Gnezdenje sivogrlega ponirka Podiceps grisegena na Cerkniškem jezeru
Red-necked Grebe Podiceps grisegena
breeding on Lake Cerknica
TOMAŽ JANČAR UVOD
Sivogrli ponirek je takoj za zlatouhim P. auritus najmanj poznan predstavnik svojega rodu na Slovenskem. Glede na podatke iz literature ga sicer lahko štejemo za rednega preletnika in zimskega gosta, je pa skrajno maloštevilen. Pogostejši je edinole na severovzhodu republike in na obali, vendar je tudi tu mogoče opazovati posamezne primerke le občasno.
Zaradi skopih podatkov iz gnezdilne sezone v preteklosti je poročilo o gnezdenju sivogrlega ponirka na Cerkniškem jezeru še toliko bolj zanimivo in razveseljivo. V juliju 1990 sem na Leviš-čih opazoval vsaj dve zalegi.
V članku poleg podrobnega opisa odkritja podajam še oris razširjenosti v Evropi in citiram vse meni znane litera-turne zabeležbe o opazovanju te vrste pri nas.
PREBIVALIŠČE IN GNEZDITEV
Gnezdi predvsem v nižinah do 100 m n.m. Rad ima manjše vodne površine do 3 ha, ki so precej zaraščene z vodnim rastlinjem. V primerjavi s čopastim P.cnstatus ne potrebuje toliko rib in voda je lahko plitvejša, saj se navadno ne potaplja globlje od 2 m [4].
Gnezdilna sezona se začne med koncem aprila in začetkom junija. Vzredi eno zalego 4-5, redkeje 2-7 mladičev. Inkubacijska doba je 22-25 dni. Mladiči
se osamosvojijo, ko so stari 8-10 tednov [6]. Za starost, pri kateri mladi poletijo, je znan le en podatek [4], v tem primeru je šlo za več kot 72 dni.
RAZŠIRJENOST...
Sivogrli ponirek je gnezdilec zmernih in hladnejših predelov holarktika - se pravi severne poloble. Pojavlja se v dveh izoliranih podvrstah. P, g. grisegena naseljuje Evropo m zahodno Azijo, P.g.holboelli pa severno Ameriko in vzhodno Azijo. Podvrsti se razlikujeta po velikosti: nominalna je malo manjša [4, 8].
... V EVROPI
V  Evropi gnezdi sivogrli ponirek v njenem severovzhodnem delu. Jugozahodna meja areala se v grobem ujema s črto, ki povezuje Atene in Hamburg. O gnezditveni razširjenosti veliko povedo podatki o številu gnezdečih parov po posameznih deželah: Poljska 2000 parov [22], Estonija 120 parov, Danska 350-400, Finska 2000, nekdanja zahodna Nemčija (le dežela Schleswig-Holstein) 120 in Madžarska 50-60 parov [vse 4],
V drugih, predvsem nam bližjih državah pa je stanje takole:
ČEHOSLOVASKA: Posamezni pari neredno gnezdijo (17). Redno je gnezdil v devetnajstem in do dvajsetih let v
50
tem stoletju [4].
ŠVICA: Ne gnezdi, je pa reden pre-letnik in zimski gost [23].
AVSTRIJA:  Na Nežiderskem jezeru
m ob Donavi vzhodno od Dunaja je gnezdil v prvi polovici 19. stoletja [13]. V zadnjem času pa je zaslediti le nekaj sporadičnih gnezdenj: zadnje znano gnezdenje na Nežiderskem jezeru 1977, gnezditev pri Dunaju 1980 in še dve ne povsem zanesljivi poročili s Koroške -March 1961 in Langsee 1979 [1].
ITALIJA: Ni podatka o gnezdenju, je pa nekaj podatkov o opazovanju precej mladih primerkov v okoljih, primernih za gnezdenje (Beneška laguna, Lago Maggiore) [3].
