujšo bolezensko krizo, nemške oblasti pa so z energičnimi ukrepi zatrle komunistične oddelke in njihovo podtalno delovanje. Pri nas so se zdele italijanske vojaške oblasti milejše, vendar Je bil to le videz. Tega, da so podpirale na tihem par-tizanstvo In ovirale protSkomunistične oddelke, kadar so hoteli izvesti kako uspešnejšo akcijo, tega ne morejo opravičiti niti pred Bogom, nita pred ljudmi, niti po Mednarodnem vojnem pravu. Danes se l>o-rijo boljševiški vojaki ramo ob rami z našimi partizani za »osvoboditev« slovenskega naroda. Vsfi tisti pa, ki se upirajo temu nasilju, vsi tisti so »bela garda« in izdajalci. Te burke je dovolj in nd vemo le za eno zdravilo: svinec! Poznamo dvoje stališč. Prvo jc nac ona 1-no, ki postavlja narodrie interese pred vse druge. Nasprotno mu je Internacionalno stališče, iz katerega sledi tudi logično dejstvo, da je našemu komunistu ljubši, recimo, kitajski komunista kakor sto Slovencev nekomunistov. Na prvem stališču stojimo mi in smo zato popolnoma upravičeni, na drugem pa se zbirajo internacionalni izvržki in njihovi podzavestni m zaslepljeni sluge, katerim so določili preaneteni marksisti posebne služabniške prostore z naslovom OF. Ta dva tabora sta sS torej v bistvu tako nasprotna, da bi bilo naivno govoriti o strpnosti, kaj šele o sožitju. Tak sporazum bi pomenil v nosnici nesporazum. Vsa Dolenjska, vsak otrok vč, da so podpirali badoljevski izdajalci že od nekdaj naše partizane, le trdoglava Ljubljana ne. Vsak Dolenjec ve o partizanskih grozodejstvih, le neizkušeni Ljubljančani govorijo o teh teroristih kot scrkljani m pflesiti edinček o lakoti: »Eh, saj niso tako strašni kakor jih slikajo belogardisti!« V nas pa, ki živimo med našimi domobranci, med nepokvarjenimi kmečkimi sinovi, se dviguje srd in Bog nam bo odpustil maščevanje. Pridite, gospodje novinarji, in slišali boste o grozodejstvih, o kakršnih se upira poštenemu človeku žle samo misliti. Pridite, postavljali boste vprašanja, mali štirinajstletni in petnajstletni Lojzek in Nacek vam bosta odgovarjala izpod si-vozelenega šlema: »Dom je zgorel, bratje mrtvi, starši izginuli in — part za«? sovraživa!« Pridite, to ni izmišljeno, o tem se boste sami preverili. . Našo inteligenco, ki še po vseh dokazanih sleparijah rdečfih ni spregledala njihovega zahrbtnega namena, smatramo — to si drznemo izjaviti vedno in povsod — za zlonamerno ali neumno. Prvo zasluži kazen, se razume samo po sebi, druga, neumnost, pa je hujša od greha in se Je treba zanjo v takih časih še poko- riti. Rdeči del inteligence bomo onemogočili in za grehe občutno kaznovali. Vsem, ki si delajo utvare, predočujemo tole: Prvič, vojne ne bo konec že jlutri in slovenskim domobrancem bo uspelo očistiti svojo zemljo elementov, ki nimajo do nje nobene pravice. Drugič. Vsem tistim mladeničem, ki jim jc moda bistvo življenja in gojijo politiko takole za šport, pri tem pa se postrani posmehu je jo trpečim domobrancem, vsem tistim zagotavljamo, da sta le dve poti: puška in kramp. Nia prvo pot je šel cvet naše idealne in požrtvovalne mladine, na drugo pot bomo prisilili — ne dvomite v to! — tiste, ki so reišiii in b61i krivi ru-šienju naš? h domov. Tretjič. Vsem tistim, ki čakajo sed£ in previdno, da jim bomo reševali glave in bodočnost mi, medtem ko se bodo oni pripravljali t izpiti in zve«ami za bodoče življenjske položaje, si drznemo povedati, da so špekulanti, čez čas jim bomo znaE še enkrat, vendar odločneje namigniti na samo dve možni poti: k puški 'n krampu. V tej zvezi pa je še resnica, da je nemogoče sedeti na dvt?h stolih, posebno še, ker ležeta narazen. Ne bojimo se, zakaj domobranci na položajih in v vojašnicah ter naši prijatelj! in naborniki končujejo svojo koračnico: »Pest je l^-Mia, srce je vroče, narod naš umreti noče!« Ljenko Urhančič. Nemški proizvodi na velesejmu v Smirni Carigrad. 5. okt. TU. List »Tašviri Ef-kiar« poroča v daljšem članku o mednarodnem velesejmu v Smimi, od 20. avgusta do 20. septembra. V članku se osobito pohvalno omenja ureditev nemškega paviljona in izdelkov, ki so bili razstavljeni v njean. Nemški paviljon je vsekakor stal na četa vsej inozemski udeležbi ter je bil najboij založen z razstavljenim hfoflpurt. Kronika Prehrana zaptnljena Obveščeni smo, da so nemšUa oblastva zagotovila naši pokrajini potrebno prehrano, Zaratli tega naj bodo prebivalci brez skrbi in bojazni. V nekaj dneh bo aprovizacija v popolnem in normalnem redu, tako da ni v tem pogledu umestna nobena zaskrbljenost in nobena bojazen. * Prva letošnja daritvena nedeljfci v Nemčiji ;'e piinesia za zimsko pcmoč 55 in četrt milijona mark. Lani je bilo prvo nedeljo zbrarih nad 40 in pol m'lijcna mark. Torei zna.