Naj živi Slovansko-italijanska antifašistična unija Tržaškega ozemlja! PHIMOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO O ZELJE M Ifltn \/ no n /1 o-7/V. Poštnina platana v gotovini V - btev. 280 (1370) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 27. novembra 1949 LEGGETE in V e VI pagina la VII. puntala della „St®ria dsi movimento sindacaSe d S Tr šeste" del comp. B. Petronio Cena 20 lir Gordano luxa: |i conferenza deli' UflIS iPtoi, domenica 27 corr, al-[°re 9 si svolgerd la con/g; j* territoriale delVUAIS: 11 to privia. conferenza di S® importantc organismo P00 delle masse democra-nostro territorio, do-dtfamigerata risoluziohe jSicio d’informazioni dei comunisti di alcuni J L 'conferenza ha. una gran-l^ortanza, se si considera /bitienlo polipco, sia dal di vista locale come da internacionale, dove le j5w,i dei fautori del com-™esso per la costituzione l ^®rritorio Libero di Trie-b.fianno abbandonato tale ■ ^ne per assumere quella > Pili o meno aperta re-del trattato di pace con tl,n°to orinai da molto tem-f^cggiamenio dei governi JjT^oiericano e francese in Wa non e nota pero uf-^tente la posizione del oo-jjj® sovietico. Pero da una J* superficiale analizi si k* Urre> onche lo stes-C^Pplichi per una tale re-j%,le. Quj molti potrebbero bij^^e che queste nostre af-ij, 2i0f!i non corrispondono ii(,7’®r‘£d, che siano calunnie; ''fin Per dimastrare u con-|L faremo un ptccolo ra-h^Kento: pURSS nel dibat-nomina del governa-hrv, accettato il candidato ■ij J dai governi alleati. hbu'l*fiCa che ffta su questo !g j, 1’URSS ha rinuncia-11 lotta per dare al TLT fcnt!|0l)ernat°re che abbia vo-’ 1. ^ far rispettare il tratta. ‘pace. Accettando quello S dagli anglo-americani le jorze democratiche mondia-li) che davano la possibilita alld popolazione democralica di Trieste di crearsi con la sua lotta un migliore avvenire, e per impedire che il TLT serva come moneta spicciola nel cam. po degli interessi fra i grandi stati, la conferenza non potra che accettare la linea tracciata al 11 Congresso del PC del TLT tenuto ad Isola, dove dalla chiara analisi della situazione politica, sia locale che interna-zionale, e apparso evidente che, Vunica soluzione democra. tiča per il Territorio Libero di Trieste sta negli accord\ di-retti tra i due po poli interes-sati e la popolazione italiana e slava del nostro territorio. Perci d la conferenza del-VUAIS dovrd essere la guida, lo stimolo per ogni onesto de-mocratico che deve esser con-sci0 che la lotta contro Vimpe-rialismo e la reazione, qui da noi, si pub condurla soltdnto con un continuo e costante rafforzamento della fratellanza tra U popolo italiano e sloveno presuprposto fondamentale per la vittoria della democrazia. per un maggiore benessere econotnico e sociale della cUis. se lavoratrice. Zahtevamo, da se v poslovanje slovenskih šoli Ogorčenje med našim ljudstvom, zlasti med šolniki, zaradi obiskov policijskih organov na nekaterih slovenskih šolah Naše poročilo o obiskih policije na nekaterih naših šolah po uspeli sobotni stavki učiteljev in prolesorjev je vzbudilo med našim ljudstvom, zlasti med šolniki žive komentarje. Pravijo, da tudi vtikanje policije v šolske zadeve ni le slučaj, temveč da spada tudi to v sistem diskriminacije, ki se vleče že od leta 1945 dalje. Skoraj vsi naši učitelji so bili--------------------- v letih 1945-1946 zaslišani od FSS stvo (!) je lastnoročno aretiral policije, seveda pod videzom «epuracije». Toda, medtem ko se fašistični elementi na italijanskih učitelja v šoli v Skopem (takrat še cona A), v letošnjem maju pa je policija odpeljala učitelja iz šolah niso iiepuriralia. so sloven- polnega razreda v Gropadi. Naše ske učitelje izpraševali ne o njihovi kolaboraciji z nacifašisti, temveč o njihovem odnosu do narodno osvobodilnega gibanja, do Tita, do osvobojene domovine, ki se je takrat naglo obnavljala, da je pripravila pogoje za prvo petletko. Toda ne samo to. Naši ljudje se te dni spominjajo tudi vdorov policije v šolske prostore. Tako na našo srednjo šolo v u!. Lazzaretto vecchio, kakor tudi v škedenisko šolo, kjer so se policisti celo tako spozabili, da so v razredu polnem otrok streljali. Da ima vsaka policija na svetu pravico prijeti zločinca ali osumljenca, Je izven dvoma. Zdi pa se nam, da spada prav v poglavje diskriminacije, če se aretacije učiteljev vršijo v razredu pred očmi malih učenčkov. Celo kapi prepričanje je, da bi policija bolj cbzirno ravnala z italijanskim uči eljem, če bi ga morala aretirati in bi italijanskim učencem prlhran la tak doživljaj. V eaem in drugem primeru namreč ni šlo za nevarnega zločinca, ki bi se utegnil odtegniti »roki pravice«. Nadalje nam še poročajo, da so prav letos, že davno pred stavko policisti na neki šoli spraševali po številu vpisanih učencev. Mislimo, da ni nikjer na svetu poverjeno sestavljanje šolske statistike policijskim oblastem. Tudi ne vemo, če so to posamezni policisti delali na svojo roko ali pa po naročilu nekoga tretjega, ki Je izven uprave; vendar to ne spremeni na dejstvu diskriminacije prav nič, ker bi se v dru- tan Simoni kct častnik za šol-1 gačnem vzdušju resnične enako- pravnosti tudi policisti ne upali na svojo roko posegati v pravice in dolžnosti same šolske uprave. Ce torej želi anglo-ameriška vojaška uprava dokazati nasprotno, kar trdimo mi o diskriminaciji slovenske šole, naj poskrbi med drugim tudi za to, da bo tudi odnos policije in njenih or ganov do slovenske šole točno tak, kct je njen odnos do italijanske šele. Mislimo, da ne zahtevamo nič nepravilnega in nič — preveč. :|! !|! Naše ljudstvo že nadalje pošilja protestna pisma in resolucije na vojaško upravo.- Iz Cola in Repentabora Starši Ijudskošolskih otrok iz vasi Col-P.epentabor pišejo v svoji protestni resoluciji na VU. da pomeni krivični ukrep o ukinitvi slovenskih razredov nov korak k nadaljnjemu podrejanju slovenskega naroda združenemu italijanskemu an-gloameriškemu imperializmu. Hkrati pozivajo vse zavedne Slovence in vso napredno javnost, zlasti pa demokratične prA a priori accettare la 'o tripartita del 21 mar-Non si šara tanto in-1 ia credere che gli anglo-lcani propongano un go-tore che non sia ligio al-ettive degli stessi. che so-M-elle appunto di dare ; alVItalia, Ma non ba-71)er comprendere ancora ‘S bisogna analizzare la ^°he che ha assunto Va-jpi cominformista a Trieste t froblema del trattato di L-Per no« equlvocare dob-J? dichiarare che noi non , i0,,io ia politica delVagen-(j (:orninformista di Vidali ^Politica ufficiale del Co-Cni. e perežo delVURSS se t tutto basti coneretiz-famosa affermazione di al comizio di Piazza e le affermazioni ■ ^hiatiche del pseudo 11 •i.e5s° del PC del TLT, e š * °9lia/iio il governaiore oCc°nfdnare tutte le truppe ^Puziorie per poi trova-soluzione migliore«. '<*kayo che la teoria e la . “el cominformismo lo-Soij101 Ver direttiva la liqui-ogni lotta per il 0 di cio che č stato sta-\0 ne! trattato di pace, e SVle i vuole dare non \ ° Tneste m.a anche la i,a aH'ltalia. dungue oltre \ y"lare un passo avanti Nf l°r9anizzazione di quel i s rae oaluardo di democrazia S« esenta par vopolo *»([ e di Trieste VUAIS \r^ominf°rmismo vuole li-\ ■ dovrd pure prendere politica chiara. t ‘čhia del trattato di pa-^ j. r|d°i come abbiamo vi-\ f,i i cosidetti grandi per ^ re vision e \ °>!te al falto che vengo-kij.^oare tutli quei fatlo-lt,i (appoggio di tutte Jto ustava BEOGJtAD; 26. — Po vsej Jugoslaviji tekmuiejo delovni ljudje v čast praznika republike. V tovarnah in podjetjih so se delavci obvezali, da bodo še pred 29. novembrom izpolnili letni proizvodni načrt. V številnih tovarnah so ta načrt že izpolnili. Na praznik republike bodo začele obratovati tudi nove tovarne. V Čakovcu bo začela obratovati tovarna strojev za tekstilno industrijo, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji. Izdelovala bo v prvi vrsti stroje izdelovanje tkanin široke potrošnje. Novi stroji bodo kakor inozemski, ker so opremljeni z aparati, ki avtomatično urejajo delo stroja in ki večajo delovno zmogljivost teh strojev. V Srbiji bodo do 29; novembra končali graditev nove livarne «Jastrebac», ki bo trikrat večja od sedanje. Nova livarna in drugi oddelki, ki se še gradijo, bodo najbolj moderni in vsi mehanizirani. Posamezni oddelki bodo povezani A DELHI, 26. — Zakono-*uPščinu je danes do-j*vo l0g'asr.o sprejela novo ^ f aemokratične in suve-t Publike Indije. V^ik-USt!,Va d°k>ča, da bo 'jAw Iddijn ostala v sklo-Jll [jUiomvealtha. Za nasled Aj, )*’ 3la določena dva V?? angleščina in gk IncJiia bo fede- %in kateri bo 9 držav, 9 tov ' pokrajin in nekaj vVi» i}’«; l^vij določa enakopravno '■i V(,r. stvo r.-e glede na ka kši^ • raso ali spol. Pred-V*1 5 e?uW‘ke bosta volili SVm,et obedve zbornici V ^i-1 . bosta sestavljala ^ 'n ljudska skupšči- Proglašena K^tično in suvereno ^0?