SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH 9 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Ljubljana, 2001 Slovenske knjižnice v številkah ISSN 1408-4031 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon: 386(01)200 11 10 http://www.nuk.uni-lj.si Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Za program knjižnice: Vilenka Jakac-Bizjak Urednica zbirke: Eva Kodrič-Dačič Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk naslovnice: Tiskarna Simčič, Ljubljana / »Sl o 7 P Narodna in univerzitetna knjižnica Državna matična služba za knjižničarstvo SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE POROČILO ZA LETO 1999 SILVA NOVLJAN Ljubljana, 2001 °}OOl0b^f Naslov podzbirke: Podatke zbrala, obdelala in uredila: Naslov: Vnos podatkov: Lektorirala: Izdala in založila: Odgovarja: Priprava za tisk: Naklada: Splošnoizobraževalne knjižnice ISSN 1408-4031 Silva Novljan Splošnoizobraževalne knjižnice. Poročilo za leto 1999 Damjana Tizaj Dunja Kalčič Narodna in univerzitetna knjižnica mag. Lenart Šetinc Marija Herakovič 75 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 027.022(497.4)"1999" NOVLJAN, Silva Splošnoizobraževalne knjižnice : poročilo za leto 1999 / [podatke zbrala, obdelala in uredila] Silva Novljan. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, Državna matična služba za knjižničarstvo, 2001. - (Slovenske knjižnice v številkah, ISSN 1580-0032 ; 9) ISBN 961-6162-73-X 115265024 ISBN 96I-6162-73-X 789616 162739 VSEBINA SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1999 7 L Organiziranost knjižnic 7 2. Prostor in oprema 7 3. Knjižnično gradivo 8 4. Knjižnični delavci 9 5. Finančna ocena 9 6. Uporabniki 9 RAZVOJ V OBDOBJU 1990 DO 1999 11 L Povprečje nekaterih značilnosti splošnoizobraževalnih knjižnic 13 2. Delovni pogoji in uporaba knjižnic 14 TABELARNI PRIKAZI 15 PUBLIC LIBRARIES 41 PRILOGE 43 1. Vprašalnik 45 2. Seznam splošnoizobraževalnih knjižnic 70 3. Slovenske knjižnice v letu 1999 75 SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1999 1. Organiziranost knjižnic • Knjižnična mreža 60 osrednjih knjižnic (upravnih enot) deluje na območju 193 občin. Upravne enote vodijo evidenco delovanja o 299 izposojevališčih. Povezujejo jih v mrežo, ki jo sestavlja 60 upravnih enot, ki so hkrati izposojevališča, 230 njihovih krajevnih knjižnic in 9 bibliobusov. Bibliobusi imajo skupaj 585 postajališč v 549 krajih, knjižnice pa so 153 krajev oskrbovale tudi s premičnimi zbirkami. Skupaj 1.037 izposojevalnih mest pa ne zadovoljuje potreb po dostopnosti knjižničnega gradiva, saj poročajo knjižnice o najmanj 99 krajih, kjer bi bilo potrebno po njihovi oceni organizirati stalno izposojevališče. Nekatere knjižnice so uvedle tudi izposojo na domu in po pošti. 2. Prostor, računalniška oprema in katalogi « Prostor Vse knjižnice imajo skupaj 52.364 m 2 prostora, kar predstavlja v povprečju 26,35 m 2 za 1000 prebivalcev, stalnemu izposojevališču pa je bilo namenjenih v povprečju 180 m 2 . Povprečne velikosti prostora ne dosega 29 knjižnic (48 %). • Računalniška oprema Računalnika mesta za uporabnike: V izposojevališčih je skupaj 311 računalniških mest za uporabnike, v povprečju je 1,04 računalniškega mesta v enem izposojevališču ali 0,16 mesta za 1000 prebivalcev. 26 knjižnic (43 %) ne dosega tega povprečja. Uporabnikom je na voljo v osrednjih knjižnicah in njihovih izposojevališčih, razvrščenih po regijah (območja, na katerih opravljajo knjižnice določene naloge, npr. domoznanstvo, s sodelovanjem), naslednje število računalnikov in mest z dostopom do interneta: celjska regija (11 osrednjih knjižnic): 35 računalnikov, 16 mest z dostopom do interneta, dolenjska regija (9 osrednjih knjižnic): 26 računalnikov, 9 mest z dostopom do interneta, gorenjska regija (5 osrednjih knjižnic): 26 računalnikov, 13 mest z dostopom do interneta, goriška regija (4 osrednje knjižnice): 20 računalnikov, 5 mest z dostopom do interneta, koroška regija (4 osrednje knjižnice): 23 računalnikov, 6 mest z dostopom do interneta. 7 obalnokraška regija (6 osrednjih knjižnic): 15 računalnikov, 5 mest z dostopom do interneta, osrednja Slovenija (12 osrednjih knjižnic): 111 računalnikov, 60 mest z dostopom do interneta, prekmurska regija (2 osrednji knjižnici): 11 računalnikov, 2 mesti z dostopom do interenta, spodnje Podravje (2 osrednji knjižnici): 14 računalnikov, 2 mesti z dostopom do interneta, štajerska regija (5 osrednjih knjižnic): 30 računalnikov, 14 mest z dostopom do interneta. • Katalogi Vzajemni katalog je dostopen v 177 izposojevališčih,176 izposojevališč pa ima že računalniški lokalni katalog. 