''Ena LIR 25	Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II xi
GOSPODARSTVO
Trgovina ♦ financa ♦ i ndustrija ♦ obrt ♦ kmetijstvo
^Ero Vlil. ŠT. 169	PETEK, 12. MARCA 1954	TRST, UL. GEPPA 9 - TEI,. 38-933
jjLMte laMelnice ni Jela?
tržaško gospodarsivo preživlja fioto-
0	eno najhujših kriz v povojnem ča-^u- Skoraj ni gospodarske veje, ki bi
e bila prizadeta. Anglo-ameriški sklep “• oktobra), da se uprava cone A iz-Italiji, mobilizacija italijanske voj-.kei na katero je Jugoslavija odgovori-a s primernimi protiukrepi, in nemi-,l’ ki so jih organizirali neolasisti, da
1	izzvali priključitev k Italiji — vsi 1 dogodki so pač ustvarili psihološko dračje, ki je moralo katastrolaino
_ Ulivati na gospodarski razvoj. Neizo-•‘bne posledice so bile: beg kapitala, Dadanje iniciativnosti in preusmeritev Prometa v druga pristanišča. Končno Je pridružila še huda zima. Na vrh ^eSa so omejile delo tudi ladjedelnice, a katerih je odvisna dolga vrsta ma-" industrijskih in obrtnih podjetij.
. Tržaška javnost se vprašuje, ali je r*za v tržaških ladjedelnicah res neogibna? Mar elastično in neodvisno oustvo tržaških ladjedelnic ne bi mo-najti dela za ladjedelnice, ki uži-aJ° še iz avstrijskih časov velik slo-es v svetu. Ali ni upravičena obda'.-‘Ov, da vodstvo Združenih jadranskih Pdjedelnic (CRDA) ne kaže dovolj Pobude? Sicer to nima svobodnih rok; ■žaške ladjedelnice so vezane na itali-|anski državni holdnig IRI, ki ga vodi-iz Rima. O primeru zavlačevanja iz-Očitve ladijskih strojev, ki jih je nabila Jugoslavija tržaškim stiojnim to-Srnam, so že dovolj pisali drugi listi, iinii tržaške ladjedelnice so se seveda 'korale pridružiti Pellovemu gospodar-^entu bojkotu proti Jugoslaviji ne gle-fle na potrebe tržaškega delavstva in tr. iškega gospodarstva.
Krmilo tržaškega gospodarstva je po sl(lenuvi rimskih finančnih sporazumov 'oed ZVU in italijansko vlado iz leta »48 v rokah rimske vlade. Anglo-aoie-r>ska vojaška uprava nima torej nikak-^ne gospodarske pobude, odkar si je sa 'ua zvezala roke s tem sporazumom, če-Prav pred Varnostnim svetom in sve-nvno javnostjo odgovarja za gospodar. sl{9 in politične razmere v Trstu.
ce se Trst po vsem: tem ne more več ganiti, je morala skrb za gospodarsko “odočnost Trsta, pasti na Rim. Zato je °bko bolj čuden naslednji primer: Nemške ladjedelnice so bile lansko le-0 Popolnoma zaposlene. V njih je bi-1° zgrajenih 698.932 bruto registrskih t0n ladjevja (311.510 ton leta 1952), in s,cer 301.510 ton za tuje plovne družbe 'n 397.453 t za domače. Tržačani se bo-vprašali: Ce so Nemci lansko leto °liko ladij zgradili za tujino, je pač ‘Patnenje, da tujina še vedno povprašu. ie Po ladjah. Ali je vodstvo Združenih Jadranskih ladjedelnic res napelo vse j le, da bj preskrbelo delo za tržaške kdjedelnice? Ali mu je rimska vlada v 'Pth pogledu šla na roke? Dvom mo. Saj s° bile med 301.479 tonami ladij, ki jih J« Nemčija lani zgradila za tujino, tu-4 ladje za italijanske plovne družbe! "ed temi so bile 3 ladje petrolejke.
Kko nam ne verjamete, prečitajte si Poročilo o zaposlenosti nemških ladje-ooinic v rimskem listu »II Globo« (26. Kbruarja). Tržaške ladjedelnice so bile italijanske plovne družbe očitno pri-viačne samo toliko časa, dokler so pre-ieihaie iz protivrednostnega (Marshallc-VeSa) sklada ogromne kredite (nad 6 'Pilijard 400 milijonov lir brez kreditov "Tržaškemu Lloydu«, ki je danes samo po imenu tržaško podjetje in je podrejo rimskemu »Finmare«, v znesku 14 "bJijard 800 milijonov lir), in sicer pro 'i 3-odstotnim obrestim.
ta ne Jela več pieglavic Mu«
Statistika o prometu skozi prosto lu-ko v Trstu za februar ni prinesla v bi-fvu nič novega; skupni promet 155.000 °p, od tega 95.000 ton uvoza in 60.000 '°P izvoza. V primerjavi z lanskim le-'opl še vedno nazadujemo..Zima, od ka 'ore smo pričakovali povečanje prome-*a’ ni izpolnila našega pričakovanja. “Prašanje je, ali bo marec bolj radodaren.
■Zaradi hudega mraza so namreč zamrznile vse rečne poti, ki konkurirajo Trstu, kakor Laba, Donava in skoraj yes nemški prekopni sistem. Ko je leta ‘^24 hudo zamrznila Laba, je pričel nenadoma naraščati promet v Trstu na skodo Hamburga. Letos se na žalost ta ®oJav jni ponovil.
Hamburški senator E. Plate je te dni Odgovarjal pa napade iz belgijskih in holandskih pristanišč proti konkurenci Hamburga. Omenil je tudi konkuren- o poljskih in jadranskih pristanišč. Oko-d 2,5 milijona ton blaga iz Poljske in ki so ga nekdaj prevažali skozi Hamburg, potuje danes skozi Sčečin na ‘'oljskem. Iz Švice odhaja čedalje več Naga po Renu, to je mimo Hamburga, ^nator je tudi ugotovil, da je Hambuig v (zadnjem času zboljšal svoj položaj "asproti Trstu, ker ima boljše naprave Za prekladanje kosovnega blaga. Pro-'dot CSR skozi Hamburg se razvija razmeroma ugodno, toda težave nastajajo, her narašča češkoslovaški dolg za pri-5'aniške usluge v Hamburgu, ki dosežejo 18 milijonov dolarjev in bi jih CSR rada plačala z izvozom blaga, zla-sti steklenih izdelkov iz sudetskih krajev.
. Kaj še dodamo, da je ZVU na pritisk ■lalijanskih industrijcev pred leti zavrnila češkoslovaški predlog, da bi CSR ®°ravnala pristaniške usluge v Trstu z 'zvozom blaga. Ko bi anglo-amerška u-Brava tedaj ugodila želji CSR, bi danes s'o skozi Trst gotovo mnogo več češko-Hovaškega prometa.
vrednost enoletne jugoslo-
'A.NSKE proizvodnje svinca, bakra in Krika znaša nad 17 milijonov dinarjev, froizvodnja topilnic svinca v Trepči in Nežic; v lanskem letu znaša 70.000 ton. u°rnača potrošnja znaša samo 8.000 ton, nstali svinec se izvozi. Proizvodnja ba-7a v Boru je dosegla lansko leto 31 jisoč ton surovega in 28.000 ton elektro-‘tienega bakra. V Sevonju gradijo va-'Jsrno bakra, v Svetozarevu pa tovarno kablov, kjer bodo baker predelovali v Solizdelke. Cinkarna v Celju je lani Proizvedla 14.500 t cinka. V Sabcu gra-ijo elektrolizo cinka, ki bo dala nad °000 ton čistega elektrolitičnega cinka.
NOVA POGODBA ANGLIJA-JUGOSLAVIJA
Trgovinska izmenjava v ravnovesju
Prodor sovjetske trgovinske ofenzive
Popuščanje Anglije, Francije in Amerike
Skupina britanskih gospodarstvenikov, ki niso pod političnim vplivom, je prišla do zaključka, da lahko na trgovino med Vzhodom in Zahodom, vštev-ši Kitajsko, v bližnji bodočnosti odpade le sorazmerno skromen del britanske zunanje trgovine. Do tega zaključka je prišla posebna komisija, ki jo je ustanovila .Zveza britanske industrije pod predsedstvom Cavendisha Bentincka.
Komisija je mnenja, da bo trgovina z državami vzhodnega bloga nudila manj možnosti kot pred vojno; upanje na povečanje trgovine s Kitajsko je zelo majhno, glede na njene omejene mož. nosti kot države izvoznice in pridobi-teljiee funtov šterlingov. Kljub temu je treba pazljivo slediti možnostim za trgovino med Vzhodom in Zahodom, ki so danes za nestrateško blago, ne glede na razne zadržke, ki bi se pojavili iz političnih pomislekov.
»Financial Times« meni, da je treba določbe glede prepovedi izvoza »strateškega blaga« razlagati bolj prožno. Strogost nekaterih ameriških oznak, katero blago je strateško, piavi list, je povzročilo mnoge težave in nepravilnosti, ki so brez dvoma ovirale rast trgovine s sovjetskim blokom. Nesmisel je na primer uvesti popolno prepoved izvoza ba. krene žice v države sovjetskega bloka, medtem ko je izvoz prevlečene električne žice, tudi tiste, ki je iz bakra, dovoljen brez vsakih omejitev.
»Financial Times« opozarja na nedav. no izjavo načelnika Ameriške uprave za delovanje v tujini, Harolda Stasse-na, o razvoju trgovine s sovjetskim blokom. Ta izjava je zbudila upanje, da imajo Združene države v načrtu ponovno proučitev tega zelo spornega vprašanja. Stassen je izjavil, da bi povečanje trgovine med Vzhodom ;n Zahodom v letu 1954 lahko »porinilo« demokratične ideje za železno zaveso in celo izboljšalo politične odnose do Sovjetske zveze. Dejal je, da je Ameriška uprava za delovanje v tujini tej trgovini naklonjena, odkar je zahodnoevropska ob nova dosegla tako ravep, ko bi lahko bila ta trgovina tako gospodarsko kol politično koristna.
Ameriška politika glede trgovine z vzhodno Evropo je postala bolj liberalna, čeprav je še vedno omejena samo na nestrateški material. Stassen je vendar poudaril, da ameriško zunanje ministrstvo ne namerava spremeniti svojega gledišča glede trgovine s komunistično Kitajsko; tega nima v načrtu vsaj toliko časa, dokler ne bo vzpostavljen resnični mir tako v Koreji kot v Indo-kini.
Publicist Jerome Willis opozarja, da ima Velika Britanija resnično potrebo po nekaterih surovinah, katere ji lahko dobavi Sovjetska zveza. Na vrhu spiska teh surovin sta gradbeni in jamski les ter debelozrnate žitarice za po večanje britanske proizvodnje hrane.
V MOSKVI JE BILO VROČE
Kakor smo že poročali, se je iz Sovjetske zveze vrnila skupina 30 britanskih poslovnih ljudi, ki so se več tednov pogajali s sovjetsko vlado glede sovjetskih naročil. Med njimi so predstavnik; najmogočnejših angleških industrij, kakor Jadjedelniške in avtomobilske, ter tovarp elektrotehniške o-preme.
Zdaj so znane še nekatere nove podrobnosti o sovjetskih naročilih. Skupina severoangleških strojnih tovarn je zaključila naročilo enega milijona 250.000 funtov, med<em ko pripoveduje Mr. Harry Dovvsett, lastnik ladjedelnice, da se je z Rusi dogovoril glede naročila, ki je najobsežnejše, kav jih je prejelo do sedaj njegovo podjetje. Dobavil bo Sovjetski zvezi 20 ribiških ladij za skupno vrednost 6 milijonov funtov. Mr. Dowsett je izjavil, naj nikar ne mislijo, da so bila pogajanja lahka. V Moskvi ne padejo naročila kakor pečenka v usta, ko človek sedi v hotelu. V Moskvi se. je pogajal čez pet tednov noč in dan. Potrošil je
Kdor živi v Gorici, morda ne vidi jasno, kako stalno propada lo nekdaj cvetoče, živahno in veselo mesto; toda kdor se po preteku enega leta povrne semkaj, ne more verjeti svojim očem, ko vidi kako nizko je v gospodarskem pogledu padlo to mesto v dobi enega samega leta. Znaki gospodarskega nazadovanja se opažajo že na tržiški postaji. Seveda nima to nič skupnega z goriško gospodarsko krizo, temveč je tržiška kriza samo posledica splošne i-talijanske krize, ki pa še hujša že itak obupni gospodarski položaj goriškega mesta.
Ko se vozimo po železnici iz Trsla v Gorico ip ko pomislimo, da kupujejo sedaj Italijani z mrzlično naglico slo venske zemlje za italijanski most do Trsta, ugotavljamo, da imajo tudi vse postaje v sedanji Italiji do Gorice slovenska imena: Tržič, Obronki (Ronchi), Sredipolja (Redipuglia), Zagrad (Sa-grado), Gradišče (Gradišča) in Robije-Sovodnje. (Prav pred zagrajsko postajo se še sedaj dviga ruševina stolpa nekdanjega gradu, po katerem je verjetno dobil Zagrad svoje ime).
Zelo ugoden in pomirljiv vtis naprav, ija na človeka skrbno obdelana in skoraj že popolnoma izorana zemlja. V se-danj; splošni zmešnjavi in svetovni gospodarski krizi je ob delavcu kmet e-dini trdni element, na katerega se lahko zanašamo in ki bo tvoril granitni temelj za bodočo boljšo človeško družbo. Tudi v Gorici se človek lahko prepriča o resničnosti te trditve: edine trgovine, gostilne in druga podjetja, ki pri splošnem mrtvilu še kolikor toliko zadovoljivo poslujejo, so pač tista, v katera zahajajo kmetje iz slovenskih vasi pod Italijo. V Standrežu, na primer, se opaža lep gospodarski napredek. Živinoreja se je v primeri z lanskim letom pomnožila, kar velja tudi za motorizacijo. Razen prevoznih in drugih motorjev, so v Standrežu že 4
nad 1000 funtov (1 milijon 700.000 lir) za razgovore s svojo ladjedelnico. Rusi mu niso ponudili niti kapljice vodke ali skodelice čaja; izpregovorili niso niti besedice o politiki. Z Rusi lahko zaključiš kupčijo, ako se železno opri-meš predmeta in ga ne izpustiš za nobeno ceno. Dowsetta so novinarji vpra. šali, ali je bil v Moskvi pod policijskim nadzorstvom. »Tega ne vem,« je odvrnil, »imel nisem niti časa, da bi se za to zanimal.«
Anglija se pogaja ludi s Poljsko
Britanska vlada je opogumljala obisk britanskih gospodarstvenikov v Moskvi in sedaj preučujejo spisek sovjetskih potreb, ki ga je predložil Kabanov. Tako je izjavil britanski trgovinski minister Derick Heathcoat-Amory na neko vprašanje v spodnji zbornici. Minister je še rekel: »Svojega predstavnika bomo poslali tudi na sestanek strok Dvnja-kov za trgovino med Vzhodom in Zaho. dom, ki se bo vršil v aprilu v Ženevi, in ki ga prireja Evropska gospodarska komisija za Evropo. Trgovinska in finančna pogajanja s Poljsko so se priče, la danes in y kratkem se bodo začela še z Madžarsko, g Češkoslovaško pa na dan, ki ga bo treba še določiti.«
Poljska je lansko leto nabavila v An. gliji za 7 milijonov funtov blaga. Za ZSSR, ki je kupila za 12,250 milijona funtov, je med vzhodnimi državami prva. Izvozila je v Anglijo za 23 milijonov (Rusija za 40 mil.). Poljaki bi radi naročili: ribiške ladje, pomorske vlačilce, ladje petrolejke, turbine, kotle in opremo za kovinsko industrijo. Anglija namerava povečati izmenjavo tudi z Bolgarijo, s katero ima samo kompenzacijske posle. Nedavno je izmenjala modro galico za žito v vrednosti 500,000 funtov.
FRANCIJA NOČE ZAOSTATI
Ze sama okolnost. da je na razgovore o pospešitvi vzhodnc-zahodne trgovine v okviru Evropske gospodarske komisije odpotoval sam francoski finančn; minister Edgar Faure, je dovolj zgovorna glede gledišča francoske vlade v tem pgledu- V pariških političnih krogih so mnenja, da želi Francija zboljšati odnose z Moskvo, še preden bi se v Ženevi na konferenci štirih zunanjih ministrov pričeli razgovori o premirju v Indokini. Trdijo, da bo francoska vlada poskušala vplivati na ostale zahodne države, da bi se omilile določbe glede prepovedi izvoza strateškega blaga v vzhodne države, zlasti tudi na Kitajsko. V okviru evropske gospodarske komisije ne bodo sicer razpravljal; o trgovini med evropskim; državami in Kitajsko, vendar je za takšne razgovore dana možnost za kulisami. Ze januarja je Moskva postavila Francozom, ponudbe za razširitev trgovinske izmenjave. Francija bi rada povečala uvoz iz vzhodnih držav, da bi zmanjšala svoj primanjkljaj nasproti' dolarskemu in šter-linskemu področju. Razgovori predstavnikov češkoslovaške zbornice v Parizu so pokazali, da je mogoče izmenjavo CSR—Francija povečati za 50%. Pretekli teden je odpotovala v Sofijo posebno francosko odposlanstvo, da bi zaključilo trgovinsko pogodbo z Bolgari.
POGODBA MED ZAHODNO NEMČIJO IN BOLGARIJO
Nova trgovinska pogodba med Zahodno Nemčijo in Bolgarijo velja od 1. januarja 1954 do 31. marca 1955. Izmenjava vi (Vsaki smeri je; dosegla vrednost 13 milijonov dolarjev. Bolgarski dolg znaša nasproti Nemčiji en milijon dolarjev, vendar gre za. nemške dobave, ki še niso bile izvršene in so krite z bolgarskim akreditivom. Uvoz bolgarskega vina in tobaka je bil v novem dogovoru zmanjšan. Zad-
traktorji. Glavni pridelek za prodajo je ostala seveda zelenjava, ki jo 12 domačih trgovcev izvaža na tržaški trg. Mleko prodajajo deloma v Gorico, deloma pa se porabi doma. Razen teh dveh izvoznih pridelkov pridelajo v Standrežu tudi krompir, pšenico, ječmen, fižol, grah in druge pridelke za dom. Zelo važno in koristno za štandreško gospodarstvo je tamkajšnje Društvo direktnih (neposrednih) pridelovalcev pod vodstvom zelo energičnega in podjetnega predsednika Lupinca. To društvo je preskrbelo svojim članom goriške smeti, ki se raztovarjajo na soškem bregu in se potem delijo vsem društvenim članom za pognojevanje njihovih zemljišč. V društvu so včlanjeni skoraj vsi štandreški direktni pridelovalci. Stand-režcem ni težko, da dobijo zaposlitev tildi v Gorici, ker jih zelo cenijo zaradi njihove pridnosti in zanesljivosti. Ezuli (istrski begunci), katerim so zgradili novo vas na nekdanji štandreški «Kampanjuci», so večinoma nameščeni v raznih mestnih službah.