ši prirastek 35.7%. * Evropa ima spet dobro vinsko letino. V zgodovin-" evropskega vinogradništva nista redka po dva zapovrstra dobra vinska letnika. Po lanski splcšno dobri letini jc trta tudi letos prav zadovoljivo obrodila. Nemški listi poročajo, da je letina letos še izdatnejša kakor lan\ ker je mila zima splošno priz^nesia trsju, vreme pa je bilo vseskoz ugodno. * Gandhi je praznoval svoj 74. rojstni dan v zaporu v Pconi. Prebivalstvo Modrasa, Bo;ribaya in drugih pokrajin je hotelo prired ti manifestacije, ki pa so bile strogo znbranjene. * Protibol iševiška razstava v Marseilleu je bila svečano otvorjena v navzočnosti nemških in francoskih predstavnikov. Prirejena je ped naslovom »Boljševizem proti Evropi«. * Poslušanje sovražnih radijskih oddajnih postaj je v Italiji strogo prepovedano. Generalfeldmaršal K esse ir ing je ta razglas objavil v nedeljo in zlasti svari pred poslušanjem hujskajočih govornikov in nagoverov izdajalca Badoglia. * število porok na Japonskem je v zadnjih dveh let'h mečro naraslo. Zanimivo pa je, da je povprečna starostna deba poro-čenccv "padla v zadnj'h desetih letih pri obeh spolih za pet let v primeri s prvim desetletjem po svetovni vojni. Pri nevestah je 22. pri moških pa 27 let. Svatovščine so zaradi vejne zelo skromne. * V Kairu in Aleksandri/ji je že pred sedanjo vojno bilo izredno mnogo ctrok, ki so se potepali po mestu kot brezdomci. V teku vojne je število- malih potepuhov naraslo na 10.000. Kradejo, plenijo in živijo v najbolj žalostnih razmerah, kakor to ugotavljajo eg'ptovski listi. * Knjiga s sedmimi pečati. »Volkischer Beobachter« je objavil članek z naslovom »Kraljevska rezerva«. V tem članku se bavi z osebo italijanskega prestolonaslednika Umberta. o katerem pravi, da se je najraje šetsl v svoji generalski uniformi ter je stvoril pogoje za izdajstvo že leta 1941, ko je postal vrhovni povel'nik italijanske vojske v srednji in južni Italiji. Ves čas vojne princ Umberto ni b;l na bojišču. Ta bivši general in maršal Italije ni še nikoli videl, OBVESTILA ŠEFA POKRAJINSKE UPRAVE V LJUBLJANI Vse zainteresirane osebe, ki žele, da se jim dado zopet na razpolago prostori, ki so bili svojčas zaseženi in zasedeni od italijanskih vojaških oblasti, v kolikor so sedaj prazni, se obveščajo, da je treba vložiti posebno prošnjo na Pokrajinsko upravo, oddelek I. z opišem sedanjega stanja prostorov. — Predsednik: Rupnik, s. r. Interniranci, ki so se vrnili iz koncentracijskih taborišč in ki posedujejo denarne bone, katere so izdala omenjena taborišča, ali ki imajo kakršne koli terjatve napram upravam dotčnih taborišč, smejo prijaviti svoje terjatve Ravnateljstvu računovodstva pokrajinske uprave v Ljubljani. Prijave se morajo predložiti do 31. oktobra i943. Predsednik: Rupnili m. p. One osebe, javni jn privatni zavodi ter podjetja, ki imajo kako terjatev napram italijanskim oborc-ženim silam, morejo predložiti tozadevno prijavo, opremljeno s potrebnimi dokazili, na Ravnateljstvo računovodstva pe-krajinske uprave v Ljubljani. Prijave se morajo predložiti do 31. oktobra 1943. Predsednik: RupniK, m. p. Z odredbo od danes je prepovedano vsako odobravanje višjih cen in odškodnin za proizvodnjo in prodajo blaga, za posluge in za rabokupe. Zato se opozarjajo vsi prizadeti, da ne vlagajo takih prošenj. Predsednik: Rupnik s. r. -0- SPREMEMBE V UREDITVI ŠOLSTVA V »Službenem listu« z dne 6. t. m. je objavljen naslednji razglas šefa pokrajinske uprave: Ukinjata se v celoti naredbi visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 19. februarja 1942 št. 30 (o ureditvi telesne vzgoje v šolah) in z dne 12. novembra 1942 št. 207 (o dopolnilnih določbah predpisov o telesni vzgoji v javnih šolah). Ukinjata se čl. 4. in 5. naredbe visokega komisarja za Ljubljanska pokrajino z dne 17. septembra 19-42 št. 176 (po čl. 4. navedene naredbe je bila odpravljena realka, po čl. 5. pa so b;lc klasične in realne gimnazije razdeljene na triletni nižji in petletni višji tečaj). Potrebne spremembe k učnim