JUGOSLAVIJA; V Vojvodini je maloštevilna in občasna gnezdilka nekaterih močvirij in ribnikov [11]. Za druge dele države imam  le podatke  iz kataloga
Slika 1: Razširjenost sivogrlega ponirka v Evropi (po Peterson etc.)
Fig. 1: Distribution of Red-necked Grebe in Europe (according to Peterson etc.)
jugoslovanske favne [10], ki ga navaja kot gnezdilca osrednje Hrvaške in Slavonije, Makedonije in kot možnega gnezdilca bosanske Posavine.
GRČIJA: Do izsušitve delte Nestosa je tam gnezdilo pnbl. 10 parov, zdaj pa velja v Grčiji za izumrlega [4],
... IN PRI NAS
V  Sloveniji, kot že rečeno, podatka o gnezdenju doslej ni bilo. Tudi podatkov o opazovanju ni zelo veliko. Najstarejše podatke sem našel pri Schiavuzziju (1883) [15], ki za Tržaško pravi: »Ta vrsta je običajna v jesenskih in zimskih mesecih. Nekateri priletijo že v avgustu in septembru, večinoma pa v oktobru in odidejo marca...«, za Sečoveljske soline pa: »Pogost od septembra in prek cele zime. Živi na rekah in kanalih...«. Za Schiavuzzijem ni nihče več zapisal, da je sivogrli ponirek v naših krajih pogost.
Schulz (1890), ki je delal kot prepara-tor deželnega muzeja tedanje Kranjske, za »rujavovratnega« ponirka pravi, da je posamični preletnik [16].
Se manj optimističen je Reiser. V Ptičih Maribora [1925] (12) piše le o dveh primerkih, ki da ju hrani mariborski muzej, pa še za ta dva je samo verjetno, da izvirata iz obdelovanega območja.
V  Acrocephalusu nanj naletimo šestkrat, od tega trikrat v rubriki iz ornito-loške beležnice [9, 22 in 20]. Odrasel primerek v poletnem perju je bil opazovan 11. 4. 1986 na Gradiškem jezeru v Slovenskih goricah (Sere) [21] in 4, 7. 1989 na Bledu (Sovine) [20]. Na Ljubljanici pri Črni vasi je bil 4. in 5. 8. 1985 opažen mladosten ponirek na preletu (Sere) [21], na Bohinjskem jezeru pa še dva, odrasel in dorasel mladič (op. urednika), med 5. in 19. 8. 1981 (Magaj-
51
Slika 2: Topografski položaj gnezdecih sivogrlih ponirkov na Cerkniškem jezeru Fig. 2: Topographical position of breeding Red-necked Grebes on Lake Cerknica
52
na)   [9].   Ti  podatki  so  tudi  edini  iz obdobja blizu gnezditve.
Med mnogimi temeljitimi popisi vrst, ki so jih razni avtorji pripravili za svoje opazovalne rajone - vsi vključujejo večje ali manjše vodne biotope - sivo-grlega ponirka omenja le Sovmčev seznam ptic Drage pri Igu [18]. V prispevku o ZOAS [19] razberemo, da smo ga v obdobju štirih zim (1984/85-1987/ 88) opazovali v skupaj devetih kvadrantih: v sedmih le v eni zimi, v ostalih dveh pa v dveh zimah. Najizčrpnejše podatke o tej vrsti pa najdemo v Bibiče-vem članku o pticah vodnih zbiralnikov severovzhodne Slovenije [2]: v petih zimah je bil med 243 terenskimi obhodi opazovan 19-krat.
In kaj pravi ZOAS, ki je še v pripravi? Po teh podatkih A. Sovinca (ustno) je reden, vendar maloštevilen gost. Pozimi je redno opažen predvsem na štajerskih vodnih zbiralnikih, posebno na Ptujskem jezeru, in ob obali, kjer pa ni bil opažen vsako zimo. V obdobju 1979/ 80 do 1989/90 je bil pozimi drugod v Sloveniji opažen le dvakrat.
OPIS ODKRITJA
O ptičih Cerkniškega jezera je pisal J. Gregori [5], vendar pa v svojem prispevku, ki obsega opazovanja med letoma 1966 in 1978, te vrste ne omenja.
Sam sem sivogrlega ponirka pred tem opazoval le enkrat, m to prav na Cerkniškem jezeru. Bilo je 22. 9. 1989 pri Goričici, ko smo med izletom Nemške ornitološke zveze opazovali 2 primerka.
Letošnjo gnezditev te vrste na Leviš-čih sem odkril povsem po naključju med dvodnevnim potepom po Cerkniškem jezeru. 15. 7. 1990 je bilo čudovito
jutro z bleščeče umito pokrajino. Zgodaj zjutraj sem se ustavil pri vasi Otok in
se vzpel na grič severno od vasi, od koder se odpira lep razgled na Levišča.
Kadarkoli sem v teh krajih, če se le da, ne zamudim obiska Levišč, kajti to je eden redkih predelov Cerkniškega jezera, koder se voda zadrži večji del leta. Po moji grobi oceni gre za hektar vodne površine, ki je izmenoma zaraščena s trstom ali pa odprta. Levišča so požiralniki, ki vodo dobivajo iz izvira Trsenec ob vznožju Javornikov [14].
Tudi tokrat je bilo na Leviščih živahno. Videti je bilo več lisk Fulica atra, čopastih črnic Aythya fuligula, mlakaric Anas platyrhynchos in čopastih ponir-kov Podiceps chstatus. Lahko mi verjamete, da mi je srce hitreje udarjalo, ko sem opazil, da ima eden izmed ponir-kov prekrasen rdečerjav vrat m belo grlo - se pravi, da je šlo za sivogrlega ponirka - in to prav tisti, ob katerem sta plavala dva mladička. Mlada sta merila približno tretjino odraslega, se pravi še zelo mlada, veliko premlada, da bi lahko od kod priletela.
Kasneje se je izkazalo, da oni trije sivogrli ponirki niso edmi. Najprej se je prikazal eden od staršev, ki je prvemu prinesel precej veliko ribo. Zanimivo je bilo, da je bil ta drugi od staršev opazno manjši od prvega. Potlej je še večkrat za dalj časa odplaval in se vselej vrnil z ribo.
Čez čas sem v slabo preglednem jeziku odprte površine (na desni strani slike) odkril še eno »družinico«. Sestavljala sta jo eden od staršev m en že skoraj dorasel mladič. Večji del časa sta bila zakrita za trstom, ko pa sta se pokazala, sem nekajkrat videl mladiča, kako je vrešče in z odprtim kljunom tečnaril okoli starega. Nemara za hrano, vendar se stari ni omehčal. Bržčas je
precenil, da je mali že dosti star, da si
sam poišče hrano.
Naslednjič sem bil na Leviščih 21. 7.
53
Slika 3: Pogled na Levišča z griča severno od vasi Otok. (T, Jančar) Fig. 3: A view at Levišča from the hill north of Otok village (T. Jančar)
z namenom, da ponirke fotografiram. Vsi so bili še tam, kot prejšnjič, le eden staršev doraslega mladiča je manjkal. Kot da bi se v tednu, ki je minil, mali osamosvojil. Pač pa sem severno od griča, s katerega je razgled na Levišča, odkril še eno družino sivogrlih ponir-kov. Ta je štela dva dorasla mladiča in enega od staršev. Tudi ta dva sta, kot oni pred tednom, sitnarila pri staremu. Obstaja možnost, da je ta družina prav tista spred prejšnjega tedna. Čisto verjetno pa je, da gre v resnici za tretjo družino. Še posebej zato, ker se je en dorasli mladič tudi tokrat zadrževal prav tam, koder sem prvič videl drugo družinico.
S tem pa naštevanja še ni konec. V tej številki lahko preberete Žgavčev prispevek,  ki opisuje reševanje dveh
mladih sivogrlih ponirkov iz usihajočih požiralnikov Zadnjega kraja, kar je približno poldrugi kilometer od Levišč. Glede na to, da so se prej ponirki zadrževali ves čas skoraj na istem mestu, je mogoče, da gre za čisto druge osebke. Navsezadnje je Zadnji kraj, ki je precej zaraščen z vodnim rastjem, zelo primerno gnezdišče za to vrsto.
In še o izidu fotografiranja. Klavrno. Kljub temu, da sem do zadnjice bredel po vodi, se mi ni posrečilo priti ponir-kom dovolj blizu, da bi se na fotografiji kaj videlo. Še največ uspeha sem imel z doraslim mladičem, vendar ga je S. Polak, ki je bil na leviščih 2. 8. 90, posnel bolje od mene. Tudi njemu pa se žal ni uspelo približati družini z malima mladičkoma.
54
RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK
Sivogrli ponirek je v Sloveniji doslej veljal za redkega preletnika in zimskega gosta, o gnezdenju pa ni bilo podatkov. Zelo skopi so tudi podatki o opazovanju v gnezdilni sezoni in blizu nje. Takšni so štirje in vsi so iz Acroce-phalusa, V letu 1990 pa je v Leviščih na Cerkniškem jezeru zagotovo gnezdil en par sivogrlih ponirkov, ki je vzredil dva mladiča. To je torej prvi podatek o gnezdenju te vrste na ozemlju republike Slovenije. Zelo verjetno pa je, da je gnezdilo še več parov, saj obstajajo podatki o opazovanju še 1 oziroma 2 družin z doraslimi mladiči. Sploh pa če upoštevamo, da po skopih znanih podatkih družina ostane dolgo časa skupaj in da mladi poletijo precej pozno. Dva mladiča sta bila najdena še v Zadnjem
Slika 4: Dorasli mladostni sivogrli ponirek, Leviš-Če, 2. 8. 1990 (S. Polak)
Fig 4:  Fullgrown juvenile  Red-necked Grebe, Levišče, August 2nd, 1990 (S. Polak)
Kaj je botrovalo tej gnezditvi? Glede na podatke iz sosednjih dežel, bi lahko rekel, da ne gre za širitev areata. Verjetno gre za naključno gnezditev na robu areata, ki je bržčas posledica naravnega nihanja populacije. Je pa po drugi strani seveda res, da je Cerkniško jezero, ki je bogato z vodnim rastlinjem in s številnimi vodnimi jasami, kot nalašč za sivogrlega ponirka. Celo tako ugodno je (seveda kadar je tudi poleti dovolj vodnato), da je komaj mogoče verjeti, da prej tod ni nikoli gnezdil,
Tega seveda za nazaj ni mogoče ugotoviti. Lahko pa smo bolj pozorni v prihodnjih letih. Ornitologi, ki bodo prihodnja poletja obiskali Cerkniško jezero, naj bodo še posebej pozorni na vodne jase Zadnjega kraja in Levišč. Veliko vprašanje je, kako bo nihanje in usihanje jezera vplivalo na gnezdilno uspešnost in prisotnost ponirkov.
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem kolegom, ki so me prijazno oskrbeli z literaturo, še posebej Daretu Šere-tu. Prav tako iskrena hvala Slavku Polaku, ki mi je odstopil v objavo svojo fotografijo.
LITERATURA
1.  AUBRECHT, G in F. BOCK: Österreichische gewässer als winterrastplätze für wasservögel: 24; Bundesministerium für Gesundheit und Umweltschutz 1985, Wien.
2.  BIBIČ, A.: Ptice vodnih zbiralnikov severovzhodne Slovenije, Acrocephalus 37-38 (1988): 25-48.
3.  BRICHETTI, P.: Distribuzione geografica de-gli ucceli nidificanti in Italia, Corsica e Isole Maltesi; Natura Bresciana Ann. Mus. Civ. Sc. Nat. 16 (1979): 107-109 in 24 (1988): 151-152; Brescia.