« * W , iar-narja, t. j. na ^visnosti». DELOVNO LJUDSTVO JUGOSLAVIJE tekmuje v čast praznika republike V številnih tovarnah in podjetjih so že izpolnili letni proizvodni načrt - Nova livarna v Srbiji - Industrijska dela v Makedoniji - Nova železniška proga Novi Pazar-Raška z nosilci na trak in bodo opremljeni z električnimi žerjavi. V makedonski republiki, ki je pred vojno bila skupno s Cemo goro najbolj zaostala pokrajina v Jugoslaviji, so v teku velika industrijska dela, da se doseže uspešno izkoriščanje bogatih ležišč rud in vodne energije. Tudi poljedelstvo se usmerja k gojenju industrijskih rastlin, za katere Protestna stavka v Lennonu LONDON, 26. - Včeraj popoldne se je pričela na veliki tovorni železniški postaji v Londonu (S. Pancraz) stavka, ki se je nadaljevala tudi danes. Stavko, ki je niso organizirali sindikati, so pričeli delavci v znak protesta zaradi preiskav, ki jih je izvršila policija v stanovanju nekaterih uradnikov zaradi nekih tatvin na postaji. je tamkajšnje podnebje zelo ugodno. Tempo industrializacije je razmeromabolj nagel kakor v drugih jugoslovanskih republikah. Od leta 1945 je bilo zgrajenih 20 velikih industrijskih kompleksov in okoli 100 manjših tovarn. Število delavcev v industriji je od 12.900 leta 1946 narastlo na 75.500. V istem času se je ! proizvodnja v kovinarski industriji dvignila za 7.100 odst., v tekstilni industriji za 2.100 odst., v kemijski industriji pa za 1000 odst. V začetku prihodnjega meseca bodo začeli graditi novo železniško progo Pazar - Baška dolgo 17 km. Ta nova proga je zelo važna, ker bo omogočila dovažanje industrijskih proizvodov v zameno za lokalne proizvode, med katerimi so živina. mlečni izdelki, usnje itd. Predvideva se, da bo pri gradnji te železnice sodelovalo vsaki mesec okoli 1500 članov j Ljudske fronte. 2eleznica bo dokončana 7. julija 1950 na obletnico srbske vstaje- Letos je bilo ivad 1100 žena po večini delavk odlikovanih za njihove napore in uspehe za zvišanje delovne storilnosti in proizvodnje. 32% vseh proglašenih udarnikov je žena. Tudi na deželi žene vedno bolj sodelujejo v gospodarskem življenju in aktivno pomagajo pri socialistični preobrazbi ya-si.Danes je nad 700 tisoč žena včlanjenih v kmetijskih obdelovalnih' zadrugah. Matični uradi v G3R odslel v civilni upravi PBAC1A, 26. — Organ češke komunistične partije «Rude pravo« javlja danes, da bo s 1. januarjem vse knjige matičnih uradov, ki so jih doslej oskrbovali duhovniki raznih ver, prevzela civilna uprava. Italijane, da se skupno borimo za narodnostno enakopravnost. Iz Cerovelj Odseku za slovensko šolstvo pri VU so poslali tudi vaščani Cerovelj protestno pismo, v katerem zahtevajo preklic krivičnega ukrepa in ugotavljajo, da je ukrep podoben odredbam iz 25 let fašistične tiranije. Pismo nosi 45 podpisov. Iz Krkavč Tudi iz cone B prihajajo resolucije na angloameriško Vojaško upravo proti njenemu ukrepu glede slovenskih šol. Tako so vaščani vasi Krkavče s svojega zborovanja poslali gen. Eddlemanu protestno resolucijo, v kateri poudarjajo, da so se Slovenci cone A skupno s Slovenci cone B borili v ^rvavi narodnoosvobodilni vojni zs svoje osnovne človečanske pravice in da so v tej borbi tudi danes z njimi. Zato zahtevajo naj VU svoj krivični ukrep prekliče in da Slovencem cone A enake pravice kot Italijanom kot je to dosledno storila že ljudska oblast v. coni B. LONDON, 26. — Londonski tisk piše o nemirih v Nigeriji; ti nemiri trajajo že 8 dni. Na zahtevo sindikatov, da se zviša mezda tamkajšnjim domačim delavcem, odgovorni čini-telji gotovo niso odgovorili zadovoljivo, kajti prišlo je do demonstracij ter poročajo, da je bilo že kakih 20 demonstrantov ubitih. XXI kongres KP Velike Britanije LONDON, 26. .. V navzočnosti 500 delegatov se je pričel v Liverpoolu XXI kongres komunistične partije Velike Britanije. Prisostvujejo mu tudi delegati partij iz Francije, Holandske, Belgije, Danske, Severne Irske, Španije, nadalje sekretar KP zapadne Nemčije Maks Reimann. Generalni sekretar britanske partije Harry Pollitt v svojem referatu ostro napada politiko ((kapitalističnega krila britanskega laburističnega gibanja«, ki ga vodijo Cripps, Bevin, Attlee. Postavil je tudi paralelo med tako imenovanim ameriškim rajem, kjer se že pričenja ena izmed največjih kriz nadprodukcije, ki jih je kdaj svet doživel, in med Sovjetsko zvezo, kjer je nemogoča nevarnost ekonomske krize in brezposelnosti. Nadalje obtožuje ZDA, da ne le spreminjajo zapadno Nemčijo in Japonsko v protisovjetska oporišča, temveč tudi v ključne postojanke ameriške ofenzive proti Veli-kj Britaniji za osvojitev svetovnih tržišč. Pollitt poudarja tudi v svojem referatu, da ni mogoč ni-kak odpor proti ameriškemu imperializmu na osnovi protisovjetskega sovraštva, antikomunizma in nadaljevanja z ra-sužnjevanjem kolonialnih narodov. Seveda pa Pollitt ne mo. re iz svoje kominformovske ko. že in zato ni nič čudnega, če se je v svojem referatu obregnil tudi ob «titovske izdajalce«. Glede na bližnje volitve pa Pollitt poziva, naj komunisti volijo skupino neodvisnih laburistov. Razpravljanje o Kitajski se bo nadaljevalo v ponedeljek LAKE SUCCESS, 26. — Pred političnim odborom OZN je kitajska delegacija predložila resolucijo v treh točkah, v kateri zahteva, naj države članice OZN ne nudijo «vojaške in gospodarske pomoč; kitajskim komunistom«, predlaga, naj vse države odklonijo priznanje kitajske ljudske vlade ter zahteva, naj vse države spoštujejo ozemeljsko nedotakljivost Kitajske. Razpravljanje se bo nadaljevalo v ponedeljek. Pred posebnim političnim odborom pa se je nadaljevalo raz. pravljanje o internacionalizaciji Jeruzalema. Brazilski delegat se je izrekel za načrt posredovalne komisije, egiptski delegat pa proti internacionalizaciji. ija io BUKAREŠTA, 26. — Romunska tiskovna agencija poroča da sta včeraj v Moskvi namestnik romunskega zunanjega ministra Grigore Preotesa in predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Isatirj podpisala pogodbo o sovjetsko-ro-munski meji. Istočasno sta podpisala konvencijo, ki urejuje način za reševanje obmejnih konfliktov. SOFIA, 26. — Po odloku prezidija narodnega sobranja je bil imenovan za šefa bolgarskega generalštaba generalmajor Grekov. Jugoslavija je onemogočila izzivalno vlogo Albanije Preprečila je, da bi se pogodba o prijateljstvu z Albanijo uporabila proti nedotakljivosti in neodvisnosti FLRJ - Albanska vlada gre po poti, ki pomeni za Atbaniio katastrofo BEOGRAD, 26. — Glede odgovora albanske vlade na noto vlade FLRJ od 12. novembra piše današnja «Borba», da albanska vlada ni v svojem odgovoru v ničemer ovrgla dejstev, navedenih v noti vlade FLRJ glede jugoslovansko-al-banskih odnosov. Boječ se reagiranja svojega ljudstva, si albanska vlada ni upala navesti teh dejstev. Albanska, vlada, poudarja «Borba», je po objavi x'esolu-cije Informbiroja ila pp poti, ki pomeni za Albanijo katastrofo. Pretrgala je gospodarske vezi z Jugoslavijo, ki so bile neobhodni pogoj za razvoj albanskega gospodarstva. V trenutku, ko so napadi grških monarhofašistov na albansko neodvisnost prisl j do vrhunca, se je albanska vlada pridružila protijugoslovanski kampanji in tako popolnoma izolirala Albanijo in omogočila Sovjetski zvezi, da jo uporablja kot orodje izzivanja pro-tj Jugoslaviji ter da ji poveri posebno izzivalno vlogo v sovjetski načrtih proti Jugoslaviji. To je vzrok, zaradi katerega ni albanska vlada, edina od satelitov Moskve, for-melno odpovedala pogodbe o prijateljstvu in o vzajemni pomoči s FLRJ. čeprav jo je dejansko že dolgo časa teptala. Toda Jugoslavija je preprečila to izzivalno vlogo proti njej in preprečila je tudi, da bi se pogodba z Albanijo, ki jo je bila albanska vlada razveljavila s svojo sovražno politiko, uporabila proti nedotakljivosti in neodvisnosti Jugoslavije. Glede trditev albanskih voditeljev, da ima Jugoslavija namen škoditi neodvisnosti albanskega ljudstva, poudarja Borba, da nova Jugoslavija ni imela y preteklosti, nima sedaj in ne bo imela v bodoče nobene zahteve po ozemlju drugih držav in tudi ne bo ogrožala neodvisnosti katere koli države. Cg albanski voditelji želijo braniti svobodo svoje države proti kakrštemu koli ogrožanju, naj ne gledajo na Jugoslavijo, ker za Albanijo ne prihaja nevarnost s te strani. Svetovalci albanske vlade, ki postajajo iz dneva v dan številnejši, bi lahko kaj več povedali glede tega voditeljem te države. nas sledi izvršitev zelo blizu željam in gotovo bo ta načrt v kratkem realiziran. Uranova ruda, ki je potrebna za proizvodnjo atomske energije, ja zaključil Sergev, se nahaja v velikih količinah v raznih I pokrajinah Sovjetske zveze. Ilomska eneroiia v SZ za miroljubne načrte BERLIN, 26. — Kot poroča agencija DPA je sovjetski ru-darski inženir Sergev izjavil v Domu sovjetske kulture v Berlinu, da predstavlja porušen je gorskih masivov ter spremeni-ba teka rek s pomočjo atomske energije v Sovjetski zvezi samo načrt, ki odgovarja želji sovjetskega ljudstva. «Toda, je dostavil sovjetski inženir, pri ISTANBUL, 26. — Danes dopoldne se je v Istanbul pričela konferenca ameriških poslanikov Srednjega vzhoda. Konferenca bo verjetno trajala 3 dri in bo razdeljena na dva dela: najprej se bo govorilo o problemih, ki se tičejo držav, ki prejemajo ameriško pomoč (Turčija, Grčija in Iran) potem pa o problemih arabskih držav in Izraela „Ciotyia wezda“ m tulmii u Italiji BEOGRAD, 26. - Košarkarsko