220 izposojevališč ima abecedni imenski katalog, 85 UDK katalog. Knjižnice so v COBIB prispevale 38.470 bibliografskih zapisov, prevzele pa 298.785 zapisov. 3. Knjižnično gradivo • Knjižnična zbirka Povprečno število enot knjižničnega gradiva na enega prebivalca je 3,6 ali 3.600 za 1000 prebivalcev. Tega povprečja pa ne dosega 35 knjižnic (58 %). V skupnem številu je 3,4 enote knjižnega gradiva na prebivalca. • Prirast knjižničnega gradiva Povprečno število novih enot knjižničnega gradiva za enega prebivalca je 0,22 ali 220 za 1000 prebivalcev. Pridobljenih je bilo 216.220 naslovov. Naslov je bil nabavljen v 2,03 izvodih. 8 Način pridobivanja knjižničnega gradiva: Nakup: Obvezni izvod: Zamena: Dar: 362.855 enot 31.604 enot 2.429 enot 43.189 enot 4. Knjižnični delavci V knjižnicah je zaposlenih 643,35 strokovnih delavcev ali 0,32 strokovnega delavca na 1000 prebivalcev: 159,9 delavcev si je strokovno znanje pridobilo s formalnim šolanjem iz knjižničarstva, 483,45 pa je izučenih knjižničarjev. V knjižnicah je zaposlenih še 200,8 upravnih, tehničnih delavcev in manipulantov. V vseh knjižnicah je redno zaposlenih 844,15 knjižničnih delavcev, kar je 0,42 na 1000 prebivalcev. Pod tem povprečjem je 39 knjižnic (65 %). Na 1000 prebivalcev pride 0,32 knjižničarskega (strokovnega) delavca. 1 redno zaposlen knjižnični delavec je namenjen 2.355 prebivalcem. 5. Finančna ocena Knjižnice so pridobile povprečno 3.082 SIT na prebivalca (2.379 SIT brez sredstev za investicije), za člana pa 10.264 SIT ( 7.923 SIT brez investicij). Strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 366 SIT ( 283 SIT brez investicij). Ena kupljena enota knjižničnega gradiva je stala 3.535 SIT, pridobljena pa 2.915 SIT. Od skupnih sredstev je bilo porabljenih 20,94 % za nakup knjižničnega gradiva, 20,84 % za materialne stroške, 35,41 % za plače in 22,81 % za investicije. Lastni prihodek knjižnic znaša 12,21 % celotnega prihodka. 6. Uporabniki • Člani Med člani je 29 odstotkov mladih do 15 let; od skupnega števila vseh članov 4,69 % predšolskih otrok in 24,27 % osnovnošolcev. V skupini odraslih članov pa je od skupnega števila vseh članov 18,09 % dijakov, 14,04 % študentov, 26,81 % zaposlenih, 3,88 % nezaposlenih, 4,84 % upokojencev in 3,35 % drugih. Med 1000 prebivalci je 230 članov. Tega povprečja ne dosega 36 knjižnic (60 %). 9 Obiskovalci V povprečju vsak prebivalcev obišče knjižnico za uporaba knjižničnega gradiva ali zaradi udeležbe na prireditvah 3,58- krat. Tega obiska pa ne dosega 35 knjižnic (58 %)• • Izposoja knjižničnega gradiva Član si je v povprečju izposodil 28 enot. Obrat knjižnične zbirke je bil 2,3-kraten. V povprečju je bilo 1000 prebivalcem izposojenih 8.408 enot knjižničnega gradiva. Tega povprečja pa ne dosega 41 knjižnic (68 %). 1 strokovni knjižnični delavec je v povprečju izposodil 25.971 enot knjižničnega gradiva, povprečno število na enega zaposlenega v knjižnici pa je 19.793 enot. • Prireditve Knjižnice so imele 11.976 prireditev. Posamezno prireditev pa je v povprečju obiskalo 40 obiskovalcev. Opombe: - Poročilo je nastalo na osnovi podatkov, ki jih je z izpolnjenim vprašalnikom posredovalo 60 osrednjih splošnoizobraževalnih knjižnic, upravnih enot (zadnji vprašalnik je bil vrnjen 28.7.1999). - Primerjave so narejene glede na število prebivalcev z dne 31.12.1999 (Urad za statistiko Republike Slovenije): 1.987.755. 10 RAZVOJ V OBDOBJU 1990 DO 1999 12 1. Povprečje nekaterih značilnosti splošnoizobraževalnih knjižnic Opomba: Za izračun povprečij smo upoštevali podatke 60 osrednjih knjižnic Delovni pogoji in uporaba knjižnic O C > 'o 1 m O Oh N -O "O d) £ o £ * TABELARNI PRIKAZI 15 16 I. SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (1999) 17 (.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (1999) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalcev II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 prebivalcev Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira 18 2.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: PRIRAST ENOT (1999) 19 2.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: PRIRAST ENOT (1999) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalcev II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira 20 3-SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: PRIRAST NASLOVOV (1999) 21 3.