.Zelo važna za kmete v slovenskih va. seh okoli Gorice je goriška Kmečka banka, ki pa ni banka v navadnem pomenu besede, ampak posojilno-hranilna zadruga. Sicer pa se bavi Kmečka banka danes tudi z navadnimi bančnimi posli in uživa zaupanje v višjih bančnih zavodih; ima okoli 100 zadružnikov in razpolaga z lastno zadružno glavnico 10 milijonov lir ter seveda z mnogo večjo poslovno glavnico. Ustanovljena je bila banka leta 1909, njena glavna usta novitelja sta bila dr. Franko, njen prvi predsednik in lastnik opekarne v Bi. Ijah Ivan Savnik. Leta 1952 si je banka
nja trgovinska pogodba je bila izvršena samo za 50%.
SOVJETSKA TRGOVINSKA
OFENZIVA
Poročila jz Curiha govorijo o širokopotezni sovjetski trgovinski ofenzivi na evropskih tleh, v Kanadi in na Bližnjem vzhodu. Sovjetska zveza ponuja surovine v Dumpingu, se pravi po nižjih cenah kakor so običajne, ki jih narekujejo proizvodni stroški. Najvažnejši sovjetski izvozni artikli so: les, surovo železo, nafta, krzna, mangan itd. Izvoz žita v Vel. Britanijo je popustil. Sovjetska zveza nastopa zdaj prvič kot izvoznik železa. Tako je Vel. Britanija kupila 100.000 ton sovjetskega surovega železa: sovjetska ponudba za hematit se je glasila pa 17 funtov šterlingov cif zahodna evropska pristanišča, medtem ko znaša cena premogovne in jeklarske skupnosti 19 funtov. ZSSR je ponudila Franciji železo po ceni, ki je za 25% nižja, kakor so cene na notranjem trgu jeklarske skupnosti.
»Financial Times« poroča, da izvaža Sovjetska zveza okoli 2 do 3 milijode ton nafte na leto v države izven sovjetskega bloka. Norveška in Islandija krijejo vse svoje potrebe iz Rusije, razen letalskega bencina. Sovjetsko nafto nabavljajo Argentinci in Izraelci Cene sovjetskega mineralnega olja so splošno enake svetovnim cenam. Včasih gredo Rusi nekoliko izpod cene, ko so vmes politični nameni.
Sovjetska zveza ponuja Angležem že več mesecev les po mnogo nižjih ce nah, kakor ga Angleži nabavljajo drugod. Z druge strani skušajo Rusi nabavljati mnogo blaga v Britaniji, čeprav je njihov izvoz žita popustil. Za plačilo so prodali Angležem mnogo zlata, srebra in celo platine. Vrednost sovjetskih zlatih pošiljk cenijo na 70 ton .Nova sovjetska naročila angleški industriji so me.nda dosegla vrednost 200 milijonov funtov. Rusija bi rada uvozila več blaga tudi iz Kanade. V Holandiji in Belgiji naroča ladje.
IZ ITALIJE
ZA RAZŠIRITEV PREMOGOVNIKOV V SARDINIJI. »Gospodarstvo« je že poročalo, da je Evropska premogovna in jeklarska skupnost odobrila Italiji 1,52 milijarde lir za izpopolnitev premogovnika Sujcis na-Sardiniji. Visoka oblast je iz tega prispevka že stavila Italiji na razpolago 450 milijonov lir; hkrati pa je od italijanske vlade zahtevala podroben načrt za investicijo nadaljnjih zneskov. Te načrte je državno podjetje Azienda Carboni Italia-ni že izdelala, toda italijanska vlada se še ni odločila glede bodoče gospodarske politike v pogledu razširitve sardinskih premogovnikov. Prej si hoče zagotoviti uporabo morebitne večje proizvodnje premoga. Tako bi višek u-porabili tudi za pogon termoelektričnih central. Od leta 1951 so potrošili kar 8 milijard za opremo premogovnikov Sulcis. Vprašanje je; ali bi se nove investicije izplačale glede na naraščujo-čo konkurenco tujega premoga.
PROPAGANDNA LADJA ZA ITALIJANSKE TKANINE. V Busto Arsi-ziju, kjer je sedež italijanske tekstilne industrije, so sklenili, da bodo se-d-emctoletnico Marca Pola izkoristili za to, da bi poslali ladjo natovorjeno z italijanskimi tkaninami na križarjenje poi Daljnem vzhodu.
Kolika lahko potroši ilalijanski turist. Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je določilo, da smejo italijanske banke italijanskim potnikom, ki potujejo v države Evropske plačilne zveze- nakazati največ po 130.000 lir (za mladoletne 65.000) za vsako leto ne glede na to_ iz kakšnih razlogov se poda potnik na pot.
kupila lastno hišo v ulici Morelli, kamor se je 'lani preselila s svojimi uradi.
Banka dela skoraj izključno z gospodarsko trdnim in zanesljivim kmečkim prebivalstvom, kateremu je s posojili mnogo pripomogla pri nakupovanju zemlje, strojev ip drugih gospodarskih potrebščin ter pri gradnji gospodarskih poslopij. Posojila odplačujejo kmetje zelo redno.
Za svoje bančne posle se poslužujejo Kmečke banke tudi trgovci ip drugi podjetniki v Gorici, posebno tisti, ki uvažajo jugoslovansko blago v Italijo, predvsem les in živino. Za poslovanje te vrste je Kmečka banka pooblaščena, da se poslužuje italijansko-jugoslovan-skega kliringa v zvezi z državnim zavodom «Banca d’Italia»; razen te smejo izvrševati klirinške bančne posle samo še Banca del Lavoro in Bapca Com-merciale.
Ko je konec oktobra Bellova vlada ustavila izvoz v Jugoslavijo, je obmejna trgovina v Gorici zamrla. V zadnjem času je ta trgovina zopet oživela, vendar je še vedno mnogo manjša, kot je bila pred sporom. Povpraševanje po ju. goslovanskem blagu je sicer veliko, toda trgovci na italijanski strani tožijo, da so za italijanske razmere cene previsoke. Se druga ovira je vmes; italijanski uvozniki zahtevajo namreč dolge plačilne roke ali zelo velike popuste na cenah blaga pri takojšnjem poravnanju faktur y gotovini.
Zelo neugodno za goriške uvoznike je tudi dejstvo, da prihaja jugoslovansko blago po železnici samo do Sežane, namesto da bi prihajali vagoni do šent-
Na anglo-jugaslovanskih trgovinskih razgovorih, ki so se nedavno zaključili v Londonu, so se dogovorili o trgovinski izmenjavi med obema državama V letošnjem letu. Kot poroča britanske trgovinsko ministrstvo so ti razgovori potekali v skladu z določili anglo jugoslovanskega trgovinskega sporazuma iz leta 1949. Velika Britanija bo v letošnjem letu iz Jugoslavije uvažala kovine, razne1 proizvode in živila, izvažala pa tekstilno blago, instrumente in o-premo za zdravstveno, znanstveno in fotografsko področje ,komunikacijsko opremo, gumijaste izdelke (vključno zračnice in plašče ter. cevi), kemikalije in farmacevtske izdelke ter vozila in stroje vseh vrst.
Neposredna trgovina med obema državama je bila v lanskem letu v ravnovesju. Vrednost britanskega izvoza v Jugoslavijo je znašala 8,56 milijonov funtov šterlingov, uvoza pa nekaj nad 8,60 milijona funtov šterlingov. Po zadnjih podatkih trgovinskega ministrstva kaže tudi v letošnjem letu anglo-jugo-slovanska trgovinska izmenjava vzpodbuden začetek. Januarja je Velika Britanija uvozila jz Jugoslavije blaga v vrednosti 638.364 funtov šterlingov pro. ti 561.510 funtov šterlingov januarja le-ta 1953; izvozila pa je za 860.400 funtov šterlingov blaga proti 364.784 funtov šterlingov januarja lanskega leta-
Britansko trgovinsko ministrstvo navaja naslednji pregled anglo - jugosio-
Iz poročila, ki ga je podal pred Zvez. no skupščino v ipaenu Zveznega izvršnega sveta (vlade) Svetozar Vukmano-vič, navajamo naslednje podatke o razvoju jugoslovanskega gospodarstva.
Sestava industrijske proizvodnje se je v povojnih letih bistveno izpremeni-la, kar je zlasti videti iz naraščanja pro-izvodnje energetike in težke industrije. Proizvodnja električne energije je pred vojno (leta 1939) znašala 1.100 mi. lijonov kwh, v lanskem letu pa 2.982 milijonov kwh, se pravi, da se je več kakor podvojila; proizvodnja premoga leta 1939 6,973.000 ton leta 1953 11 milijonov 246.000 ton: proizvodnja nafle leta 1939 1.122 ton, leta 1953 172.076 ton; železne rude leta 1939 14.100 ton, leta 1953 794.917 ton: bakrene rude leta 1939 666.813 ton, leta 1953 1,343.563 ton; surovega železa leta 1939 983-903 tonj leta 1953 270.000 ion; jekla leta 1939 101.000 ton, leta 1953 515.000 ton; žveplene ki--slipe leta 1939 235.000 ton, leta 1953 40 I tisoč 275 ton.
Razvoj kovinske industrije (strojegradnje) in elektroindustrija je težko primerjati s predvojnim, ker je bila predvojna proizvodnja zelo majhna. La ni je Jugoslavija izdelala 2.611 ton orodnih strojev (1. 1939 95 t), ostalih strojev 20.285 (4266 t), lesenih in kovinskih konstrukcij za visoke gradnje 39 tisoč 442 t (6.703 t), kmetijskih strojev in orodja 11.179 t (3.233 t), rotacijskih strojev 291.006 (kw (4.300 kw), trofaz-nih transformatorjev 589.614 kw (leta 1939 nobenega).
Posledica naglega razvoja industrije je bila sprememba v sestavi jugoslavan. skega gospodarstva; delež industrije in kmetijstva v družbenem proizvodu se je izpremenil, temu dosledno tudi sesta. va aktivnega (delovnega prebivalstva, razdeljenega na mesta in vasi. Število delavcev zaposlenih v industriji in rudarstvu se je od 254.000 v . letu 1938. dvignilo na 598.012 v decembru 1953. Pred vojno (leta 1939) je bilo v Jugoslaviji 76,3% kmečkega prebivalstva, nekmečkega pa 23,7%. Lansko leto je bilo kmečkih prebivalcev samo 71%, nekmečkega pa 28,3%.
Razvoj industrije je vplival seveda tudi na sestavo izvoza. Jugoslavija iz važa čedalje več proizvodov predeloval ne industrije, se pravi obdelanih proiz-
petrske postaje pri Gorici. Ena tretjina jugoslovanskega blaga se dovaža s tovornimi avtomobili, dve tretjini pa po železnici. Z avtomobili dovažajo le iz bližnjih krajev Slovenije, predvsem s Pivke, in živino s Tolminskega. Ta se večinoma porabi v Gorici sami, medtem ko gre skoraj ves les v notranjost Italije. Uvoz živine je kontingenti, an, prav tako drva in gorivo, ne pa les. Kar se .tiče lesa je malo nade, da bi se uvoz jugoslovanskega lesa znatno povečal, ker gre skoraj ves jugoslovanski les v Anglijo in Egipt, kjer ima ugodnejše pogoje za razpečevanje kot v Italiji.
Kakor je razvidno iz zgoraj povedanega, se držijo Standrežci trdno. Razen svoje pridnosti in naprednosti imajo tudi ugodno zemljo za zelenjavo, ki jo izvažajo v Trst in za pridelke za domačo prehrano, kar velja več ali manj tudi za Sovodnje. Gospodarski pogoji briških kmetov pa so mnogo neugodnejši. Lega njihovih zemljišč je sicer tudi zelo ugodna, toda ne za zelenjavo in pridelke za domačo prehrano, ampak le za grozdje in sadje, to je za vino in čre-šnje. Ker pa zaradi sedanjih izredno nizkih cen teh dveh pridelkov ne morejo živeti, se borijo Brici za zemljo v ravnini. Ta jim je potrebna za pridelovanje pridelkov za domačo prehrano, ki si jo ne morejo kupovati pri trgovcu s svojimi prepičlimi dohodki od prodanih črešenj in prodanega vina. Steverjan- i so kolikor toliko zakrpali svoj gospodarski položaj z nakupom zemljišč v furlanski ravnini, poljedelci iz Oslav.ia in Pevme pa so imeli do sedaj v naje mu ravno polje pod svojim gričem, na desnem bregu Soče. Zdaj jim to zemljo odjemlje kolonizacijsko podjetje za e
vanske trgovine po blagovnih skupinah:
JANUAR 1954	1953
Funtov šterlingov
Britanski (uvoz iz Jugoslavije
žitarice	88.626	—
krma	—	33.495
lesni izdelki, razen		
pohištva	32,406	21.626
les in plutovina	166.322	262.926
pisane osn. kovine	24,361	110.043
Britanski izvoz v Jugoslavijo		
kemikalije	72.135	36.376
gumijevi izdelki	46.940	6.305
cestna vozila in nado-		
mestni deli	226.864	11.767
železo in jeklo	31.896	5.573
pisane osn. kovine	23.723	14.753
kovinski izdelki	36.759	15.405
električni stroji		
in aparati	70.776	30.201
drugi stroji		
in pribor	221.394	111.685
POPUSTI ZA JUGOSLOVANSKE NAMEŠČENCE IN DELAVCE v obmorskih in planinskih krajih ostanejo še nadalje. Pripravlja pa se nova uredba o tej zadevi. Do objave novih zadevnih določb ostanejo sedanji popust; v veljavi. Gostinska podjetja imajo pravico do regresa, se pravi do nado-knade razlike, ki jo predstavlja popust, in sicer s strani države.
vodov. V letu 1953 je delež neobdelanih proizvodov na izvozu znašal 33,6% (v razdobju 1935/39 58,4%); delež proizvodov običajne predelave 49,8% (36, 8%) in delež proizvodov visoke predelave 16,6 (pred vojno 4,8%).
Bosna in Hercegovina sta se po vojni izpremenili v močno industrijsko področje. Industrija se je zlasti razvila tudi v Makedoniji in Črni gori, kjer je pred vojno skoraj pi bilo.
POVOJNI RAZVOJ KMETIJSTVA Ce primerjamo povojni razvoj kmetijstva s stanjem pred vojno in postavimo proizvodnjo v letu 1939 na 100, do bimo naslednjo sliko:
pšenica in rž	1947/50 92	1951 98	1953 108
koruza	85	95	90
slodkorna pesa	214	315	244
tobak	207	208	215
krompir	99	109	135
meso	88	88	89
mast	78	74	79
Po vojni je Jugoslavija pospeševala zlasti gojenje industrijskih pridelkov, sadjarstva jn zelenjave. S tem se je dvignila vrednost kmetijske proizvodnje, in si er za 90%, v primeri z letom 1939. Po vojni se je industrija mnogo bolj naglo razvijala kakor kmetijstvo. Prebivalstvo je v primeri z letom 1939 narastlo za 1,197.000, se pravi za 7,6%, število nekmečkega prebivalstva pa za 39%. V kmetijstvu je danes z Jugoslaviji za poštenega 62% vsega delovnega (aktivnega) prebivalstva, v Južni Evropi splošno 57% ,v .Zahodni Evropi 21%. V Jugoslaviji je razširjena majhna posest. 60% delovnega prebivalstva je zaposlenega na malih posestvih. Zaradi razkosanja posesti nastaja odvečna delovna sila.
PŠENICA, MAST IN BOMBAŽ IZ ZDA. Jugoslavija bo y prihodnjih mesecih nabavila v ZDA 100.000 ton pšenice, 5.000 ton masti in 4.000 ton bombaža. To blago bo plačala v dinarjih v smislu ameriškega zakona o vzajemni varnosti.
V LUKI ZELENICI bodo letos postavili premično dvigalo, ki se bo lahko premikalo vzdolž vse obale. Novo obalo bodo podaljšali za 140 metrov; stroški bodo znašali 140 milijonov dinarjev. Lani je dosegel promet nad 300.000 neto registrskih ton.
zule «Tre Venezie«. Zadeva je sedaj v rokah sodnih oblasti in ne vemo, kake, se bo vsa ta stvar končala. Vsekakor opozarjamo pris.ojne činitelje na to, da bodo iz že navedenih razlogov prizadeti kmetje gospodarsko popolnoma uničeni, ako se jim odvzamejo sporna zemljišča.
Italijanska vlada naj podpira «ezule» kakor ve in zna, toda ne tako, da zaradi njih gospodarsko uničuje od pradavnih časov tam naseljene' pridne, poštene in mirne kmete. Kakšne gospodarske ali drugačne koristi pričakuje vendar Italija od take gospodarske, pravzaprav proti-gospodarske politike? Mi tega ni kakor ne moremo razumeti. _ od -
TRGOVINSKA ZBORNICA SLOVENIJE ZA OBNOVO ŽELEZNIŠKE
ZVEZE PRI GORICI
Trgovinska zbornica Slovenije je predlagala upostavitev neposredne železniške zveze z Italijo. Na jugoslovan-sko-italijanski meji, ki je dolga okoli 380 km, ni neposredne železniške zveze, čeprav je izmenjava blaga v okviru obmejnega prometa zelo obsežna. Edina železniška proga je pa odseku Gorice, kjer veže .nekdanjo severno goriško postajo — danes postajo Nove Gorice v Jugoslaviji — skozi Šempeter z goriško južno postajo, ki je danes v Italiji. Dolga je približno 1 km. Po voj. ni je bila proga prekinjena. Zato se mora danes celotni železniški promet med Jugoslavijo in Gorico pod Italijo razvijati čez Tržaško ozemlje. Tovarne vlake jz Soške in Vipavske doline ter iz, ostalih severo-zahodnih krajev Slovenije, morajo usmerjati iz Nove Gorice čez Sežano ip Tržaško ozemlje v Italijo! Proga na Sežano ima iz Vipavske doline velik vzpon, kar povzroča seveda nove stroške in izgubo časa. Po poročilih, iz Ljubljane niso italijanske oblasti pokazale nikakšnega razumevanja za rešitev tega vprašanja.
Gospodarske težave goriških Slovencev
Samo še 62 0/0 preliiualsti/a sc bati s kmetijsli/om
nn
nase
111
^enje
KDO JE KRIV?
Včasih so bili v časopisnih polemikah in kavarniških debatah silno v modi latinski izreki. Ko bi ta navada ne bila že obrabljena, bi tudi mi začeli ta članek z nRisum teneatis!« (Ne smejte se!)
Človek bi res najrajši prasnil v smeh, ko čita v videmskem listu »Mes-saggero Venelo«, da so kremplji, ki jih je Tito zasadil v italijanski Trst, krivi današnje gospodarske krize v Trstu.
Jugoslavija je torej kriva! Prav tista Jugoslavija, ki se n. pr- zavzema za internacionalizacijo Trsta in s tem za obnovo njegovih tradicionalnih gospodarskih vezi z zaledjem, ki so dvignile Trst od ribiške obmorske naselbine do svetovne luke? Ker je Jugoslavija kriva, potem je rešitev v tem, da se cona A s Trstom priključi k Italiji. Tako bosta rešena Italijan-stvo Trsta in tržaško gospodarstvo, piše videmski list.
Tržaška tragedija gre vendar vsaj malo na živce odločujočim krogom, ki jih skuša braniti »Messaggero Veneta«, in sicer ne toliko zaradi naraščajoče bede tržaškega prebivalstva, kolikor iz strahu, da se italjanska stvar, politični ugled Italije, dokončno ne kompromitira tudi v očeh slepo zaverovanih italijanskih nacionalistov v Trstu. V zadnjem času izprevidevajo tudi ti ob živem življenju, da vodi sedanja rimska zunanja in gospodarska politika Trst v pogubo.