moštvo «Crvene zvezde« prvaka Jugoslavije za leto 1949, je odpotovalujna turnejo v Italijo, kjer bo odigralo dve tekmi in sicer 29. t. m. v Bolonjl z italijanskim prvakom «Vir-tus», nato pa v Benetkah z moštvom «Reyer». Uspešna stavka v Franciji zaradi enotnosti delavskega razreda Zakon o kolektivnih pogodbah, ki ga predlaga vlada, je proti delavstva -Hudi očitki opozicije zaradi vladne zunanje politike - Zaradi zaslepljenosti skupine vladne večine je trancoska vlada le dobila zaupnico PARIZ, 26. — 24urna protestna stavka francoskih delavcev se je uspešno izvedla v vsej državi. Ob tej priliki je francoska splošna zveza dela objavila manifest, v katerem čestita delavcem in poudarja, da se je uspeh dosegel zaradi enotnosti delavskega razreda, ki se je pokazala med stavko, in poziva delavce, naj utrjujejo to enotnost. Glede osnutka zakona o kolektivnih pogodbah, ki ga je francoska vlada predložila skupščini pod močnim in stalnim pritiskom delovnih množic, poudarja C L T, da je konec koncev ta osnutek zakona proti delavstvu, ker v primeru spora med delodajalci in delavskimi kolektivi predvideva obvezno arbitražo vlade in ker je bil predložen z namenom podaljšanja blokade mezd. Splošna zveza dela zavrača vladni osnutek zakona in vztraja r.a zahtevah delavskega razreda, in sicer začasno dodelitev 3 tisoč frankov ter premično mezdno lestvico, t. j. avtomatično prilagoditev mezd sorazmerno z dviganjem življenjskih stroškov. Na nočni seji parlamenta je govoril Pierre Cot, ki je zahteval obnovo trgovskih odnosov z državami evropskega Vzhoda, ter je kritiziral vladno politiko glede Nemčje. «Vi dejansko obračate hrbet zgodovinskim imperativom.« je dejal Cot vladni večini. «Vi pomaga- te nemškemu imperialistične mu kapitalizmu pri njegovem povratku na oblast. Izjavljate se za obnovo gospodarske moči. Toda ko odklanjate vsakršen odnos z državami Vzhoda, kažete, da ne vidite nevarnosti, ki jo predstavlja Nemčija v združeni Evropi. Pazite se pred Evropo,« je zaključil Cot svoj govor, «v kateri bi prevladovala Nemčija. Ne apeliram na vas, da menjate svoje prepričanje, temveč samo, da Francijo bolj ljubite kot pa Sovjetsko zvezo sovražite.« Ko je nekaterim govornikom Schuman odgovoril, je predsednik parlamenta prečital tri dnevne rede. Prvi, ki so ga predložili komunisti, zahteva odpoved Marshallovega plana, atlantskega pakta ter aktivno sodelovanje Francije pri vseh naporih za mir; drugega je predložila večinska skupina in tretjega Pierre Cot ir; Cham-brun v imenu progresističnih republikancev. Pri volitvah je bil komunistični dnevni red zavrnjem s 424 glasovi proti 182. Dnevni red večinske skupine, ki vključuje zaupnico vladi, je bil sprejet s 334 glasovi proti 248 pri 582 glasujočih poslancih. Ameriška posolila VVASHINGTON, 26. — Span. ska vlada je že pred 6 meseci .r. zaprosila ameriško Uvozno in bližnje jame izvozno banko za posojilo, toda proinja ie bila odbita. Sedaj pa je španska vlada napravila pri isti banki nov korak. da bi dobila posojilo. ZDA bodo dale Afganistanu 21 milijonov dolarjev posojila za izvršitev raznih načrtov v tej državi. Predsednik Uvozne in izvozne banke je izjavil, da je afganistanska vlada poverila izvršitev del neki ameriški stavbni družbi, ki je že delala na račun afganistanske vlade. Nesreče ie neurja ALEXANDER CITV (Albama). 26. — Število mrtvih zaradi orkana, ki je divjal v prvih urah včerajšnjega dne v vzhodnem delu države Alabama, je znašalo včeraj zvečer 15. ranjenih pa je bilo 25. Dve hiši sta bili popolnoma porušeni. RIM, 26. — Neurje, ki divja ob zapadoem italijanskem obrežju, zlasti v pokrajinah Livorna, Civitavecchie in Ostije, je povzročilo težko škodo, izpulilo je drevesa, razkrilo strehe hiš itd.. Reke in potoki so zaradi silnih nalivov preplavili pri Carrari bregove ter porušili mnogo stavb. Veliko glav domačih živali je utonilo. Prebivalci so zapustjli hiše ter se zatekli v Danes ob 9. uri dopoldne RDMFlBtHCH Sili na stadionu „Prvi maj" na Vrdelski cesti D h e v h i red: 1. Polititno-organizaci jsko poročilo 2. Diskusija 3. Zaključki in sklepi 4. Razširitev izvršilnega odbora Oggi alle 9 antimeridiane CMIBEIU Kil’ IlltIS allo stadio „Primo maggio" sulla strada di Guardiella flrdiiie del fjierno: 1) Relazione politico-organizzativa 2) Discussione 3) Conclusioni e deliberazioni 4. Allargamento del Comitato esecutivo OB VZIDANJU SPOMINSKE PLOŠČE NA PESNIKOVI ROJSTNI HIŠI IGO GRUDEN (18. IV. 1893 - 29. XI. 1949) 29. novembra, na praznik FLR Jugoslavije, bo leto dni, kar je za vedno zatisnil oči pesnik ndbreiinskega Krasa, pesnik «Primorskih pesmi» in nDvanajste ure«, «Pesnikovega srca«, «V pregnanstvo» in drugih pesniških zbirk, naš nabrežinski rojak dr. Igo Gruden. Konuij sem poznal človeka v zmerom bogati plejadi slovenskih pesnikov in kulturnikov, ki bi bil tako popularen in povsod poznan, tako v pravem pomenu besede ljudski in z ljudstvom zrastel, kot je bil naš slavni nabrežinski bard. Ko smo med zimo in pomladjo v letu IS46. prirejali po osvobojeni Primorski re-citacijske večere svojih del, smo se mogli prepričati, da je bil Igo Gruden povsod poznan kljub 27 letni pregradi, ki je ločila Slovensko Primorje od matičnega naroda. Da, po-gostoma je bilo njegovo ime edino, ki ga je ljudstvo po naših vaseh poznalo, čemav so bili med nami v domovini priznani pesniki in književni tvorci, ki so bili po letih tudi starejši od Iga Grudna. Ko sem se pred drugo svetovno vojno začel spoznavati z našimi bratskimi srbskimi in hrvatskimi književniki, je bilo skoraj vedno prvo vprašanje, ki mi ga je vsakdo, izmed njih zastavil: «Kaj dela moj prijatelj Igo Gruden?« Radi so imeli našega nabre-žinskega barda iti on jim je vračal ljubezen za ljubezen. Ko sem mu kdaj omenil, da sem se seznanil s tem ali onim hrvatslcim ali srbskim književnikom, me je takoj vprašal: dKako se godi mojemu prijatelju? Ali je zdrav?« Pa ne samo z jugoslovanskimi, tudi z bolgarskimi in drugimi slovanskimi književniki, pa tudi s književniki neslovanskih narodov, s katerimi Jrelje Cosoliclf GENOVA, 26. — V mornariških krogih v Genovi se potrjuje vest, da je »Home Lines« ustanovila neodvisno družbo ((Bratje Cosulich«. se je kdaj seznanil na mednarodnih kongresih književnikov, je stopil v tovariške in prijateljske stike. Kajti Igo Gruden je bil v prvi ursti člo-vek s široko odprtim srcem, humanist v. najplcmenitejšem pomenu besede, prijatelj vseh dobrih in preprostih ljudi, zlasti še otrok, katerim je mimo številnih drugih pesmi napisal tudi knjigo eMiška osedlana», ki jo je po osvoboditvi na no-. oo predelal in izdal z naslonom «Na Krasu«. Igo Gruden je bil neznansko občutljiv za trpljenje svojega bližnjega. Sam je veliko pretrpel v življenju, kar je njego-vo občutljivost za trpljenje drugih še stopnjevalo. Iz te bolečine je izlil iz sebe ob podpisu za naše ljudstvo tako skeleče krivične rapallske pogodbe svoje uPrimorske pes-smiv, to bolečino je skoraj dvajset let pozneje posplošil na vse človeštvo v svoji «Dva-najsti uri«. Brat mu je bil sleherni človek, ki je trpel. Igo Gruden je bil zlata duša. Rad je zahajal v veselo bratovščino, med ljudi «dobre volje«, naj so bili književniki, kmetje, delavci ali uradniki. Ni poznal niti stanovskih niti družbenih pregrad. Prav tako prostodušno se je razgovar-jal z ministrom kot Z vipavskim viničarjem ali dolenjskim kmetom. Dan po njegovi smrti sem šel k ljubljanskemu brivcu, ki me je med striženjem las takoj vprašal: «Ali veste, da je dr. Gruden umrl?« Ko sem pritrdil, mi je pripovedoval zgodbo, kako je Grudna nekoč pred vojno kar na ulici zaprosil, da bi pred sodiščem zagovarjal njegovo ■pravdo. Gruden, ki je bil tedaj odvetnik, je pravdo prevzel in ugodno rešil. Brivec ga je vprašal glede honorarja, toda pesnik je samo zamahnil z roko, češ, bomo že o priliki naredili. — uPozneje enkrat sva se srečala v gostilni«, je pripovedoval brivec. «0pomnil sem ga, da mu dolgujem honorar za pravdo. Dr. Gruden ni hotel nič slišali o tem. Samo to je sprejel, da sem ga povabil na prigrizek in kozarec vina. Bil je dober človek«. V svojih pesmih je Igo Gruden zapustil slovenskemu narodu bogat zaklad. Naj je njegova pesem borbena pesem zatiranega slovenskega primorskega ljudstva, naj je njegova pesem borbena pesem socialno izkoriščanega človeštva, naj je njegova pesem čustveni izliv njegovega pesniškega srca, vselej je njegova pesem iskrena in človeško globoka, ki sega neposredno iz srca do srca. Ta iskrenost in neposrednost, ta čustvena preprostost in srčna globina so velike odlike umetnosti Iga Grudna. Nabrežini, njegovemu rojstnemu, kraju, nam vsem primorskem Slovencem in vsemu slovensku narodu je pesem Iga Grudna trajna vrednota, pesnik sam pa je nam vsem v čast in ponos. Vladimir Bartol. iva TUnione antifascista italo-slava del Territorio di Tri Peta I Tovariš, ali si že storil dolžnost do našiti otrok? Ali si že daroval kaj za novoletno jelko? Ce še nisi, stori takoj I Dedku Mrazu se mudi za darila TRŽAŠKI DNEVNIK S SEJE OBČINSKIH SVETOVALCEV LJUDSKE FRONTE /A .novolli.no jelkoiob PROSLAVI OBLETNICE SMRTI VOJKE ŠMUC KOLEDAR 1/ uh ra mlin .sluiiunskuga šulsti/a