4.  CRAMP, C. et al.: Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa, vol 1:
89-97; Oxford University press 1977, London,
5.  GREGORI, J.: Prispevek k poznavanju ptičev Cerkniškega jezera in bližnje okolice, Acta Car-
55
sologica VIII (1984)/7: 304-329; SAZU, Ljubljana.
6.  HARRISON, G: A F. G to the nests, eggs and nestlings of Br. and Eu. birds: 49; Collins 1988, London.
7.  HARRISON, P.: Seabirds, an identification guide: 413; Christopher Helm 1989, London.
8.  ILIČEV. V. D. et al: Handbuch der Vögel der Sowjetunion, vol 1: 261-271; Ziemsen Verlag 1985, Wittenberg Lutherstadt.
9.  MAGAJNA. B.: Sivogrli ponirek (Redke vrste); Acrocephalus 10 (1981): 58.
10.  MATVEJEV, S. D. in V. F. VASlC. Catalo-gus Faunae Jugoslaviae: vol IV/3 - Aves: 14; SAZU 1973, Ljubljana.
11.  PELLE, L et al.: Pregled gnjezdarica Vojvodine; Laras 29-30 (1977): 174; JAZU, Zagreb.
12.  REISER, Q; Die Vögel von Marburg an der Drau. 141, 1925; Graz.
13.  ROKITANSKY, G: Catalogus faunae Au-striae, vol XXIb - Aves: 1; ÖAdW 1964, Wien.
14.  SAVNIK, R; Krajevni leksikon Slovenije. vol 1: 51; DZS 1968. Ljubljana.
15.  SCHIAVUZZI, B.: Malenali per un'avifauna del territorio di Tneste fino a Monfalcone e dell'Istna: 62 in 76; 1883; Tneste.
16.  SCHULZ, F.: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Vögel: 21; 1890; Laibach.
17.  SEDLAČEK. K. et aL. Cervena kniha, vol 1 - Ptaci; 24; SZN 1988, Praha.
18.  SOV1NC, A.: Zaščita ribnikov v dolini Drage pri Igu; Acrocephalus 15 (1983): 7-9.
19.  SOVINC, A.. Zimski ornitološki atlas Slovenije 1984/85 - 1987/88; Acrocephalus 37-38 (1988): 48-55.
20.  SOVINC, A.. Rjavovrati ponirek (Iz orn. bel); Acrocephalus 45 (1990): 65.
21.  SERE, D.: Sivogrli ponirek (Iz orn. bel.); Acrocephalus 29 (1986): 36.
22.  TOMIAKOjC, L.: Ptaki Polski, rozmieszcze-nie i liczebnošč: 28-29; Panstwowe Widawnictwo Naukowe 1990, Warszawa.
23.  WINKLER, R.; Avifauna der Schweiz, eine kommentierte Artenliste; Der ornitologische Be-obahter 6 (1987): 13; Ala, Basel.
POVZETEK
Sivogrli ponirek ]e bil doslej v Sloveniji opazovan le na preletu in prezimovanju, pa še to ne pogosto. V juliju 1990 so bile na Cerkniškem jezeru odkrite 2-3 gnezdeče družine z mladiči. Glede na presihajoč značaj tamkajšnjih voda, se avtor sprašuje koliko ponirkov na Cerkniškem jezeru preživi.
SUMMARY
Red-necked Grebe Podiceps grisegena has been in Slovenia observed rather rarely, and even in these cases during its passage and wintering only. In July 1990, however, 2-3 breeding families were discovered on the Lake of Cerknica. Considering that the lake is intermittent, the author wonders how many grebes survive there.
Tomaž Jančar, Cesta v Kostanj 3, 61110 Ljubljana-Hrušica
Obvestilo
V prejšnji številki Acrocephalusa smo objavili pogovor z dr. S. Matvejevom. Ker bi na osnovi vprašanja na 3. strani bralec lahko sklepal, da je sogovornik po izobrazbi geograf, sporočamo, da je po izobrazbi diplomirani biolog.
Urednik
56