Ko je vodstvo obeh najmočnejših sindikalnih gibanj povsem umrtvilo naše delavstvo in mu skuša celo posla viti Jugoslavijo kot odbojno tarčo za današnjo mizerijo, so se pričeli gibati sami tržaški industrijci, obrtniki in trgovci, katerih podjetja zaposlujejo skoraj 25.000 ljudi. To gibanje je treba očitno tako usmeriti, da se bo naperilo proti Jugoslaviji in iskalo za vetja v Rimu. Ker se člani teh stanovskih organizacij čedalje bolj zavedajo, da jih iredentistična vodstva —• iredentisti so ss načrtno polastili vodstev vseh teh organizacij — zavajajo, obstoji nevarnost, da se njihova akcija obrne proti rimski politiki. Zato nas ne srna presenetiti niti trditev videmskega lista, da je kriva današnje tržaške krize prav okolnost, da še ni bil izvršen angloaameriški oktobrski sklep o priključil vi Trsta k Italiji.
Poglejmo zdaj, kako je z odgovornostjo za tržaško krizo. Tržačanom je predobro znano, da vodijo tržaško gospodarstvo od marca 1948, ko je an-glo-ameriška vojaška uprava zaključi la znane rimske gospodarske sporazume, prav iz Rima. V rimskih rokah je vsa veleindustrija, vsa zunanja trgovina in pomorstvo ter carinska in tarifna politika na suhem in na morju. Cona A je gospodarsko priključena k Italiji.
In kdo konkurira tržaški mali industriji in obrti? Kje so končale milijarde in milijarde, ki so jih v Trstu investirali za stanovanjsko akcijo, ki jc po mnenju videmskega lista pričela pešati? Gradbena podjetja iz Italije izpodrinejo navadno vsako domače podjetje, ko gre za količkaj važno delo; gradbeni material (opeka, cement in pesek) je tudi iz Italije; zidarji in zidarski pomočniki so povečini iz Furlanije, torej tudi iz Italije; mizarska in kovaška dela v novih stavbah izvršujejo povečini obrtniki tudi iz Furlanije. Kdo je kriv današnje brezposelnosti v Trstu? Mar ni glavni vzrok v tem, da se nadaljuje priseljevanje iz Italije in da se pod vplivom italijanske propagande še nadalje priseljujejo begunci iz Istre. Ali ne gre za jasen načrt, da se z italijanskim življem preplavi še zadnji košček kraške zemlje, ki je ostal našemu ljudstvu?
Potem še pišejo o nevarnosti za tržaško italijanstvo!
Mnenje drugih
ITALIJA V MOČVIRJU?
»Messaggero Venelo« protestira proti jugoslovanskemu predlogu, po katerem naj bi Jugoslavija dobila dohod v tržaško pristanišče. To bi pomenilo smrt za italijanski Trst. Od pogajanj z Beogradom ni ničesar pričakovati. Treba je pritisniti na Washington. Ker je Italija ključ atlantske varnosti, naj se Amerika končno odloči. Jadran je postal jugoslovansko morje, v katerem Italijani ne morejo piti ribariti več. Ako pade Trst pod Tila, postane Jadran močvirje. In Italija se bo do vratu pogreznila v lo močvirnato morje ter se ne bo mogla več zanimati za večja svetovna vprašanja. Zato se je treba lo. titi tržaškega vprašanja z vso odločnostjo. Ako je italijansko sodelovanje v atlantskem paktu potrebno, potem ga je treba izkoristiti. »Mi tu gori (list izhaja v Vidmu) bolj živo občutimo višje italijanske interese. Čutimo, da se med. narodni ugled Italije vedno bolj pogreza. Ali se zopet postavimo na noge ali bo prekasno. Trst je barometer našega položaja«.
ARABSKE SOLE V IZRAELU
V Izraelu živi danes še okoli 180.000 Arabcev. Računajo, da se jih je izselilo okoli 700.000. v letu 1949 je bilo v Izraelu 59 arabskih državnih šol. Vlada je uvedla splošno šolsko obveznost. Tako se je število šol dvignilo na 109 v letu 1954 in število učiteljev od 250 na 800, število učencev pa od 10.000 na 27.000. Poleg tega obstojijo tudi mision-ske šole, v katerih je 238 učiteljev in 8.500 učencev. Okoli 9.000 arabskih deklic še ne obiskuje šole, ker se mnogo Arabcev upira splošni šolski obvezi.
■Svetovna zveza luterancev, ki ima svoj sedež v Ženevi, je od leta 1948 dalje poslala arabskim beguncem za dva in pol milijona dolarjev pomoči v hrani, oblačilih in zdravilih. Ta organizacija pa je samo ena izmed zasebnih dobrodelnih organizacij. Arabske begunce podpirajo še druge dobrodelne organizacije.
fiO
JUGOSLAVIJA OSTANE V SREDI. Predsednik FLRJ Tito je izjavil angleškemu listu »Timesu«, da bo Jugoslavija ostala v sredi med vzhodnim in zahodnim blokom, ker je prepričana, da bo tako bolj koristila Evropi, kakor da bi se priključila h kateremu koli bloku. Glede odnosov do Sovjetske zveze je dejal, da niso ti posebno napredovali. Obnovljene so bile le diplomatske zveze. Toda še vedno so pretrgani gospodarski stiki s Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami.
DVE REVOLUCIJI NA BLIŽNJEM VZHODU. Zgodovinarji pravijo, da je marec posebno privlačen za revolucionarje. Letos so ti pohiteli in izvedli v februarju kar dva upora. Revolucionar, ni svet v Egiptu je 26. febraurja prisilil predsednika republike in vlade Mohameda Neguiba na odstop. Obtožil ga je, da hoče postati diktator in okrniti oblast revolucionarnega sveta. Komaj je generaj podpisal ostavko, že so ga čez 48 lir zopet posadili na prestol predsednika republike. Predsednik vlade je postal polkovnik Abdul Nasser, ki je vodil upor proti Neguibu. V Egiptu imajo vso oblast oficirji, ki so leta 1952 strmoglavili kralja Faruka. Ta je s svojo potratnostjo zapravil krono in živi zdaj razkošno na južni francoski obali. Med revolucionarji je najmočnejša politična osebnost mladi predsednik Nasser, toda med ljudstvom je najbolj popularen Neguib. Zato bi revolucionarji težko vladali brez njega. Angleži opisujejo Neguiba kot zmernejšega in uvidevnejšega državnika kakor so drugi oficirji.
V Siriji so bili revolucionarji bolj temeljiti. Proti diktaturi gen. Sišakli-ja so se dvignili tudi oficirji. Sišakli je zbežal v Arabijo. Med generali sta prvi trenutek nastala dva tabora — e-den v Alepu (Halebu), drugi v presto-lici Damasku. Tabor v Alepu se je odločil za starega politika Hašema Ata-sija, tabor v Damasku za Mamouna Kuzberija, predsednika poslanske zbornice. Prevladal je prvi. Poslanska zbornica je bila razpuščena. Po Sišaklije-vem begu so študenti razgrajali po Damasku, napadali policijo in poskušali zažgati javna poslopja. Zdaj so na vladi poklicni politiki.
KDO VODI SOVJESTKO ZVEZO
Dne 14. marca bodo v ZSSR volitve v Vrhovni Sovjet. »Pravda« je ob tej priložnosti objavila imena osebnosti, ki bodo verjetno tudi po novih volitvah odločale o usodi Sovjetske zveze: S. M. Budeni, maršal Sovjetske zveze, organizator sovjetske konjenice; Nikolaj Bulganin, maršal Sovjetske zveve, o-brambni minister; Aleksander Vasilev-ski, maršal Sovjetske zveze, pomočnik vojnega ministra; Klement Vorošilov, maršal Sovjetske zveze, predsednik prezidija Vrhovnega Sovjeta; Jurij Zu-kov, maršal Sovjetske zveze, pomočnik vojnega ministra; Lazar Kaganovič, ministrski podpredsednik in član prezidija komunistične partije; Aleksij Krivi-čenko, prvi sekretar ukrajinske komunistične partije; Jurij Malenkov, predsednik ministrskega sveta in prezidija centralnega komiteja komunistične partije; Anatasij Mikojan, ministrski podpredsednik in minister za notranjo trgovino; Nikolaj Mihajlov, prvi sekretar komunistične partije v Moskvi; Venceslav Molotov, prvi ministrski podpredsednik in minister za zunanje zadeve; Mihael Pervuhin, ministrski podpredsednik in minister za električno industrijo; Pantaleon Ponomarenko, bivši minister prosvete; Peter Pospe-lov, tajnik centralnega komiteja; Maksim Saburiv, ministrski podpredsednik; Mihael Suslov, tajnik centralnega komiteja; Nikolaj Kruščev, prvi tajnik partije, član prezidija; Nikola Hatalin, tajnik centralnega komiteja; Nikolaj Svernik, predsednik sindikatov in A-leksander Celepin, prvi tajnik komunistične mladine.
NEMČIJA SE BO OBOROŽILA. —
Nemški parlament je odobril zakon o obvezni vojaški službi. Novačenju so podvrženi že 18-letni mladeniči. Zakon morajo odobriti še zahodni visoki komisarji. To bodo storili, ako se izvedejo dogovori o organizaciji evropske obrambne skupnosti. Pristopu k tej se še vedno upirajo Francozi. Poslanci francoske komunstične stranke, katerim so se pridružili Herriot, Daladier in pater Pierre ter še mnogo drugih uglednih javnih delavcev, so podpisali javen protest proti oborožitvi Nemčije. Nemška vojska naj bi imela 1.500 letal in 12 divizij.
NEMČIJA ZOPET NA BALKANU.
Napovedan je obisk nemškega kanclerja (predsednika vlade) Adenauerja v Atenah, ki je izval vprav svetovno pozornost. Obisk ni samo političnega, temveč tudi gospodarskega pomena. V zadnjem času Nemčija naglo prodira s svojimi pridelki na Balkan. Za časa obiska grškega ministra Markenizisa v Bonnu je Nemčija odobrila Grčiji velik kredit 200 milijonov mark (ena marka velja 148 lir) za industrijsko opremo. V Jugoslaviji se Nemčija kosa z Vel. Britanijo za prvo mesto v trgovinski izmenjavi.
XXXVII
»GENOVA« — PRAVA NOETOVA LADJA
Kot je morje z druge strani naselja na solinah dajalo otočanom bogat vir dohodkov, jim je tudi tukaj ob gej,žiru ponujalo širokogrudno uslugo. Na žalost jo pa le-ti s svojimi skromnimi sredstvi niso mogli izkoristiti sebi v prid. Zadostovalo bi zajeti močan curek gejzir a v mogočne, železne cevi in ga po teh usmeriti k turbinam, katere bi nudile dovolj pogonske sile za vse potrebe otoka.
Ker se je pa sonce že približevalo zatonu in turbine na otoku Mayu še niso poganjale elektrarne, smo pohiteli nazaj v vas, da bi še pred temo nastopili naš križev pot do »Genovev.. Brez preklinjanja seveda ni šlo, toda ko je sonce končno utonilo na obzorju, smo že vsi premočeni sedeli v ladijski jedilnici ter ostalim pripovedovali svoje dogodivščine.
Naslednjega dne ob zori so se od male plaže odtrgali prvi čolni, naloženi z vrečami peska. Z daljnogledom sem opazoval, kako so Garcijevi mornarji spuščali s plaže v morje težko naložene čolne. Nisem si mogel zamisliti, da je tudi to delo mogoče. Najprej so čoln potisnili prav do meje, kamor so segali valovi. Ko je bil čoln naložen, so počakali, da se je val razlil ob plaži in ga tedaj z vso silo potisnili v morje. Odtekajoči val ga je
Poljedelstvo Južne Evrope zaosta o
Mso se pregrešile
Iz poročila Gospodarske komis. Združenih narodov za Evropo je razvidno, da sta bila v lanskem letu najbolj značilna činitelja zahodnoevropskega gospodarstva povečanje izvoza in izboljšanje plačilnih bilanc z dolarskim področjem. Poročilo opisuje nadalje gospodarsko zaostalost Južne Evrope in podaja gospodarski razvoj za železno zaveso.
V	mednarodni trgovini se je izvoz za. hodnoevropskih držav povečal, prav tako so se izboljšale plačilne bilance z dolarskim področjem ter povečale re zerve zamenljivih aktivov. V notranji trgovini pa se je pokazala lahna težnja po povečanju cen, čeprav so zahodnoevropske valute skoro brez izjeme o-hranile svojo kupno moč, oziroma jo še povečale.
Izdatki za oborožitev so dosegli novo višjo raven. V teku lanskega leta se je stvarni dohodek v veliki večini držav dvignil. Vendar pa kaže indeks proizvodnje in proizvodne moči manj ugodno sliko kot sicer splošen ugodni gospodarski razvoj. Čeprav si je večina držav opomogla od nazadovanja, do katerega je prišlo v raznih industrijah v letu 1952, ter so nekatere dosegle znaten napredek v industrijski proizvodnji, ni lansko leto splošno vladalo ozračje zaupanja v razvoj, ki je bilo tako značilno za vsa leta do leta 1950.
Na znatno izboljšanje zunanjetrgovin. skega položaja pa so vplivali v veliki meri posebni in včasih tudi samo začasni činitelji, v prvi vrsti povečanje izrednih ameriških izdatkov.
Za Južno Evropo pa ugotavlja Gospodarska komisija neugoden razvoj gospodarstva. V poljedelstvu je zaostalost Južne Evrope razvidna iz tega, da znaša pridelek v teh državah povprečno komaj polovico zahodnoevropskega pri. delka. Ogromno razliko v poljedelski proizvodnosti med južno in zahodno Ev. ropo je možno samo delno opravičiti z neugodnimi naravnimi pogoji.
Kljub naporom v vseh južnoevropsk h državah za povečanje industrializacije zavzema pojav odviška delovne sile v poljedelstvu vedno resnejšo obseg. In ta pojav je ravno najbolj značilen za večino zaostalih držav.
V	Vzhodni Evropi, predvsem v Sovjetski zvezi, naglasa poročilo velik poudarek teh držav po potrebi in po možnosti hitrejšega povečanja življenjske ravni, kot pa so to predvideli takrat, ko so izdelali peti petletni načrt. Vendar so podrobnosti o izpremenjenih gospodarskih načrtih komunističnih držav premalo znane, da bi dovoljevale oceno o namenih sprememb, ki so jih že izvršili, oziroma jih še imajo v načrtu.
Tržaški lesni trg
Poročila o razvoju na tržaškem lesnem trgu govorijo o številnih povpraševanjih z Bližnjega vzhoda, toda cene po katerih levantski trgovci zahtevajo blago, so nesprejemljive. Zato so zaključki prav redki- Pogajanja z grškimi trgovci se sukajo okoli 39 dolarjev za kub. m fob Trst; trgovci! iz. Bejruta in Latakije bi radi blago kar po 36 dolarjev fob Trst, trgovci liiz Jordana pa Po 15 funtov šterlingov, cif pristanišča v Levantu. Lesni trgovci so predlagali italijanski vladi, naj tržaško lesno kupčijo z Egiptom vnese v ita-lijansko-egiptovski kliring. Na Bližnjem vzhodu se še vedno čuti močna konkurenca romunskega lesa. Po poročilih iz Londona namerava Rusija letos izvoziti okoli 2 milijona kub. m žaganega lesa; od tega na italijanski trg 300 do 400 kub. m. Neka tržaška tvrdka je poskušala naročiti na ruskem trgu več tisoč kubičnih metrov lesa, a je prejela negativen odgovor Češkoslovaško podjetje »Ligna« bc razpolagalo z blagom šele avgusta. Zaradi novih deviznih odredb pričakujejo tržaški lesni trgovci dejanske znižanje cene jugoslovanskega lesa. Za blago levantske izbire zahtevajo v Trstu 38,50 dolarja za kub. m fob Trst in 36,50 za centimetrsko izbiro. Avstriji nima na razpolago postanega lesa.
ZVEZA EVROPSKIH ŽAG. Predstavniki organizacije žag osmih evropskih držav so v Bernu ustanovili Zvezo evropskih žag. Zveza naj bi skušala rešiti razna vprašanja v zvezi s preveliko zmogljivostjo žag, lesnih cen in izpodrivanja lesa. Za predsednika je bil izbran Marc Houmard, predsednik Zve. ze švicarskih lesnih industrijcev.
NENAVADEN ATENTAT., Med sejo so nenadoma pričeli na slepo streljati v ameriški parlament štirje Portoričani. Ranili so štiri poslance, med temi enega teže. Vodila jih je neka ženska. Izjavila je, da zahteva svobodo za Portoriko — otok južno od Nev/ Yorka, ki živi pod ZDA, a ima široko avtonomijo. Ker je dežela pregosto naseljena in ss Portoričani izseljujejo v ZDA, ne želijo vsi popolne ločitve od Amerike.
Predsednik Eisenhovver je danes odredil nadaljevanje ameriške pomoči Danski, Franciji, Italiji, Norveški in Veliki Britaniji, čeprav so te države dobavile deželam za železno zaveso strateško blago. Predsednik je obvestil o tem ukrepu kongresno voditelje, katerim je poslal pismo, v katerem poudarja, da bi prenehanje pomoči bilo škodljivo za varnost Združenih držav. Svojemu pismu je predsednik predložil prepis dopisa Harolda Stassena; ravnatelja Uprave za delovanje v tujini, ki je predsedniku ta korak nasvetoval.
Stassen je v svojem pismu med drugim sporočil, da se z njegovim mnenjem strinjajo tudi zunanje, obrambno, trgovinsko in finančno ministrstvo. Poudar. ja tudi, da ni nobena navedenih petih držav dobavljala sovjetskemu bloku o-rožje, municijo, vojno opremo ali mate. rial za atomsko energijo. Pismo nato našteva blago, ki so ga poedine države dobavile deželam sovjetskega bloka. Tako je oktobra 1953 neka danska ladje-delniška družba izročila Sovjetski zvezi drugo petrolejsko ladjo; prva petrolejska ladja je bila izročena Sovjetski zvezi julija 1952.
Francija je izvozila na Poljsko kroglične ležaje v vrednosti 76.972 dolarjev, poleg tega pa še raznih strojev in drugega v vrednosti 57.095 dolarjev. Nadalje je dovolila, da so izvozili na Poljsko in v Madžarsko razne nadomestne dele za prej dobavljeni materia.l v vrednosti 1.494 dolarjev. Iz Italije so izvozili v Češkoslovaško, Madžarsko in Poljsko krogličnih jn valčnih ležajev ter strojnih delov v skupni vrednosti 1 milijona 098.701 dolarjev.
Norveška je izvozila 3.000 ton aluminija v palicah v vrednosti 1,770.000 ton Velika Britanija je izvozila na Poljsko in Madžarsko raznih izdelkov, tako zla. sti opreme za lokomotive, bakrene žice, kompresorjev in raznih pritiklin v vrednosti 893.643 dolarjev, poleg tega v vzhodno Evropo še blaga za 10.199 dolarjev.
Stassen še omenja, da so iz Turčije izvozili v Češkoslovaško 500 ton bakra za 450.000 dolarjev, da pa zaradi tega ni potreben noben korak proti Turčiji, ki je po svojih oblasteh že sama uvedla preiskavo m ukrenila korake, da se prepreči ponovitev incidenta.