za jjnspadarslie in kulturne brlsli vašega ljudstva Včeraj popoldne jq bila v Trstu siju občinskih svetoval* cev Ljudske fronte iz okoliških občin in tržaškega mestnega sveta. Svetovalci sq v krajših poročilih orisali dosedanje delo občinskih odborov. Pri tem je prišlo do zanimivih ugotovitev, kako nameravajo v nekaterih občinah nasprotniki izigrati svetovalce Ljudske fronte, kakor na pr. v Zgoniku, kjer bi hoteli z ostavko dosedanjega in izvolitvijo novega občinskega odbora doseči, da bi v njem ostali sami komin* formistični pristaši. Nič boljše ni v dolinski občini, kjer vida-lijevvci v občinskem svetu z Županom na čelu dosledno nasprotujejo predlogom naših svetovalcev, ne da bi s® pri tem ozirajj na koristi Občinarjev. Kakor smo že poročali, so bile pred vsemi podeželskimi občinskimi sveti s strani svetovalcev Ljudske fronte predložene v odobritev pri zadnjih sejah resolucije z zahtevami po dvojezičnosti, kmetijskih šolah in za dostojne dvorane za slovensko narodno gledališče. V nemalo primerih je prišlo pri tem do nerazumevanja in čestokrat do sporov iz golih prestižnih razlogov, ki so dovedli, postavimo nabrežinski svet, d.a sprejema vidalijevske vloge in resolucije takoj na seji, medtem ko zahteva qd nu* ših svetovalcev, naj jih predlo-žijo 24 ur prej. Ugotovljeno je bilo porazno dejstvo, da se ravno na sejah nabrežipskega občinskega sveta tako kominformisti kakor zastopniki SDZ naravnost trudijo upeljati obravnave na sejal) izključno le v italijanščini, pri čemer gredo Agoelettovi svetovalci SDZ tako daleč, da skušajo ob vsak' priliki podpreti italijanski bl°k, kav jim štejejo v zlo njihovi lastni pristaši. Kar zadeva dvojezičnost, je svetovalec Ljudske fronte nemara še na najslabšem v Miljah, kjer nastopajo komin-formistični, »zaščitniki)) slovenske kulture in jeziku tako, kakor najreakcionarnejši svetovalci v 'tržaškem mestnem svetu, čim se oglasi k besedi zastopnik Ljudske fronte. Pri tem ni mogoče izvzeti miljske. ga kominformističnega župana, ki je s svojo dvolično igro skušal preslepiti tamkajšnje slovenske Občinarje. V prijaznem pismu se je namreč Iz- rekel za resolucijo slovenskih županov pri zahtevi uveljavljenja dvojezičnosti, potem ko je pokorno izjavil predsedniku cone Palutan, da se bo pokoril fašističnemu zakonu t. j. da ne bo dovolil slovenskim Svetovalcem govoriti slovenski. Zatem sq svetovalci razpravljali o pravilnem obravnavanju občinskih predračunovi, ki so končno osnova in gibalo Življenja vsake občine, o kulturnih domovih in kmetijski Šoli- Zlasti obsežno pa je bilo obravnavano vprašanje slovenskega šolstva, od otroških vrtcev vse do vseučilišča. Pri diskusiji posameznih točk dnevnega reda so bila izrečena številna mnenja in nasveti, kako naj bi v bodeče svetovalci Ljudske fronte kot zastopniki svojega ljudstva ,v občinskih svetih, najuspešneje branili koristi Občinarjev tako na gospo-darskem kakor tudi na prosvetno kulturnem področju. Eno najlepših in najmodernejših skladišč Delavskih zadrug, ki bo danes otvorjeno v ul, Flavia pri Sv. Savi. Uslužbenci TELVE zaman zahtevajo uresničitev svojih zahiev Na uradu za delo so v pelek reševali sporno vpra* šanje liskarikih in industrijskih delavcev - Glede rešitve obeh vprašanj je bodo pogajanja nadaljevala Trnovci in itoliii «11 Mare* poroča, da je koordinacijski odbor trgovskih in obrtniških združenj imel pose ben razgovor z zastopniki VU. Kakor znano, gre za spor med temi organizacijami in tržaško iuestno občino glede povišanja trošarine. Občina pravi «ukrep Blede trošarine je zakonit, toda ne teži za povečanjem davčnega bremena«. Trgovci jn obrtniki pravijo, da bodo morali namesto 50 odslej plačevati 100. S strani občine je padla pripomba, da je kampanja trgovcev in obrtnikov »demagogija«. H Mare zdaj vprašuje «nekega gospoda z obolnei) (najbrže bo to davčni referent mestnega odbora), aU ve kai ta njegova beseda Domeni, mu svetuie naj pogleda v slovar in pripisuje njegovim besedam nameri ščuvati nadrejene oblasti. Trgov-ko-obrlniške organizacije označujejo v listu sedanjo kriz« sledeče: 1. od 1947-48 do danes ie obseg prodaj znatno padel; 2. prodaje se vse bolj drobe med vedno večjim številom podjetij: 3- na nekatere prodaje vpliva tudi pomanjkanje električnega toka, pri obrtnikih pa na proizvodnjo; 4. težave trga se kažejo v naraščanju meničnih proteslov (zadnji mesec so prav za prav padji - op. ur.) in v vse večjih zahtevah po kreditih: 5. potrošniki pričenjajo hraniti denar alt ga vlagati v banke: 6, cene na drobno polagoma, to* da zatrdno padajo (vendar ne v enaki meri kakor ceng na debelo in vedno z zamudo, naraščajo pa hitreje: devalvacija bo nekatere zopet potisnila navzgor — op. ur.): 7. splošni stroški podjetij niso padli, prel narasli (tu je nekai nasprotja s t. 6); 8, večje število podie* tij je v takem stanju da lahko propadejo kar po vrsti. To je argumentacija, ki naj bi jo upoštevali finančni »eksperti« VU, pravi »Mare«, Kaj mislijo naši ditatelji? Tekma v košarki med CP in «Giro» Danes ob 11 dopoldne bo na igrišču v ul. della Valle prvenstvena tekma v košarki med e* kipama civilne policij* in čGl-ro» iz goicgne, Uslužbenci TELVE, ki so Stopili v petek popoldne v protestno stavko, so se tudi v teku včerajšnjega dne vzdržali dela; zaradi popolne solidarnosti med uslužbenci TELVE, du se stavka nadaljuje, je v včerajšnjem dnevu delovalo samo telefonsko omrežje za Trst in državno telefonsko omrežje, Vsa ostala poslovanja, ki jih drugače opravljajo uslužbenci TELVE, so začasno prekinjena. Kot že rečeno so stopili uslužbenci TELVE v protestno stavko zaradi neupravičenega in krivičnega stališča voditeljev telefonskega združenja, ki nočejo pristati na pravilno rešitev spornega vprašanja, temveč vztrajajo pri svoejm prvotnem stališču ter odklanjajo zahtevo svojih uslužbencev po povišanju plač, Sicer so prva pogajanja, ki so se vodila v Rimu za rešitev tega vprašanja, kazala nekoliko bolj ugodno in prav zaradi upanja, da bo prišlo do čimprejšnjega zaključka spora, so uslužbenci TELVE pred dnevi preklicali svoj prvotni sklep ter odpovedali že napovedano protestno stavko. Toda že nadaljnji potek pogajanj med sindikalnimi predstavniki ter vodstvom TELVE je pokuzul, da vodstvo ni pripravljeno ugodno rešiti vseh zahtev uslužbencev TEL VE ter da v glavnem ne namerava rešiti zahteve po povišanju plače. Sklep, da stopijo v protestno stavko, je bil zato soglasno sprejet in uspe te stavke je ponoven dokaz, da se nameravajo uslužbenci tega podjetja boriti za svoje zahteve, do njihove pravične rešitve. Do sedaj nismo prejeli še ni-kakega obvestila, da bi bila privedla naduljnja pogajanja za rešitev spornega vprašanja uslužbencev TELVE do kakršnega koli uspeha. Sindikalni predstavniki sicer niso še obupali, vendar imajo nalogo vztrajati pri prvotnih zahtevah uslužbencev TELVE. V petek so se sestali na uradu za delo predstavniki združenja industrijegv ter sindikalni predstavniki, da bi razpravljali o vprašanju povišanja draginjske doklade vsem indu. sirijskim delavcem. Izvedeli smo, da »o na pogajanjih, ki so jih imeli na uradu za delo pri reševanju spornega vprašanja žo precej napredovala ter da obstajajo sedaj edinole težave pri formuliranju nove delovne pogodne za to kategorijo delavcev, ki bi vsebovala tudi to točko, Pogajanja se bodo verjetno v prihodnjih dneh nadaljevala. Isti dan so se sestali na uradu za delo tudi predstavniki združenja induitrijcev a predstavniki tiskarskih delavcev, da bi reševali vprašanje uveljavitve določb delovne pogodbe, ki je bila sprejeta v Italiji za tamkajšnje tiskarske delavce. Ta delovna pogodba, katero so si priborili italijanski tiskarski delavci, predvideva namreč marsikatere ugodnosti, ki jih niso deležni tukajšnji tiskarski delavci. Zato se pa tiskarski delavci Tržaškega ozemlja odločno borijo za to, da bi dosegli iste delovne in Življenjske pogoje kot njihovi delovni tovariši. Muski kamion v kobila V drevoredu Miramare je včeraj neki angleški kamion povozil 28-lelnega Mitala Ermana iz Sv, Marije Magdalene Spodnje 1076. Pri nesreči je bil kolesar hudo poškodovan. Dobil je možganski pretres ter globoko rano na čelu. Ce ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral zdraviti najmanj 10 dni. Prosvetna društva za novoletno jelko Prosvetna društva priprav-j Ijajo kulturne večere, katerin cisti dobiček je namenjen skladu za obdaritev otrok °b priliki novoletne jelke. Danes 27. novembra bosta dve prireditvi, in sicer v Bar-kovljah, kjer bodo nastcpaii pionirji, in v Velikem Repnu, na katerem sodeluje mladina openskega okraja. 14. decembra bo imelo svojo kulturno prireditev prosvetno društvo iz Scmpclaja. 15. decembra prosvetna društva Rojan, Greta in »Gregorčič*. 