načrtom in programom odredi z odlokom šef pokrajinske uprave LIKVIDACIJA POSLOVANJA AVTORSKEGA DRUŠTVA S. I. A. E. Smatrajoč za potrebno urediti na ozemlju pokrajine posredniško poslovanje glede avtor sk:h pravic glasbenih in dramskih avtorjev, je predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani izdal naslednjo odredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 6. t. m. in je stopila takoj v veljavo. Ljubljanska poslovalnica društva »Societa Ital:ana degli Autori ed Editori« (S.I.A.E.), pravno osebe s sedežem v R;mu, se postavlja v likvidacijo. Za likvidatorja je imenovan Josip Majcc, tiskovni referent pri pokrajinski uprav-; v Ljubljani. Moreb;tni aktivni presežek iz likvidacije pripade Glasbeni akademiji v Ljubljani, Gosposka ulica 8. Dokler se nc osnuje za c-zemljc pokrajine novo avtorsko društvo, ima pravico za pobiranje avtorskih nagrad v dosedanji izmeri e to naredbo postavljeno »Posredništvo za avtorske pravice glede glasbenih in dramskih del«, čigar vodstvo se poverja Josipu Maj-cetu. tiskovnemu referentu prj pokrajinski upravi. kako se strelja iz puške ali kako se razpo- či granata. Ob času, ko je sovražnik prvič sfccpii na italijansko ozemlje, piše »Volkischer Beobachter«, je smatral Umberto za najnujnejšo stvar, da pošlje svojo soprogo in otroke v nevtralno Švico. * Majhen izvoz pomaranč iz Španije. Po cenitvah zasebnikov je znašal izvoz po. maranč iz Španije leta 1942-43 samo 180 t;soč ton nasproti 251.000 tonam v prejšnjem letu in 354.000 tonam v letu 1940-41. Vzrck nazadovanja izvoza je v večji potrošnji eloma. * Ko gre jelenjad po plemenu, imajo lovci svoje velike praznike v prirodi. Pri nas je redko v navadi, da bi lastniki revirjev proti pmčilu dovoljevali odstrel jelenov, drugod pa je to po sebi umevno. V madžarskih dnevnikih je na primer objavljen oglas, ki ponuja odstrel dveh jelenov na ravnem gosposkem lovišču, stanovanje in oskrbo pa dobi lovec v gradu. * Samega Sebe je ovadil. V kopališču v Odenburgu je bila nekemu uradniku ukradena listnica z denarjem in dokumenti. Tat Pa se je menda skesal ter je listine v kuverti posl i 1 ckradencu. Ko je uradnik pregledal Tstine, je našel med njimi tujo izkaznico, po kateri je policija kmalu nato izsledila neprevidnega tata. IZ JUUSLJANE ©ptrorilo pcvdjstva slovenskega domobranstva Poveljstvo slovenskega domobranstva je zveelelo, da hodijo po hišah osebe v kombiniranih uniformah ter vršijo hišne preiskave m aretacije. Opozarjamo vse, da čla. ni slovenskega domobranstva n;so dobili za to nikakega povelja. Zato naj vsakdo osebe, ki bi pod krinko slovenskega domobranstva hotele vršiti samelastno hišne preiskave, preda stražniku. Obenem opozarjamo, da se bo proti vsakomur, ki bi žalil ali sc nepovoljno izražal o slovenskem domobranstvu. uvedel pestopek takoj na mestu. PoveIjstvo slovenskega domobranstva. * u— Našim gospodinjam. V prehodni dobi, ko se vsa naša uprava na novo. organizira, da bo čim bolje uradovala in stregla koristim prebivalstva, so nastale nekatere neizbežne metnje. ki sicer niso bile preob. čutne- vendar so zadostovale, da so marsikateri. gospodinji povzročile skrbi. Oskrba s prehrano in vobče preskrba zimske zaloge je pripravila večino gospodinj do tega, da so začele oblegati trgovine in so pokupile marsikaj potrebnega pa še več nepotrebnega. Hitele so nakupovati krompir, kjer so ga le megle dob;ti kak kilogram, vse po pretiranih cenah. Kajpada je črna borza imela visoko konjunkturo. In ker imamo tudi v Ljubljani ljudi, ki jim je vojna pripomogla do. bogastva, so črni borzi-janci- lahko temelj;to navili cene. Toda danes lahko rečemo, da je bila njihova konjunktura le kratkotrajna in da" se ne bo več vrnila. Vsem našim gospodinjam sporc-čamo v pomirjenje, da je skrbstvo za prehrano vse Ljubljane na najboljšem tiru. Podrobnosti še ne moremo objaviti, ker za te- nismo ne pristojni ne pooblaščeni. Zgodilo se bo vse o pravem času. Prehrana prebivalstva je povsem zagotovljena, tudi v pogledu krompirja. Kar komu pritiče na živilske nakaznice, bo v teku meseca dobil. Poznejše določbe bj pa Prehranjevalni zavod pravočasno in podrobno objavil. Ni se treba bati gospodinjam, da bi bile prikrajšane. Zato zlasti tistim, ki ne potrebuje j? res nujno živil za določeni dan, svetujeao. naj ne tratijo časa in živcev z dolgotrajnim poštavanjem pred