UVOZ BLAGA V KOLUMBIJO je od 20. februarja popolnoma prost. V tem pogledu ni več nikakšnih omejih tev, zvišane pa so bille carine v obliki raznih davkov.
Jugoslavija ae pojile v lian
Gospodarski bojkot, ki ga je konec oktobra lanskega leta napovedovala Pellova vlada Jugoslaviji, ni mogel ostati brez posledic na jugoslovansko zunanjo trgovinsko politiko. Pella je pozabil, da se utegne škoda, ki jo je hofel povzročiti. Jugoslaviji^ prav V kratkem času prevreči na samo Italijo. Jugoslavijo je sam usmeril na druge bližnje trge, ki imajo industrijskega blaga vsaj toliko na razpolago kakor Italija. Tudi sejmov po svetu in v sami Evropi je na pretek, verjetno je razstavljanje na njih še cenejše kakor v Milanu. Ce je Jugoslavija po vsem tem letos odpovedala udeležbe na milanskem velesejmu, je pač razumljivo.
JUGOSLAVIJA SE UDELEŽI TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Zvezna jugoslovanska trgovinska zbornica je objavila, da bo tudi letos organizirala kolektivno udeležbo jugoslovanskih podjetij na mednarodnem velesejmu v Trstu, ki bo od 17. junija do 4. julija. Priprave so že v teku. Zbornica je poslala zadevne zaključnice vsem tistim podjetjem, ki so proglasila svojo udeležbo. Služba za mednarodne sejme je pozvala vsa tista jugoslovanska podjetja, ki bi želela razstavljati na tržaškem velesejmu, a se niso prijavila, naj to store. Prijave bo služba prejemala do 26. marca. Nasloviti jih je treba na Servis za medju-narodne sejmove i propagandu STK (savezne trgovinske komore), Beograd, poslanski fah 47, Študentski trg br. .15 (tel. 30-638).
Zagrebi velesejem oJložen
Letošnji spomladanski zagrebški velesejem je bil napovedan za čas od 5. do 14. marca. Tako je »Gospodarstvo« že svojo zadnjo številko posvetilo spomladanski prireditvi. V zadnjem trenutku je uprava velesejma morala preložiti otvoritev na dan 19. marca zaradi posledic izrednega mraza, ki je zajel zlasti vzhodno polovico Jugoslavije. Snežni zameti so ovirali kamionski in železniški promet. Na samem sejmišču v Zagrebu je bila temperatura tako niz ka, da ni bilo mogoče dovršiti pripravljalnih del. Ko bj bila uprava vztrajala pri prvotnem datumu, bi razstavljal, ci ne mogli o pravem času pripeljati na sejem blaga, ki ga nameravajo razstaviti.
(V prihodnji številki bo »Gospodarstvo« priobčilo poročilo o poteku sejma).
ITALIJANSKI PRIMANJKLJAJ PRI EVROPSKI PLAČILNI ZVEZI. Primanjkljaj Italije je dosegel v februarju 28,752.000 dolarjev. Celoten primanjkljaj pa znaša 154,330.000 dolarjev.
ŠVICARSKE URE PREPOCENI!
Amerika proti poplavi švicarskih ur
Švicarski časniki so redko kdaj uporabljali tako ostre besede proti Ame-rišlcim združenim državam, kakor v sedanji polemiki zaradi novega poskusa ameriških urarn, da bi zmanjšale uvoz švicarskih ur. Med švicarskimi listi je verjetno v tem pogledu najbolj oster »Journal de Geneve«, ker je prav v tem predelu Švice zelo razširjena urarska industrija in urarska obrt. Ameriški industrijci so napravili že več poskusov, da bi z ameriškega trga izrinili švicarske tovarne ur, toda zadnji je gotovo najbolj resen in najbolj nevaren švicarski industriji. Ameriško ministrstvo pravde je na zahtevo ameriških tovarn pozvalo 30 ameriških podjetij, kj se bavijo z uvozom švicarskih ur pred newyorško sodišče »Grand Jury«. Tožba se sklicuje na ameriški zakon proti trustom.
Ta zakon prepoveduje ustvarjanje trustov (kartelov), ki bi ameriškemu potrošniku diktirali cene in ovirali raz. voj svobodne konkurence. Ameriški industrije! obtožujejo švicarske tovarne, da nastopajo v svetu kot kartel, ki je tako močan, da lahko uravnava in diktira cene vsem odjemalcem, torej tudi Američanom. Ameriški uvozniki uvažajo švicarske ure po tako nizkih cenah, da spravljajo v nevarnost ameriško urarsko industrijo. Švicarski tisk odgovarja, da je namen ameriškega zakona proti trustom, da bi zaščitil potrošnike pred visokimi cenami. Švicarji prodajajo ameriškim uvoznikom ure po nižjih cenah, kakor jih ameriški potrošniki lahko kupijo od ameriških tovarn. Po vsem tem bi se zakon proti trustom (Anti Turst Act) ne smel uporabljati proti švicarskim izvoznikom.
Ameriški industrijci so v borbi proti Švicarjem segli po najostrejšem o-rožju. Američani so najbolj občutljivi glede vprašanja narodne obrambe. A-meriška podjetja Elgin National Watch Company (Illinois), Caltham Watch Company (Massachusetts) in Hamilton Watch Company (Pensilvanija) so zahtevale od vlade, da poviša carino na uvoz ur, sicer ne jamčijo, da bodo v primeru potrebe lahko izdelovala dovolj precizijskih aparatov za narodno obrambo. Carino za posamezno kolesje (za uro) je treba dvigniti od 1 dol. na 1,25 dol., da bi poravnali proizvodne stroške ameriških podjetij s švicarskimi. Ravnatelj velikega ameriškega podjetja Bulova je izjavil, da stane švicarska ura v Združenih državah z a-meriško carino vred 6,10 dolarja, medtem ko stane enaka ura ameriškega proizvajalca 10,50 dolarja. Proizvodni stroški ameriških tovarn so tako visoki, ker so plače v ameriških tovarnah mnogo višje. Plača švicarskega delav-
Kašmir med Indijo in Pakistanom
Med Združenimi ameriškimi država mi in Pakistanom je bila sklenjena obrambna pogodba; ZDA so že podeh-ie Pakistanu veliko denarno pomoč za oborožitev. To je zbudilo nezaupanje v Indiji, ki ima s Pakistanom že stare spore od trenutka, ko je Velika Britanija avgusta 1947 dala Indiji popolno prostost ih sta se iz te ustanovili dve državi; Zvezna republika Indija in Pakistan. (V Pakistanu živijo v večini mohamedanci, v Indiji pa hindusi). Indija vodi neodvisno mednarodno politiko in je odbila ameriško vojaško pomoč.
Zapetljaji so se še povečali, ko je sredi februarja kašmirska ustavodajna skupščina sklenila, da se Kašmir priključi k Zvezni republiki Indiji. Odprt spor zaradi Kašmira obstoja med Pakistanom in Indijo že od leta 1947; ko so se iz Indije umaknili Angleži ter sta bili ustanovljeni dve neodvisni državi — Indija in Pakistan — ter je ostalo nerešeno vprašanje usode Kašmira, ki je ostal sporno jabolko med njima. V imenu pakistanskih mohamedancev je Muslimanska liga zahtevala, naj o usodi Kašmira odloči vladajoča kasta, med. tem ko so se mnenja v samem Kašmiru delila. Oster boj proti avtokratski vladavini je vodil vodja kašmirske nacionalne stranke šejk Abdulah. Ta ja zahteval naj o usodi Kašmira odloči kaš-mirsko ljudstvo. Tega mnenja je bila tudi samai Indija, medtem ko se je Pakistan nagibal k prvemu rešen ju, po katerem bi o usodi Kašmira odločali višji sloji.
Oktobra 1947 so oborožene tolpe, ki jih je podpiral Pakistan, vdrle v rodovitno kašmirsko dolino, da bi izzvale odločitev v prid Pakistanu. Kašmirska vlada je prosila Indijo za pomoč. Tako je prišlo do vojne med Pakistanom in Indijo. Kašmirska vlada je ponudila indijski zvezi priključitev. Končno je bilo 1. januarja 1949 sklenjeno premirje. Med pakistansko in indijsko vlado je bilo dogovorjeno, naj o usodi Kašmira odloči plebiscit kašmirskega prebivalstva. Zadeva se je vlekla, ker ni prišlo med Pakistanom- in Indijo do podrobnega sporazuma, kako naj se dejansko izvede plebiscit. Pomagalo ni niti posredovanje nevtralnih držav.
Končno je javnost presenetil imenovani sklep kašmirske ustavodajne skupščine, ki se je odločila za priključitev k Zvezni indijski republiki. Kašmir je že leta 1952 prepustil Indiji zunanje predstavništvo, obrambo in promet.
Kašmir se razprostira na površini 217.771 km. Dežela je gorata. Deli se v tri predele; v severnega, ki obsega Lad-hak, Baltistan in Gilgit; v srednjega s Kašmirsko dolino in južnega z ravnino Jamnu. Na severo-vzhodu meji na Tibet, na Kitajski Turkestan (Sinkjang), na severozahodu na Ruski Turkestan in Avganistan, na zahodu in jugu na Pakistan in na skrajnem jugovzhodu in vzhodu na Indijo. Glavno mesto Kaš-
mira je Srinagar. Prebivalstvo šteje 4,021.616, med temi je 77,11% mohamedancev, 20% hindusov in 1,6 sikhov.
Prav na to okolnost, da prevladujejo mohamedanci, zahteva Pakistan priklju. čitev Kašmira.
Do 13. stoletja so v Kašmiru vladali hinduski državni poglavarji, v 14. stoletju se je začela vladavina mohamedancev, katerim so sledili Mongolci, Pathanci in sikhi. Kašmirci so versko silno strpni ljudje. V njihovih naseljih se vrstijo hinduski templji in mošeje, ne da bi se kdo ob tem spotikal. Dežela je bajno lepa — pravi »zemeljski raj«, — kakor jo imenujejo. Krasi jo bujno rastlinstvo in slikovita jezera.

'•/VAC/K * CUGIT »V
H
J
H _
3 E '‘fDOt0c-**> O


",
SKAKOU	i
• Jk rt S
(RAWALPINDl 'r
i r
{ZrN^f-MAISKARCmTL A pAKH ^^KINACAK '^•L£H
ni irske1
JePUNCm--'	,	,
J	Svf B a nihal nrelaz \>-
bM.RrvK \^MBAN
. ^ S:
{SIALKO?*i$™T/IANKOT
« >__________________
[ AMRITSAli ~
ti >i ^ *i. b

/		^ J SIM l A	^^EMAEnACijSKi, čuta
^	JkT-	V /	ŽELEZNICE
			C	if	■====£ CESTE
jjv3 Dudi 1 CD ^	?	™ Km

SSSSfFo Ž I V u Tu uo V E N u E GA P O M O R i C A K A
naglo odnesel na odprto morje, dokler ni zadel ob novega, prihajajočega. To je bil tudi najbolj nevaren trenutek manevra. Samo enkrat se je zgodilo, da je krmar za čas izgubil oblast nad krmilom in že je kruto morje orglo na plažo ljudi, čoln in vreče peska-
Čeprav je to delo bilo zelo naporno, je peščeni kup v podpalubju kar hitro naraščal, dokler nismo opoldne imeli na brodu že zadostno količino zavore. Vsled močnega poskakovanja ladje se je pesek razširil po vsej površini podpalubja, ki je od tedaj postalo pozornica za razna udejstvovanja posadke in potnikov. Prve so na njej zagospodarile kokoši, ki smo jih dobili v San Vincentu in ko je med nje pridivjal razposajeni Pepček, je ta peščena površina izpremenila v pravo cirkuško areno. Nazvali smo jo — dvorišče, to pa zato, ker smo se vselej tja zatekali na daljše sprehode, ko smo se na dolgem čezoceanskem potovanju naveličali vedno mokre palube.
Popoldne je Garcija odpeljal na kopno tudi potnike. Pri izkrcavanju na kamnito ploščad v pristanu je e-den slabo odmeril razdaljo med čolnom in pomolom ter štrbunknil v
morje. K sreči je padel tako blizu plo-ščadi, da ga je tam stoječi črnec še pravočasno zagrabil za lase; v nasprotnem primeru bi ga bil nov val prav gotovo razbil ob pečinah.
Medtem ko so se potniki zadrževali v vasici, smo se mi na brodu mrzlično pripravljali na odhod. Vse, kar je bilo na palubi, smo čvrsto privezali ter potisnili rešilni čoln za primer potrebe pod škrice prednjega jambora.
Kurz, ki smo ga na glavni pomor’ ski karti včrtali, je vodil v vijugasti črti mimo otoka Maya do Pernambu-ka v Braziliji. Sledil je smeri morskih tokov in vetrov, se izogibal brezvetrnih področij in se zopet komplicirano križem kražem približeval severni obali Brazilije. Ure in ure sem pre’ ždel nad pomorskimi priročniki in zemljevidi, upoštevajoč navodila kapitanov, ki so v teh predelih pred več kot sto leti pluli na prav takšnih jadrnicah, kot je bila naša »Genova«. Zavedal sem se. da bi za nepravilno izbiro kurza lahko drago plačali. Zavedal sem se tudi, da bomo več kot petnajst dni prepuščeni silam morja in vetrov; ko bomo enkrat na odprtem morju, za nas ne bo več povratka niti
ne varnih pristanišč, kamor bi se lahko zatekli ob nevihtah. Vedel sem, da bo trinajst parov oči oči mojih sopotnikov kritično opazovalo moja dejanja. Najrahlejši izraz negotovosti, o-mahovanja ali strahu, bi v težkih trenutkih vzbudil med njimi paniko, ki je na morju neizbežna nosilka pogube.
Na vrata moje kajute je nekdo rahlo potrkal in že je skozi nje pokukala smešna Balijeva bulica. Oče ga je poslal po sod nafte. Čudna se mi je zdela ta prošnja, toda prijaznemu Garciji je nisem mogel odreči. Kasneje, ko sem zvedel, čemu mu je bila potrebna, sem bil vesel, da sem tako storil.
Zopet sem se poglobil v svoje delo, toda ko sem ga že skoro končal, me je zmotilo glasno kričanje na palubi. Skoro vsi mornarji so se nagibali čez brodsko ograjo in buljili v morje, iz katerega globine so prihajale na površino živobarvne, metuljem podobne meduze. Modra, rdeča in bela barva teh čudnih morskih živalic je privabila pozornost mornarjev. Kdo ve, kakšna sla jih je iz globočin priganjala na dnevno svetlobo, ki je njihovim prekrasnim barvam kmalu odvzela ves sijaj.
Radovedni Lojze jih je zajel nekaj v mrežasto zajemalko. Gotovo je mislil, da bodo v ponvi zadržale iste barve kot v vodi. Cim jih je iztresel na palubo, so se ti živobarvni metali Vci
spremenili v brezoblično, sluzasto maso in gorje tistemu, ki se jih je dotaknil. Ubogemu Lojzu so se takoj pojavili veliki mehurji na rokah in skoro bi za delj časa bili ob nenadomestljivega kuharja.
Medtem je za nas odbila ura odhoda. Potniki so se bogato obloženi z davori vrnili z Garcijo na brod. Ta je bil seveda v svoji blesteči uniformi ter nam js zopet v slovo izdrdral dolg nagovor. Ob koncu nas je presenetil z nenavadnim darilom, majhnim črnim prašičkom, ki se je glasno cvileč kmalu udomačil na »dvorišču« med preplašenimi kokošmi.
No, sedaj je bila »Genova« res prava Noetova barka. Vseh vrst živali se je gnetlo na njej. Poleg ptičarja Toma, smešno neumne opice Pepčka, kanarčka. kokoši in mladega prašička, ki se ga je kmalu prejelo preprosto ime — Pujs, je bilo na brodu seveda še več drugih živali. To so seveda bili tajni potniki, ki niso plačali prevoza, a so poleg tega še kradli naše skromne zaloge hrane. Bili so tudi taki, ki so nas ponoči v spanju dražili z nenavadno skelečimi piki, nam sesali kri in počenjali še nešteto drugih neumnosti.
Takšen je približno bil položaj na »Genovi«, ko je ta julija 1948. leta ob sončnem zahodu dvignila sidro ob o-toku Mayu in se napotila na prostrani Ocean Novemu svetu naproti.
ca v tovarni ur doseže samo 40% plače ameriškega delavca. Delavska plača predstavlja v ZDA 80% proizvodnih stroškov.
Američani navajajo, da je uvoz švicarskih ur od leta 1936 nenehoma nara. šeal. Dvignil se je od 2,131.000 komadov v letu 1936 na 10,750.000 na leto do leta 1953. Ameriška poročila navajajo, da kontrolirajo Švicarji 95% vsega svetovnega trga z urami; ameriška proizvodnja v .ZDA krije samo 20% a-meriške potrošnje. Po švicarskih podatkih znaša izkupiček švicarske industrije za izvoz ur do konca novembra 1953 nad 1 milijardo frankov. Se pravi, da je vrednost švicarskih izvoženih ur v letu 1953 prekosila za 35 milijonov frankov izvoz v letu 1952. (1 švic. fr. velja 149 lir).
Omejitev uvoza ur v ZDA bi silno prizadelo švicarske podjetnike in tudi švicarsko delavstvo. Na zborovanju v Neuenburgu so nameščenci švicarskih urarn v posebni resoluciji obsodili a-meriške tovarnarje, češ da so s svojim orožjem proti švicarski industriji prekoračili mejo poštene igre (fair-play) in obzirnosti , ki bi morala biti obvez na tudi za gospodarstvo skupine svobodnih narodov.

DINAR V NOTRANJEM DEVIZNEM OBRAČUNAVANJU. Srednji tečaj dinarja nasproti tujim valutam je bil na rednem sestanku 5. marca naslednji: ameriški dolar 851,63 din, angleški funt 2501,72, 100 nemških mark 21.002,83 100 belg. frankov 1827,57, 100 francoskih frankov 235,55, 100 švic. frankov 19.500, 100 italijanskih liir 128,38^ 100 holandskih florintov 21.487,94,	100
Šved. kron 15.900,	1 egiptovski funt
1812, 1 obr- dolar Avstrija 824,08, 1 obr. dolar Grčija 690,95 1 obr. dolar Turčija 643,86, 1 obr. Brazilija 633,15 dinarja.
VALUTE V PRETEKLEM LETU. Fr.
Pick je priobčil pregled o razvoju raznih valut v preteklem letu. Dolar je la. ni zgubi} 1% svoje vrednosti. Okoli ena milijarda dolarjev se je iz tujine vrnila v ZDA (leta 1952 pol druga milijarda in leta 1951 ena milijarda). Obrestna mera je bila v Ameriki znižana, da bi se pospešile investicije. Kanadski dolar se dobro drži, čeprav je pod pritiskom ameriškega kapitala. Vrednost funta šterlinga se je dvignila za 1,5%. Francoski frank je pridobil 9% v lanskem letu, čeprav se je denarni obtok povečal. Položaj belgijskega franka se je iz. boljšal za 1%, za prav toliko se je izboljšala italijanska lira. Holandski flo-rint je napredoval za 3% in pezeta za 10%. Črne borze so zlasti zginile v Avstriji, JMemčiji, Italiji in Holandiji.