17. decembra Sv. Ivan. 18. decembra Oton Zupančič, Ivan Cankar in Rocol, 20, decembra Lonjer, Podrobne programe bomo še objavili, Ze danes pa opozarjamo, da bodo ti nastopi naših prosvetnih društev dokaz njihove delavnosti in še posebno, ker bo njihov čisti dobiček v prid novoletne jelke, vemo, da nihče ne bo manjkal. Tudi druga prosvetna društva pripravljajo nastope, ki jih bodo izvedla y mesecu decembru. Dan bomo objavili pozneje. K Veji le naprej, tle zn taiie > OiecUdUce - '9Cina - 'Radio* Nedelja 27. novembra Virgilij, Vedrana Sonce vzide ob 7.20. zatone oB 16.25. Dolžina dneva 9.14. frvl krajec vzide ob 13.10, zatone ob 23.51. Jutri ponedeljek 28. novembra Jakob, Lelija Pionirji, le tako naprej! Pionirji s Proseka, Saleža, 6v, Križa, Skednja, Rojana in Zg. Skorklje se pridno pripravljajo na kulturne prireditve. V kratkem se bodo pričfeli vaditi tudi drugi, Cisti dobiček prireditev pojde v sklad za r.ovo-letno jelko. Pionirji, le tako naprej! Darovi za novoletno jelko. III. okraj ASI2Z jo nabral: darovali so: Kocjančič Valerija 100, Tomasi Nives 100, Tomažič Ema 1000. Colja Ivanka 200, Rupena Majda 1000, Podgornik Marija 100, Ščuka Marija 100, Minelj Giuseppe 200, Lusa Viktor 50, Maganja Marjo 300. Turk Danijo 200, Pečar Antonija 200, Faci Kristina 100. Francka Cernotti 200, Stanislav Košuta 200, Ana Bratuš 150. Zora Cukiati 100, Fani Ce-rovšek 50, Kukanja 200, Pina guban 100, Avgusta Povh 300, Ida Marušič 100. E. Demanza-no 100, Susan 100, M. Molinari 200, Srečko Vitez 100, Andrei-na Lechisaa 100. A. Fijher 100, Ribarič 100, Štefanija Jakonti 100, Ravaliko 50, Sancin-Gom-bač 200, Ivanka Mezgec 100. N. N. 100, Tonut 100. N. N. 100, M. Zivjc 200, Pina Dujc 100, Jeti 50, Poropat 100, Barba 100, Ana Jakac 200, R. Perhavec 30, Ana Bossj 200, Poropat 50, Sirec 100, Pipan 133, Ana Le* pin 200, Ana Brajkovič 50, Amalija Veljak 150. V isti namen je darovala družina Svab 300 lir, Pred 5 leti, 17. novembra 1044, je na bojišču pri Kninu padla, zadeta od okupatorjeve krogle, Vojka Smuc. Ze pred voj.no je Vojka delovala med tržaško mladino in sodelovala V ilegalnem časopisu »Iskra«. Ko je italijanski fašistični okupator postavil pred sodišče tov. Tomažiča in soto-variše, je bila aretmana tudi Vojka, ki so jo nato poslali v konfinacijo v Italijo. Leta 1043, ko se je rešila kun-finacije, je v sestavu III, prekomorske brigade odšla v Dalmacijo in postala je sanitetski referent III, bataljona te udarne brigade. Neutrudno in požrtvovalno je pomagala ranjenim tovarišem. Padla jpt ko je na bojišču obvezovala ranjenega tovariša; Sinoči je prosvetno društvo «Vojka Smuc« 9 kulturno prireditvijo proslavilo V. obletnico Vojkine smrti. Tov. Kosovel je govoril o delovanju mladine v obdobju med obema vojnama ter tik pred drugo vojno. Govoril je o mladini, ki je iskala prave poti m ki jo je tudi našla. Med to mladino je bila tudi Vojka Smuc. Sledila je deklamacije poezije »O Vojki«, ki jo je podala članica SNG tov. Starčeva. Tov. Boris Pahor pa je v živih besedah podal lik tržaškega dekleta. Članica SNG tov. Drol* čeva je deklamirala Kajuhovo pesem »Češnjev cvet«, nakar je tov. Benčina, Vojkin vojni tovariš, govoril o Vojkinem junaštvu jn požrtvovalnosti v osvobodilni borbi ter, o njeni junrški smrti. Njegovo poezije o Vojki je nato prečital član SNG tbv, Košir, njegov spis, «Pct do svojega doma« p« je zelo občuteno prečitala tov. Starčeva. Ob zaključku je tov. Drolčeva deklamirala Kajuhovo »Materi padlega partizana«, Številno je kilo občin,dvo, ki sc je udeležilo prdslave ter se ob 8>ominu na Vojko zamislilo v ene dni, ko se je kovala v trdi borbi pot do svobode. Ob obletnici smrti hrabre Vojk® se širom po Primorski s ponosom spominjamo na junaške dni borbe, trpljenja in riave, kakor je y svojem govoru poudaril tov. Benčina in zaključil; Ob tej priliki se v duhu zopet strnimo v nepregledne vrste, padli fn ostali, poglejmo si zo-pe-t v oči do zvestega srca in jasno naj. odmeva vzklik: Z Vojko naprej, naprej, do zmage naprej! 57. številka gospodarstva" Po ZVU je v Trstu 8 odstotkov Slo* vencev, v Idriji pa kopljejo boksitll Najnovejša števHka »Gospodarstva« prinaša veso priročniku «Trieste-HandOook», ki ga ji sestavila Puhlic Information D!Vision ZVU s sodelovanjem misije ECA. Ml rja nismo prejeli iji opozarjamo na mnenje gospodarskega tednika, po katerem je gospodarska vsebina povzeta po poročilih gen. Aire. ya in ne dokazuje upravičenosti tristranskega predloga, čeprav o njem seveda na tiro-ko govori. Za narodnostno stanje po so vnesene številke in odstotki, ki so vzeti od kdo ve kje: v Trstu je Po njih. 21.988 Slovencev (8 odst). 238.154 Italijanov (86 odst.) in 16.476 tujcev (6 odst,) v tržaški an-glo-ameriški coni pa je 246,484 Italijanov. 35,919 Slovencev (12 odst) in 16.701 tujcev, ttGospc-darstvo» posrečeno meni, da so te številke prav tako verne, «kakor trditev (str. 7). da v Idriji kopljejo boksit...» Opozarjamo tudi na informativni {lanek aTudl Llogd pojde v Genovo7», ki obravna sedanjo krizo Lilogda v luči dogodkov okrog 1. 1818, Prav tako b.j zlasti vsi poslovni ljudi" pa vsi ljubitelji umetnosti morali prečitati intervlu uredništva z akad, slikarjem prof, Černigojem o priliki njegove razstave. List prinaša nadalje komentar k dogodkom v Zapadni Nemčiji, nadaljuje kramljanje iz tržaške zgodovine, o «Denar-ju in blagu v 15. stoletju«, za obrtnike je važno pojasnilo o njih davku na dohodek-Tržni pregled, fc; posebej omenja težave trgovine s kavo itd, zaključuje vsebino lista, ki bi g a moral marsikdo vzeti v roke. SPOMINSKI DNEVI 1865 se je rodil Janez E. Krek. 1943 je padel narodni heroj Ivo-Lola Ribar. Od leta 1937. je bil sekretar CK SKOJ-a. Preminul je v trenutku, ko je bil v važni misiji na potu k zaveznikom. 1946 sc je pričel I, mednarodni kongres žena. Trajal je do 1, decembra. DAUOVi IN PRISPEVKI PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «Srečko Kosovelu priredi jutri 28. t m. točno ob 20.30 v društvenih prostorih kulturno prireditev (vesela scena, zborovo petje ter druge točke). Vabljeni člani in prijatelji! Danes proslava šeste obletnice AVNOJ-a v Dolini Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje v Dolini priredi danes 27, t. m. ob 17 v dvorani Josipa Jercoga PROSLAVO SESTE OBLETNICE AVNOJ-a Govoril bo tov. Vojo. Po govoru bo dolinski pevski zbor «Vodnik« zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. TAJNIŠTVO Za Dijaško matico so v tednu za našega dijaka darovali člani SHPZ: Ubald Vrabec 500, Franc Venturini 500. Nuša Bučar 400, Marija Brus 400. Miro Prešel 100. Besednjak 100, Zorko Jelinčič 400, Demšar 300, Bartol 200, Vida Vene 500, Sta. ne Malič 100, Erna Vrabec 500, Marija Fradel 300, Helena Grauner 300, Vida Cok 300, Karel Boštjančič 500, Bogomil Njbrant 200, Černe 200, Zora Stariha 400, Rožica Kozem 200, Anica Martelanc 200. Antonija Kolarič 200. Marija Pegan 200, Miroslav Pečar 100. Majda 250, Minka Pahor 200. Zdenka Sauli 200, Lojzka Grahcr 50. Iz Zgornje Skorklje: Jože Pertot 500, Avgust Ščuka 300, Amalija Kosič 200, Jože Kavčič 50, Franc Žerjal 75, Roža Trampuž 100, Frančiška Trampuž 50, Frančiška Pavšič 100, Filipčič 100, Albina Guštin 100, Anica Žerjal 100, Albinu Orel U5, Grozdana Ščuka 70, Marija Kovač 50, Rudolf Husu 1000, Josip Kuret 500, Kristina Gulij 100, Iz Rocola: Inči Pečar 100, Justina Pečar 100, Pina Pečar 50. Marija Benčič 100. Štefanija Bužan 300, Olga Valetič 100, Egon 200, Bclčič 300, Cesnik 70, Cesnik 100, Marija Ger-dol 100. Vlado JuriševiČ 500, Elza Pertot 500. Stibil 600, Ivan Gerdol 300, Anton Belavec 500, Matija Sever 500, SLOVENSKI) IV /1IHJU N « ui.hohiM za Tržaško ob Dane* 27. t. m. -uri gostovanje v gle#1*1 Tartini v Piranu z Goldonijevo kome#1 Mirand©!)^ ,».uri SODIŠČE ZA DOLOČEVANJE NAROKOV Pradiadnie deMe M mladeničev, hi so hoteli oropati lastoiha neheda bara Jugoslovanski begunec z revolverjem in pet deklet s ceste Včeraj se je pred sodiščem za določevanje narokov odigra* lo predzadnje dejanje, katerega protagonisti so bili trije mladeniči, ki so hoteli v sredo 2. t. m. oropati lastnika nekega bara v Trstu. 18-letni Kamenar Mario Iz ul, Capitelli 7, 19-letni Arditq Domenlco iz ul. Muda Vccehia 3 in 20-letni Runco VI-nicio jz ul, Settefontane 7, ki so tvorili to, jz bujne fantazije mladih ljudi, ki jih kvari kino jn razni »vzgojni« časopisi, rojeno roparsko tolpo, so sa domenili, da bodo izvršili svoj prvi rop. V ta namen so sj nabavili tudi revolver, katerega so po narejenem načrtu dali v varstvo Kamenarju. V to zadevo sta bila zapletena PO „Nagrade za dobra dela" Tržaški župan ing. Bartoli je sinoči ob 20 (po končanih poročilih) govoril po radiu o »nagradah za dobra dela«. Zamisel je njegova in ima namen podeliti nagrado zaslužnim meščanom, o katerih pa marsikdo n« ve in tudi kronika o njih molči, Vsota, ki jo ima župan že na razpolago, mu omogoča, da bo lahko nekaj teh nagrad podelil že za božič, in prav zaradi tega vabi meščane. naj mu pri izbiranju pomagajo. Z zanimanjem pričakujemo imena prvih nagrajencev in smo prav radovedni, s kakšnim merilom bodo ocenjevali in precenjevali »dobra dela«, Med »dobro delo« bi vsekakor spadalo, da bi župan upošteval, (ali bolje, da bi se zavedal), da je le leta 1910 živelo v Trstu 60.000 Slovencev in da Imajo oni pravico: do slovenskih šol, (ki jih sedaj zapirajo): do slovenslcih imen, ki so jih pričeli fašisti pačiti in potujčevati in ki te danes niso po* pravi jem; do slovenskih napisov po t r* govinah in uradih; do uporabe Verdijevega gledališča tudi za predstave