trgovinami. u— Poroka, v Lcčniku pri Gorici sta se peročila gdč. Jela Vukova iz znane primorske rodbine in g. Rajko Dobrota, koncept-ni uradnik Finančne'direkcije v Ljubljani. čestitamo! u— Poziv hrvatskim državljanom. Vsi hrvatski državljani, pristojni na zgodovinskem ozemlju NDH, se. dolžni prijaviti se zaradi evidence v konzulatu NDH v dneh 8. in 9. t. m. od 8. do 12. ure in sicer 8. t. m. z začetnico A do M. 9. t. m. N do ž. u— Tudi včeraj smo imeli prijetno toplo vreme, kakor že vse zadnje dni. V sredo je živo srebro spet dcse.Ne, milostiva gospa«. In zdsj je bil v njegovem glasu nov'zvok, kak;r "da želi s tem prekiniti pcmenek ;n kakor da heče reči: » Služabnikovo življenje je njegova last. Nikar več ne silite vanj«, in ona je bila dovoli razumna, da je odnehala jn ri dalj vpraševala. Pogledala je na njegove roke. B le se snažne, voščeno blede in brez vsakega sledu kake tobačne barve, 'n v vsej njegovi prikazni je bilo nekaj tako milna-to reosefcnega, docela različnega od jedkega- rjavega in tako moškega duha po tobaku. ki je zgoraj uhajal iz lonca. Morda mu je dejala krivico, morda je stala poseda že štiri leta tam — izza Har-rvjevega. zadnjega obiska na posestvu, ko nje ni b:lo z njim. Pa ne, Harrv n! kadil mrčnega tobaka. Stopila je h knjižnim policam, k'er so stale vrste velikih, v usnje vezanih knjig, ki jih ni nihče čital. Samo za v"dez ie vzela enega izmed zvezkov in obračala liste, med tem ko je sluga radaljeval likanje svečnikov. »Radi citate, Wil-iam?« je nepričakovano vpraš?la. »Uganili ste. nrlostiva gospa da ne-« je rekel, »ker pokriva knjige na tej polic: tako debel prah. Ne, nikeli se jih nisem dotaknil. A jutri storim tudi to. vse jih zne-sem dol in j'h dobro cbrlšemc. »Torej nimate ničesar, kar bi vas veselilo?« »Metulji me zanimajo, milostiva gospa. Lepo zbirko jih imam v svoji s;bi. Nav- u— Piijave u abonma. Do 12. t. m. sprem a; o v veži dramskega gledališča prijave za aoonma. Do všteval 7. t. m. sa lanskim aoonentom rezervirani njihovi sedeži: od 8. t. m. pa bodo sprejemali nove abonente. Namesto Premierskega abonmaja bo letos red »Prvi«, ki bo dobil ne&aj draniskin ln opernih premier, vendar pa bodo v glavnem premiere izven abonmaja, Prijave od 10. do 12. in od 15. do 17 .ure. u— Prijave inventarja za tekstilne, oblačilne predmete ter obutev, se morajo vložiti najkas-neje do sobote 9. t. m. pri Pokrajinskem svetu korporacij. Predpisane tiskovine naj prizadeti trgovci, industrijci ter obrtniki takoj dviguejo v Trgovskem domu. u— Državno učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo učiteljske šole v Ljubljani sporoča, da bo otvoritvena služba božja v ponedeljek dne 11. oktobra ob 8. uri v cerkvi Srca Jezusovega. Učencem in učenkam I. razreda vadnice nI treba priti k službi božji. V šolo pa naj pridejo: učenci od 1. do 4. razreda deške vadnice v torek dne 12. oktobra ob 8. uri, učenke dekliške vadnice isti dan ob 9.30 (ob pol desetih). Učenci ln učenke učiteljišča bodo vrstni red pouka zvedeli v cerkvi dne 11. oktobra. Ta razpored bo nabit tudi v veži na oglasni deski. Ravnatelj. u— Na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) bo otvoritvena služba božja v ponedeljek 11. oktobra ob 8. url v cerkvi sv. Jakoba. Učenci naj pridejo v cerkev, po maši se zberejo učenci I. razreda v avli, kjer se bodo razdelili na oddelke. Učenci 2. ln 3. razreda in 4. c. d, e pa gredo v svoje učilnice. Ostali učenci pa naj pridejo v svoje učilnice ob 10.30. — Ravnateljstvo. u— I. deška meščanska šola na Prulah in I. dekliška meščanska šola pri Sv. Jakobu v Ljubljani imata otvoritveno službo božjo v ponedeljek dne 11. oktobra ob 9. url v cerkvi sv. Jakoba. u— Na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se bo pričel pouk v ponedeljek 11. t. m. s službo božjo, ki se bo vršila v stolni cerkvi ob 8. uri zjutraj. Pri službi se bo objavilo, kje se bo vršil pouk. u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov nčni zavod«, Ljubljana. Domobranska cesta 15. za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti ln Višji trgovski tečaj ter ostale tečaje sc vrši vsak dan dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah redno do 9. oktobra. Informacije, nove prospekte daje ravnateljstvo. u— Knjigovodstva, korespondence, stenografije. jezikov, strojepisja, se naučite v posebnem dnevnem ali večernem tečaju, ki prične 15. oktobra. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska cesta 15. u— Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2. Redno vpisovanje za šolsko leto 1943-44 se vrši dnevno. Pričetek pouka 11. t. m. Ravnateljstvo. Z Gorenjskega Zahvalni praznik za žetev na Gorenjskem je bil prv'č v Kranjski gori, kjer se je zbralo mnogo prebivalstva. Ko se je pripeljal okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice, je sprejel venec žita ter kruha in soli iz rok treh krajevnih kmetskih voditeljev Gornje Savske doline. Z nj'm so prišli tudi drugi predstavniki oblastev. V Kranju je umrla ga Ana Pirčeva. rojena Likozarjeva. vdova pokojnega blagajnika kranjske Mestne hranilnice, v starosti 73 let. Bila je splešno znana in priljub. ljena. — V septembru so v Kranju zabeležki samo 7 smrtnih primerov in 38 rojstev, porok pa je bilo sklenjenih 26. V slavnostnem tednu ob obletnici koroškega plebiscita je bilo v torek dopoldne v dvorani grbov v celovškem deželnem dvorcu odkritje spomenika prvega koroškega okrožnega vodje Huberta Klaus-nerja. Kip je ustvaril prof. Dobner. K svečanosti so prišli okrožni vodja dr. Rainer, vdova Heli Klausnerjeva, voditeljski zbor stranke, državnih oblastev in vojske kakor tudi častni oddelek koreških čet armade generala Dietla. Zvečer je bila slavnostna repriza Mozartove »čarobne piščali«. V sredo ob 11. je dr. Rainer otvorii 69. razstavo koroškega umetniškega društva. Ob 18 je bil v deželnem dvorcu generalni apel protiletalske zveze, zvečer pa v hotelu »Sandwirt« velik koroški večer za ranjence. Meel drugimi sta sodelovali godba in plesna skupina iz Bcro-velj. Stroge kazn za črne borzijance. Kazenska zbornica za zasedena področja Koroškega in Kranjskega je po večdnevni razpravi obsedila 21 oseb. ki so se pregrešile zoper predpise o prehrani. Peter Popovi, premožen lastrnk žage in mina pri Sv. Križu, je nakupil več tisoč točk cbl?.-čilnih nakaznic, tkanine, usnje in moko-, kar je potem razprodajal p: pretiranih cenah. Kot ljudski škodljivec je b'l obsojen na smrt. Melita Engelsbergerjeva. name-ščenka gospodarskega urada v Kranju, ki je kradla oblačilne nakaznice za Popoviča je cbsojena na dc-mrtno ječo. Nadalje so zaradi podobnih pregre^kov. vendar v manj šem cbsegu, obsojeni: Franc šober, trgovec iz Pristave, na 10 let ječe in 10.000 mark globe, Franc Debelak, mlinar iz škofje Loke, na 8 let ječe in 10.000 mark gl'C-be, Franc Rotter, trgc-vec iz Tržiča, na 6 let ječe in 5000 mark globe, ostal obtoženci pa so bili obsojeni na zaper in manjše globe. Petru Popcviču je bilo zaplenjen.-* vse premoženje. Iz Hrvatske Delavnost Nemške akademije v Banja-luki. Po kratkem cdmoru bo Nemška akademija začela spet z delom. Lektorat akademije je sklenil prirediti več prireditev in predavanj kakor prejšnje leto. Razen tega bo tudi tečaj za nemščino. Protikomunistična razstava v BanjaJuki. Pred kratkim je bila zaključena v Banjalu-ki protikomun'stična razstava »Evropa v borbi«. Obiskalo jo je nad 25 000 ljudi. Pet-indvajsettisoči pesetnik. železniški uradn;k Josip Tomljenovič. je dobil 10.000 kun nagrade. življenje v šibeniku se vrača v stari tek. Hrvatski listi pišejo: Od 15. aprila 1941 je vihrala nad mestom in šiben^ko luko itali-janska zastava. Zdaj se je io popclnom?. hrvatsko mesto spet vrnilo k matični deželi. Šibenik je v morju zastav. Ljudje odstranjujejo italijanske napise, begunci se vračajo, življenje v mestu pa prehaja v stari tek. Velike količine zaplenjenega vojnega ma- teriala. Vojni poročevalec Hans Wurn pi-fte, da so po hitri razorožitvi italijanskih Hrvatje in Nemci v dalmatinskem v .ulnem pasu dobili velike količine vojne ga gradiva, živil in oblek. Proslava priključitve Dalmacija na Dunaju. Preteklo soboto in nedeljo so dunajski Hrvati proslavili priključitev jadranskih krajev Hrvatski. Društvo »Hrvatska prosveta« je v prostorih konzulata imelo prireditev, na kateri je govoril tudi poslanik dr. Karčič. Sledil je umetniški del sporeda. Veliko gledališče v Zagrebu je že začelo s predstavami. V tem tednu je bila v torek ra sporedu Mascagnijeva »Cavalle-ria rusticana« in Leoncavallovi »Pagliac-ci«. v sredo 0'Neillova »Ana Chnstje«, v četrtek pa Puccinijeva opera »Madame Butterflyc:. Cene so od 131 do 312 kun. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota. 9. oktobra, ob 16.: Nevesta s krono. Iz- Cene od lo lir navzdol. Nedelja, 10. oktobra ob 14.: Deseti brat. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ob 17.: Veliki moz. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Četrtek, 14. oktobra ob 16.30: Cvetje v Jeseni Krstna predstava. Otvoritev dramske sezone Izven. Cene od 22 lir navzdol. Otvoritev dramske sezone bo v četrtek 14. t m. s krstno predstavo »Cvetje v jeseni«. Igra, ki Jo Je spisal O. Sest, je dramatizacija .T. Tavčarjeve istoimenske povesti in obsega s prologom ln epilogom 13 slik. Dramatizator je uporabil izključno originalni Tavčarjev tekst, prizore lz knjige pa Je postavil v tak vrstni red. kot raj bolj odgovarja odrskim zahtevam. Uprizoritev je scenično postavljena v stalen odrski okvir, posamezne slike so zvezane s petjem narodnih pes-t. ki jih je izbral in priredil vsebini igre primerno prof. Matija Tome. Pel jih bo Petrovčičev kvartet. Igro je zrežiral prof. Sest. OPERA Sobota, 9. oktobra, ob 16.: Madame Butterflj. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja, 10. oktobra, ob 16.: Zemlja smehljaja Izven. Cene od 32 lir navzdol. Sreda, 13. oktobra, ob 16.: Traviata. Izven. Cene rd 32 lir navzdol. Otvoritev operne sezone Je predvidena za soboto 16. t. m. Peli bodo Gluckovo opero: »Orfej in Evridika«. Partije Evridike, Orfeja in Amorja so zasedene z Vidalijevo, Golobovo in Ribičevo, dirigent: D. Zebre; režiser: C. Debevec; kore-ograf: P. Golovin. RADIO LJUBLJANA PETEK, 8. OKTOBRA 1943 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.20: Poročila v nemščini ln slovenščini. Prekinitev oddaje. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Melodija in ritem. Igra fRitmlčnl orkester«. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanska glasba. 15.00: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva. — Prekinitev oddaje. — 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Zabavni koncert. 17.45—18.00: Iz novih pesnitev — predavanje. — Prekinitev oddaje. 19.00—19.30: »Fantje na vasi« pojo. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00: Mala medigra. 20.00— 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: »Glasba velikih mojstrov«. Igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario šijanec. 21.00—22.C0: Kakor Vam ugala. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. Konec oddaje. GOSPODARSTVO ■= Žagar: »Družinske doklade za delavce Ljubljanske pokrajine.« Blagajna za družinske do-kiaae je skupaj s ponrajiiiSko sekcijo odbora za družinske dOKiade izdala pnroeno knjižico »Družinske doiiade za delavce Ljubljanske pokrajine,« ki jo je priredil Maksimilijan Žagar. Knjižica vsebuje v pregledni obliki vsa pojasnila, ki so potrebna delavcem in nameščencem v zvezi z družinskimi dokladami. Vsebuje vse predpise o družinskih dokiadah k delavskim in nameščen-skim plačam, kakor so vzakonjeue ia Ljubljansko pokrajino in za domače delavstvo, ter obenem raziaga zakonske predpise po sedanji uradni praksi. Družinske doklade so v Ljubljanski pokrajini nova ustanova na področju socialnega prava. Zato bo s to knjižico ustreženo ne le delavcem in nameščencem, ki so doklad deležni, temveč tudi delodajalcem, uradom in vsem onim, ki imajo s stvarjo opraviti ali se zanjo zanimajo. Delavci, nameščenci, delodajalci in drugI Interesenti dobe knjižico brezplačno pri Zavodu za socialno zavarovanje, pri Bolniški blagajni trgovskega bolniškega in podpornega društva, pri Bolniški blagajni Merkur in pri Glavni bratovski skladnici v LJubljani. ■= Vpliv zračne vojne na nemški obtok bankovcev. O tem vprašanju razpravlja znana nemška gospodarska revija rBar>.kwirtschaft«, ki ugotavlja. da je v zvezi z zračno vojno in preselitvijo prebivalstva iz ogroženih mest nastala večja potreba po bankovcih. Na eni strani so potrebovali več gotovine oni. ki so se Izselili, na drugi strani pa so morali tudi denarni zavodi poskrbeti za višje gotovinske rezerve, da Ishko v vsakem trenutku izplačajo potrebne zneske. V zvezi z nastalimi potrebami so bili v kratkem času izdani potrebni ukrepi, da se onim, ki so se izselili lz ogroženih mest, omogoči v novem kraju bivanja dviganje gotovine na podlagi hranilnih knjižic denarnih zavodov lz kraja prejšnjega bivališča, kar Je bilo najprej uvedno za hranilne knjižice Vseh "nemških "hranilnic, pozneje pa še za vloge pri velebankah. Kolikor pa je zračna vojna uplivala na povečanje obtoka bankovcev, ni v tem nič vznemirljivega, saj gre samo za pretvoritev hranilnih-viot v bankovce. Vri ne pridejo v obtok, ker predstavljajo le z?čisno povečanje hlagajničkih rezerv posameznikov in tudi nimajo za posledico večjega povpraševanja po blagu. ■= Nove delnišk* družbe na Hrvatskem. V zvezi z nacionalizacijo podjetij je bilo v zadnjih dveh letih ustanovljenih na Hrvatskem mnogo novih delniških družb. Za razdobje od začetka aprUa do konca leta 1941 beleži statistika ustanovitev 36 delniških dražb z glavnico 255.9 milijona kun; v letu 1942 je bilo ustanovljenih 67 delniških družb z glavnico 688.2 milijona kun, letos v šestih mesecih pa je bilo ustanovljenih 24 novih delniških družb z glavnico 79 milijonov kun. Skupaj je bilo torej v dveh letih m 3 mesecih ustanovljenih 127 novih delniških družb z glavnico 1023 milijonov kun. V istem razdobju Je 15 obstoječih delniških družb zvišalo glavnico za 159 milijonov kun, likvidiranih pa Je bUo 57 družb z glavnico 82 milijonov kun. Prenosna taksa za nepremičnine na Hrvatskem. S posebno zakonsko naredbo je bila taksa za prenos nepremičnin na Hrvatskem znižana na 20 •/. (brez samoupravnih doklad). Istočasno Je bila izdana druga zakonska odredba, ki omogoča onim. ki so sklenili kupoprodajne pogodbe za nepremičnine po 30. aprilu 1941, pa niso nakupa prijavili zaradi odmere takse, da lahko sedaj naknadno prijavijo kupoprodajno pogodbo ne da bi se izpostavljali kazenskim sankcijam. Seveda morajo plačati ono pristojbino, ki je bila veljavna v času zaključenja pogodbe. S prijavo se ustavi tudi eventualno kazensko postopanje ali izterjava Izrečene kazni zaradi nepri-jave. Mali oglas! Službe išče sav.u5iuj.na uu-bfoj.-NJA, dobra kuharici, iile služb« pn 1 al: ? «arcj?: os*-bi. Nastop takoj. Delnvslri dom. fc«o» ?t. 17-III. Orcm tudi na dobro KloCo gotflno. 17153-1 absolventka trg. akalemre si venska in nemška eren-rtipifinja. t ne-kaj [iraUc, e «i;»*l ter. — Ponudbe p'*i -Z. K.« mlado dkki.e pridno, i^c mpfto i^fVein:.-.« od 3. do C. ure. ronudbe ns ogi. ckM. Jutra pod >t*rn itevc. 1716M DEKLE, mirna in rf»na. zmožna kuhp, j«*prav!»nja enl> t" so-f|>ndinwk'!i de!, išče _ siuibo pri msn > . f"-'' družini. Urt-in rudi v goftlno. Pcnudbe nn Ogl. ndd. Jutra pod jPrr: no. vembrr«. 17172 1 KORESPONDENTKA ji»rf"k*na plov.. nemSkrp* m italijanskega jezika, z znanjem nemške stciiczrafi:e 'n r -ia1;. prnksu, išče primorm m- -sto. Ponudb« nn ogl. odd. .luTa iio-l »Zmožna*. '7'.B'-: mlado dekle iščpm kot nrmo? v gospodinj, ftvv. za vsak din — v S:?k:. Naslov v vs»b posl. Jutra. 17:79.-". Prodam; BREZOVF METLE clržaie za lopate, om-la itd. dobite pri Gospodarski zve ri — B!eiweisova :n Maistrova 10. 17071-6 BAROČNA GARNITURA dobro ohranjena m'r«i 'n f*-tel i prodam Rožna ul 31-1. :7134-0 vec siv. strojev nr>vih. ugodno prodam. Koh iarjeva u!. 7 17150-6 damski kostum iz prvovrstnega volnene-n bla-"8.. pr.iv maV mbl/n. pro'am m 1200 1". Po tve ee: 'rani-, krojač, Prešernova ul. 54.1. 17175-6 MOiKO KOLO znamke >Styria«. prodom. — Berriez L., Bežigrad 1-S-k 17173-fi MOŠKE r.EVIJF črne. n-tve št. 40 n 41. pro-;am Naslov v rseli poM. Ju tra. 17171-5 PER7.UAVF.R-K F" dobro ohranjen, usr^lnn p-o. ''im. Naslov v vseh P*L Jutra. 17166-6 DF.7NT PLAŠČ mo5k:. dob-o ohranjen. P"1-dam. Ponudbe na o;l. odd; Jura pol «n-*n:'. 57".7->-5 SAVSKE KROGLE obddane. ur tlakovani, pr"-rlam. Ponudlv na ogl. od-i. Jutra pol »Tlakovanje«. 17187-6 GUMI vo^ ■Iflon k? no*:lno*tr. na koncu. nov. prodam. Rojina. LEČO z« povečevalni aparat, ms-f-to« Ana«t:gmat 7.5 cm. kupil«. Naslov v vsti posl liitra. 17156-7 Lokali VEČJE SKLAD1SCE zdravo in šujiO. lahko ln"eno, vznmimo v najem. Pktt »o« pon;.rib" nn ogi. oid. Jirra | od >Za<-a-no«. STAVBISčE cca JOOft kv. m. t vzhodno® dflu t«kuj pr< i.un. —■ Ponudbe neposredno na ogrl. o J i. Jutra pod »Xep"ST. dno« 17ifi?-30 H1SO lnhko v-" stanovanjsko. ▼ Rožni d l ili alt v bli/ni n:e. kupim tak";. Kaslov v vseh posl. Jutra. 17199 20 STANOVANJE 5-sobno s p-:t;k?.ns:tii, kjer koli v Litii>: ...t, išče tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. ' 17064-211 »XI00 UR NAGRADE nudim za ustrezno "2 nii vrf. sobno «'an vnn> I'»nudbe na osi. odd. Jntra p i i'\mpre-je«. 17:3^-21« trgi OPREMLJENO S030 z ut.ctib- keplniee. oMaa ukoj bil." 