UTRDITEV FRANKA. — Pozornost francoske javnosti je pretekli teden zbudila nova utrditev franka nasproti zlatu. Zlato je padlo od 422.000 na 419 tisoč za kg, vrednost napoleona od 2.870 na 2.770. Zlato nima za francoskega var čevalca več nekdanje privlačne sile. Pa dec zlata ni v zvezi z dotokom sovjetskega zlata, ki prihaja v prav majhnih količinah. Nasproti dolarju je frank na prosti borzi samo še 4% izpod uradnega tečaja in se suka okoli 365 frankov za dolar. Ta uspeh pripisujejo finančni politiki vlade, ki gre za tem, da se zmanjša uvoz in poveča izvoz. Vrednost francoskega izvoza v februarju je dosegla 130.607 milijonov frankov (februarja lanskega leta 120.298 frankov in v januarju 1954 120.174 milnjohov fr. Primanjkljaj plačilne bilance se je zmanjšal od 413 milijard v letu 1952 na 206 milijard v letu 1953.
URNIK AVTOBUSOV
.La Carsica'
Odhodi:
Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih: .30,	6.55,	7.30,	9.00,	10.00,	11.30,	12.30,
3.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30, 0.30, 23.30; ob nedeljah; 6.30, 8.30, 10.00, 2.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30,
9.30,	20.30, 21.00, 22.30, 23.40; s PROSE-
KA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00, 6.30, J.00,	7.20,	8.10,	9.10,	10.00,	11.00,	11.30,
'1.40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25,
18.00,	18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob ledeljah: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, 11.00,
11.30,	12.35, 12.50, 13.25, 14,20, 15.50, 17.00; '7.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00;
12.00,	23.20, 00.20.
,.Autovie Carsiche"
ODHOD IZ TRSTA V BAZOVICO: PADRICE, GROPADO, TREBČE: 7.30,
9.30,	11.00, 13.20, 14.00, 17.10, 18.00, 19.10, 20.00; 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00,
16.00,	17.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30,
22.30,
ODHOD IZ TREBČ V GROPADO, PADRICE,- BAZOVICO, TRST: 6.00, 6.45, 7.20, 8.20, 10.15, 11.45, 14.20, 15.15,
18.00,	19.05; 6.30, 9.15, 10.45, 11.45, 13.45, 15.15, 15.40, 16.45, 17.45, 19.00, 19.30,
20.30,	21.50.
ODHOD IZ TRSTA V DOLINO; Avtobusi za Prebeneg so označeni z *
6.30,	7.20, 10.15 *, 12.00, 13.00 *, 15.00,
16.30,	17.00 *. 18.00, 18.30, 19.15, 20.40;
9.00,	10.30, 12.30 *, 14.30, 16.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.35, 22.00.
ODHOD IZ DOLINE V TRST: 6.00 *,
6.30,	7.00, 8.00, 11.15 *, 13.30, 15.30 *, 18.00 *, 20.00; 6.30 *, 9.45, 11.00, 14.00 *,
15.00,	17.30, 18.00, 19.00, 20.10, 21.30. ODHOD IZ TRSTA V RICMANJE;
7.30,	10.30, 12.15, 13.30, 18.00, 19.15; 9.30,
14.00,	16.15, 19.30, 22.45.
ODHOD IZ RICMANJ ZA TRST:
6.00,	8.00, 11.00, 12.45, 15.00, 18.30; 6.30,
10.00,	14.30, 16.30, 20.00.
ODHOD IZ TRSTA V MACKOVLJE PREKO DOLINE: 11.00, 13.30; 13.00,
22.30,
Ali ste že poskrbeli za novo obutev svojim otrokom med šolskim letom ?
TREVISAN JOSIP
TRST - ULICA VASARI10 - Tel.69-661
IMA VELIKO IZBIRO NAJNOVEJŠIH MODELOV MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEl PO UGODNIH CENAH
Prodaja tudi na obroke Postrežba točna
»GOSPODARSTVO"
Izhaja vsak drugi petek. — URE^ STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa S' tel. 38-933 - CENA: posamezna števil^ lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono
din 15. -- NAROČNINA: za STO in Ita'
lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Poa‘ ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; 11
Jugoslavijo letna 380 din, polletna
20«
din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. zM* SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva uli^ 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606"
892; za cono B letna 380 din, polletna
20)
din, naročnine se polagajo pri »LIP^*1 Koper; ostalo Inozemstvo 2 dol. OGLA5;
se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg
G«1'
doni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposreo'1 pri upravi »Gospodarstva«. — CEn, OGLASOV: za vsak m/m višine v širi" enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 11 Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. uredni^ dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis«
PRIZNANA STAVBNO POHIŠTVENA MIZARSRA DELAVNICA in trgovina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO NOVA NAROČILA IN PJPHA' "ILA MUDIMO PIAČILNE OIAJŠ/mE Priporoča se
PRAČEK MARTIN
Skedenj - ULICA Dl SERV0LA 124
G. M. HflUlN S F1GL10
UVOZ - IZVOZ
PIiUTOVOrE in IZMHLKOT
Trst, Ulica I. della Croce 4
TEL. 94-670
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
M I Z A R J I B Ppske smre' KMEIOMLCI E sBOTeii™X PODJETNIKI 9 lesov, trame in p at bete nudi najugodneje
Tel.
90441
CALEA
iff ir m i	teaMa———^
TRST Viale Sonnino, 24
predeTam mahi«
KARO SERU BEMBIC
ARTURO BARVAN;]E RUSSIAA TAPECIRAN#
TBSI.ULCBLOGNA Sl. 48-TELEFON 52-32
lati - Batni oMki.
Slrgalni obronki Batni svornjaki
ier vse visle
motorjev
za avtomobile, motocikle, za plovbo ter motorje industrijskih in poljedelskih strojev
Pooblaščeni zastopnik;
TUFANI dott. GIUSEPPE
Trst — Ul. Gatterl št. 38
Tel. št. 94-273
EXP O RT - IMPORT
Mehanična delavnica in proda.a motornih vozil
Tassan Bruno
TRST - ul. Udine 61 - Telefon 37-512
Vam nudi po ugodnih cenah motorje,,MOSQUITO“. motocikle ,,GANNA“. dvokolesa priznanih znamk ter pribor za ..VESPE" in ..LAMBRETTE"
Poslužujte se na svojih potovanjih v inozemstvo (Švica - Avstrija - Jugoslavija itd.)
TURISTIČNE PISARNE
U. V. S. E. T.
UFFICIO VIAGGI SVIZZERO-IRIES1INO
TRST, ulica Fabio Filzi it. 5, tel. it. 55-1?
Informacije e hotelske rezervacije . turi' stične individualne in kolektivne vize
TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DREHER
Za naročila pokličite nas na naŠo telefonsko Štev. 22'505 Se priporoča
Frankovič Leopold
NABREŽINA ŠT. 73
Uvozno in izvozno podjetje
I>. MERI
TRST
Ui. XXX Ottobre 8, tel. 29-812
Uvažamo in izvažamo predvsem
plutovine ter vse vrste lesa
Teleg. KAPI
vestnik
SEDEŽ« TRST . ULICA FABIO PILŽI ST. to/l. . TELEFON ST. TO. OS
gtrmiOSPOmRSKEGA ZORI JZENiAl
davile pravočasno svoie čolioike
Ponovno opozairjamo člane, da mora-^4o'najkasneje 31. t. m. predložiti pri. ^inim davčnim oblastem prijavo domkov, doseženih v letu 1953 zaradi . ^ere zgradarinskega, pridobninskega dopolnilnega davka za finančno leto H/55, pa se izognejo denarnim kaz-Jjdt in vpisu kazni v kazenski list, pri-j^očamo članom, da to obveznost go~ . y° izvršijo v omenjenem roku, ki po lavah pristojnihi oblasti ne bo podalj-Tajništvo &GZ jdaje članom vsa za-^vha navodila in nasvete ter po po-ieb< tudi sestavlja in vlaga prijave. I ani, ki se nameravajo za sestavo pri-ave obrniti na tajništvo SGZ, naj pri-
nesejo s seboj davčni plačilni list ter račun stroškov nanašajočih se na obrat. DAVEK NA POSLOVNI PROMET IGE
Dne 28. febr. t. 1. je pretekel redni rok za prijavo kosmatega dohodka v letu 1953 zaradi odmere davka na poslovni promet (IGE) za leto 1954 za prodajalce na drobno, gostilničarje in krčmarje, obrtnike in svobodne poklice, ki so dolžni, da ta davek plačujejo v pavšalnem letnem iznosu. Tisti, ki so. morebiti ta rok zamudili, lahko še v roku 2 mesecev izvršijo to prijavo samo z dodatno takso v izmeri 10% prijavljenega zneska. Po preteku 2 mesecev bo ta dodatna taksa znašala 100%, prijavljenega zneska.
Opozarjamo padalje trgovce na drob. no, gostilničarje, krčmarje in obrtnike.
da morajo do najkasneje 31. t. m. poravnati prvi obrok davka na poslovni promet za 1954.
PRIJAVE MEZD IN PLAČ :
Do 31. t. m. morajo vsi delodajalci predložiti pristojnim davčnim oblastem prijavo o mezdah in plačah, izplačanim uslužbencem v letu 1953 zaradi odmere pridobninskega davka kat. C/2 (R.M. Cat. C2). Ker smejo v takoimenovani prijavi »VANONI« med odbitki navesti le tiste mezde in plače, za katere je bila izražena prej omenjena prijava, o pozarjamo delodajalce, da to prijavo v vsakem primeru izvršijo, četudi bi mor da plače oziroma mezde ne presegle zneska, ki ni podvržen davku. Vse zadevna pojasnila prejmejo člani v tajništvu SGZ.
JjA GRADITEV POKRITEGA SAD-ž®pA TRGA pri Sv. Andreju bo tr-]. občina potrošila 400 milijonov Razpisala je zadevni natečaj za tfelavo načrta. Prvotno je namera-a potrošiti v ta namen 600 milijo-l<'V' toda zdaj nima toliko denarja.
. MENIČNI PROTESTI. V januarju l bilo v coni A 2405 meničnih prote-Og)' za skupno vsoto 67,320.000 lir (za manj kakor v decembru). V fth pogledu je ostal torej položaj tako kritičen kakor takoj po ob-j, v‘ anglo-pmeidškega skfepa z dne oktobra.
s ^ANJ VLOG. Konec decembra 1953 vloge tržaških denarnih zavodov .°Segle 41 milijard 633 milijonov lir, ^edtem ko so 30. septembra znašale hiilijard 536 milijonov iir; navad-6 vloge so se skrčile za 10%, vloge a tekočih računih pa za 14%. To so “Medice anglo-ameriškega sklepa (8 j^tobra) za izročitev uprave cone A
brezposelnih je bilo v trstu
' januarju 21.409, to je 1714 več (9%) ab°r v decembru.
JZLPAdLO TRINAJSTE PLAČE v BROM. Po ukazu ZVU št.. 19 imajo 1 hišni posli pravico do božičnice
Uri
Wače
‘hajste plače) v Višini enomesečne
v denarju, ki jo je izplačati v
. esecu; decembru vsakega leta, za-z letom 1953. Hišn; posli, ki niso j t v službi vse leto, imajo pravice božičnice v sorazmerju z dobo za-s s ttve_ to je do ene dvanajstine me-. ene plače v denarju, pomnožene s I evilom mesecev službovanja. Za le-čat-1953 treba gornjo nagrado izpla-' pred 31. marcem 1954. .Postaje na opcinah ne bo-
O RAZŠIRILI. Pred meseci so najedali da bodo postajo ob bohinj-
Mrtvi
Progi na Opčinah razširili z 12

'nii tiri. Ko je prometni oddelek ,v. upravljal še Anglež, je bilo tudi (finjeno ob južni železnici zgraditi brnei-no obmejno postajo približno .KŠne
Po
ae velikosti, kakor je v Postojni-
. Prevzemu vodstva prometnega od-s strani italijanskih funkcionar-
jev so bili ti načrti razveljavljeni. Železniško postajo bodo sicer obnovili toda vendar bo prav skromna; pač pa so na Opčinah zgradili poleg stanovanjskih hiš, ki jih je dal zgraditi za priseljene železničarje Mussolini, še dve večji stanovanjski hiši. Računajo da je na Tržaškem okoli 3000 italijanskih železničarjev, medtem ko morajo naši ljudje v tujino.
TRŽAŠKI SOCIALNI DEMOKRATI
so na svojem kongresu v Trstu potr-diiili sklep stranke, ki zahteva za Trst plebiscit, kakor sl ga želi italijanska diplomacija. Sestavili bodo načrt z; tržaško prosto cono pod Italijo.
ALI BO BENCIN DRAŽJI? Poseben pododbor v italijanskem parlamentu proučuje predlog vlade naj se davek na proizvodnjo petrolejskih izdelkov tako poveča, da država pridobi 20 milijard. Industrijci protestirajo, da ji bilo to vprašanje zopet postavljeno na dnevni red in ugotavljajo, da bo petrolejska industrija po novem državnem proračunu že tako plačala 205 milijard davka, se pravi 56 milijard več kakor v prejšnjem letu- Povišanje davka bi imelo za posledico povišanje cene bencinu.
DENARJA IN ZOPET DENARJA
Dr. Dante Lunder piše v časopisu »11 Traffico«, da je treba pričeti s prožno in brezobzirno akejio proti tekmecem tržaške luke — nemškim, holandskim, belgijskim in jadranskim pristaniščem. Za to akcijo je treba ogromnega Idenaitja. Pisec nehote! vendar priznava, da denar ne zadostuje. Pravi namreč da bi italijanske železnice morale znižati Jarife za avstrijski tranzit na progi Trbiž—Trst. Za pre voz tujega blaga na tej progi so tarife namreč višje kakor za prevoz do mačega blaga. Ako Itailija tega ne stoli, bodo Avstrijci rajši vozili blago s druge luke. Dr. Lunder bi moral dodati, da bi bilo potrebno prikleniti Avstrijo v Trst tudi po drugi poti: dati ji besedo pri upravi tržaškega pristanišča in dovoliti njenim podjetjem, da se nastanijo v Trstu.
Glas iz občinstva
PROPAGANDA PROTI AMERIKI
Gospod urednik! Ce pridete na Opčine s tramvajem na spomladanski sprehod, boste na openski postaji skoraj zadeli na stekleno izložbo »Novih ameriških letal«. Lepe fotografije novih vrst ameriških vojnih letal, naj bi v našem človeku zbudile spoštovanje pred ameriško vojaško silo in A-meriko sploh. V resnici vzbuja ta reklama pni Opencih in Slovencih, ki prihajajo na Opčine, povsem nasproten učinek. Zakaj? Ker popolnoma ignorira našega človeka in ga celo žali; saj so napisi pod fotografijo samo v italijanščini. Tako pač ne pojmujejo našj ljudje demokracije. Sploh smo opazili, da je ameriška vojska Po objavi tristranske izjave zahodnih sil leta 1948 odstranila s svojih vojaških objektov vs.e slovenske napise. To je v resnici propaganda proti A-meriki-
*
ITALIJANSKI KOVANCI po 10 in 5
lir večjega form/atia zgubijo veljavo 31. marca; pozneje se bodo lahko zamenjali pri Italijanski banki.
ZA DELAVSKA STANOVANJA V FRANCIJI. Francija bi potrebovala o-koli 240.000 stanovanj na leto, medtem ko je bilo v zadnjih osmih letih zgrajenih samo okoli 430.000 stanovanj. (V istem času so v Zahodni Nemčiji‘zgradili 475.000 stanovanj). Stanovanjska kriza je zlasti huda v Parizu. Neki francoski socialni delavec je očitaj vladi, da. noče dati za stanovanjsko akcijo potrebnega denarja; v istem času pa potroši na desetine milijard za pridobivanje alkohola (kot podpora za pridelovanje sladkorne repe). Zaradi pretiranega uživanja alkohola se polnijo bolnišnice, a za zgradnjo bolnišnic so potrebne nove milijarde.
MILIJON DOLARJEV ZA DELAVSKA STANOVANJA. Visoka oblast v Luksemburgu, ki upravlja Evropsko premogovno in jeklarsko skupnost, je sklenila, da bo podelila en milijon dolarjev za zgraditev delavskih stanovanj. Za vsako stanovanje b; Visoka oblast prispevala okoli 50.000 belgijskih frankov; stanovanje bo stalo več, razliko bo treba pokriti iz drugega sklada.
MANJ DELA V AMERIŠKIH AVTO-MOB1LSKIH TOVARNAH. V ameriških avtomobilskih tovarnah Chevrolet, Nash, Studebaker in De Solo bodo zaradi pomanjkanja naročil delali samo po 4 dni na teden. Tovarne Dodge delajo samo po tri dni.
Chrysler Corp. je zopet poklicala na delo 5.300 delavcev, ki so delali v tovarni P]ymouth; prav tako je Hudson Motor Car Corp. zopet namestila 4.500 delavcev.
V AVSTRIJI JE 300.000 LJUDI BREZ
DELA, Prebivalstvo Avstrije znaša 7 milijonov; 2 milijona je nameščenega delavnega prebivalstva. Lansko leto je bilo 25.000 brezposelnih manj. Na Dunaju živi skoraj ena tretjina vsega avstrijskega prebivalstva.
STRUP — NOVA MODA. Sicilijanskega tolovaja G. Pisciotto, ki je izdal svojega poglavarja Giuliana so v ječi v Palermu zastrupili. Nekaj trenutkov po kosilu je zastrupljen umrl drugi Giulianov tovariš Angelo Russo, med-
Mednarodna trgovina
Konec februarja je bilo v Kopru *uPno zasedanje okrajnega zbora in Pora proizvajalcev, na katerem je bilo uenjeno, da bodo volitve v delavske j®te od 20. februarja do 15. marca 1951. airio za podjetja s sezonskim znača-91, kakor so gostinska in gradbena,
Pir,
anske soline in podjetje »Riba«, je
rok volitev podaljšan do 31 maja
1954.
^ coni B so uvedli delavske svete *ed tremi leti. Ako se ozremo nazaj ,a (o kratko dobo, moramo ugotoviti,
da
.se je delavsko samoupravljanje pod-
(aRj kljub raznim pomanjkljivostim in 2avam, s katerimi se že mora boriti Hlada ustanova obnesla, in da se euno bolj izpopolnjuje. Ker zahteva Mavsko samoupravljanje močno razvi-^ delavsko zavest, uspeva mnogo bolj . lakih obratih, ki razpolagajo s sta-,'dl kadrom delavstva, kot pa v tistih, 1 so navezani na dotok delavstva iz 'Hetov.