Slovenskega narodnega oledahšč«; do t ega, do župan Bartoli oo. vori svojim občanom tudi v slovenskem jeziku itd■ itd, Vse to bi spadalo pod «dpbrq delaš, katere prvo in največjo nagrado bi si župan Bartoli lahko samemu sebi podelil, če bi vsa ta dela, kar bi bila njegova sveta dolžnost, tudi na* pravil. Ne samo plešejo tudi prepirajo sc v Trocaderu V ul. Sv, Frančiška 2 je znan nočni lokal Troccadero, kjer je pred več meseci že plesala plesalka Marija, ki jo Ja ubil iz ljubosumnosti neki ame, riški vojak. Zadnje tedne pa je postal Trocadero zopet slaven, ker v njem poskušata dva plesalca postaviti nov svetovni rekord v plesni vzdržljivosti. Neumorna plesalca, ki že več kot 200 ur plešeta, ne da bi šla spat, pa je včeraj zmotilo glas. no prerekanje med lastnico lokalu Del Tatto Elso in organizatorjem svetovnega prvenstva v plesu Dl Stefanom, ki je doma iz Varaz?a pri Savoni, Sprla sta se namreč zaradi čiščenja lokalov, predvsem zato, ker je puščala neka cev v stranišču. Policija pa Je oba prepirljivca takoj pomirila, Valter m Fred pa še naprej plešeta ter nič n« »pita. stadioni) „1. maj" (Sv. Ivan) PRVENSTVENE NOGOMETNE TEKME; Ob 10; Ponzianina-Monlc* bello; Ob 12.30: Sv, ivamUrionigla; Ob 14.30: Nova Gorica-Opti-n*- ODBOJKA ZA »ZIMSKI POKAL«: Ob 9: Planinsko društvo-Enotnust U; Ob 10 Dijaški dom-rUtovica Ob U; Dijaško društvo-Sv, Ivan: Ob 12; Enotnost A-Novln»rJi. Včeraj ob 11.35 je avtomobil Rdečega križa pripeljal v bolnico 33-letno Stefini Franco, por, Sovrun iz ul, Plcgolumini 15. Nesrečna žene «a je zastrupila s svetilnim plinom-V bolnici je povedal«, d« je doma odprla zaklopko svetilnega plina ter jo pozabila zapreti. Lt» srečnemu naključju se ima zahvaliti, da je ostal« pri |jv-ljtliju, prvih poizvedbah policije tudi 16-letnj Provigan Luciano in 22-letni Guerrini D°menico, pozneje pa je policijska preiskava ugotovila, da nimata pri stvari nobene krivde. Ko so se prvi trije dotočnih, kako bodo izvršili rop jn vsakemu posebej določili tudi nalogo, ki se jc bo moral prj njihovem prvem ropa"skem »krstu« držati, so tudi določili uro ropa v sredo 23. t. m. ob 23.30 zvečer. Na srečo pa je izvršitev načrta njihove bujne fantazije preprečila višja sila, ki se je topot imenovala nesreča. Kamenar je namreč okrog 21.30 pripravljal doma v kuhinji revolver. Ker pa je bil nevešč ravnanja s tako nevarnim orožjem, se je po nesreči revolver »prožil ip ga ranil v trebuh. Mario pa je imel še toliko moči, da je brcnil revolver pod kuhinjsko omaro, sam pa odšej proti bližnji lekarni. Do tja pa ni prišel, ker so ga med potjo zapustile moči, ter se je zgrudil na tla, nakar so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnico, kjer se še danes zdravi. Zaradi istega prestopka, to je nošenja revolverja, je bil včeraj Pred tem sodiščem tudi jugoslovanski begu* nec Hrvat Zahrotka Lotar, On je pred sedmimi dnevi preko Jugoslavije prišel iz Avstrijč v Trst. Nastanil se je v begunskem taborišču na Greti, kjer je zbirališče vseh tistih, ki so zapustil) svojo domovino m se šli potepat po svetu, Pri svm jem potovanju je bil Lutar oborožen z revolverjem in 25 cm dolgim bodalom, Revolver mu je nekdo v taborišču, ukradel, bodalo p« so policisti našli pri preiskavi v njegovi aktovki. Možakar je tudi policiji pripovedoval Pravljico, da mu je nošnjo orožja dovolilo 18. februarja 1948 jugoslovansko no. tranje ministrstvo. Predsednik ih kapitan Dye pa je temu beguncu dodelil začasno svobodo, dokler ne bo moral dajati od* govor drugje, N« zatožni klopi pa je sede- lo včeraj tudi 0 žensk, in sicer: Baretto Marija, Kurganoff 01* ga, Lincep Helena Giovanna in Faglarinl Eli:-«, ki si »lužijo akdanjj l.ruh s t*n, da se družijo z vojaki. Prve štiri je zalotil« nravstvena policija v družbi g zaveznižklml vojaki v dveh sobah, zadnjo pa s tremi angleškimi vojaki v neki gostilni, Vse s® bodo morale zagovarjati Pred rednim sodiščem. Začasna svoboda jim ni bila dovoljena. Hvaležnost našim velikim možem ploffie pesnik« Igo Grudnu Danes, v nedeljo 27. t. m. ob II dopoldne, bo odkritje spominske plošče pesniku našega Primorskega Krasa, glasniku našega trpljenja, ponižanja in preganjanja, Vsi zavedni in kulturni tržaški Slovenci izkažimo čast spominu velikega našega pesnika-borc«, ki se mu doslej še nismo oddolžili. Danes vsi v Nabrežino pred pesnikovo rojstno hišo, ki bam g« Je dal« pred 5U jeti. Govoril bo slovenski pisatelj dr. Andrej Budal, Sodeluje nabrežlnska godb« in pevski zbor Prosvetnega drujtvo «Igo Gruden«. Odbor za postativev, spominske plošče Igu Grudnu. VSEM PROSVETNIM DRUŠTVO*« Slovensko-hrvatska prosvetna zveza poziva vsa včlanjena prosvetna drusCra, da se danes 27. t. m. ob 11 dopoldne udeležijo odkritja spominske plošče pesniku Igu Grudnu v Nabrežini. Vozni rod vlaha v Nabrežino h proslavi Udeležencem iz Trsta pa proslavo odkritja spominske plošče Igu Grudnu, ki bo danes v Nabrežini, priporočamo vlak, ki pelje Iz glavne postaje ob 9.44. povratek Iz Nabrežine * vlakom ob 15, Dokončana bližnjica pri Sv. Savi Končno je bil izročen prometu prehod za pešce ob novih hišah pri Sv. Savi, ki prečka železniško progo zaAquilini-jo. S teni bo prebivalcem omenjenih hiš omogočeno doseči po mnogo krajši potj. ulico Flavia, kjer imajo na razpolago tramvajska in avtobusna postajališča. Doslej so se morali namreč posluževati mnogo daljše in nerodnejše potj preko kamnitega železniškega nadvoza na, skrajnem kcncu teh zgradb v smerj proti Zavijam. V torek proslava AVNOJ-a Vse naročnike našega lista naprošamo, da naj morebitno spremembo naslova pravočasno javijo na upravo »Primorskega dnevnika« zaradi točnejše dostave. PLESNE VAJE Odbor Društva slovenskih srednješolcev v Trstu bo sprejemal na svojem sedežu, Piaz-za Cdrnelia Romana 2/1. (Jelinčič) prijave članov za plesne vaje sledeče dni: v ponedeljek 28. nov. od 18. do 20. ure; v četrlek 1. decembra od 18.30 do 20. ure; v petek 2. decembra od 18.30 do 20, ure. Podrobne informacije pri vpisu. • Odbor KINO ROSSETTI. 15.00: «Nebo nad močvirjem«. EXCELSIOR. 15,00: «Gospa Sket-fington«, Bette Davis, Claude Ralns. FENICE. 14.00: «Do!ina močnih«, Franchot Tone, Miša Auer, FILODRAMMAT1CO. 14.30; »Poželi me«, Greer Garson in R. Mitchum. ADUA. 14.00: «Frankensteinovl možgani«, Gianni |n Pinotto. ALABARDA. 14.00: «Ubil sem razbojnika Jessa«, B. Britton ln Preston Eostcr. ARMONIA. 14.20: «Ljubezen pod ničlo«, Sonja Henie. AZ7.URRO. 14.00: »Krik mesta«, Viktor Mature, Richard Cunte. BELVEDERE. 14.00: »Nevarna vdova«, Gianni in Pinotto, GARIBALDI. 14.00: «Na srebrni reki«, Errol Flynn. IDEALE. 14.30: »Mrtva ga je poljubila«. V. Mature. IMPERO. 14.00: »Vrni se v Neapelj«, Carlo Lombardo, p. Barbara. 1TALIA, 14.00: «AmerišKe ženl-čice«, Peggv Ann Oarncr, KINO OB MORJU, 14.00: »Prekleti«, F. Giacchetti. MARCONI. 15.30; «Carovnik Iz oz«. MASSIMO. 14.00: «Vohunl», George Raft, Stdney Greenstreet, NOVO CINE. 14.30: «Fr»nken- stein proti volkodlaku«, Lon Chaney, ODEON. 13.30: »Beg o pravem času«, Tereza vvrlght, David Niven. RADIO, 14.00: «Robtn Hoodovo znamenje«, Hamon Peredie, Lupita Geliard-o. savona. 13.30; »Enamorada«. venezia. »Zavojevanje Zapaha«, Gary Cooper, J, Artur, VITTORIA. 14.30: »Noč v raju«, Meric Oberon, Eurhin Bey. VITTORIO VENETO. 14.30: «Všed mi je ona plavolaska«, Cuddie Bracher, Veronika Lake, KINO v NABREŽINI. Danes: «Sestanek v Bataanu«. KINO Y SKEDNJU, 18.00: »John Doe pride«, Jutri: »N« povrne se več«. v umerili V torek 29. t. m. ob 20 bo v Lonjerju pri Zupanu proslava šeste obletnice AVNOJ-a. Govorila bosta tov. Vojo v slovenščini in tov. GaHmberti v italijanščini. Sodelovalo pa bo domače Prosvetno društvo s pevskim zborom in recitacijami. Proslavo organizira krajevni OF Lonjer. Obvestilo pionirjem Obveščamo pionirje in ostale sodelavce pri »Miški osedlani« naj se javijo danes ob 10 v ul. Ruggero Manna 29 zaradi ponovnega nastopa. Marn Nedeljska: Cassa Prov. Malattia, ul. XX. Settembre, tel, 6511; Ravasini trg Svobode 6, tel. 8981; Gmei-tier, ul, Giulia 14, tel, 8108; Be-nussi, ul. Cavana 11, tel. 5272; Zeleni križ, ul. 7 Fontane 39, tel 90-857; Rovis, Goldonijev trg-ul. S. Peliico, tel, 8009; Magdalena Istrska ul, 43, tel 90-274. Nočna: De Leitenburg, trg Sv. Iva- j na a. tel, 6924; dr. Praxmarer, trg Untta 4, tel. 5478; Prendi-ni, ul. T. Vecelip 24, tel. 90180; Sponza, ul. Montorsino 9 (Rojan), tel, 29690; Harabaglia v Barkovljah, tel, 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93-245 imata stalno nočno službo, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. novembra 1949 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 6 oseb, poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: železni- čar Sapuca Giovannj in šivilja Skr) Marija, agent CP Cini Pietro in šivilja Torcellp lolan-da, uradnik Talkner Umberto in uradnica Vidali Irena. UMRLI SO; 40-letna Urizz> Bruna, por, F.otter, 47-lctni Ga-lizzi Giovapni, 73-Jetna de Drugo Ana, 77-letni Zumin Jakob, 74-letni Sturm Ver.cel in 20-letni Tringali Alojz. V zapor ni hotala 41-letna Orek Olga, por. ako. čir, k ije doma iz Trsta in stanuje R ul- Monte Cenglo 6, bi morala odsedeti J 8 mesecev