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: PRIRAST NASLOVOV (1999) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalcev II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 prebivalcev 22 4.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: PRIRAST PO NAČINU DOBAVE (1999) 23 4.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: PRIRAST PO NAČINU DOBAVE (1999) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalcev II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 prebivalcev Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira 24 5.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: ČLANI IN OBISKOVALCI (1999) 25 5.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: ČLANI IN OBISKOVALCI (1999) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalcev II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 prebivalcev Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira 26 6. SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: IZPOSOJA (1999) 27 6.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: IZPOSOJA (1999) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. Opomba: Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oz. podatka ne zbira. 28 7 SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: INFORMACIJSKA DEJAVNOST (1999) 29 7.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: INFORMACIJSKA DEJAVNOST (1999) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalcev II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 prebivalcev Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira 30 8.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: KATALOGI (1999) 31 8.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: KATALOGI (1999) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalcev II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 prebivalcev Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira 32 9.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: ZAPOSLENI (1999) 33 9.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: ZAPOSLENI (1993) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalcev II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 prebivalcev 34 10SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: ZAPOSLENI (nadaljevanje) (1999) 35 10.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: ZAPOSLENI (nadaljevanje) (1999) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I tip za območje nad 100.000 prebivalcev II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev lil. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 prebivalcev 36 11.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: PRIHODKI (1999) 37 11 .splošnoizobraževalne knjižnice: prihodki ( 1999 ) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju I. tip za območje nad 100.000 prebivalcev II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 prebivalcev 38 12.SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: ODHODKI (1999) 39 12SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE: ODHODKI (1999) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalcev II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 prebivalcev 40 PUBLIC LIBRARIES LIBRARIES Total Administrative Units: 60 Number of Respondents: 60 Service Points: 299 COLLECTIONS Books and Bound Periodicals: 6.797.284 Current Periodicals - Titles: 12.306 Non-Books Materials: 353.642 Total: 7.150.926 ADDITIONS Books and Bound Periodicals: 403.993 Non - Books Materials: 36.084 Total: 440.077 FACILITIES AND SERVICES Percentage Stock on Open Access: 87,0 Percentage Catalogue Records Automated: 72,0 Number of Workstations for users: 311 Number of Workstations connected to the internet (included above): 458 USE AND USERS Registered Members: 461.287 Loan Transactions: 16.708.260 Number ofVisits: 7.114.981 Inter Library Loans - Issued: 5.563 Inter Library Loans - Received: 7.020 Potential Total population Served: 1.987.755 LIBRARY STAFF Trained Librarians: 643,35 Other Library Staff: 200,8 Total Staff: 844,15 RECURRENT EXPENDITURE Staff: 2.170.058.441 SIT (11.207.515 EUR) Aquisitionof Stock: 1.282.960.556 SIT (6.625.996 EUR) Other Expenditure: 1.277.074.559 SIT (6.595.598 EUR) Total Expenditure: 4.730.093.556SIT (24.429.109 EUR) INCOME Total Income: 4.937.463.316 SIT (25.500.094 EUR) Fees and Charges (included above): 603.073.379 SIT (3.114.641 EUR) CAPITAL EXPENDITURE (not included above) New Buildings / Refurbishment: 1.398.045.284 SIT (7.220.365 EUR) 41 42 PRILOGE 43 44 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Državna matična služba za knjižničarstvo PODATKI O POGOJIH DELA IN DELU SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1999 1. Uradno ime knjižnice 2. Naslov 3. Telefon knjižnice_ Fax knjižnice_ Elektronski naslov knjižnice__ Domača stran knjižnice (www) __ 4. Tip knjižnice (I-V)_ 5. Sigla knjižnice_ 6. Odprtost za obiskovalce a) Skupno število ur odprtosti vseh izposojevališč na teden_ b) Najdlje odprta knjižnica v občini (od - do)_ ponedeljek / petek_ sobota_ nedelja __; skupaj ur na teden c) Letno število ur odprtosti vseh izposojevališč_ 7. Vodja knjižnice (ime, priimek, akad. in str. knjiž. naziv):_ a) Telefon vodje:_El. naslov vodje:_ b) Opravljen strokovni izpit iz knjižničarstva Da n Ne □ c) Direktor ustanove (za nesamostojne knjižnice)_ 8. Je knjižnica samostojna? Da n Ne n 45 9. Knjižnični prostori in oprema (brez računalniške opreme) 9a. Računalniška oprema in njena uporaba 9.1. Računalniška strojna oprema - V osrednji knjižnici: Da □ Ne n - V dislociranih izposojevališčih: število z opremo število brez nje _ 9.1.1. Število in vrsta računalniške strojne opreme 9.2. Računalniška komunikacijska oprema: Da n Ne n 9.2.1. Od tega internet: - V osrednji knjižnici: Da n Ne n - V dislociranih izposojevališčih: število z Internetom_ število brez Interneta_ 9.2.2. Način povezovanja: Klicna linija n Najeta linija □ 9.3. Interna uporaba računalniške opreme: □ Izposoja □ Nabava n Obdelava □ Drugo (napišite) _ 46 - Informativno gradivo, ki ga knjižnica računalniško izdeluje (1999): □ Bibliografija □ Seznam novosti n Drugo (napišite)__ 9.4. Računalniški podatkovni viri: 9.4.1. Vzajemni katalog (COBIB): Dostop do vzajemnega kataloga (VK); Da n Ne □ Aktivno članstvo: Da n Ne n 9.4.1.1. Število vnešenih naslovov v VK (1999) Skupaj:_ Od tega: monografije_ članki_ neknjižno gradivo_ serijske publikacije_ 9.4.1.2. Število kopiranih naslovov iz VK (1999) Skupaj:_ Od tega: monografije_ članki_ neknjižno gradivo_ serijske publikacije_ 9.4.2. Lokalni katalog - število naslovov (skupno število 31.12.1999):_ % od skupne knjižnične zbirke (ocena):_ Od tega: monografije_ članki_ neknjižno gradivo_ serijske publikacije_ - Lokalni katalog na lastnem računalniku: Da n Ne n Drugje □ 9.4.3. Drugi računalniški podatkovni viri: - CD-ROM (lastni) - naslovov:_ izvodov:_ - Online dostopne zbirke (število):_ - Drugi podatkovni viri, npr. WWW (napišite)_ 9.5. Uporaba računalniških virov za poizvedovanje (1999): 9.5.1. Katere računalniške vire lahko uporabnik samostojno uporablja: 9.5.2. Skupno število naročenih računalniških poizvedb v letu 1999 (vse informacije, razen podatkov o prisotnosti določenega vira v knjižnici); pisne:_ ustne:_ Od tega uporaba (število): 47 - CD-ROM_ - Online dostopne zbirke_ - Drugi podatkovni viri, npr. WWW_ 10. Katalogi (skupno število v vseh izposojevališčih) a) Listkovni (skupaj interni in za uporabnike) b) Računalniški (število izposojevališč, kjer je dosegljiv) 11. Ima knjižnica oddelek za mladino do 15. leta starosti? Da n Ne □ 12. Število enot knjižnega gradiva (inventarne enote) 12.a Število neinventariziranih enot v zbirki knjižnega gradiva: 48 13. Število enot neknjižnega gradiva 31.12.1999 (inventarne enote) 13. a Število enot neinventariziranega neknjižnega gradiva_ 14. Skupaj zbirka enot knjižničnega gradiva 31. 12. 1999 (12+13) 14.a Od tega zaloga knjižničnega gradiva 15. Število prirasta naslovov in enot serijskih publikacij v letu 1999 (inventarizirane enote) 49 15. a Število enot:_in naslovov:_neinventariziranih serijskih publikacij 16. Število prirasta naslovov in enot knjig in brošur v letu 1999 17. Skupaj število prirasta knjižnega gradiva (15+16) v letu 1999 Naslovov: Enot: 18. Prirast naslovov in enot neknjižnega gradiva v letu 1999 19. Prirast enot knjižničnega gradiva po načinu nabave 1999 (inventarne enote) 50 20. Prirast naslovov in enot knjižničnega gradiva po UDK v 1999 (15+16+18 skupaj) 21. Odpis enot knjižničnega gradiva v letu 1999 22. Število članov v letu 1999 (a+b): _Število prvič vpisanih: 51 23. Obisk knjižnice v letu 1999 24. Število izposojenih enot knjižničnega gradiva 1999. Skupaj a+b: a) Izposoja na dom b) Izposoja v čitalnico oz. uporaba v čitalnici c) Izposoja vsega knjižničnega gradiva po UDK in JEZIKU 52 d) Od tega izposoja neknjižnega gradiva v letu 1999: 25. Kopije (izdelava fotokopij in drugih oblik za knjižnico in uporabnike) a) Število fotokopij na papirju (enota je list)_ b) Druge oblike (število fizičnih enot) _ 26. Naročene informacije o gradivu in iz gradiva (brez računalniških poizvedb) 27. Samostojne publikacije, ki jih je izdala knjižnica v letu 1999 (št. naslovov) Samostojne publikacije o knjižnici (št. naslovov, ne glede na izdajatelja) 53 28. Članstvo knjižnice (v društvih, združenjih, zbornicah, ipd.) 29. Medknjižnična izposoja v letu 1999 30. Podatki o prireditvah, 1999 54 30. a Program izobraževanja (uvajanja) obiskovalcev za uporabo knjižnice: Da n Ne n Skupaj opravljenih ur učenja:_ Število udeležencev: mladina:_odrasli:_ 31. Knjižničarska dejavnost za italijansko in madžarsko narodnost v Sloveniji 1999, (oziroma za posebne skupine uporabnikov, glej navodilo): - število enot zbirke knjig v jeziku manjšine_ - število naslovov serijskih publikacij v jeziku manjšine_ - število enot neknjižnega gradiva v jeziku manjšine_ - število prebivalcev manjšine ____ - posebna postavitev gradiva Da n Ne □ - poslovanje v jeziku manjšine Da n Ne n 32. Posebne zbirke knjižničnega gradiva Ime zbirke_____ Opis zbirke_ 33. Delavci knjižnice, 1999 55 34. Prihodki knjižnice od 01.01. do 31.12.1999 (vključno s sredstvi za investicije v SIT) 35. Odhodki 1999 (v SIT) a) nakup knjižničnega gradiva _ b) materialni stroški (brez investicij) _ c) bruto plače _ Skupaj (a-c): _ d) investicije (skupaj) _ Način zbiranja sredstev za investicije - namenska sredstva _ - iz lastne amortizacije _ - iz lastnih prihodkov _ Skupaj zbrana sredstva za investicije 31.12.1999 _ Struktura porabljenih sredstev za investiciie - gradnja _ - obnovitvena dela _ 56 - vzdrževanje - oprema (stroji, pohištvo) - računalniška oprema 36. Občine in prebivalstvo na območju osrednje knjižnice (stanje 31.12.1999) Za pravilnost podatkov odgovarja: (podpis in žig) DODATEK 1. Dislocirana izposojevališča (napišite tudi bibliobus, če je sedež pri vas): 1.1. Krajevne knjižnice (stalna izposoj evališča, enote), ki delujejo v sestavu osrednje knjižnice (naslov, kraj, odprto tedensko ur) Skupaj štev. dislociranih izposojevališč: , ur odprtosti na teden: 1.2 Izposoj evališča premičnih zbirk kraj oziroma ustanova število premičnih število knjižničnega gradiva in št. izposojevališč zbirk vseh premičnih zbirk Skupaj število krajev:_ izposojevališč: premičnih zbirk: knjižničnega gradiva: ur odprtosti na teden:_ 2. Bibliobusna postajališča (kraji, število postajališč, odprtost) a) Na območju osrednje knjižnice: Skupaj število krajev_število postajališč_ število ur odprtosti na teden_ b) Lastni bibliobus: Da □ Ne □ Če ne, čigav: 58 4. Bibliobusna postajališča zunaj območja osrednje knjižnice Skupaj število krajev ____, število postajališč število ur odprtosti na teden__. 5. Kraji, ki niso pokriti z izposojevališči (Standard: Vsaka osrednja knjižnica, ki deluje na določenem območju, mora organizirati mrežo stalnih izposojevališč v krajih z nad 1500 prebivalci, v večjih občinskih središčih oz. mestih po potrebi uvede dislocirane enote osrednje knjižnice. V manjših krajih, zaselkih, v delovnih organizacijah pa razvija različne oblike potujoče knjižnice ali organizira vzajemne knjižnice.) Skupaj:_ 6. Opombe (novosti v letu 1999): - Nova izposoj evališča (kraj. m 2 , odprtost):_ - Nova dejavnost:__ - Osamosvojitev (odlok):_ - Preimenovanje (odlok):_ - Novo vodstvo:_ - Ukinitev izposoj evališča:_ - Povečanje, zmanjšanje območja (opišite):_ 7. Priloge (cenik, vodiči po knjižnici, program izobraževanja ipd.) 59 Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL SRS, št.27/82, člen 34) spremlja delovanje knjižnic. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št.84/98, člen 6). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za knjižnično dejavnost. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati te podatke Statističnemu uradu Republike Slovenije. Na osnovi Nacionalnega programa statističnih raziskovanj (UL RS, št. 70/97, zaporedna številka ZS/19.14) zbira podatke o šolskih knjižnicah Statistični urad Republike Slovenije, vse druge knjižnice pa morajo poročati Narodni in univerzitetni knjižnici. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Deloma je usklajen z vprašalnikom evropskega projekta za poenotenje knjižnične statistike LIBECON 2000, vendar ne izpolnjuje vseh zahtev tega vprašalnika (predvsem glede finančnega poslovanja knjižnic). Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem tega vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov V skladu z Nacionalnim programom statističnih raziskovanj je treba podatke o delu knjižnic zbirati vsaka tri leta. Ker pa mora NUK redno spremljati njihovo delovanje, izpolnjujejo knjižnice vprašalnike vsako leto, z izjemo šolskih knjižnic, katerih podatke zbira Statistični urad Republike Slovenije vsaka tri leta. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 1999, to je obdobje od 1.1.1999 do 31.12.1999. NUK, DMS 60 Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v publikacijah: Statistični letopis Republike Slovenije, UNESCO Statistical Yearbook. Preko Interneta so statistični podatki dostopni na domačih straneh Narodne in univerzitetne knjižnice ('http:// www.nuk.uni-li.si) . Statističnega urada Republike Slovenije (http://vvww.siaov.si/zrs/) in projekta poenotenja statistike evropskih knjižnic LIBECON 2000 (http: /Avww. 1 i becon2000. org) . Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. NUK, DMS 61 DEFINICIJE Knjižnica Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje tipe knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošnoizobraževalne in specialne. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojim zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Splošnoizobraževalna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Upravna enota je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki na določeni lokaciji služi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. Knjižnična zbirka, prirast in odpis Knjižnična zbirka je vse knjižnično gradivo, kije v lasti določene knjižnice (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga). NUK, DMS 62 Prirast je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju (to je v letu 1999). Odpis je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju (to je v letu 1999). Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Inventarna enota je enota, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svoj fond. To je: - pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); - pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in miki-okartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije na fizičnem nosilcu zapisa inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Elektronskih publikacij, za katere knjižnica plačuje naročnino in do katerih ima dostop le on-line, ne inventariziramo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacije v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. NUK, DMS 63 Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za potrebe tega vprašalnika knjižne zbirke ne evidentiramo kot serijske publikacije. Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko in slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, računalniško gradivo, drobni tisk in drugo. Kartografsko gradivo so dve ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, ki zahteva posebno opremo za reprodukcijo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, CD-ROM-i, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, CD-ROM-i, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Video gradivo je projicirno gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo on-line dosegljive elektronske publikacije (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, ki jih imamo na fizičnem nosilcu (CD-ROM, disketa...). Po svoji naravi so lahko elektronske publikacije monografske ali serijske. NUK, DMS 64 Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. CD-ROM je optični medij za shranjevanje podatkov v digitalni obliki. Za potrebe tega vprašalnika štejemo kot CD-ROM-e vse monografske in serijske publikacije na tem nosilcu zapisa. Oprema in prostor Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen delu uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Uporabniki in uporaba knjižnice Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po NUK, DMS 65 katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, restavrirajo lastne publikacije oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Za obisk v knjižnici štejemo vsakega uporabnika, ki je obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljšal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikokrat je obiskal knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Če je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, je to en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica pa prikazujemo ločeno. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na tipe knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove v okviru katere knjižnica deluje; specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošnoizobraževalna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in profesorjev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo zbirk in knjižnice v primeru, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, kijih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev preko terminalskih mest izven knjižnice, preko telefona, telefaksa, elektronske pošte ali naročanja storitev). Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo le uporabo službe za dostavo gradiva ter naročanje storitev po telefonu, telefaksu ali po elektronski pošti. Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva uporabnikom na dom ali v uporabo v knjižnici. Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Enota štetja je fizična enota gradiva. NUK, DMS 66 Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Posebej evidentiramo medknjižnično izposojo znotraj države in mednarodno medknjižnično izposojo. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu dni oziroma ur odprtosti na teden. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Če ima knjižnica ločene enote, moramo ločeno navesti podatke za odprtost glavne knjižnice in ločeno za enote. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, kijih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. Zbirka v prostem pristopu je knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), kije neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. Knjižnični delavci Zaposleni delavci so vsi, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko študentskega servisa ali prostovoljci. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del ali kot prostovoljci. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) nam kaže število polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1 ). Strokovni knjižničarski delavci so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen knjižničarski strokovni izpit (izučeni knjižničarji) ali formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved (diplomirani knjižničarji). Izučeni knjižničarji so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen strokovni knjižničarski izpit ali pridobljene višje strokovne knjižničarske nazive in ustrezno stopnjo izobrazbe, ki pa ni iz področja bibliotekarstva in informacijskih ved. Diplomirani knjižničarji so vsi strokovni delavci knjižnice, ki imajo formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved. Drugi knjižnični delavci so, ne glede na stopnjo izobrazbe, vsi v knjižnici zaposleni delavci, ki so potrebni za uspešno delo knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, delavci, ki opravljajo računalniške storitve, manipulanti in podobno. Sem štejemo tudi vse delavce, ki brez ustrezne strokovne izobrazbe opravljajo knjižničarska dela. Finančno poslovanje NUK, DMS 67 Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina, izposojevalnina, odškodnina in podobno...) ali na drug način (na primer sponzorstvo). NUK, DMS 68 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 31. marca 2000. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: z besedo, obkroženim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če nimate na primer glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), če je podatek vaša ocena, ga opremite z zvezdico (*), če podatek zahteva pojasnilo, ga označite z dvema zvezdicama (**), v opombah na koncu strani (vprašalnika) pa napišite pojasnilo. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno...), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. NUK, DMS 69 SEZNAM SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC V LETU 1999 Zavod za kulturo, izobraževanje in šport LAVRIČEVA KNJIŽNICA Cesta IV. Prekomorske brigade 1 5270Ajdovščina KNJIŽNICA BREŽICE Trg izgnancev 12 b 8250 Brežice OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg la 3000 Celje KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA Partizanska 9 1380 Cerknica Zavod za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA Župančičeva 7 8340 Črnomelj KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58 1230 Domžale KNJIŽNICA DRAVOGRAD Koroška cesta 47 2370 Dravograd LU Zavod za izobraževanje odraslih in mladine OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Trg svobode 4 9250 Gornja Radgona KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 1290 Grosuplje Kulturno-rekreacijski center Hrastnik KNJIŽNICA Novi log 4 1430 Hrastnik MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA UL Sv. Barbare 4-5 5280 Idrija KNJIŽNICA “MAKSE SAMSA” 70 Titov trg 2 6250 Ilirska Bistrica MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1 6310 Izola OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Trg Toneta Čufarja 4 4270 Jesenice MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1 1240 Kamnik KNJIŽNICA KOČEVJE Ljubljanska c. 6 1330 Kočevje OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Trg Brolo 1 6000 Koper OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Tavčarjeva ul. 41 4000 Kranj VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO Cesta krških žrtev 26 8270 Krško OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA LAŠKO Aškerčev trg 4 3270 Laško Ljudska univerza Lenart, p.o., podružnica MATIČNA KNJIŽNICA LENART Nikova ulica 9 2230 Lenart v Slovenskih Goricah KNJIŽNICA LENDAVA KONYVTARLENDVA Partizanska 10 9220 Lendava Zavod za izobraževanje in kulturo MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9 1270 Litija KNJIŽNICA BEŽIGRAD Vodovodna 3 71 1000 Ljubljana KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA Dvorni trg 2 1000 Ljubljana KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA V LJUBLJANI Zaloška c. 61 1110 Ljubljana KNJIŽNICA “PREŽIHOV VORANC" LJUBLJANA-VIČ Tržaška 47 a 1111 Ljubljana KNJIŽNICA ŠIŠKA Celovška c. 161 1000 Ljubljana Zavod za kulturo in izobraževanje MATIČNA KNJIŽNICA LJUTOMER Glavni trg 2 9240 Ljutomer KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška 44 1370 Logatec MARIBORSKA KNJIŽNICA Rotovški trg 2 2000 Maribor LJUDSKA KNJIŽNICA p.o. Cesta bratstva in enotnosti 23 8330 Metlika Zavod za kulturo - KNJIŽNICA Hribernikova 1 3330 Mozirje POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA p.o. Grajska ul. 2 9000 Murska Sobota GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Kidričeva 20 5000 Nova Gorica KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26, 28 8000 Novo mesto 72 KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ Kolodvorska 9 2270 Ormož MESTNA KNJIŽNICA PIRAN Tartinijev trg 1 6330 Piran KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA Trg padlih borcev 5 6230 Postojna KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Minoritski trg 1 2250 Ptuj KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI Koroška cesta 2 2360 Radlje ob Dravi KNJIŽNICA A.T. LINHARTA Gorenjska 27 4240 Radovljica KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA Na gradu 1 2390 Ravne na Koroškem Javni zavod Miklova hiša KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Šeškova 17 1310 Ribnica Zveza kulturnih organizacij Sevnica OBČINSKA KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 Sevnica KOSOVELOVA KNJIŽNICA Mirka Pirca 1 6210 Sežana KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16 2310 Slovenska Bistrica ZAVOD ZA KULTURO 73 KNJIŽNICA Mestni trg 4 3210 Slovenske Konjice KNJIŽNICA ŠENTJUR Dušana Kvedra 16 3230 Šentjur pri Celju KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA Šolska 6 4220 Škofja Loka Ljudska univerza OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Aškerčev trg 20 3240 Šmarje pri Jelšah KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Tumov drevored 6 5220 Tolmin KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA Ul. 1. junija 19 1420 Trbovlje Center za izobraževanj e in kulturo KNJIŽNICA PAVLA GOLIE Kidričeva 2 8210 Trebnje KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos 4 4290 Tržič Kulturni center “Ivan Napotnik" KNJIŽNICA Titov trg 5 3320 Velenje ANKARJEVA KNJIŽNICA Tržaška 9b 1360 Vrhnika Kulturni center - Delavski dom KNJIŽNICA ZAGORJE Cesta 9. avgusta 1 1410 Zagorje ob Savi Zavod za kulturo Žalec OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Aškerčeva 9a 3310 Žalec 74 3. SLOVENSKE KNJIŽNICE V LETU 1999 Državna matična služba za knjižničarstvo, NUK