Zato je povsem razumljivo, da se je Mavsko samoupravljanje doslej najbolj “neslo v rudniku črnega premoga v
Iižaško vprašanje odloženo
Po zadnjih poročilih iz Beograda, Ri-’a, Londona in Washinglona se da 'lepati, da se bo reševanje tržaškega Prašanje zavleklo. Jugoslavija je za ‘'“Posredna pogajanja z Rimom, med-eH ko bi rimska diplomacija rada podala Američane in Angleže v žerjavi-0 Po kostanj. Američani in Angleži "aj bi pritisnili na Jugoslavijo, da bi sPrejela anglo-ameriški diktat z dne 8. *tobra v neki formalno milejši obli-*’ se pravi naj bi vendar prepustila ^Piavo v coni A Italiji. Predsednik Ti-,u ie izjavil, da ne more privoliti v ni-altšne izpremembe v prid Italiji. A-Peričani, Angleži in Francozi imajo . higod preveč opravka (kakor s poga-"Pji zaradi Koreje, z nemiri v Egiptu, \ Maroku in Sudanu, z vstajo v Keni-P’ z revolucijo v Siriji itd.), da bi s akršno koli nerodno potezo proti Ju" Seslavij; vrgli baklo v smodnik. Italijanska diplomacija je gotovo dobro pre pedala obzorje. Zato bo Scelbova vla-a Predložila v odobritev italijanskemu Parlamentu sklep, s katerim je Italija Pfistopila k Evropski obrambni skup-j sti. ne da bi zahtevala od Angležev ,n Američanov, da ji ta pristop plača-i0 _ž izročitvijo Trsta. Za Jugoslavijo ni ^ sporno vprašanje cone B, ki jo u-Piavlja. Gre za cono A. Ce so poročila ““katerih listov jz Beograda točna, je Jdgoslavija pripravila dva načrta: po Ptvem bi se cona A internacionalizira-a. Jugoslavija bi ji morda še kaj do-a*a. Ako bi Italija zavrnila internacio-“Mizacijo Trsta in bi ji zahodne sile “tele izročiti ozemlje cone A, po-“H bi Jugoslavija zahtevala koridor dohod) do lastne proste cone v trža-.'“m pristanišču, hkrati pa posebna lattistva za gospodarski in kulturni raz-. “i tržaških Slovencev. Tako razlagajo ’2javo, ki jo je dal predsednik Tito do-Msniku »Timesa«. Ta je pripomnil, da ,e v Trstu zelo razširjena misel Svo-odnega tržaškega ozemlja. Iz Rima Poročajo, da so ti predlogi za Italijo “sprejemljivi. Po vsem tem je verjet-o. da bo po tržaških ulicah prej vno-zapihala zimska kraška burja, pre-6n bo rešeno tržaško vprašanje.
razmere v coni B
Sečovljah, v Piranskih ladjedelnicah in v tovarni pohištva »Stil« v Kopru, najslabše pa v tovarni ščetk »Istra« v Kopru, kjer je večinoma zaposlena ženska delovna sila. Koliko lahko dosežeta dober delavski svet in dober upravni odbor, je najlepše razvidno iz prime, ra tovarne »Stil«, ki je zaradi dobrega vodstva z uspehom premagala vse težave, s katerimi se je morala še nedavno boriti. Kljub temu, da so delavske plače v coni B znatno višje, in surovine, ki jih je treba uvažati iz Jugoslavije, zaradi velikih prevoznih stroškov znatno dražje, je tej tovarni v razmeroma kratkem času dosegla, da so njeni izdelki konkurenčni izdelki podobnih jugoslovanskih tovarn. Koliko pa lahko škodi slab delavski svet, nam priča tovarna »Isti a«, ki je bila zaradi njegove brezbrižnosti že na robu propada, in so jo rešili s sanacijo.
Manj uspešen je razvoj delavskega samoupravljanja v gostinstvu in trgovini, kjer se zlasti opaža, da upravni odbori in delavski sveti niso tesno povezani z delavskim kolektivom, kar bi lahko imenovali težnjo po birokratizaciji.
•Za razvoj delavskih svetov je značilno, da so v začetku svojega razvoja 1 meli pred očmi predvsem interese delavstva. Postopoma pa je delavstvo pri bajalo do spoznanja, da so njegovi interesi tesno povezani z usodo podjetja in z interesi skupnosti. Kaj kmalu so delavci uvideli, da so ogroženi tudi nji hovi lastni interesi, ako podjetje ne u-speva in ako skupnost nima zadostnih virov dohodkov. Prav v tem nauku tiči veliki vzgojni pomen delavskega samoupravljanja podjetij. Seveda bi bi. lo naivno misliti, da je ta šola že za nami in da bo odslej šlo vse gladko; zakaj potrebno bo še mnogo časa in vzgojnega dela, preden bo ta zavest globoko prodrla in se zakoreninila v vseh podjetjih in pri vseh delavcih.
Kongres ekonomistov in gospodarstvenikov v Portorožu. V dneh od 12. do 15. maja 1954 bo v Portorožu drugi kongres ekonomistov in gospodarstvenikov FLRJ, na katerem bo seveda aktivno sodelovalo tudi društvo ekonomistov jn gospodarstvenikov v Kopru. To društvo je že razvilo živahno delavnost. V Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu je priredilo že več dobro obiskanih predavanj o novem jugoslovanskem gospodarskem sistemu, ki se postopoma uvaja tudi v coni B. Na teh predavanjih seznanjajo predavatelji predstavnike gospodarskih podjetij z glavnimi značilnostmi novih gospodarskih uredb. Po, leg tega ima društvo v načrtu tudi predavanja za delovne kolektive in širšo javnost, na katerih bodo nastopali tudi ugledni jugoslovanski gospodarstveniki. Za prvomajsko proslavo pripravlja društvo s sodelovanjem gostinskih podjetij prireditev pomladanske noči v Portorožu, ki naj bi bila obenem tudi otvoritev Jetošnje turistične sezone.
Velika škoda v kmetijstvu. Letošnja ostra zima je prizadela kmetijstvu cone B veliko škodo, ker so pomrznile skoraj vse povrtnine. Zlasti velja to za cvetačo in zgodnji grah, ki je skoraj povsod pozebel. Pravtako so znatno trpele tudi jagode. Pa tudi oljkam zima ni prizanesla, ker so pomrznile vse lan. ske cepljenke. Ker kmetje niso bili pripravljeni na tako hudo zimo, je pomrznilo po kleteh tudi veliko krompirja.
Dr. F. J.
POGODBA MED VZHODNO NEMČIJO IN BOLGARIJO
Med Vzhodno Nemčijo in Bolgarijo je bila sklenjena trgovinska pogodba za leto 1954, ki predvideva povečanje obsega izmenjave. Vzhodna Nemčija bo izvažala stroje, elektrotehnično opremo, izdelke fine mehanike, dvigala, kemika, lije, steklene in keramične izdelke; iz Bolgarije bo uvažala tobak, cigarete, vino, sadje, povrtnino, orehe, pšenico, me. so, perutnino, rude, bombažne in svilene tkanine, vezenine itd.
POGODBA NEMČIJA—CSR Med Z. Nemčijo in Češkoslovaško je bil 2. marca v Bonnu podpisan dogovor glede izmenjave blaga v 1. 1954. Nemci bodo uvozili iz CSR za 19,5 milijona dolarjev blaga, se pravi za 2 milijona več kakor bo znašal nemški izvoz, da bi se tako zmanjšal češkoslovaški dolg. ki znaša 4.8 milijona dolarjev. Nova pogodba se nanaša na staro, ki je veljala samo 6 mesecev Ostal je tudi stari plafond fsvving) 5,6 milijonov dolarjev.
UVOZ JUGOSLOVANSKE IN ROMUNSKE DIVJAČINE V ITALIJO Italijanska vlada je okrožnico Min-comes št. 60129 (14. I. 1954) dopolnila v smislu, da se lahko kontingent 200 ton žive in mrtve divjačine, ki ga je bilo doslej moči uvoziti samo protj ministrskemu dovoljenju, poslej izkoristi) in sicer začasno in izjemno, proti neposrednemu dovoljenju carinarnic. Ta olajšava velja tudi za kontingent romunske divjačine (po italijansko-ro-munski pogodbi iz leta 1950). ________________________________. -
VEC PAPIRJA V NEMČIJI. Januarja so v Zahodni Nemčiji proizvedli 178.884 ton papirja in lepenke (decembra 169.950 t). Proizvodnja je še vedno nižja za 10.000 ton v primeri z rekordom v oktobru 1953.
FRANCOSKA VLADA JE DOVOLILA FRANCOSKIM JEKLARNAM znižanje cen jekla za 3,5%; poleg tega podjetja lahko dovolijo popust 2,5%, tako znaša znižanje 6%.
POMANJKANJE ŽIVEGA SREBRA NA LONDONSKEM TRGU. V Londonu vlada pomanjkanje živega srebra, ker SP ponudbe italijanskih in španskih proizvajalcev redke. Zato je cena od januarja do konca, februarja napredovala za 4 funte za steklenico. Vse kaže, da imajo italijanski in španski rudniki večje obveze nasproti ZDA.
ZRAČNA PROGA HAMBURG—KAI
RO- Švicarska družba Suiss Aair je uvedla med Haanbrgom in Kairom novo zračno zvezo, ki gre čez Frankfurt Stuttgart in Curih. Letalo odpotuje vsako sredo ob 8.50 iz Hambrga in prispe v Kairo v četrtek ob 0-45.
KANADA HOČE NEMCE. Na potovanju po Evropi se je kanadski mini-sti-ski predsednik Laurent ustavil tudi v Bonnu. S predsednikom nemške vlade sta govorila tudi o naseljevanju Nemcev v Kanadi. Nemški časniki pišejo, da so Nemci priljubljeni kot priseljenci.
:»a o m ^ r
■v' pristanišču
Med 14. februarjem in 1. marcem se je ladijski promet skozi tržaško pristanišče gibal takole:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE
»Palmaiola« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Katanijo z 2.150 t jekla. »Amesa« je priplula iz Ravenne z 857 t potrošnega olja in se vrnila. »Peppin Palombo« je prispela iz Benetk prazna in odpeljala v Smirno 1.617 t le. sa. »Ugolino Vivaldi« je priplula iz Yo. kohama s 507 i in odplula v Kalkuto z 2.000 t. »Monviso« je priplula iz Tampe s 50 t in odplula v Benetke s preostalim tovorom. »Citta di Alessandria« je prispela iz Valence s 33 t in se vrnila s 480 t blaga. »Polinnja« je pripeljala 5300 t železne rude in odplula v Carigrad z lesom. »Loredan« je prispela iz Carigrada s 1.011 t in se vrnila. »Timavo« je priplula iz Bombaja s 43 t in se vrnila s 1340 t. »Elba« je pripeljala iz Rio Marina 2.925 t železne rude in odplula v Marghero prazna. »Vildren« je prjplu la iz Drača prazna in odplula v Pirej z mineralnim oljem ter se vrnila v Trst »Irma« je priplula iz Aleksandrije z 882 t in se vrnila s 248 t. »Citta di Fano;i je prispela iz Ankone prazna in odplula v Patras s 382 t. »Olterra« je pripeljala iz Tripolisa 7.651 t mineralnega olja in odplula v Bari prazna. »Barlet-ta« je priplula iz Carigrada s 476 t in se vrnila z 207 t. »Enotria« je prispela iz Bejruta s 574 t in se vrnila natovorjena. »Europa« je priplula iz Capetoiv-na s 400 t in se vrnila. »Aurora« je pripeljala iz Baniasa 10.396 t mineralnega olja in odplula v Tripolis prazna. »Salso« je prispela iz Abadana z 8.915 t l)ie-selovega olja in odplula v Fort Said prazna. »Alcor« je prispela iz«Barija s 1182 t potrošnega olja in se vrnila prazna. »Messapia« je priplula iz Hajfe s 554 t in odplula v Larnako s 425 t.
PRIPLULE SO: »Nebulosa« iz Kata-nije, »Patrizia« iz Gallipolija prazna, ><Portorose« iz Genove s 373 t, »Achi-le« iz Bona s 4.920 t, »Motia« iz Benetk prazna, »Bonitas« iz Norfolka z 9.343 t premoga, »Paolo Toscanelli« iz Buenos Airesa s 1.714 t, »Carso« iz Smirne s 377 t, »Marte« jz Ravenne prazna in »Luisa« iz Tripolisa s 13.386 t surovega olja. — ODPLULE SO: »Elena Parodi« v Benetke prazna, »Cario Garre« v Al-žir z lesom, »Maria Cosulich« v Kaza-blanko z lesom, »Enri« v Bejrut natovorjena, »Pampano« v Bejrut s 344 t. »Renato Tomei« pa Malto s 307 volov, »Chioggia« v Smirno natovorjena, »Val-prato« v Port Said z lesom, »Vesuvio« v Vancouver z 250 t in »Altea« v Bari prazna.
GRŠKE LADJE
»Adamentia K.« je priplula jz Ravenne prazna in odplula v Pirej natovorjena z lesom. »Aristodimos« je priplula iz Pireja s 400 t kroma. »Kozanj« je prispela z Reke prazna in odplula v Pirej natovorjena. »Christina« je odplula v Carigrad natovorjena. »Eleoussa« je prispela iz Patrasa s 185 t in odplula v Benetke prazna. »Aghios Nicolas« je pripeljala iz Norfolka 9.800 t premoga. »Aitis« je pripeljala iz Kalama-te 175 t pomaranč.
ANGLEŠKE LADJE
»Manchester Exporter« je priplula iz Liverpoola s 37 t in odplula na Reko s preostalim tovorom. »Garttvood« je prispela iz Liverpoola z 92 t in odplula na Reko prazna. »Cavallo« je priplula iz Hulla z 99 t in odplula v Benetke s 115 t. »British Pioner« je pripeljala iz Baniasa 11.240 t surovega olja.
PANAMSKA »Fortune« je odplula v Pulj prazna; »Mariasia« je priplula iz Benetk prazna; »Amada« je pripeljala 11.984 t surovega olja iz Baniasa. IZRAELSKA »Nakhshon« je priplula iz Hajfe s 380 t in se vrnila natovorjena; »Dromit« je priplula iz Hajfe s 800 t. RUSKA »General Kernjakovski« je odplula v Poti prazna; »Kirn« je pripeljala iz Sčečina 6.247 t premoga. TURSKA »Ardahan« je odplula v La-takijo natovorjena; »Hopa« je priplula iz Carigrada s 316 t. LIBANONSKA »Agioi Victores« je priplula s Krfa prazna.
DANSKA »Egaa« je priplula jz Bar-ranquilla z 2.849 t boksita. AMERIŠKA »Exermont« je priplula iz Norfolka z 250 t in odplula pa Reko prazna. HOLANDSKA »Atlas« je priplula iz Amsterdama z 217 t blaga.
NAPOVEDANE LADJE V MARCU
Proga: JADRANSKO MORJE, MALTA, (FIRENŠKO MORJE, ŠPANIJA »Citta di Catania« prihod 12, odhod 13. »Biče« p. 15. marca. »Celio« p. 16, o. 19. »Albatros« p. 20. »Marechiaro« p. 26, o. 27. »Citta di Alessandria« p. 30. Proga: GRČIJA, TURČIJA, SIRIJA, LIBANON, IZRAEL, EGIPT
»Irma« p. 13, o. 16. »Manuel« p. 15,
o.	20. »Kineret« p. 15, o. 22. »Chioggia« p. 16, o. 18. »Loredan« p. 20, o. 23. »Ardahan« p. 20, o. 26. »Aristodimos« p. 20, o. 26. »Barletta« p. 23, o 25. »Enotria« p. 24, o. 26. »Nakshohn«
p.	25, o. 30. »Enri« p. 25 o. 27. »Carso« p. 27. »Messapia« p. 28, o. 31. »Campi-doglio« p. 30. marca.
tem ko je bilo 7 drugih ujetnikov laže zastrupljenih. Gre verjetno za obračunavanje med samimi tolovaji, pri katerem so zapleteni tudi čuvaji jetnišnice. Zadeva je prišla pred rimski parlament. V Moden! so v ječi našli zastrupljenega nekega jetnika iz Piacenze. V Nemčiji se je Kristina Lahmann zastrupila s strupom »E-605«, ki ga uporabljajo proti mrčesu na vrtu. Ko so listi objavili t° vest, se je v nekaj dneh zastrupilo prav s tem strupom 23 Nemcev.
IZ MOŠKEGA V ŽENSKO. V Londo nu je uradna zdravniška komisija ugotovila, da se je 35-letni Robert Cowel, sin vojaškega zdravnika, izpremenil v žensko, ki ima zdaj ime Edith. Že pred leti je začel čutiti v svojem telesu razne motnje; zdravniki so mu predpisali uživanje hormonov in izvršili na njem več operacij. Nato se je spremenil v žensko. V zakonu je imel 2 otroka. Žena se je zdaj ločila od njega. Med voj no je bil pilot.
Poravnajte čimprej naročnino !
Pomorske proge
ZVIŠANJE PREVOZNIN NA PROGAH PROTI BLIŽNJEMU VZHODU
Plovna podjetja, ki pripadajo konferenci Bližnjega vzhoda (Jjlanjjburg) in Mediterranian Levant, Black Sea in Danube Conference of Regular Lines (Antvverpen), so sklenile zvišati prevoznine za pristanišča Carigrad, Hac-dar Paša, Latakijo in Mersin. Strošlr za pristaniške usluge so se povečali, od tod omenjeno povišanje prevoznin.
NOVE NEMŠKE PROGE PROTI BLIŽNJEMU VZHODU. Vzhodna Nemčija pripravlja sporazumno s Poljsko in Češkoslovaško načrt za vpeljavo rednih pomorskih prog med Baltiškim morjem Severnim morjem, Sredozemskim morjem, Bližnj1^ vzhodom in Črnim morjem. Nove proge bodo vpeljali v drugem polletju tega leta. Uporabljali bodo 3000-tonske ladje. Progo bo upravljala družba Deutsche Seero derei (Rostock) s sodelovanjem družbe Deutscher Kontor fuer Seefrachten (Vzhodni Berlin).
PROGA IZ TRSTA V GRČIJO IN TURČIJO- Konec marca bo družba Patrisanda postavila na progo Trst— Grčija—Turčija še motorno ladjo »Fre-dianna« (1800 ton), tako bo proga 14-dnevna.
GRŠKA DRUŽBA GREEK South A-merican Line (Pirej) je vpeljala progo Trst -— Pirej — Aleksandrija — Ti-rensko morje — Spanjja — Severna Afrika — Brazilija z ladjo »Athinai« (5000 ton). Predstavnik: Agenzia Ma-rittima Italo-Scandinava.
TEDENSKA PROGA JUGOL1NIJE TRST—PIREJ (Jadrolinija)
Kakor smo poročali, je Jadrolinija u-vedla tedensko progo iz Trsta do Pireja & pristankom tudi v drugih gr ških lukah- Družba je tako hotela zadovoljiti potrebe izvoza in uvoza; ladji Lastovo« in »Istra«, ki vzdržujeta to progo, lahko sprejmeta vsaka 34 tu ristov, ker razpolagata s prav toliko posteljami. Plovni red je tako sestavljen, da lahko omogoči turistom ogled znamenitosti v lukah in okolici. Ladji odhajata: iz Trsta vsako sredo ob 18., z Reke pa vsak četrtek ob 20. uri zvečer. Pristajata v Pulju. Zadru, SObeni-ku, Splitu, Kardeljevu (Pločah), Dubrovniku. Zelenici In Kotoru, nadalje v grških lukah Krfu, Patrasu, Iteji in Pireju, v primeru potrebe pa tudi v Prevesu. Aeghionu, Missolonghiju, Isth-miji in Eleusisu. V Pireju prevzemata tovore tudi za ostale grške luke proti prekrcanju.
Proga; VZHODNA, ZAHODNA IN JUŽNA AFRIKA
»Marte« p. 23, o. 26. »Africa« p. 24, o. 29. »Maria Cosulich« p. 27, o. 31. »Europa« p. okrog 27. »Spuma« p. 27. »Duino« p. 27. marca.
Proga: PERZIJSKI ZALIV, INDIJA,
PAKISTAN, DALJNI VZHOD
»Risano« p. 15, o. 20. »Onda« p. 20, o. 2. aprila. »Alga« p. 25. »Timavo« p.
25.	»S. Caboto« p. 25. »Ambra« p. 25. »Ugolino Vivaldi« p. 25. marca.
Proga: ZAHODNA IN SEVERNA EVROPA
»Draco« p. 14, o. 14. »Edenivood« p. 30, o. 1. aprila.
Proga: SEVERNA AMERIKA
»Exilona« p. 15, o. 15. »Laguna« p. 20. »Exporter« p. 24, o. 24. »Exeellen-cy« p. 27, o. 27. marca.
Proga: SREDNJA AMERIKA — SEVERNI PACIFIK
»Kendall Fish« p. 15, o. 24. »Norman Lykes« p. 16, o. 16. »Montello« p. 20, o. 25. »Aliče Brown« p. 21, o. 21. »Le-titia Lykes« p. 22, o. 23. »Elna« p. 26, o. 31. »Lipscomb« p. 82, o. 28. »Tillie Lykes« p. 8 aprila.
Proga: JUŽNA AMERIKA
»Leme« p. 12, o. 22. »Rio Cuinto« p.
26,	o. 31. »Rio Cuarto« p. 18. aprila.
JUGOSLOVANSKE LADJE (Jugolinlja)
»Sarajevo« je priplula 24. febr. iz Benetk vkrcala 913 t blaga in 152 kub-m lesa ter odplula 2. marca na Reko. »Dinara« je priplula 25. febr. jz Benetk z 3.1 t blaga in odplula 26. febr-na Reko. »Srbija« je prispela 27. febr-iz ZDA, izkrcala 70 t blaga, vkrcala 380 kub. m lesa in 50 t blaga ter odplula 1. marca na Reko. »Vojvodina« je priplula 2. marca iz Severne Evrope s 74 t in odplula 4. marca na Re-ko. Žužemberk« je prispela 5. marca iz Martina, vkrcala 600 t blaga ter odplula 6. marca na Reko. »Titograd« je priplula 8. marca z Reke, vkrcala 550 t blaga in 300 kub. m lesa ter odplula 10. marca na Reko. »Skopje« je priplula 9. marca z Bližnjega vzhoda s 3300 ton blaga; odplula bo 12. marca na Reko s tovorom. »Užice« je priplula 10. marca iz Turčije s 300' t blaga.
Napovedane so:	»Makedonija« 13.
marca iz ZDA »Rijeka« 15. marca iz Severne Evrope, »Hercegovina« 16. marca iz Turčije, »Topusko« 18. marca z Bližnjega vzhoda in »Zagreb« 20. marca z Bližnjega vzhoda.
Proga: Trst—Reka—Pirej (Jadrolinija)
»Lastovo« je priplula 2. marca iz Grčije s 180 t blaga, vkrcala 220 t in odplula 4- marca. »Istra« je priplula 9. marca iz Grčije, izkrcala 160 t_ vkrcala 30 t ter odplula 10- marca.
Pričakuje se prihod »Lastova« 16 marca 'iz Grčije.
MOJČINI
PlMIGllS^I
IZVOZ
OBNOVA VRHNJE PLASTI (protektorjev) GUMENIH KOLES
Trieste,P. 1*183-Tel. 35-SI2
JKLM LINIJSKA PL01BA
DIREKCIJA- RIJEKA
Telegrami: lUGOLINDA - Tel. 26-5!, 26.52, 26-63 (poldne) 26-61
VZDRŽ(I.1I] H liilMI Piri MIŠKU BMlillVMi PR0MIKT IZ MDRAMil
IS:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7	DNI
TURČIJO IN GRČIJO	„	7	DNI
B L IŽ N J I V Z H 0 D	„	7	DNI
SEVERNO AMERIKO	„	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: “N0HD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0L0ZZ1 Telegrami: „N0RD-ADRIA‘‘ - Triesta - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: T R S T, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1
Hotel »TURIST«
Ljubljana, Dalmatinova ulica 15 - Tel. 21-893, 20-129
; Sodobno preurejen z 85 ležišči, lepo urejenim )
( senčnatim vrtom in bifejem - Nudimo prvo-' ( vrstna domača in tuja jedila ter sortirana \ vina ' Oddaljen je samo 3 minute od železni' ) ske postaje ' Obiščite nas, prepričali se boste !	(
V S V
(»a	^	../-•e.
UL. CARDUCC/ bi
Postrežemo Vam z uajlinljšim tlomačim in istrskim vinom in domačim pršutom
SEZONSKA ZALOGA
STARŠU Preden boste nakupovali za otroke, oglejte si na' šo zalogo najlepših modelov moških, ženskih in otroških čevljev
GALZOLERIA FIORENTINA Soc. ar. I.
TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL. M-536
SOSIČ
S O S S I
11 A R I O
OPČINE, TOG MONIE OE 4-IEL 21-155
Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material
ZA!*TOJ»»rJDT© „M<fcUI©ASA«
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah.
Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu
Prodajamo tudi na obroke . O ene ugodne I
RcidicMi
EKSLUZIVNA ZASTUPSTVA ZA JUGOSLAVIJI!
ELEKTR0 MATERI J Al, A ZA NISRI IN VISORI NAP0N - PRIBOR ZA TEHNlCRE UREDJAJE - STROJEVI ZA 0BRADU METALA — -INŠTALACIJE ZA INDUSTRIJO
Trst - Piazza della Borsa 7/1 - Telefon 37-760
TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
KAVA
TRST. Cena kave je ponovno poskočila. Povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg fob: Rio N.Y. 5 69-72, Rio N.Y. 3 73-75; Santos Superior 96; Santos ex-tra prime crivello 18 103; Victoria 5 go. od to large bean 65-67; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob; Haiti naravna XXX 85; Salvador 87; Kostarika 102; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 560-585; Moka Hodeidah 1 600-670; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda prana in prečiščena 496-507; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 486.
Iz Singapura ponujajo kavo po naslednjih cenah: AP 1 Singapur 478 šilingov za cwt cif; AP 2 20-25% triage 455; Indonesija 20-25% triage 435 šil.; Java Robusta 560 florintov za 100 kg cif; EK 1 490 florintov proti vkrcanju v juniju-juliju nov pridelek; EK 3 460 florintov.
SLADKOR
TRST. Madžarski sladkor ponujajo po 114-114,5 dolarja za tono. Češkoslovaški sladkor ne kvotira. Na tržaškem trgu ni razpoložljivega blaga.
KAKAO
TRST. Zaradi popuščanja cen v New Yorku so padle cene kakava tudi v Londonu. Ponujali so samo vrsto Lagos good fermented po 426/6 šilinga za 50 cwt cif angleška pristanišča. V Trst so prispele ponudbe Accra good fermented po 475 šilingov za 50 kg cif. V Braziliji so grosisti prodali 5.000 yreč kakava Združenim ameriškim državam po 52-5214 stotinke dolarja za funt, fob Ba-hia; 21.000 vreč kakava so prodali drugam.
Italijanski trg
Povpraševanje po pšenici in koruzi se je občutno zmanjšalo, medtem ko so zaloge tega blaga še vedno precejšnje. Zaradi tega cene padajo. Cene riža so ostale na prejšnjih kvotacijah. Trgovanje s prašiči je oživelo; cene so čvrste. Prodaja klavnd živine gre bolj od rok. Za maslo je malo zanimanja. Povprašujejo po ovčjem siru; ostale vrste sira se malo prodajo. Boljše vrste olivnega olja so nekoliko pridobile na ceni. Kupčije z vinom so še vedno živahne. Cene povrtnine nihajo. Sveže sadje je pridobilo na ceni.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 7.600 do 7.700 lir stot, dobra 7.250-7.450; trda pše. niča dobra 8.600-9.000; pšenična moka Upa »00« 10.300-10.700; krušna moka tipa »0« 9.600-9.700, tipa »1« 9.200-9.300; moka iz trde pšenice za testenine tipa »0« 10.600-10.900; pšenični zdrob 11.100 do 11.400; pšenični otrobi 2.750-2.850; ko. ruza fina 5.600-5.850; koruza srednje ka kovosti 4.800-5.000, navadna 4.600-4.700; inozemska rž 3.500-3.550; ječmen- 4.300-4.400; inozemski ječmen 3.850-4.350; oves 4.600-4.700; inozemski oves 4.000-4.100; proso 7.600-7.800; inozemsko proso 6.400 do 6.800.
Neoluščeni riž: Arborio 6.800-8.300; Vialone 7.700-8.900; Carnaroli 7.100-7.900; Gigante Vercelli 7.100-7.900; R. B. 6.800 do 8.000; Rizzotto 6.800-7.200; Maratelli 6.800-7.300; P. 6 6.800-7.100; Roncarnio 6.1000-6.700; navaden 6.200-6.550; slabse vrste 4.600-5.700. Oluščeni ariž: Arborio 15-16.000; Vialone 15.500-16.500; Carnaroli 15.500-16.500; Gigante Vercelli 15.000 do 15.500; R. B. 13.500-14.000 Rizzotto 12.700-.13.000; Maratelli 12.500-12.800; P. 6 12.100-12.400; Roncarolo 11.600-11.800; Pierrot 10.400-10.700, navaden 9.500-9.000
ŽIVINA
CREMONA. Klavna živina: voli I. 220 do 240, II. 190-200, III. 110-130; biki T. 230-240, II. 200-210; krave L 220-230, II 150-160, III. 10-140; junci I. 230-250, II. 210-220 ;teleta L 370-380, II. 310-330, 111. 210-230; prašički za rejo 18-20 kg 570-630 lir kg, 20-50 kg 520-550; 50-100 kg 250-270, 100-120 kg 370-390; debele svinje odlične pasme 120-150 kg 380-390; 150-180 kg 390-395; nad 180 kg395-400.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo I. 780-800, II. 690-710, III. 640-660, IV. 550-600; Sbrinz svež 480-500, 3 mes. star 590-620; Provolone svež 430-480, 3 mes. star 540-560; trdi sir krajevne proizv. svež 550-610, majski proizv. 1953 660-690, zimski proizv. 1952, 53 820-860, majski proizv. 1952 880-900; Emmenthal sv£ž 450-500, star 3 mes. 560 do 570; Italico svež 410-430; Taleggio svež 320-340.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 430-435, do največ 1,50% kisi. 425-430, do največ 2,50% kisi. 415-425, do največ 4% kisi. 405-415; dvakrat rafinirano tipa »A« 420-430, tipa »B« 375-385; semensko olje 355-360; olje iz zemeljskih lešnikov 395-405.
VINO
MILAN. Piemonte črno 10,5-11 stop. 700-720, 11-12 stop. 720-850; Barbera 750 do 770; Oltrepo pavese 10-11 stop. 690-710, 11-12 stop. 710-740; Mantovano črno 660-680; Valpolicella in Bardolino 750-770; Soave belo 780-800; Raboso 700-720; Reggiano 10-11 stop. 690-710; 11-12 stop. 710-730; Modenese 690-710; Rosato 750-770; Romagna belo 670-690; Romagna črno 670-690; Toskansko navadno 670 do
690; Aretino belo 690-710; Marche belo 685-700; Marche črno 680-700; Barletta extra 14-15 stop. 705-725; Barletta navadno 12-13 stop. 675-‘695, 13-14 stop. 695 do 705; Sansevero belo 680-700; Taranti-no 14-15 stop. 700-710, 16-18 stop. 710 do 730; Squinzano 710-720; Leccese 13-14 stop. 700-710; 14-15 stop. 710-720 lir za stot; Rio Nero Barile 9.100-9.300 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Race zaklane 600-650 lir kg; zajci živi 360-380; zaklani s kožo 420 do 480, brez kože 450-500; pegatke zaklane 1.000-1.100; kokoši žive 550-650; žive inozemske kokoši 525-550; zaklane kokoši 750-800, inozemske zmrznjene 550; gosi zaklane 425-475; golobi zaklani 950-1000; piščanci živi lombardski 875-925, II. 700-775; piščanci inozemski živi 650-750; piščanci zaklani I. 1.150-1.200, II. 950-1.000; purani zaklani 700-750; pure zaklane 800-850; sveža jajca 1. 25-26, navadna 23^50^24; inozemska sveža jajca od 23 do 24.
KRMA
BOLOGNA. Detelja majska I. verste
1.600-	1.900 lir stot, II. vrste 1.300-1.500; detelja druge in tretje košnje I. vrsta
1.600-	1.900; II. vrsta 1.200-1.400; dobro mešano seno 1.600-1.900; stlačena pšenič_ na slama 1.100-1.200 lir stot.
ZELENJAVA IN SADJE
FERRARA. Česen 140-200; karčofi 27-33; korenje 50-60; cvetača 22-26; zelje 40-60; brklji 70-80; ohrovt 30-50; cikorija 20-40; čebula 18-25; solata 70-130; navaden krompir 25-45; inozemski krom-
Poročila z ameriških borz govorijo splošno o (Utrditvi in napredovanju cen surovinam. Kupčije so -bile splošno živahne. Indeks cen kupčij proti takojšnji izročitvi se je dvignil od .185,08 na 185,69 in indeks terminskih kupčij od 177,59 na 178,33. Cena kave ise je zopet dvignila; čvrste so cene pisanih kovin, žita in bombaža.
ŽITARICE
V tednu od 5. marca je cena žitu v Chicagu napredovala od 219 7/8 na 223 stotink dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Prav tako cena koruze od 150 % na 152% stotinke dolarja za funt. Trdijo, da je na razvoj cen žitaricam vplival sklep vlade, da blokira viške kmetijskih pridelkov v vrednosti od 2,5 milijarde dolarjev in jih plasira v inozemstvo v okviru ameriške pomoči. Med temi pridelki je 400 do 500 milijonov bušlov žita.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorju je v tednu do 5. marca popustila od 3,35 na 3,28 stotinke do. larja za funt. Kava je zabeležila nov skok, in sicer od 80,25 kar na 83,60 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Vse kaže, da ni pripisati tega napredovanja zgolj špekulaciji. To dokazuje poročilo Medameriške gospodar, ske in socialne komisije, ki je ugotovila, da je zmrzal v juniju 1953 uničila v Braziliji eno petino pridelka in 80%, novih nasadov iz leta 1950. Zaradi tega računajo, da bo svetovni pridelek konec 1954 dosegel 40,3 milijone vreč (vsaka vreča po 132 funtov), medtem ko žnaša svetovna potrošnja 41,3 milijona vreč. Kakao je nazadoval od 56,50 na 54,25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi.
VLAKNA
Cena bombaža je bila v New Yorku zopet nekoliko čvrste.ša; napredovala je od 35,05 na 35,15 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena v Sao Paulu neizpremenjena pri 21,53 kruzeira za kg. Cena v Aleksandriji je skočila od 70,16 na 70,59 talarja za kan. tar karnak good in od 57,32 na 57,67 za ašmuni good. Razvoj zadnjih političnih dogodkov v Kairu ni vplival na ceno. Japonska svila bo zopet predmet terminske kupčije na newyorški borzi, in sicer od 15. marca dalje. Cena volne je v Bradfordu na Angleškem nekoliko popustila. V Londonu je bila cena za vrsto 64 SB proti izročitvi v marcu 142 penijev pri kupcu (143 teden poprej) in 142% penija za funt (143% teden poprej) pri prodajalcu. Temu nasprotno je cena v New Yorku za suint proti takojšnji izročitvi napredovala od 146,8 na 147 stotinke dolarja za funt. V Fran.
pir za seme 40-60; uvoženi grah 120-140; uvoženi paradižniki 100-120; radič 110-130; zelena 150-200; špinača 80-120;
Jabolka Delicious 100-110; hruške 100 do 115; pomaranče črne 90-130; pomaranče rdeče 65-85; navadne pomaranče 25-50; mandarine zbrane 100-120, navad, ne 70-90; limone zbrane 90-100, navadne 70-80.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1953 v škatlah po 5 in 10 kg 260-270 lir kg, v škatlah 1 kg 275-285, v škatlah % kg 285-295; v škatlah 1/5 kg 315-325. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga: v sodih 260-280; v škatlah po 5 do 10 kg 275-285; v škatlah 1 kg 285-295; v škatlah % kg 295-305; v škatlah 1/5 kg 325-335.
KOŽE
REGGIO EMILIA. ,Za kg surovih o-soljenih kož z repom fco skladišče grosista: teleta do 3 kg 700-710 lir kg, 3-6 kg 740-750, 6-8 kg 710-720, 8-12 kg 580-590; junci 12-20 kg 430-440, 20-26 kg 340 do 350; junci do 30 kg 295-300; voli do 40 kg 265-270, nad 40 kg 260-270; biki do 40 kg 235-245, nad 40 kg 205-210; konji 210-220; mezgi 150-160; osli 120-130; ovni osoljene kože 230-240; ovni (suhe kože) 560-580; zajci (suhe kože) 180-200; jagnjeta 350-400 lir za kožo.
VREČE
MILAN. Nove vreče iz jute 680-700 g (120x70) 208-213 lir, 700-730 g (120x70) 217-223; vreče za 100 kg iz jute 550-570 g (105x70) 175-180 lir. Rabljene vreče: 550-570 g (105x70) 137-142 lir.
ciji je cena popustila na trgu v Rou-baixu od 1.315 na 1.305 frankov za kg.
KAVČUK
Cena kavčuka na newyorški borzi proti izročitvi v marcu in maju pri kupcu 19,50 dne 5. marca (19,45 teden poprej), prodajalčeva 19,70 (teden poprej 19,65) stotinke dolarja za funt. V Londonu: kupčeva cena za vrsto R.S.S. proti izročitvi v marcu 15/16 (16 teden poprej) penijev za funt, prodajalčeva 16 (16 1/8).
KOVINE
Cene barvnim kovinam so splošno napredovale V terminski kupčiji, proti ta. kojšnjemu plačilu pa so ostale neizpre-menjene. V Združenih državah je bila povišana cena bakrenim odpadkom za eno stotinko pri funtu. Elektrolitski baker v New Yorku je v tednu od 5. mar. ca napredovaj od 28 na 29,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi in od 25,60 na 26,85 proti izročitvi v juliju. Neizpremenjene cene svinca in aluminija. Lito železo 58 dolarjev za tono, Buffalo 56; cena starega železa je v tednu do 5. marca nazadovala od 24,33 na 23,83 dolarja za tono. Značilno je napredovanje cene cina v Londonu od 675 na 685 funtov za tono (1016 kg). Napredovala je tudi cena bakra od 219% na 225 v terminski kupčiji in od 235 na 238 proti takojšnji izročitvi. Cene barvnih kovin v Zah. Nemčiji: baker 6. 3. 287,50 DM za 100 kg, cin 5. 3. 815 DM, svinec 6. 3. 115,88 in cink 85,75 DM. Iz angleških virov navajamo naslednje podatke o svetovni proizvodnji in potrošnji bakra v letu 1953. Svetovna potrošnja 2,600.000 ton, proizvodnja 2,750.000 ton surovega bakra. V Združenih državah so prvič po letu 1949 večja podjetja zmanjšala proizvodnjo bakra. Kupčija z volframom bo na Angleškem od 1. aprila dalje popolnoma prosta. Cena 100 do 105 šilingov za trgovinsko enoto.
ZA PLOVNOST PADA. Erneste Bar-bieri se v italijanskem gospodarskem listu zavzema za zgraditev plovne mre. že, ki bi ji bila magistralna reka Pad. Nova plovna pot bi dosegla dolžino 530 km jn bi segala tja do Turina. Bila bi zelo donosna, ker znaša promet Zgornje Italije po morju 2.500 milijonov ton. Trgovina Italije je leta 1952 znašala: 956.184 ton z Jugoslavijo, 1.336.654 z Av. sirijo, 608.875 z Švico in 1.187.805 z Francijo.
VEC UMETNE SVILE V ITALIJI.
Lansko leto so v Italiji proizvedli 110 tisoč ton umetne svile (v kritičnem letu 1952 samo 79.600 ton). Proizvoduia v letu 1951 je dosegla 135.000 ton.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO	9/II	23/11	9/III
Pšenica (stot. dol. za bušel)........2141/2	216	228	‘/g
Koruza (stot. dol. za bušel)......... 1533/8	151 3/4	154	Vs
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt)........... 30.—	30.—	39.—
Cin (stot. dol. za funt)............. 85.50	85.50	90.50
Svinec (stot. dol. za funt).......... 1.280	12.80	12.55
Cink (stot. dol. za funt)............. 9.75	9.25	9.25
Aluminij (stot. dol. za funt)........ 21.50	21.50	21.50
Nikelj (stot. dol. za funt).......... 60.—	60.—	99.—
Bombaž (stot. dol. za funt).......... 35.—	35.15	35.15
Živo srebro dol. za steklenico........191.—	191.—	195-—
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono) ......... 229	236	237
Cin (f. šter. za d. tono)............ 655	612 Vs	707.—
Cink (f. šter. za d. tono)............ 73	3/4	72	1 2	74.—
Svinec (f. šter. za d. tono).......... 82	82 3/4	86.—
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)
404.20	422.50	446-80
VALUTE V MILANU	VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
24. 2. 54		8. 3. 54	Min.	Maks.				
Funt šterling	6.250	6,075	6.050 6.250			24.2.54 10.3. 54		Min.
Napoleon	4.975	4;700	4 700 4.975					
Dolar Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato	638,- 172,5 149,- 1.700 24.50 728	635 172,-■	148.25 1.690 724’	634--	636 172.— 172.50 148,- 149,— 1.680 1.700 721	728		Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič »Istra-Trst«	1.336 13.800 3 960 5.770 4.500 1.200	1.306 13 550 3.825 5.770 4.600 1.190	1.302 13.500 3.825 4.500 1.190
					»Lošinj«	8.000	8 000	—
BANKOVCI		V CURIHU			Martinolič	4.150	4.150	—
	8. 3, 1954				Premuda	9.500	10.000	9.500
ZDA (1 dol.)	4.28 V*	Belgija (100 fr.)		8,46	Tripkovič	10.350	10.350	—
Anglija (1 f.št.)	11,36	Holand. (100 fi.)		111,—	Openski tramvaj	1.720	1.750	1.720
Francija (100 fr.)	l.i 6 V,	Švedska (100 kr.)		78, Vi	Terni	189	186,-	185
Italija (100 lir)	0,67.60	Izrael (1	f.št.)	10.70	ILVA	296	293	293
Avstrija (100 š.)	16,31	Španija (100 pez.)		9.82	Zdr. jadr. ladjedel.	394	398	389
Cehoslov.		.		Argent (100 pez.)		18.60	Ampelea	800	800	—
Nemč. (100 DM)	100,85	Egipt (1	f.št.)	10,70	Arrigoni	1.000	1.000	—
Maks.
1.336 13.800 3 960
4.600
1.200
10-000
1.750
189
296
398
tStnlk KMEČKE ZVEZE
nadalj^
SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI.ŠT. lO I. - TELEFON ŠT.
Na željo mnogih naših članov in či-tateljev bomo v naslednjem vnovič razčlenili najvažnejše določbe o vojni škodi in zadevni odškodnini. S tem nameravamo čim jasneje odgovoriti na razna vprašanja, ki jih zastavljajo naši člani. Pripominjamo, da je Kmečka zveza vedno na razpolago za praktično ureditev vseh zadev, ki bi s tem v zvezi nasiale.
Na Tržaškem bodo uveljavili zakon o vojni škodi, ki je izšel v Italijanski republiki. Kaže, da angloameriška vojaška uprava ne bo v tem pogledu izdala ločenih predpisov, v kolikor omenjeni zakon že vsebuje posebne dolč-be, ki se nanašajo na Tržaško ozemlje.
Zaenkrat ni mogoče predvidevati, kako in kdaj bodo nove predpise začeli dejansko izvajati. Zakon je v marsičem pomanjkljiv in nejasen. Sestaviti bodo morali šele pravilnik, ki bo morda pojasnil nekatere sporne točke, zla sti glede STO.
Ze zdaj pa pi težko napovedati, da bo prišlo do znatnih izprememb, če pomislimo, da se bo likvidacija odškodnine po načrtih tega zakona izvršila v 30 letih. Mnogi gospodarstveniki predvidevajo, da ne bo mogel italijanski državni proračun prenesti vseh bremen, ki so v zakonu predvidena. Uradni podatki navajajo, da znaša vojna škoda nekaj nad 1977 milijard lir v današnji vrednosti denarja; zdaj je v tridesetletnem proračunu predvideno izplačilo 900 milijard lir. O škodi, ki je bila povzročena na Tržaškem ni še točnih statistik. Po uradnih navedbah italijanske vlade znaša škoda na območju bivše Julijske krajine nekaj nad 22 milijard lir.
Komu in za katere predmete bodo izplačevali odškodnino
Pravico do vojne odškodnine imajo državljani, ki so utrpeli škodo na ob-
močju predvojne italijanske države. Naj tukaj poudarimo, da nima zakon, o katerem je govora, nobene zveze z invalidninami, vojnimi pokojninami, internacijami itd. Zakon izključuje poleg tega odškodnine za pomorščake, ki so bili prizadeti na trgovskih ladjah, kakor tudi kakršno koli odškodnino za vojaške osebe. Odškodnina pripada za škodo na premičninah in nepremičninah. Odškodnina pa se ne bo izplačevala med drugim za naslednje predmete: denar, vrednostne papirje, zlatnino in srebrnino, orožje, športno opremo in avtomobile. Pravica do odškodnine obstaja, če so škodo povzročil) vojni dogodki. V tem pogledu vsebuje zakon precej široke določbe, ker upošteva škodo, ki so jo povzročile redne ali neredne čete kakršnekoli narodnosti v zvezi z vojnimi operacijami, čiščenji itd. Vključene so rekvizicije, prisilni odvzemi in kraje s strani civilistov, če je bil oškodovanec primoran zapustiti imovino zaradi vojnih dogodkov, internacije ali evakuacije.
Predpisi o prijavah
Večina prizadetih je že vložila prijave za pridobitev vojne odškodnine na podlagi zakona, ki je bil izdan že leta 1941 in ki je predvideval, da bi se morala vojna škoda prijaviti najkasneje 6 mesecev po premirju. Prošnje so sicer sprejemali tudi po tem roku. Opozoriti je, da so vse te prijave polnoveljavne. Ponovitev prošnje ni dopustna. Prav tako nista dovoljeni izpopolnitev ali razširitev že vloženih prijav. Samo za tiste prizadete, ki niso napravili še nobene prijave, je rok podaljšan do 14. aprila 1954. Po tem roku je izjemoma dovoljena prijava samo za škodo, ki bi nastala v zvezi z morebitnimi eks. plozijami ostankov vojnih naprav in orožja.
Prošnje se vlagajo na podlagi določb,
Kmet in vrtnar sredi marca
Na polju in na njivi. Potrosi ozimnemu žitu čilskega apnenega solitra (približno kg na ar - 100 kv. metrov), da se žito opomore od zimske vlage in mraza. Soliter moraš trositi ob suhem vremenu in kadar ni več rose na listju, sicer ti gnojilo ožge rastline.
Najprimernejši je čas za setev krmnih rastlin in zlasti pa za setev lucerne ali večne detelje. Triletno štajersko deteljo sejmo bolj na mokrotno zemljo v nižinah, kjer bi lucerna ne uspevala tako dobro. Zemljo za deteljo moraš dobro pripraviti z globokim oranjem in s temeljitim gnojenjem, da bo več let dajala bogato košnjo. Hlevski gnoj je treba dopolniti z ustrezno količino su-perfosfata in tudj kalijeve soli. Dušičnega gnojila detelji, ki smo gnojili s hlevskim gnojem ni potrebno dodajati, ker metuljnice osvajajo dušik tudi same iz zraka. Sej odbrano in zajamčeno predenico prosto seme.
Tudi s saditvijo krompirja ni več kaj odlašati. Pospešiti je treba saditev, posebno ranih sort jn na sušnih tleh, da bo krompir goden že v začetku julija, ko pri nas navadno pritisne letna suša. Sadi le poznane in preizkušene sorte, Ce gomolji niso še pognali iz očes. je najbolje, da jih siliš vsaj dva tedna, preden jih sadiš v zemljo. Za seme od-beri po možnosti le srednje debele in popolnoma zdrave gomolje. Ce so debeli kot kurje jajce, sadimo kar cele gomolje. Bolj debele režemo po dolgem na dva ali več kosov tako, da ima vsak kos po dve do tri očesi. Veliko očes na gomolju daje navadno več pridelka, ki je pa le bolj droben. Pomni, da uspeva krompir najbolje na rahli, peščeni in dovolj rodovitni zemlji, ki ne vsebuje preveč apna. Zaradi tega gnojimo go-moljnici z dobro izdelanim hlevskim gnojem, ki ga dopolnimo še z umetnimi gnojili. Med temi daje v naših, la-pornatih in apnenih zemljah najboljše uspehe žvepleno-kisli amonijak. Ako ni. maš za krompir hlevskega gnoja, tedaj uporabljaj ustrezno mešanico umetnega gnojila za to rastlino.
Na vrtit Sej raznovrstno vrtnino, razen bučnic in fižola, ker tem mraz lahko še škoduje. Iz tople grede lahko presajaš na prosto rano zelje in kolerabi-co ter rano glavnato solato. Na njihovo mesto pa sej v toplo gredo še paradižnike, jajčevce ali melancane in papriko. Primeren je čas za odbiranje in presajanje semenskega radiča. Razne Semeniče preglej od časa do časa in odstrani one rastline, ki ne ustrezajo zahtevam po svojem razvoju ter zatiraj morebitne škodljivce, ki se na njih pojavijo. Preden poženejo Semeniče v cvet, je zelo koristno, če jih nekoliko ojačiš s čilskim ali apnenim solitrom.
V	vinogradu. Nadaljujemo in končujemo z vežnjo trt. Požuriti se moramo tudi s saditvijo mladih trt in s cepljenjem alj požlahtnjenjem ameriških trt, ki slabo rodijo. Cepiče za požlaht-njevanje odberi le od pujkoljših in rodovitnih domačih trt. Kopanje v vinogradu moramo opraviti čimprej mogoče, da ne ostane v zemlji preveč vlage. Pozneje napraviš s tem delom v vinogradu tudi mnogo škode, ker se mladi poganjki trt pri tem prav radi odrgnejo. Za hitro obdelavo zemlje u-porabljaj po možnosti tudi živinsko vprego ali pa še boljše sodobne motorne pluge in freze. Ti stroji priharnijo umnemu kmetovolcu mnogo časa in truda.
V	sadovnjaku. Ta čas je najprimernejši za požlahtnjevanje divjih in slabo rodečih sadnih dreves z dobrimi in donosnimi sortami. Skrajni čas je, da
ki so bile že doslej v veljavi. Važno je, da vsi prizadeti skrbno čuvajo potrdilo o vloženi prijavi. Iz potrdila je razvidna številka vložka, ki bo morda vsakemu potrebna za morebitni nadaljnji postopek, za intervencije itd.
Nove prijave so zdaj pravzaprav e-dini formalni akt, ki ga morajo v najkrajšem času izvršiti vsi tisti, ki ga morda še niso izvršili v preteklosti. .Za
KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS!
TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA
TRST
STRADA VECCHIA PER ISTRIA
TELEFON ST. Al • 176
Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska • Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in drage potrebščine
vse ostalo je treba čakati na razvoj.	a.
Opozorili bi zlasti odgovorne za ška skupna zemljišča (pašnike in »^ dove), naj se nemudoma pobrigaj0 f vojno škodo, ki je nastala na teh ze‘ Ijiščih. Poizvedeti morajo, ali je K' škoda sploh ocenjena in pravilno P javljena. Po naših obvestilih niso P vsod tega storili. Prav tako smo ob ^ ščeni, da nekateri kmetovalci še j., prijavili škode, ki jo je povzroc^ bombardiranje na zemljiščih in na t dih. Mnogo je končno še kmetoval ki niso prijavili škode, ki je nastala radi rekvizicije živine, pridelkov in ' Ijedelskega orodja. (Se nadaljuje1
s.
.tfpea.
SOCIETA PRODOTII EDILI AFFIHI
Soc. a r. I,
Orati in skladišče Trst, ul. F. Severa 23
Telefon 63-53
Stavbni material: Opeka - Krovne plošče razne vrste - Korci domače in jugoslovanske proizvodnje - Obtožne plošče bele in barvane - Podne plošče - Keramični zdrob ■ Živo in gašeno apno - Soški pesek in gramoz . Amiantne in cementne cevi NA DROBNO — NA DEBELO
.F. SPADARO.
SPEDICIJSK* TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96 847
SCAL0 LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59
Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT
iLOVENUA Z
LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA
Izvršuje takojšnje dobave: Goved, mesa vseh vrst, zaklanih telet, koni
za delo in konj za klanja, mesnih izdelkov kraškega pršuta ter sena in slame
Zahtevajte točne ponudbe od.- SLOVENIJA ŽIVIN0PK0MET, LJUBLJANA
Dalmatinova 1-1, pošt. predal 222 - Tel. 22-212
GOVEDO IN KONJI STALNO V ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKU, tel. PRESTRANEK 3
poškropiš sadno drevje na splošno, ako še ni začelo poganjati s 3-4% bordo-ško brozgo, kateri primešaš na vsakih 100 litrov 1% kg škropilnega žvepla (Mormino). S temi dvemi sredstvi preprečuješ z enim samim škropljenjem skoraj vse glivične bolezni na sadnem drevju. Ako ti je cvetožer prejšnja leta delal več škode na cvetju, moraš drevje tik pred cvetjem poškropiti tudi z ustrezajočo raztopino arzenala ali pa DDT pripravkom. (Gesarol).
Na travniku. Zadnji čas je, da travnike očistimo kamenja in nepotrebnega grmičevja. Poleg tega moramo travnike prevleči s travniško brano ali z železnimi grabljami, da odstranimo z njih mahovje in izravnamo krtine ter gli-stovnike. Da nam bodo travniki dajali več in bolj tečno krmo, raztrosimo nanje dober mešanec — kompost ali u-strezajočo mešanico umetnih gnojil.
ZA SKUPEN BOJ PROTI
PUŠČAVSKIM KOBILICAM
Ravnatelj Raziskovalnega centra za borbo proti kobilicam v Londonu, dr. Uvarov zahteva obsežne mednarodne ukrepe proti puščavskim kobilicam. V svojem članku poudarja, da zopetni po. javi kobilic predstavljajo nevarnost za prehrano raznih področij. Napori raznih držav za preprečenje večjih invazij na rodovitnih področjih Afrike so že rodili lepe uspehe, to pa še ni dovolj, da bi zaustavili širjenje te nadloge. Sirjenje kobilic je možno preprečiti edino le z širšo in bolj intenzivno mednarodno akcijo, ki je še prav posebno nujna v deželah, ki mejijo na Rdeče morje in na Arabskem polotoku.
Dr. Uvarov napoveduje obsežne vdore kobilic v Iraku, Siriji, Transjorda-niji, Izraelu, Saudovi Arabiji, Egiptu, Turčiji, Maroku, Alžiru ter verjetno tudi v Tunisu jn Libiji. Ta nadloga pa že upada v Somaliji in Ogadenu. Kljub najstrožjim zaščitnim ukrepom je na stotisoče rojev, ki so prileteli iz Abesi-nije in južnozahodne Somalije, sedaj napadlo Kenijo. V borbi proti njim u-porabljajo tudi letala. Znanstveniki na-povedujejo, da se bo ta invazija nadaljevala, ter se bq verjetno razširila tudi na Tanganiko, Ugando in kasneje na vso vzhodno Abesinijo. V borbi proti kobilicam so južno od Jeddaha, v Saudovi Arabiji, uničili 5.000 rojev, v Britanski Somaliji 50.000 rojev, v Ogadenu pa skoro 130.000 rojev.
NOV NAČIN HITREGA LUPLJENJA POSEKANIH DREVES. »Utility Tool and Body Company« je postavila na trg stroj za luščenje drevesne skorje, ki ga je imenovala »Handi-Girdler«. Z novim strojem se hitro izreže sedem centimetrov širok pas skorje okoli debla drevesa spodaj pri zemlji. Obeljeni pas se namaže z neko strupeno snovjo, zaradi česar drevo naglo ovene. Ko se drevo poseka, se skorja prav tako lahko odlušči kot se izluščijo kače iz svoje kože pri levitvi.
MEHANIČNO POBIRANJE PARADIŽNIKOV. Na kalifornijski univerzi so izdelali mehanični zbiralec paradižnikov, ki jih nameravajo porabiti za mezge, juhe in podobne izdelke. Napra. va odreže celo rastlino, odloči sad in ga zbira. Računajo, da lahko en sam stroj pobere na dan 16 ton paradižnika, medtem ko lahko en poljedelski delavec pobere na roko samo eno tono. Hkrati gojijo znanstveniki novo vrsto paradižnika, ki se rad odlušči od stebla, pa istočasno pri mehaničnem pobiranju rte trpi nobene škode.
Jakob Vatovec
Vusl-
TJJST - Via Torrebianca 19
UVOZ Tel- Si*-587’37’561 I z voz
KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV
TKANIN IN OBLEK__________
POŠILJATUDI DARILNE PAKETE
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
Vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA:
testkil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije
iarič Ivan
uvoz - izvoz
Zalaga oglja, premaga in drv za kurjavo M DROBNO - NA DEHELU
Vseh vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, fur-n>rija, vezanih plošč itd.
Prevzemamo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi
Brad: TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93=562 Skladišče: ul. delle [Uilizie 14 - Tel. 96 516 telelbnsha številha stanoranja 95-916
S. A. FABBRICA AGGUMULATORI
NAJBOLJŠA BATERIJA
MILANO Sedež in uprava s Via Tertuliiano, 70
Tet. 54670, 53938, 581556, 584920 Poslovalni ca: Viale Blignj/, 23-Tel. 5.12.07 Torino: Via Princip* D'Acaja 57 ■ Tel. 7.04.94 - Padova P.zza della Stazione N. 1 ■ Tel. 2.79.54 Bologna Via Amendola N. 2 -Tel. 3.83.03 Roma Viale Avontino N-88/90/92 Tel. 59.36.97 59.95.22 - Napoti Via Ugo Foscolo N. 4 • Tel. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Roma 146198 C. C. Kapoli 139488
Tovorni prevozi
MIOPOAJETJE
STAR
Tel. št. 35608
Osebni avtobusni prevozi
Mehanična delavnica
A V TOCfARAŽA - TRST
ULICA MORERI 7