'I.U gor'i'1-lu. Na slov v vseh i -1. Ju'-a. - 7' - ' SONČNO SOBO ločeno. rvMani s -t-Mn v na-jt-m. Xfl*ii'v v \r--h t s'. Jn-tra. 17-.31-23 OPREMLJENO SOBO p posebnim vi... i m. oilam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17:71-23 MESEČNA SOBA opremljena, rpdiria m»=ta. po. sebu: vtiod. kopalnici, t b-fon. se c-Mp priic rui o>> b:. Mar'a Zon . L ubl a.ti.-i.. lile-dal'ška ulica 12. !7"?.:-23 2 OPREMLJENI SOBI ee tnogofe € potAnim vh dom — spalnieo jn sprejt-mnico, event. malo 0pr. sobno sn m; van je. za takoj bol -' eo-pod 7i • oT 2 osebi. Ponudb- ni ogl. odd. Jutra pod »Sortozon«. 1-150-23» OPREMLJENO SOBO striozen g -spri pri fl«. ven-iti ilru?.'n: rad: prinMtre slovenskemu jr-ziku. Ponudbe na ogl. odd. Iu*ra p^d »Slovenca«. 17:2>--£» OPREMLJENO SOBO za 1". oktober, iščem. Ponudbe na ofrl. odd. Jutra ped »Stalen«. 01'REMLJEV SOB! « souporabo kopain:o» jn vhn-doin s stopnišča, iščem v sre. dišču ah bli/.ini. Ponudb-- na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica, domačinka«. :7l.r -2^1 PISALNE STROJE kupuje po najvišji dnev-ceni tvrdka Everest. Prešernova 44. 1686"-7 ŠIVALNI STROJ n klavirsko harmoniko, kn. im. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »^imprrje«. 17:195 7 RADIJSKI APARAT dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jtrra pod »Radio«. :7192-7 RADISKE APARATE, dobro ohrnr:enp, kupuje tvrdka »Pfcllpš-Ra-iro« L.ublana Ulica 1. m*«a št. fi. '.719:-7 BELE SNEzKE za triletnega lautkf* k.ipirn. Dr. Mikuž. Večna pot 41. 17'»-7 denar ni Sel. Kdor ra ;e izsruM. naj sroroči tizndevne okrl-nost' in svoj na>'or ptsm-no na og'. odd. Jutra pod »Poštenost«. 17156-37 srebrno uro znamke -Cynn - som iztruhi!. Pošten najditeii se naproša, da jo odda proti najrradi t upravi Jutra. 57"Hl-37 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburjjova ul. 4 tel. št. 2109 ronski gozdi so kaj izdatno- lovišfie za nočne metulje«. Nato ga je pustila. je na vrt, tam je slišala glasove otrok. Mož!ček je bil resn čno čuden, k3r ni mu megla priti do dna; ko bi bil on tisti, ki poneči bere Rcnsarda. b! bil vendar- že iz radovednosti katerikrat pogledal v te knj ge. Otroka rta Jo pozdravila z radostnim vr ščem: Heprijeta je plesala vilinji ples. James, ki ga noge še nisr- kaj prida nosile, pa ;e ko ovratil za njo kakor pijan mornar, fri zdaj so šli vsi trije nabirat zvezdne htaeinte. Cvetlice so pravkar pogledovale izpod mladega zelenja, kratke, čokate in snje; prihodnji ali naslednji teden jih bo že gosta preprega, ki bo človek lahko ležal na nji. Tako je minil prvi dan, ''n drugi in tretji. Dom je vzradeščena uživala znova pridobljeno prestost. Zdaj :'e megla živeti dccr-la hrez račrta: brez preudarjanja jemati dneve, kakor po Dr ha ali, vstajati cpsHrc ali k-? dar io ie bilo volja čeprav ob šestih zjutraj, saj ri bilo važne; spat', kadar se ji je ljub'lo. pednevi ali o polneči. To mikavno lenarjenje ji ie bile- na moč po podu. Vse ure jp z rokami za glavo ležal* na vrtu in gledala metulje, kako ao na soncu obfrfctavaT in lovili dru,ps sem si štel v dolžnost, ali bore v Veselje- da se vam prej ko mogoče p-klonim. Mr.oco let je že. kar sta. vi m vaš soprog, blagovolila -cb skati Navron. Zares, dejal bi, da ste se cdtujili temu kraju Harrvja sem dobro poznal, ker je tu preživel deška leta.« »Res«, je rekla Dona; izrastek na eni strani njegovega nosu je zdajci priklenil n eno poz.most; pravkar ga ie b Ia opazila. Kako nerodno za siromaka. Nato je pogledala drugam, boječ se, da ne bi opazil kaj jo zanima, in on je nadaljeval: »Da«, je rekel, »lahko rečem/da je bil Harrv izmed rnejih najljubših prijateljev. Odkar se ie pa per:čil, smo ga tako malekdaj videli; ves svoj čas prebije v mestu«. Ta očitek meri name. je pomislila, prav za prav zelo rp.ravno, in "»2'ti mi je. a reči moram, da Harr.v ni prišel z menoj«, mu ;'e pojasnila. »Sama sem tu z otroki«. »To je vredno vsega obžalovanja«, je edvrnil. in Don^ ni nič odgovorila, kaj b' bila pa mogla reči? v.M->ja žena bi me bila spremila«, jc povzel. »pa z njenem zdravjem ni vse v redu. Skratka . . .« Premolknil je. ne vedoč. kako naj nadaljuje, in Dona" se je nasmehnila. --Docela razumem, saj imam sama majhna ctreke«, na kar se je malce v zadregi priklen i. »Dediča se nadejava«, je dejal, in »Seveda«, je pritrdila Dona, znova zamaknjena v izrastek na njegovem nosu. /