zapora, ker je bila zaradi raz-žaljenia javnih funkcionarjev pred sodiščem že dvakrat ob* sojena, enkrat na osem jn dru* glč na pet mesecev zapora, Ol* ga pa se je iz dneva v dan izmikala -— kakor bi storil vsak človek -— in odlašala, da bi nastopila to težko pot v zapore. Igrač® Šolske potrebšcl9 in torb® JUG0SL. CONE TRSTA 11 prodajam P° V sredo 30. t. m. ob gostovanje v Marezig^ z igro Mire PucovC Ogenj in Pg Gledališče Veri ) Danes cb 16.30 bo v ® (5va šču Verdi zadnjikrat «^). opera »Carmen«. V decembra bo za red A Ph^, ria \Vagnerjeve opere * in Izolda«. Ali že vest« da bo danes 27. t. oi v društveni dvora« v BARKOVLJAH PIONIRSKA FHIREDlf®^ Sodelujejo: pionirji h Lonjerja ■ Katinare in Bar Na sporedu; zborno in i#i je, duet, recitacije, vaje io balet. f Prostovoljni prispevki gf* sklad za novoletno le PRIDITE V S U Danes koncer) v Velikem Odbor za novoletno jelk“pjii redi danes v Velikem ^ koncert s sodelovanjem k ni ške, openske in bazovs^ - jluiUl dine. Prispevki bodo obdaritev otrok iz Repno. Izlet k Sv. PrimožK, Danes bo izlet : Sv. Primožu. Odhod ob j ov. rnmocu. avtobusom z avtobusne ? -j, do Proseka. Zbirališče jjJ z ostalimi na Proseku 0 (jT na križišču pred gostil®! ša. Povratek popoldne- I108*V!' 1 TRŽAŠKA bo^f; , Zlasti šterling 86«! Q j' tl šterling 1550, tek^ic^' lar 670. dolar 681. J* frank 154, 100 franc°»* iPu’ kov 170, avstrijski ši« zlato 1050. Delovanje.. Društva slovenskih srcdfll* v Trstu ir**!? Društvo slovenskih ojp ai»n sta- solcev javlja svojim .. na telovadcem, da se v, non£ ji vsak /.vi iViVvauGCJU, ud jv nu"- dlonu «1. maj« vsa'>„() f-A 1 mir ip.Hn nplt*k ,L.,, P. ljek, sredo in petek P" 22. ure splošna tel° v0[llfv(, skrbnim strokovnim ,icvil" Udeležujte se P°'n°s 0d'’° I RADIO li (Oddaja na srednjih valoviti 249 m ali 1230 kc> NEJDEDLJA 27, 11. 1949 7.00: Jutranja glasba. 7.15; Poročila (v ital, jn slov.), 8.15: Orkestralna glasba iz oper. 9.00: Kmetijska ura (v slov. nato v jtal.). 10.00: Iz jugoslov. glasbene folklore. 10.45; Življenje Hrvatov v Bujščini. 11.15: Zabavna lasba. 11,45; Nu-šim ženam (v slov,), 12.00: Glasba po željah (v slov.). 12.45: Poročila (v ital. in slov.) 13.15: Glasba po željah (v ital), 14.00: Pionirsku oddaja: »Pionirji poletimo« (v slov.). 14,30; Glasbene pravljice. 17,30: Pester popoldanski spored, 18.15: Oddaja za podeželje (v slov.). 19.00: Samospevi ? klavirjem. 19.15: Poročila (v Jta|. in slov.). 30.00: Baletna glasba. 20,30; Politični komentar (v ital,). 21,00; Igpu (v ital.). 23.00: Zadnja poročila (v ital. in slov.). 23.15: Serenade. PONEDELJEK 28. U. 1949 6,30: Jutranja glafbu. 6.45: Poročila (v ital. In slov.) 12,00: Opoldanski koncert. 12.30: Zabavna glasba. 12.45: Poročilu (v ital. In slov.), 13.15: Športni pregled (v slov.), 14.00: Koncert kvarteta slovenske filharmonije, 14.30; Pregled mednarodnega tiska in poročila (v Hal. jn slov.), 17.30: Igra orkester Marek - Weber, 18.00: Cajkov-ki: italijanski caprlc. cio. 16.1.1: Chopinov,- in Liszto. ve skladbe, 18.45: Glas mladih (v ital.). 19.00: Glasbena mod-igra. 19,15: Poročila Z istim avtom so ga takoj odpeljali v mestno bolnišnico v ul. Pavia, kjer je zdravnik ugotovil, da jma starček zmečkano desno nogo in poleg tega še več manjših ran po glavi. Vkljub zdravniški pomoči je notar še isti večer umrl zaradi poškodb. * Okrog ene ure istega dne je neka «Aprilia» zadela na kor-zu Roosevelt ob 52-letnega kolesarja Agostinija Karla, Ta je z vso silo zletel na bližnji pločnik. Vendar pa je imel srečo in odnesel samo nekaj lažjih poškodb na glavi, ki pa bodo v 10 dneh zopet dobre. Iz enega t Sla, ., /ri napeljava. Po izvedbi (fc Začeli električarji s 0 napeljavo po vsej vasi. 15. istrski okrožni ljudski odbor, oddelek za trgovino In preskrbo, objavlja naslednje OBVESTILO Oddelek za trgovino in preskrbo obvešča, vse prebival- Orožniki so na bloku pri Devinu ustavili dva sumljiva tipa, ki sta hotela, čez mejo na Tržaško ozemlje. Prvi je bil Sirijec Sourad Kars Harin iz Damaska, kj je po poklicu trgovec in jo je pobrisal iz begunskega taborišča v Civi-tavecchi. Drugi je bil Maroka-nec 38-letni AU ben Mohamed, brez stalnega bivališča. Oba sta bila brez dokumentov in sta izjavila, da sta hotela v begunsko taborišče v Trstu. Orožniki so ju izročili obmejni policiji, ki zbira o njih potrebne informacije. pstfiio d prosti eni Ker Je na zadnji seji občinskega sveta več svetnikov izrazilo željo, da bi se podrobneje seznanili s problemi proste cone, njenih prednostih in nedostatkih, je bila v petek zvečer sklicana posebna tajna seja občinskih svetnikov v prostorih goriškega županstva. Kot zastopnik Trgovske zbornice je dr. Poterzio govoril o prost! coni, o vzrokih, ki so na-rekovalj njeno ustanovitev In o prednosti njene sedanje ob'i-ke. Po njegovem poročilu sta se eden ali dva svetnika oglasila za nekatera pojasnila in s tem je bil njihov informativni sestanek zaključen. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICOl - II.; TEL. 11-32 Za zimsko pomoč brezposelni! lil tat ijzai fružništt ia na Pril norsl m Žalostno prvenstvo naše pokrajine - 13.000 ljudi brez dela - Seja odbora xa zimsko pomoč Neposredna in najbolj verna ( obstajajo pri nas ljudje, ki so slika gospodarske depresije go-riške pokrajine so njeni brez. poselni. Zadnje uradne statistike vedo povedati, da je samo pri uradu za delo vpisanih okrog 13.000 ljudi, ki so brez dela in mnogi med njimi mo-rapo skrbeti poleg tega še za ženo in kopico otrok. Prav za prav je velik nesmisel, da sploh Doma si je zlomil ramo Človek bi mislil, da preti nevarnost nes.eče samo na cesti ■nesrečnim pešcem. Da pa temu ni tako nprn potrjuje primer 691etnega Terpina Antona iz Sempetrske ceste št. 57. Mož je bil včeraj zjutraj doma, ko se mu je v sobi spodrsnilo, da je padel po tleh in si pri tem ziomil levo ramo. brez dela, med tem ko bi lah. ko bilo dovolj dela zanje in še za druge, ako bi bilo javno življenje bolje organizirano, Ze dejstvo, da vlada po vseh večjih središčih goriške pokrajine pomanjkanje stanovanj in da skoro vse v vojni razdejane hiše še vedno mole proti nebu ostanke svojih zidov nam pove, da v tem oziru marsikaj ni v redu. Bodisi že kakorkoli, brezposelni so iu in največkrat niso sami krivi, da so brez dela in jim je treba na kakšen način pomagati. Pod predsedstvom prefekta dr. Palamare ge je sestal včeraj popoldne ob 16 uri na goriški prefekturi odbor za zimsko pomoč brezposelnim. Na sestanek so bili povabljeni predstavniki vseh proizvodnih panog, trgovine in sindikatov, ki bodo kakor že lansko leto, člani tega odbora. Delp odbora bo šlo v glavnem po smernicah lanskega leta, Država bo dala tudi to zimo svoj prispevek iz državnega fonda za zimsko pomoč, vendar pa bi morala glav-no pomoč nuditi pokrajina sama, ki bo z raznimi akcijami zbirala potrebne prispevke. Pri tem se bo odbor za pomoč brezposelnim obrnil predvsem do tistih, ki jim njihovo gmotno stanje dopušča, da bi lahko v večji ali manjši meri priskočili na pomoč svojim manj srečnim sodržavljanom. Upajmo, da se bodo vsaj pri tej akciji izkazali tisti, ki jim je prinesla do sedaj prosta cona največ koristi, posebno ker gre ves ta njihov dobiček na škodo prav teh brezposelnih, katerim bi prav za prav mora-ia veljati ta institucija. Nekaj podatkov o današnjem stanju in izgledih za bodočnost V petek prejšnjega tediia je bil v Postojni prvi sestanek kmečkih zadružnikov Slovenskega Primorja, na katerem so se zadružniki pogovorili o svo-jih problemih. Poleg zastopnikov ljudskih oblasti so prišli na posvetovanje tudi zastopniki skoraj vseh obdelovalnih zadrug Goriške oblasti. Borcem za zmago kmečkega zadružništva tudi na Primorskem, kakor drugod po Jugoslaviji, niso bile prihranjene začetne težave in zapreke, ki so bile tu dostikrat še večje posebno zaradi bližine meje. Sovražniki ljudstva in prikriti agenti tujega imperializma se s pomočjo svojih agentur v Trstu in drugiji zamejnih postojankah zapadnega imperializma trudijo na vse načine, kako bi zbegali ljudstvo in ga od-J vrnili od socializma, ki mu edi- Na svojem zadnjem zasedanju predvčerajšnjim je goriško sodišče poleg številnih drugih razprav obravnavalo tudi priziv nekega Germana Cervel-lierija iz Koprive, ki se je pritožil zaradi pravdoreka krmin-skega okrajnega sodnika. Nekega večera je bil Cer-1 vellieri v gostilni v Koprivi, kjer je bilo še več drugih gostov. Družba je bila vesela in tudj ta možakar je pomagal pridno zvračati kozarčke žganja. Verjetno je imel že precej te pijače pod kapo, ko so ga nenadoma popadili spomini na nedavno preteklost in jim je dal duška z glasnim «Viva il duceh) Sodnik pri prvi razpravi ni mogel ugotoviti, ali jc obtoženec vzklikal ali ne, ker se tudi izpovedi prič niso povsem ujemale. Med pivci pa so bili v gostilni tudi taki, ki morda niso imeli na fašizem tako lepih spominov, kakor Cervellieri in med temi je bil Orlando Bac-can, ki je na vzklik reagiral. Beseda Je dala besedo, vse skupaj pa pretep in ko so prišli orožniki, jim je Baccan prijavil Cervellieri kot zagovornika fašizma. Sodnik v Krminu ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženec pa, ki s svojim odvetnikom Paseolijem morda misli, da je prišel že čas za to, je vložil proti razsodbi priziv in zahteval izjavo sodišča, da dejanje kot tako, tudi če se je IZPRED SODIŠČA Ali je dovoljeno vzklikati fašizmu? v resnici izvršilo, ne predstavlja prestopka, proti kateremu bi se lahko postopalo. Sodniki v Gorici pa niso bili tega mne-nja in so prvotno razsodbo v celoti potrdili. Ceryellieri se bo pritožil še na kasacijsko sodišče, ker je še vedno prepričan, da je dovoljeno vzklikanje fašizmu. Prepir iucd očetom in sinom Pri tej razpravi je sodišče obravnavalo tudi več primerov proti jugoslovanskim državljanom iz bivše cone A. Prvotno niso bilj gotovi, če spada to v njihovo področje ali naj se bavi s takimi primeri jugoslovansko sodstvo. Pozneje so prišli do zaključka, da se lahko bavljo s takimi prestopki tudi oni, ker so Se izvršili v času, ko jc dotično ozemlje spadalo še v območje goriške sodnije. Prvi tak primer je bil spor med očetom in sinom. Kmet Simčič Ivan iz Šmartnega pri Kojskem se je prvega aprila 1947 obregnil nad svojim sinom Jožefom, ker ta ni hotel delati in je rajši pohajal z rokami v žepih. Sin pa se je zaradi tega tako razburil, da je zagnal proti očetu najprej kladivo, ki ga ni zadelo in potem še ko-sir, kateri ga je ranil na nogi. Oče se je takoj zatekel k zdravniku jn potem prijavil sina sodišču. Sin je zopet odgovoril z grožnjami in očeta tudi oklofutal. Verjetno so bili med njima še stari računi, ki so povzročili, da sta se oče in sin tako grdo gledala. Sodniki so prisodili obtožencu 8 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov ter mu priznali pogojno Ukradeno blago stu prevažala Drugi tak primer je bil iz leta 1946, ko so gradili predor pod hribom «Monte grande«. Cuyaj gradbenega skladišča je opazil, da postopoma izginja od tam različen material, o katerem so sumili, da ga prevažajo v bivšo cono B- Zato je policija organizirala ob cesti več zased in nekega dne ustavila kamion, ki je vozil material iz omenjenega gradi-lišča. V kamionu sta bila Mirko Brovc iz Tolmina in Viktor Rossi iz Bordona pri Vidmu, ki sta izjavila, da so jima neznanci izročili material za prevoz proti primerni nagradi. Po- licija njuni izpovedi ni hotela verjeti in ju je prijavila sodišču, ki Pa ju je predvčerajšnjim v celoti oprostila. Od ene ključavnice do druge Naslednji obtoženec je bil 33-letni Marcon Guerrino iz Anhovega. Dolžili so ga, da je neko neg v maju 1947 hotel prepiliti ključavnico pri neki hiši y vasi. Namera pa se mu ni posrečila, ker so ga prej zasačili. Pač pa je tvegal, da pride sam pod še močnejšo ključavnico, ker ga je sodišče obsodilo zaradi vloma v tuje stanovanje na 4 mesece zapora. Vendar je kazen le pogojna. Spor dveh mejašev Januarja meseca t. 1. so nekateri delavci nabirali drva za 63-letnega Mauriča Henrika iz Fare v njegovem gozdu. Ker pa je bila meja slabo zaznamovana, so zašli na parcelo Castellana Ferruccija iz Fare, ki se je zaradi tega skregal z Mauričem. Spor pa ni imel hujših posledic, ker sta se oba soseda pred sodiščem pobotala in je Castellan umaknil tožbo. ni more nuditi beli kruh na borni kraški zemlji. Vsi ti agenti pa so doživeli velikanski neuspeh, ker preobrazba vasi v Slovenskem Primorju vkljub njihovim spletkam lepo in naglo napreduje ter je že pokazala svoje prve sadove, s katerimi se zadružniki v resnici lahko ponašajo. Danes je v goriški oblasti že 81 obdelovalnih zadrug in 87 zadružnih ekonomij, od-katerih bodo mnoge v najkrajšem času postale zadruge. Zadružniki imajo 17.852 ha zemlje, ki jo obdeluje 1352 družin. Zlasti tam kjer so se mlade zadruge hitro otresle začetnih težav in so dobro gospodarile, vstopa vanje vedno več novih kmetov in po bližnjih vaseh u-stanavljajo nove. Tako morajo tisti vidalijevci, ki imajo še kaj poštenja v sebi in vse to vidijo priznati, da sq se temeljito zmotili v svojih prerokovanjih. Čeprav je naša zemlja na Krasu borna in preobljudena, pa ima vendar vse pogoje, da nudi svojim prebivalcem bel kruh in vse drugo, česar potrebujejo. Treba pa je po eni strani z boljšo obdelavo doseči višje pridelke in po drugi pa višek prebivalstva preusmeriti v industrijo, ki rasle na Primorskem in drugod po državi. Slika prebivalstva je sedaj taka, da je tu 71 odst. malih, 19 odst. srednjih in komaj 1,5 odst. velikih kmetov, nekmetov pa samo 7.7 odst. Pripomnimo še, da pride na malega kmeta komaj po 0.39 ha orne zemlje in na velikega pa tudj samo po 2.73 ha. Zato so že mnogi sprevideli, da ne koristi trdoglavo stradati na skopi krpi zemlje. Več usoč ljudi se je že vključilo v industrijo, pa ne morda kje v tujini, ampak v domačo industrijo, ker danes domovina nudi delo in zaslužek vsem. Ustvarili so si nove domove, kjer se jim godi bolje, kakor je bilo zanje poprej. Na razbremenjeni zemlji pa bodo obdelovalne zadruge z velikopoteznim in umnim gospodarstvom pridobile iz nje vse, kar lahko dosežejo z moderno agro. tehniko. Razen dela goriškega in sežanskega okraja nudi vsa Primorska izborne pogoje za Živinorejo jn prav gotovo ne bo dolgo, ko se bodo ljudje čudili, kako da je bilo ob zatonu kapitalizma na vasi samo P° ^riinformistt vedno trdijo, da se bolj pogreza v »“Sin - |ttj.^amcriškega imperializma U^jrihzem lpr pac]a \ naročje [V J* nadalje na ves glas, da ■T-Rj |jUdstvo umira od la-Q Už ejo kolikor le morejo, »hi ■l>a je v določenem k ,utk« nuj lažja stvar. Tega lij “di tukajšnji tržaški Videli, p dobro zavedajo in zara-besnijo od jeze, Doba ^oi 'az‘ pa se že bliža t^riu kluvrnemu koncu. Da-tjvie namreč že marsikdo illjresn° vprašuje, ali je v 41. res tako, kakor pišejo Ln‘0l'h)isli in vedno več je i'V...i se hočejo o resnici nu laribe oči. Lahko E*vljamo, da sl resnica o [v(t Prav uspešno utira pot v si zdaj želimo, du bi eHku nevarnost, ki grozi S JQdncmu demokratlčne-Sna čim prej odstra- Nedavnu potovanje v SiLa<1 m' jfi dak> pobudo, da 'I s-J11 nekaj vrstic o vtisih, S 'b jih tam dobil, cjS|r°m po Beogradu v,9a/o krasna moderne sfevbe bstal na beo-z nekaj minut* S5»‘«C le h? riri,„ ..... -. “'H,. , 'd«. Nmjp otj male sku Uflll, rjvurišev se temu ni zu-v! šla 0llmi*i smo Sp takoj, ’’ videli na postajuh 6 ki ^iivne proge dolge vla- llijil ,0 bili natrpani z naj gradbenim in dru-p I|v ''ialom. Obvladuti ta- Ji 5 .^'uriet, to ni »ul«. Skl M*ntthSUl 5mo 56 UEt#vi H b^prej Sku- tavili v kavarni tj' Jc bile'nabito P°1 tNkovC<% brigadirjev In ftam ■ Komaj *hto Jd natakar našte- val, kaj lahko dobimo za zajtrk, izbrali smo si to, kur je jemala večina prisotnih, namreč belo kavo z maslom In medom. Sosed mi je za časa zajtrkovanja pripovedoval, da se je pred svetovno vojno zbirala v tej kavarni beograjska aristokracija. Danes pa nujdtl v tej kavami le delovnega človeka. Kavama hrani svoje goste kar najboljše. Po okrepčilu smo se podali na ogled Beograda. Pri slugi nekega velikega poslopja, v ka. terem so razmeščeni državni uradi, smp opazili kopico knjig. Motril sem ga za trenutek in nato vprašal; «Ali nj nevarno, da vam polica odpove?« Mladi sluga pa je takoj živahno odgovoril: «Ne bo sc ne. Jq že vajena, vidite,toso same prepotrebne stvari. Pred vojno nisem znal niti čitutl, zdaj pa s« pripravljam za izpite na gimnaziji. Izkoristim vsak trenutek in ir m zaradi tega nakopičil knjige na samem službenem mestu«. Z odgovorom smo bili vsi zelo zadovoljni. Popoldne sem se oglasil pri sorodniku, ki stanuje v središču mesta, v veliki potnudztropni zgradbi. Zanimalo mp je, kdaj je bllu tu velika stavba dograjena. Uvedel »em, d« so jo do-gutovllt pred letom dni in da je tista Zgradba delo beograjske mladine. Ta zgradba p« ni edina te vrste. V Beogradu se danes zida na veliko. Po oivo-boditvi jc bilo v Beogradu zgrajenih in nato tudi opremljenih n“d 700 velikih gradbenih objektov, Beograjski zidarji so v kratkem času vzgojili na tisoče novih zidarjev, ki »o ikoro P«t>olncm« opustili Man Vtisi s potovanja v Beograd in okolico Povsod srno lahko ugolovljali, du hominloumistično laži ne bodo imele dolgega življenja začela ljudska oblast uspesm reševati stanovanjsko vprašanje. V Železniku - modernem kombinatu težke industrije zemljo zabijejo močne žele- I dana y želesobetonu, Du se Je zobetonske stebre, nato pa vil- stadion lahko zgradil, so mo- vajo ter skladajo ogrodje, Z brigadnim načinom dela gradnja hitro napreduje, Vmesne prostore v ogrodju zazidajo z opeko in stavba je kmalu za tein pokrita, Strokovnjaki trdijo, du so lake zgradbe zelo trdne. V Beogradu ga ni kotička, da se v njem ne bi dvigala nova zgradba. Vsemu temu jse posebno tujec ne more načuditi. «Qd kje neki dobiva Beograd toliko zidarjev?« Za. deva P« ie iskale: Fronta daje na tisoče in tisoče prostovolj. c 11111111111 * 11:1 ii 11111'11 TRGOVINA !!! Ogle/te si zalo9° Ulica Vasari 10 UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA; ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 . Tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32- Koper, ul. Battlstl 30la-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, meseč®0 g - Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega ^ Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska