PRILOGA
NA PRAZNIČNEM OBISKU V MESTNI OBČINI CELJE
AKTUALNO
Svetelšek novi direktor celjske bolnišnice str.3
" Britanski dvor: Zakaj sla princa
STOP
Ti
■o
■-slim
iri ■ VI im
-r-
PRILOGA
ОНЗр
mt
: 1 ' w
4.
/
t BRUCE WILLIS
Žalostno slovo velikana Hollywooda
AlenkalSivka: Zvenim kot |P|| misi^a/a mislim smrtno resno пШМЈ
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 14 / Leto 77 / 7. april 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
SPORED
Zagorel bo olimpijski ogenj
Gasilski zvezi Slovenije, krovni organizaciji prostovoljnih gasilcev, ki je hkrati tudi ena največjih organizacij v državi, je bila zaupana organizacija velike gasilske olimpijade. Ta bi sicer morala biti že lani poleti, a so jo morali zaradi znanih razlogov prestaviti. Tako bo olimpijski ogenj na osrednjem stadionu v Celju zagorel to poletje, ko bo v knežje mesto prišlo več tisoč gasilcev z vsega sveta.
str. 32-33
INTERVJU	LAŠK^	FRANKOLOVO
V
Matjaž Han: »Parlament bi Na Smohorju bodo gradili	Ogenj uničil hišo in
moral biti zrcalo družbe«str. 26-27	str. 9	gospodarsko poslopje str. 7
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Večina Slovencev živi v skladu s socialdemokratskimi vrednotami - da je treba pomagati ljudem v stiski, da je treba spoštovati zgodovino, da je v družbi pomembno tovarištvo. S to besedo imajo nekateri silne težave, a gre predvsem za to, da prijatelji in sosedje pomagajo drug drugemu.«
Matjaž Han, poslanec
»Moti me, da ne morem sam pomagati in končati vojne. Dokler tega ne morem, poskušam z majhnimi pozornostmi. To me napolni z energijo in močjo, hkrati najdem ogromno ljubezni in srečam veliko srčnih ljudi.«
Anže Jelenc, zdravstveni tehnik in prostovoljec
»Zavedamo se, da moramo za vlagatelje in delovna mesta poskrbeti sami, in sicer pred letom 2033, ko država načrtuje zaprtje Premogovnika Velenje. Znotraj regije želimo do leta 2030 odpreti pet tisoč novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.«
Peter Dermol, velenjski župan
»Prišli smo namreč že tako daleč, da so nam strokovnjaki s kmetijskega ministrstva rekli, naj spremenimo namembnost območja Stare cinkarne in površine namenimo za kmetijstvo. Ko smo dejali, da bomo to naredili in povedali, da je to njihov predlog, se s tem seveda niso več strinjali.«
Bojan Šrot, celjski župan
»V Celju pričakujemo približno 3500 tekmovalcev iz 25 držav, skoraj tristo sodnikov in 15 tisoč tujih obiskovalcev. Gre za res velik mednarodni dogodek, ki je hkrati odlična priložnost za promocijo Celja in regije.«
Janko Turnšek, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije
ČETRTEK 1	1 PETEK
уГ 1/ 19 o5	V ir™ • •
SOBOTA I	1 NEDELJA
✓ 12 w ^ 9	\l/ 12 ^ 2
o
co
oc <
Po več letih prostorske stiske
Novi prostori zdravstvenega doma
Kar štiri milijone evrov znaša vrednost naložbe v nove prostore Zdravstvenega doma Celje v Gregorčičevi ulici 6, kamor so preselili nekaj zdravstvenih dejavnosti iz matičnega dela doma. Od tega je 67 odstotkov celotne naložbe zagotovil zdravstveni dom iz presežkov preteklih let, Mestna občina Celje je za prenovo zagotovila 1,2 milijona evrov. Razumljivo je, da so nad obnovo navdušeni tudi zaposleni in sedanje vodstvo, a spomnimo, da v začetku ni bilo ravno tako.
SIMONA SOLINIC
Zdravstveni dom Celje je pred več kot petimi leti želel pri matični stavbi urediti prizidek. To je bila dolgoletna želja takratnega vodstva, ki je z zaposlenimi pogosto opozarjalo na prostorsko stisko. Celjski zdravstveni dom je za
ta prizidek varčeval in del tega privarčevanega denarja naj bi bil namenjen ravno tej gradnji. A to se ni zgodilo. Leta 2016 je bilo med zdravstvenim domom in celjsko občino kar nekaj hudih besed in jeze, saj so se občinski svetniki in ob-
Uradnega odprtja obnovljene stavbe, ki je bila v četrtek pretekli teden, se je udeležilo kar nekaj veljakov s Celjskega. Med drugim župani okoliških občin in državni sekretar na Ministrstvu RS za zdravje Franc Vindišar, ki se bo kmalu vrnil na delovno mesto strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Med udeleženci odprtja je bilo mogoče opaziti tudi nekaj politikov oziroma tistih, ki bodo kandidirali na državnozborskih volitvah.
čina odločili, da bodo ta denar dodali v občinski proračun. Šlo naj bi za približno 1,2 milijona evrov. Potem so številna opozarjanja zdravstvenega doma, da se s tem ne strinja, potihnila, nakar se je menjalo tudi strokovno vodstvo.
Štiri nadstropja,
več prostora
V naslednjih letih je Mestna občina Celje v tej stavbi odkupila šest stanovanj ter z ministrstvom za pravosodje na tej lokaciji izvedla menjavo poslovnih prostorov. Za to je občina namenila še 660 tisoč evrov. »Odločitev, da bomo namesto gradnje prizidka obnovili te prostore, se je izkazala za modro. Ti prostori so nekoč že služili zdravstveni dejavnosti. Z obnovo smo ohranili stavbno dediščino in vrnili življenje v prazne prostore sredi mesta, kar je ne nazadnje tudi eden od ciljev strategije razvoja starega mestnega jedra. Naj spomnim, da je bila ta zgradba, nekdanja Šemalova vojašnica, zgrajena leta 1887. Po prvi svetovni vojni je postala invalidski dom, med letoma 1929 in 1931 so jo predelali v zdravstveni dom,«
Zdravstveni dom Celje je največja regijska ustanova primarnega zdravstva, ki zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo 65 tisoč občanom iz mestne občine Celje ter občin Dobrna, Vojnik in Štore.
je dejal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
Zdravstveni dom Celje je pridobil kar 2.900 kvadratnih metrov dodatnih površin. Stavba ima štiri nadstropja. Pritličje je namenjeno fiziatriji in fiziotera-piji, prvo nadstropje centru za krepitev zdravja in razvojni ambulanti z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo, drugo nadstropje centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, v mansardi so urejeni prostori za potrebe uprave. Prenovo je zasnoval arhitekt Borut Pregelj.
»Delo v prenovljenih prostorih opravlja 75 zaposlenih. S prenovo smo rešili prostorsko stisko. To je za nas zelo pomembno, saj se zdravstveni dom strokovno razvija in širi, čemur sledi tudi število zaposlenih,« je na uradnem odprtju povedal strokovni vodja Zd Celje Marko Drešček. »Prenovljena stavba je v neposredni bližini matične hiše in je v celoti prilagojena potrebam zdravstvenega doma. Pred selitvijo smo skrbno pretehtali, katere dejavnosti bi preselili v nove prostore, da bo delo na obeh lokacijah koordinirano in da bodo uporabniki naših storitev ter zaposleni zadovoljni,« dodaja direktorica Alenka Obrul. Obnova stavbe se je resda začela v nehvaležnem času - januarja 2020, skoraj sočasno z epidemijo - kar je seveda vplivalo tudi na roke končanja del, a ne v veliki meri. Foto: Andraž Purg - GrupA
AKTUALNO
3
Svetelšek novi direktor celjske bolnišnice
Od Tuša in Petrola do celjske bolnišnice
Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je v ponedeljek za novega poslovnega direktorja izbral Aleksandra Svetelška. Znano je, da je februarja s tega delovnega mesta nepričakovano odstopila Margareta Guček Zakošek, ki je bolnišnico vodila od leta 2018. Novoi-menovanega direktorja mora zdaj potrditi še vlada. Tudi on bo mandat začel več kot očitno s političnim ozadjem, saj je bilo na dan imenovanja mogoče slišati, da je bilo tudi njegovo imenovanje - politično.
Aleksander Svetlšek. Novi poslovni direktor Splošne bolnišnice Celje. Foto: (Arhiv NT/Andraž Purg - GrupA)
SIMONA ŠOLINIČ
Svetelšek je bil do zdaj večkrat na vodilnih položajih. Pred leti je bil predsednik uprave Engrotuša in Petrola. Prav tako se je v preteklosti potegoval za delovno mesto direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, danes ima svoje svetovalno podjetje. Poleg njega je svet zavoda obravnaval še dve kandidaturi. Na razpis sta se namreč prijavila nekdanji direktor Zdravstvenega doma Hrastnik Gregor Pajić, ki je marca odstopil s tega položaja, in državna sekretarka na finančnem ministrstvu Irena Nunčič, ki je bila tudi vršilka dolžnosti direktorice finanč-
ne uprave in direktorica ZD Šmarje pri Jelšah. Nunčičeva naj bi bila najprej resna kandidatka za novo direktorico, saj je blizu vladajoči stranki, medtem ko naj bi bil Svetel-šek »Počivalškov kader«. Vsaj tako je bilo že pred začetkom seje zavoda neuradno mogoče slišati v krogih blizu bolnišnice.
Pogovori s 400 zdravniki
Več kot očitno je bila razprava na seji sveta zavoda burna, vsaj sodeč po besedah člana zavoda Sama Fakina, ki je v preteklosti že sedel na direktorskem stolčku celjske
bolnišnice in je znan po tem, da ne varčuje z besedami: »Šlo je za politično odločitev, čeprav včasih politiki tudi kdaj kakšno pametno >izluščijo<.«
Največji primanjkljaj pri Svetelšku Fakin vidi v tem, da je svoj program za bolnišnico bral. Po Fakinovem mnenju je bila najbolj »konsistentna« Nunčičeva z jasnim načrtom za bolnišnico, a ni dobila večine. Svetelška je podprlo pet članov od osmih, ki so bili na seji prisotni. Pajić je po Faki-novih besedah videti izkušen, a je bil njegov program dela za bolnišnico »preveč razmetan«.
Za Svetelška Fakin izpostavlja, da naj bi mu bil znan finančni del predvsem v gospodarskih družbah: »Največji zalogaj ga čaka pri organizaciji dela in pri pogovoru s 400 zdravniki. Vsi trije kandidati so dejali, da jim dobri odnosi veliko pomenijo. A na vprašanje, kaj so dobri odnosi, niso znali povedati kaj več kot to, da so dobri odnosi spoštovanje in podobno.«
Vindišar še ne bo prišel
Predsednik sveta zavoda Matevž Jug je po imenovanju Svetelška dejal, da je člane prepričal program, ki ga je predstavil, in da bodo vladi nemudoma predlagali, naj ga potrdi: »Bolnišnico vodita vršilka dolžnosti poslovnega direktorja in vršilec dolžnosti strokovnega direktorja. Mislim, da si celjska bolnišnica zasluži vodstvo s polnim mandatom.« Na vprašanje novinarjev, kdaj bo mandat strokovnega direktorja bolnišnice nastopil Franc Vindišar, je Jug odgovoril, da maja, saj je Vindni-šar zaprosil za odlog vrnitve v Celje. »Franc Vindišar je izrazil željo, da bi se vrnil maja, ko bo konec mandata te vlade,« pravi Jug.
Sanacija
Svetelšek se bo moral v prihodnjih mesecih soočiti ne le s finančno izgubo bolnišnice, ki naj bi bila skoraj štirimilijonska, ampak bo
moral vzpostaviti ravnovesje tudi v odnosih, ki v bolnišnici škripajo že več let. »Mislim, da bo treba uskladiti dve pomembni stvari. Na eni strani bo treba dvigniti zaupanje med zaposlenimi, nadaljevati razvoj in dati ljudem možnost, da pokažejo vse svoje znanje. Na drugi strani gre za finančni del. Bolnišnica potrebuje finančno sanacijo, ki se je je treba lotiti takoj. Bolnišnica ni profitabilna organizacija, ima drugačno poslanstvo, a mora poslovati pozitivno. Krpanje finančne
luknje bo večplastno. Kratkoročni ukrepi bodo usmerjeni v iskanje osnovnega razloga, ki je bolnišnico iz pozitivnega stanja pahnil v negativno. Dolgoročni ukrep pa je sanacijski program, v katerem bodo opredeljeni merjenje produktivnosti, učinkovitosti ter krajšanje čakalnih dob. Gre za velik izziv, zato pričakujem veliko mero sodelovanja vseh, ki bodo v sanacijo vključeni, prav tako tudi predloge, in da bodo zaposleni pri tem začutili tudi elan,« pravi Svetelšek.
Čas za prenose prijav
Do ponedeljka so se morali letošnji devetošolci (v Savinjski regiji jih šolo končuje več kot 2.400) odločiti o nadaljnjem izobraževanju. V teh dneh srednje šole zbirajo podatke, koliko mladih se je odločilo za njihove programe, sicer pa lahko učenci svojo prijavo zaradi različnih razlogov v prihodnjih dneh prenesejo v drugo šolo ali v drug program. To lahko storijo do 25. aprila.
Če bo tudi po tem datumu v kateri od šol preveč prijav, bo šola v soglasju z ministrstvom omejila vpis. Več o prijavah v posamezne programe bo znano v petek do 16. ure, ko bo ministrstvo za izobraževanje na svojih spletnih straneh objavilo informacijo o številu prijav za vpis v programe šol.
V	Šolskem centru Celje v teh dneh še ne želijo komentirati števila prijav učencev, saj se številke še spreminjajo. Lani na primer je bilo veliko zanimanja za programe medijskega tehnika, frizerja, mehatronika operaterja in tehnika mehatronike.
V	množični ponudbi ni lahko pridobiti mladih, pravi ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc, ki je zadovoljen, da je šola pritegnila dovolj mladih. »Ogromno smo delali za to, zato smo veseli, da smo tako uspešno končali ta del vpisnega postopka.« Kot navaja, je prijav dovolj oziroma celo nekaj preveč. A po programih se številke vedno ne izidejo. Če je v program splošne gimnazije vpisanih 160 mladih, kar je zgornja meja, jih je manj v klasičnem in glasbenem programu, preveč pa je vlog za športni oddelek. »Ampak to je že običajno, sploh pri glasbenikih. V srednjo glasbeno šolo se pač ne more vpisati vsak, imeti mora pogoje, še prej mora opraviti sprejemni izpit.« Ob tem je blizu Velenje, kjer izvajajo enak program, in tudi konservatorija v Mariboru ter Ljubljani nista daleč. A kot pravi ravnatelj, bo šola naredila vse, da bodo nazadnje vsi »pod streho« in zadovoljni.
Na Gimnaziji Celje - Center pravijo, da so dobili več vpisnic, kot je razpisanih mest. »Glede na možnost prenosa vlog v druge šole in v programe v naslednjih tednih je nemogoče napovedati, ali bodo pri vpisu omejitve,« pravi ravnatelj šole Gregor Deleja. V šoli je bilo lani v tem času več zanimanja, kot je bilo prostih mest, v obeh gimnazijskih programih in v programu predšolske vzgoje.
Zanimanje za programe Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje je bilo že lani veliko in tudi letos je tako. »Trenutno imamo zelo veliko zanimanja za vpis v program zdravstvena nega,« povzema dr. Andreja Grobelšek iz šolske svetovalne službe. »Prosta mesta so še v programih bolničar-negovalec in kozmetični tehnik. V slednjem namreč za prihodnje leto razpisujemo oddelek več,« pravi in pričakuje, da se bo število prijav še spremenilo.
TC
Postopek prenosa prijav je tudi letos elektronski. Učenci morajo pisno zaprositi, da jih svetovalni delavec šole, kjer so oddali prijavo, v njihovem imenu odjavi iz programa, za katerega je oddal prvotno prijavnico. Svetovalni delavec jo posreduje v drugo šolo, kamor bi želel kandidat prenesti prijavo.
Spet plešejo!
Po dveh letih, ko sta bili generaciji dijakov zaključnih letnikov večine srednjih šol prikrajšani za maturantski ples in uradno slovo od šole ter učiteljev, so minule dni dvorano Golovec spet napolnili zvoki četvorke. Novo sezono so začeli dijaki Šolskega centra Celje, in sicer so se od srede do sobote na plesišču zvrstili mladi iz vseh petih srednjih šol centra.
Kot pravijo v Šolskem centru Celje, so se po letu premora navdušeno lotili priprav. Rezultat so štirje izvedeni maturantski plesi, na katerih se je od srede do sobote zavrtelo 336 plesalcev.
Četrtošolce čakajo v prihodnjih dneh pospešene priprave na splošno in poklicno maturo, ki sta tudi letos zaradi covidnih razmer prirejeni. Na splošni maturi se bodo s prvim preizkusom, esejem iz slovenščine, dijaki spoprijeli 4. maja. O temi V svetu blišča in besede bodo razmišljali na osnovi prebranih romanov Čudežni Feliks Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda.	TC, foto: arhiv ŠCC
Po dveh letih lahko maturanti spet plešejo in se tako na najlepši način poslovijo od šole in učiteljev.
4
GOSPODARSTVO
Štore Steel - lani rekordni prihodki, letos rekordne cene energentov
Zaradi dražje energije vsak mesec ob milijon evrov
»Leto 2021 bo solidno, a ne bo tako uspešno, kot sta bili leti 2017 in 2018,« je oktobra lani napovedal Jani Jurkošek, generalni direktor družbe Štore Steel. V svoji napovedi je bil preskromen, saj je štorska jeklarna lani imela rekordne prihodke od prodaje, čisti dobiček je znašal šest milijonov evrov. Dobička bi bilo še več, če se družba v zadnjih mesecih preteklega leta ne bi soočila z izjemnim porastom cen energentov. Kot pravi Jurkošek, sta ji dražja elektrika in zemeljski plin lani »odnesla« najmanj dva milijona evrov dobička. Visoke cene energije, ki jih spremljata še pomanjkanje in podražitev surovin, krojijo tudi letošnje poslovanje podjetja. Kljub temu v Štorah letos pričakujejo dobre poslovne rezultate, saj imajo naročil dovolj in so njihove proizvodne zmogljivosti ves čas v celoti zasedene.
JANJA INTIHAR
Jani Jurkošek poudarja, da so zaradi nenehnih dražitev energentov trenutne razmere zelo hude. »Ne vemo, pri kakšnih cenah se bodo podražitve ustavile, predvsem ni jasno, kdaj se bo to zgodilo,« pravi. Ker ni druge možnosti, kot da tudi sami zvišajo cene, so kupcem že predlagali, da bi si delili dodatne stroške
zaradi višjih cen elektrike in zemeljskega plina. »Kupci za zdaj razumejo naše težave, a ne vem, kaj bo, če bodo cene energentov še naprej letele v nebo,« se boji Jurkošek. Dražja elektrika in plin letos vsak mesec stroške podjetja povišata za kar milijon evrov. »Cena me-gavatne ure elektrike se je lani v drugem polletju s 50 evrov
povišala na 200 evrov. Letos februarja je znašala 250 evrov, ko se je začela vojna v Ukrajini, je poskočila na kar 544 evrov. Dva tedna kasneje so se cene začele umirjati in po 10. marcu rahlo padati,« razmere opisuje Jurkošek.
V podjetju Štore Steel zaenkrat nimajo težav z zagotavljanjem surovin, a se lahko že jutri vse spremeni, pravi Jani Jurkošek. Že zdaj so se cene surovega železa, prav tako zaradi vojne, krepko zvišale. Štorska jeklarna sicer ne nabavlja starega železa v Ukrajini ali Rusiji, a so ga doslej v Ukrajini kupovali Turki, ki so se po začetku vojne usmerili na evropski trg ter zaradi večjega povpraševanja povzročili dvig cen. »Cene so bile že prej visoke, zdaj so podivjale. Za tono starega železa je treba plačati že več kot 600 evrov,« navaja Jurkošek.
Še nikoli toliko
prihodkov
Po predlanskem 23-odsto-tnem upadu prihodkov in
izgubi, ki je znašala 2,5 milijona evrov, so bili v družbi Štore Steel, ki jeklo proizvaja za avtomobilsko industrijo, lani spet uspešni. Tolikšnih prihodkov od prodaje doslej še niso imeli. Količinska prodaja sicer ni bila rekordna, znašala je 145 tisoč ton jekla, so pa bili rekordni prihodki. Znašali so 145 milijonov evrov, kar je 59 milijonov evrov ali 69 odstotkov več kot leta 2020. Največ prihodkov doslej so štorski je-
klarji ustvarili leta 2018, ko so znašali malo manj kot 139 milijonov evrov. Takrat so imeli 8,4 milijona evrov čistega dobička. Lani je bil dobiček nekoliko manjši, znašal je približno 6 milijonov evrov, a bi ga bilo več, poudarja Jurkošek, če zaradi dražjih energentov v drugi polovici leta ne bi imeli za več milijonov evrov višjih stroškov.
Za letos so v Štorah načrtovali ponovitev lanskih dobrih poslovnih rezultatov, vendar
ne vedo, ali jim bo, vsaj glede na prva dva meseca, to tudi uspelo. »Razmere na trgu se nenehno spreminjajo. Povpraševanje po nekaterih vrstah jekla je upadlo, po drugih se je zvišalo, vendar je dejstvo, da je zaradi rusko-ukrajinske vojne v Evropi manj jekla. Zato imamo naročil dovolj in so vse naše proizvodne zmogljivosti v celoti zasedene,« pravi Jani Jurkošek.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Štorskim jeklarjem, ki se že od lani soočajo s podivjanimi cenami elektrike in zemeljskega plina, je v letu 2021 uspelo ustvarili rekordne prihodke.
Celje v teh dneh središče evropske industrije
Več kot 350 neposrednih razstavljavcev iz desetih držav ter 900 blagovnih znamk različnih strojev in naprav iz 32 držav. Takšne so letošnje številke o Mednarodnem industrijskem sejmu, ki se je po treh letih prisilnega premora v torek začel na celjskem sejmišču. Industrijski sejem tudi letos dokazuje, da je največji in najpomembnejši tovrsten dogodek v jugovzhodni Evropi na področjih strojegradnje, orodjarstva, varjenja in rezanja, materialov in sestavnih delov ter naprednih tehnologij.
Razstavljavci, ki so napolnili vse sejemske dvorane, predstavljajo številne novosti, na ogled so tudi stroji, ki jih zaradi velikosti in tudi vrednosti ni mogoče videti nikjer drugje. Sejmišče se je pravzaprav spremenilo v veliko proizvodno dvorano, saj razstavljeni stroji in naprave niso le na ogled, ampak lahko obiskovalci tudi vidijo, kako delujejo.
Sejem je vsekakor velika priložnost za sklepanje novih poslov, spremlja ga tudi več strokovnih prireditev. V torek je bila osrednja tema industrijska avtomatizacija, včeraj je bil dan varilne tehnike, za danes, četrtek, je Razvojni center orodjarstva Slo-
venije Tecos pripravil dan orodjarstva. Gre za najpomembnejši strokovni dogodek slovenske orodjarske industrije, na katerem se bodo orodjarji seznanili z razmerami doma in v svetovni orodjarski industriji ter govorili o sodelovanju v prihodnjih letih.
Kljub težavam vztrajajo
Orodjarstvo je ena ključnih gospodarskih panog v Sloveniji. V njej deluje 170 podjetij, ki zaposlujejo 3 tisoč ljudi in na leto ustvarijo 400 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Večino, kar 75 odstotkov prihodkov, ustvarijo v tujini, največ v državah Evropske unije. Ker gre čez mejo tudi večina izdelkov, narejenih z orodji, ki ostanejo doma, pomeni, da slovenski orodjarji skoraj v celoti delajo za izvoz. Njihov najpomembnejši izvozni trg je že dolgo časa Nemčija, kjer so pomemben dobavitelj avtomobilske industrije. V zadnjih dveh letih so zaradi upada proizvodnje avtomobilov, ki so se mu pridružile še visoke cene surovin in energentov, imeli kar nekaj težav. Vendar kljub temu, poudarja direktor Tecosa Aleš Hančič, nobeno od orodjarskih podjetij ni zaprlo svojih vrat.
JI, foto: Andraž Purg - GrupA
Položili temeljni kamen razvojnega inštituta
Franci Pliberšek, lastnik in direktor podjetja Mik Celje, je sredi lanskega leta napovedal širitev proizvodnje in gradnjo sodobnega razvojnega inštituta. Sredi prejšnjega tedna so predstavniki podjetja, države, izvajalca del in projektant položili temeljni kamen ter tako napovedali gradnjo inštituta, ki se bo imenoval po nedavno preminulem strokovnjaku na področju toplotne tehnike in energetike Petru Novaku.
Gre za 18,1 milijona evrov vredno naložbo v 6.400 kvadratnih metrov veliko energetsko varčno stavbo, ki bo imela geosonde, sončno elektrarno in prezračevalne naprave in v kateri bodo odlični pogoji za delo ter snovanje izumov.
Kot je pojasnil Franci Pli-beršek, bo polovica prostora namenjena proizvodnji prezračevalnih naprav MlKro-vent in druga polovica prostorom za razvojne dejavnosti, testne komore, razstavne površine, pisarne za zagonska podjetja in izobraževanja ter studie, kjer se bodo lahko ta podjetja predstavljala svetu. V drugem delu naložbe bo Mik postavil še robotizirano skladišče, veliko malo manj kot 1.700 kvadratnih metrov. Že ob polaganju temeljnega kamna je direktor Mika pogumno napovedal tudi dan odprtja, 31. maj 2023, ko bo podjetje praznovalo 33. rojstni dan.
Domače znanje
Franci Pliberšek je ponovno poudaril, da je prezračevalni sistem MIKrovent izključno plod slovenskega znanja, ki so ga v podjetju začeli razvijati v letu 2007 s Pliberškovim nekdanjim profesorjem s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani dr. Petrom Novakom. »Takrat smo bili na tem področju pionirji, o lokalnih prezračevalnih sistemih se še ni veliko vedelo,« je dejal lastnik podjetja. »Danes lahko v testnih komorah v podjetju naši strokovnjaki za izpopolnjevanje rešitev poustvarijo
najrazličnejše podnebne pogoje, temperaturo od -25 do 50 stopinj Celzija in vlago od 10 do 99 odstotkov. Tako lahko ustvarimo podnebne pogoje s celega sveta, od Celja do Osla, od Miamija do Toronta.«
Dodaten prostor in delovna mesta
Za naložbo so se v podjetju odločili predvsem zaradi pomanjkanja prostora za proizvodnjo in razvoj prezračevalnih naprav kot tudi za testne komore. Njihovi glavni trgi za prodajo prezračevalnih sistemov so evropske države in ZDA. Za občino Vojnik bo vzpostavitev razvojnega centra in inštituta pomenila od 200 do 230 novih delovnih mest.
LKK
Do prihodnje pomadi bo podjetje Mik bogatejše za 6.400 kvadratnih metrov veliko energetsko varčno stavbo, v kateri bo polovica prostora namenjena proizvodnji prezračevalnih naprav in druga polovica prostorom za razvojne dejavnosti, testne komore, razstavne površine, pisarne za zagonska podjetja ter studie.
GOSPODARSTVO
5
Večina urejenih zemljišč v velenjski poslovni coni že prodana
V Stari vasi vedno bolj živahno
Do pravičnega in ne preveč bolečega prestrukturiranja Šaleške doline je mogoče priti zgolj z novimi delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo. Velenjska občina je zato pred časom uredila Poslovno cono Stara vas, v kateri naj bi do konca letošnjega leta zaživela vsaj štiri podjetja, zaposlitev naj bi dobilo najmanj 110 ljudi.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Tri lokalna podjetja so v poslovni coni v Velenju že začela graditi nove poslovne prostore. Kmalu se jim bo pridružilo še eno velenjsko podjetje, ki je pred dnevi že pridobilo dokumentacijo za gradnjo. Vse štiri stavbe naj bi bile zgrajene do konca letošnjega leta, vodstva podjetij napovedujejo tudi zaposlovanje. Prav ustvarjanje novih delovnih mest je ključno pri pravičnem prestrukturiranju regije, ki se počasi, a vztrajno poslavlja od premoga in energetske panoge. »Zavedamo se, da moramo za vlagatelje in delovna mesta poskrbeti sami, in sicer pred letom 2033, ko država načrtuje zaprtje Premogovnika Velenje. Znotraj regije želimo do leta
2030 odpreti pet tisoč novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo,« je ob nedavnem ogledu gradbišč v Stari vasi dejal velenjski župan Peter Dermol.
Župan se je srečal s predstavniki podjetij, ki bodo v tem letu svojo dejavnost že preselila na novo območje. Podjetje DBSS v Stari vasi gradi novo tovarno za izdelavo izdelkov iz kovine. La-
stnik podjetja Beno Sovič načrtuje, da bodo proizvodnjo preselili do konca leta in v novih prostorih ustvarili 44 delovnih mest. Direktor podjetja Veplas Laki Ivo Lipičnik predvideva, da bodo novi prostori, v katerih bo zaposlenih 20 ljudi, vseljivi v začetku naslednjega leta. Podjetje Omrion - Miel Elektronika, ki ga vodi Andrej Rotovnik, bo svojo proizvodnjo v nove prostore preselilo do poletja. Po napovedih direktorja bodo imeli sprva osem zaposlenih, kasneje bodo po potrebi iskali tudi novo delovno silo. V prihodnjih tednih bo v poslovni coni začel graditi tudi lastnik podjetja Adoor Ado Romih. Za novo stavbo, v kateri bo po napovedih zaposlil osem ljudi, mora uporabno dovoljenje
pridobiti najkasneje do konca januarja prihodnje leto.
Zanimanja veliko,
prostora dovolj
V	poslovni coni je večina urejenih zemljišč že prodanih, so sporočili iz velenjske občine. Kar 13 tisoč kvadratnih metrov površin je kupilo farmacevtsko podjetje, 2.300 kvadratnih metrov je v lasti hitro rastočega velenjskega podjetja Malinca, 4.700 kvadratnih metrov veliko območje je kupilo podjetje Tiki, ki bo na njem uredilo razvojni oddelek za toplotne črpalke.
Občina se za druga zemljišča tudi že pogovarja z vlagatelji, ki jih prihod v Velenje zanima. Bo pa občina na tri tisoč kvadratnih metrih zgradila industrijsko-tehnološki inkubator, ki bo nudil ugodne prostorske pogoje in strokovno pomoč proizvodno naravnanim mladim podjetjem.
V	Poslovni coni Stara vas je trenutno zgrajena ena poslovna stavba, v kateri poslujeta dve podjetji s skupaj 41 zaposlenimi. Ko bo poslovna cona v celoti zasedena, bo v njej po predvidevanjih in željah velenjske občine delalo približno 2000 ljudi.
Predstavniki lokalne oblasti so podjetnike seznanili z možnostjo prijave na razpis za notranjo opremo, ki ga je objavila Javna agencija Spirit. Poleg tega je Mestna občina Velenje objavila javni razpis za spodbujanje podjetništva v višini sto tisoč evrov, s katerim bo podjetja podprla pri novih naložbah, sofinancirala zagonska podjetja ter podjetja, ki se bodo prijavljala na slovenske ali mednarodne razpise. Rok za prijavo je 4. maj 2022.
Pišek še naprej na čelu prevoznikov
Skupščina sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je za predsednika sekcije znova izvolila Petra Piška, direktorja in lastnika celjskega podjetja Frigotranport Pišek & HSF. Poslanci skupščine so Piška izvolili soglasno.
Peter Pišek je vodenje sekcije za promet, ki združuje 3.000 slovenskih prevoznikov, prevzel maja 2017, ko je bil predčasno razrešen Andrej Klobasa. Leto kasneje mu je skupščina podelila 4-letni mandat in tudi takrat je zmagal z veliko večino glasov. Pišek od julija 2020 kot podpredsednik vodi celjsko obrtno zbornico. Konec leta se bo njemu in celotnemu vodstvu zbornice iztekel mandat, kar pomeni, da bodo obrtniki iz občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik letos volili novo skupščino, predsednika in nadzorni odbor.
JI, Foto: SHERPA
Peter Pišek bo eno najmočnejših sekcij v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije vodil še štiri leta.
PREZRAČIMO SLOVENIJO
V Lunosu želimo omogočiti zdravo bivalno okolje v vsakem slovenskem domu, zato vam v posebni akciji Prezračimo Slovenijo zagotavljamo do 50 % popusta ob nakupu revolucionarnih prezračeval-
Jnih enot i-Vent, ki s pametnim upravljanjem s pomočjo mobilne aplikacije ali daljinca predstavljajo prihodnost prezračevanja. Ne mečite denarja skozi okno: prezračujte pametno in učinkovito ter brez toplotnih izgub!
I.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
PETROVČE - Krajani opozarjajo na smrad, ki se vije po središču
Med smradom in prometno obremenjenostjo
Krajani Petrove zadnja leta opozarjajo na smrad, ki je najbolj izrazit na območju od železnice do cerkve. Župan Janko Kos pravi, da ga povzročajo ne dovolj prečiščene odplake Mlekarne Celeia. Od tam sporočajo, da vlagajo v tehnološke izboljšave na tem področju. Eno večjih imajo načrtovano za letos jeseni. Krajani predpostavljajo, da smrad ne pojenja tudi zaradi pose-dlih jaškov. Po cesti skozi Petrovče dnevno vozijo težki tovornjaki v bližnji kamnolom v Libojah. Domačini se bojijo, kaj bo, ko se bo začela obnova griškega mostu in bo ves promet preusmerjen skozi Petrovče.
SPELA OZIR
Mlekarna Celeia naj bi po besedah župana Janka Kosa zaradi ne dovolj prečiščenih odplak prekomerno onesnaževala čistilno napravo v Kasazah, ki je na robu zmogljivosti. »Javno komunalno podjetje zato mlekarni zaračunava povečan faktor obremenjevanja, a pri tem ne gre
za denar, temveč za smrad.« Predsednica Krajevne skupnosti Petrovče mag. Jasna Sraka pravi, da v središču že več kot desetletje smrdi po skisanem mleku oziroma nečem kislem. »Krajani na to leta in leta opozarjamo, pišemo tako javnemu komunalnemu podjetju kot občini, obračamo
se na mlekarno. Imeli smo že številne sestanke, kjer so nam tako eni kot drugi obljubili, da bo bolje, in je morda zaradi nekaterih ukrepov res bilo, a le začasno. Potem se je smrad vedno vrnil,« je pojasnila.
Nad prometno
obremenjenost
Domačini se ob vsem tem sprašujejo, ali so morda razmere slabše tudi zaradi posedanja jaškov, za kar naj bi bil kriv težek promet, ki se dnevno vije proti kamnolomu v Libojah. »Opozarjamo, da ob cesti hiše pokajo in da je res težko prezračevati ter odpirati okna - zaradi smradu je to tako nemogoče, dodatno še zaradi hrupa in prahu,« še izpostavlja predsednica krajevne skupnosti, ki se tako kot drugi sokrajani boji, kaj bo, ko se bo
začela obnova griškega mostu in bo ves promet preusmerjen skozi Petrovče. »Morda bomo bolj uspešni pri odpravi smradu, ko se bodo tudi drugi vozili skozi naše središče. Krajani smo že skoraj izgubili upanje.«
Skrbijo za manjšo obremenjenost
V Mlekarni Celeia kot glavni razlog za smrad navajajo neustrezne prezračevalne jaške na kanalizacijski cevi, ki gre skozi naselje in v kateri so združene tehnološko predčiščene vode iz njihove mlekarne, fekalije iz naselja in meteorne vode s cestnih površin. »Tehnološko očiščene vode iz naše pred-čistilne naprave zasedajo 14 odstotkov zmogljivosti
smo jih in jih še bomo izvedli, bomo še dodatno zmanjšali obremenjenost voda ter čistilne naprave. Z nadgradnjami v preteklih letih smo obremenjenost že zmanjšali za 30 odstotkov,« so pojasnili v mlekarni.
Izboljšava, ki se je bodo lotili letos in za katero bodo namenili pol milijona evrov, se nanaša na dodano fizikalno-kemijsko fazo v stopnji predčiščenja. Z njo bodo odstranili večji del maščob, zaradi česar se bo obremenjenost vode zmanjšala še za dodatnih 25 do 30 odstotkov. »Ce se bo takrat vsaj delno zmanjšal ta neprijeten vonj, bomo na dobri poti,« ob koncu še dodaja predsednica krajevne skupnosti.
Foto: SHERPA
Panožni krožki že kažejo prve rezultate
CELJE - V okviru evropskega projekta za razvoj sodobnih analitičnih sistemov v podporo svetovanju na kmetijah, ki ga financira evropski kmetijski sklad, vsako leto v Celju in Šoštanju izvedejo dva panožna krožka za kmetije z mlečno proizvodnjo. Na delavnicah kmetijski svetovalci in kmetje s pomočjo primerjalnih podatkov analitično spremljajo in preverjajo uspešnost poslovanja kmetijskih gospodarstev, ki v panožnih krožkih sodelujejo.
V okviru projekta se udele- posledica bodo boljši proizvo-
ženci ukvarjajo s pristopi in z orodji za izboljšanje ter posodobitev sistema svetovanja na slovenskih kmetijah, katerega
dni rezultati. »Poudarek je na analizi proizvodnih podatkov v povezavi z ekonomiko poslovanja, na podlagi katere
po metodi primerjav vključenih kmetij iščemo vzroke za slabše ter tudi nadpovprečne ekonomske rezultate na posamezni kmetiji,« je pojasnila Marjana Avberšek, svetovalka za področje ekonomike v celjski enoti Kmetij sko-goz-darske zbornice Slovenije (KGZS).
Pri KGZS so začeli tovrstne panožne krožke organizirati pred šestimi leti. »S kmeti se
Kmetje so z zanimanjem prisluhnili analizi podatkov, ki jo je na srečanju v Celju podal specialist za agrarno ekonomiko Damjan Jerič. (Foto: LKK)
pogovarjamo, jim pomagamo in svetujemo različni strokovnjaki - specialisti za prehrano živali, selekcionisti ekonomisti. Ugotovili smo, da če hočemo pri svetovanju nuditi dodano vrednost, se moramo pogovarjati. Treba je povezati ekonomske in tehnološke podatke,« je enega glavnih vzgibov za nastanek krožkov povzel Damjan Jerič, specialist za agrarno ekonomiko in ekološko kmetovanje, zaposlen v murskosoboškem zavodu. Tako Avberškova kot Jerič ob tem izpostavita še en zelo pomemben vidik sodelovanja pri razpravah, in sicer sodelovanje med kmeti. »Na srečanjih se kmetje začnejo pogovarjati in primerjati rezultate, izmenjujejo izkušnje. Ko kmet ugotovi, da lahko sosed naredi več in bolje z nižjim stroškom, je jasno, da lahko tudi on najde to pot in izboljša skupne poslovne rezultate,« razlaga Jerič. »Najpomembnejša je izmenjava izkušenj. Naš cilj je, da kmetom ne pomagamo samo strokovnjaki s posameznih področij, temveč, da si pomagajo med seboj.«
Najprej v dvomih,
zdaj hvaležni
Ker je treba za dobre in uporabne rezultate pridno in zelo natančno beležiti vse predpisane vhodne podatke, so nekateri kmetje najprej precej dvomili v sistem. V zbornici se zavedajo, da beleženje pomeni dodatno breme, a je lahko izkoristek rezultatov zelo koristen in prispeva k precejšnji donosnosti kmetije. Kot pravi Avberškova, je že od nekdaj največ težav na kmetijah z beleženjem knjigovodskih podatkov, zato je želela vsem sodelujočim prikazati, kako lahko te zabeležke koristno uporabijo.
V projekt se je že pred časom vključil tudi mlad prevzemnik Jani Erjavec. Na kmetiji, ima trideset krav molznic, skupaj šestdeset glav govedi lisaste pasme, obdelujejo petintrideset hektarjev površin, letno pa pridelajo približno dvesto petdeset tisoč litrov mleka. Sodelovanje in usmerjeno zbiranje, vodenje ter predvsem strokovno analizo zbranih podatkov pozdravlja. »Prednost tega je predvsem, da kmetje hitro vidimo, kje smo imeli v pre-
teklem letu prevelike stroške, in se lahko tej postavki posebej posvetimo ter izboljšamo poslovanje na tem področju. Prav tako zaradi analiziranih podatkov lažje najdemo izboljšavo, kar se tiče prihodkov. Kmetije se primerjamo, tudi tehnologije reje, in s pomočjo vseh podatkov in primerjav ter z izmenjavo izkušenj iščemo najbolje rešitve za lastno kmetijo,« pravi Erjavec in prizna, da mu strokovna pomoč zelo veliko pomeni predvsem pri izračunih količine obrokov za krave molznice, saj je treba vsebnost vitaminov izračunati do grama natančno.
Tudi za hmeljarje
Sprva so začeli z zbiranjem primerjalnih podatkov za kmetije z mlečno proizvodnjo. V letošnjem letu so prvič izvedli tudi krožek za ekonomsko analizo pridelave hmelja. Podobne krožke bodo pripravili tudi za pridelovalce jabolk. Kot je še povedala agrarna svetovalka Marjana Avberšek, se vsako leto naučijo kaj novega, izkušnje namreč pokažejo, katere podatke je treba beležiti, da so lahko potem rezultati tudi praktično uporabni.
LKK
Nova intervencijska pot
CELJE - Mestna občina Celje bo v sodelovanju z javnima podjetjema Energetika Celje in Vodovod-Kanalizacija do konca aprila končala celovito prenovo dela Ipavčeve ulice na odseku od stavbe celjske policijske uprave do Gregorčičeve ulice.
Projekt, ki je ocenjen na 281 tisoč evrov brez DDV, poleg obnove dotrajane prometne površine zajema obnovo plinovoda zemeljskega plina in plinskih priključkov, obnovo kanalizacije ter obnovo vodovoda in vodovodnih priključkov. V okviru projekta bo občina iz Ipavčeve v Gregorčičevo ulico uredila še intervencijski uvoz in izvoz za policijska vozila, na območju ob Ipavčevi ulici pa vzpostavila prometni režim.	LKK
Ob obnovi Ipavčeve ulice bo občina uredila tudi nov intervencijski uvoz in izvoz za policijska vozila. (Foto: MOC)
sport@nt-rc.si
radio cehe
novi tednik
IZ NAŠIH KRAJEV
7
FRANKOLOVO - V dveh mesecih dva uničujoča požara
Ogenj eni družini uničil hišo, drugi gospodarsko poslopje
S soncem obsijan pomladni dan z ničemer ni dajal slutiti, da se bo za družino Fijavž iz Lipe pri Franko-lovem sprevrgel v pravo nočno moro. Ogenj je v manj kot pol ure pogoltnil gospodarsko poslopje in vso kmetijsko mehanizacijo v njem. Ostalo je le pogorišče. Sreča v nesreči je, da je gasilcem pred ognjenimi zublji uspelo obvarovati stanovanjsko hišo in druge stavbe v bližini. Iz hleva so domači uspeli rešiti tudi vso živino, žal se je pri tem huje poškodovala lastnica. V Krajevni skupnosti Frankolovo so že stopili skupaj in organizirali zbiranje pomoči za petčlansko družino Fijavž.
Žalosten pogled na uničeno gospodarsko poslopje. Poleg njega je ogenj uničil tudi kmetijske stroje in krmo. Iz hleva so na srečo uspeli pravočasno rešiti vso živino. (Foto: Dušan Horvat)
BOJANA AVGUŠTINČIČ
»Pretreseni smo. V isti vasi je v zadnjih dveh mesecih zagorelo že dvakrat. V prvem primeru je ogenj 28. januarja družini Verdinek uničil hišo, v drugem - natančno dva meseca kasneje - družini Fijavž gospodarsko poslopje,« pripoveduje predsednik Krajevne skupnosti (KS) Frankolovo Dušan Horvat.
Več kot 170 gasilcev iz občin Vojnik, Dobrna, Vitanje in Zreče se je minuli ponedeljek popoldne spopadalo z obsežnim požarom. Ogenj, ki je izbruhnil v gospodarskem poslopju, so najprej poskuša-
li pogasiti domači in sosedje, a neuspešno. Na pomoč so poklicali gasilce. Medtem so iz gorečega hleva reševali živino. To jim je uspelo, a žal se je pri tem pripetila še ena nesreča. Bik je brcnil lastnico in ji zlomil nogo. K sreči so pred ognjem uspeli rešiti dva traktorja, druga kmetijska mehanizacija je uničena. Zgorela je tudi vsa krma za živino, poslopje je pogorelo do tal. »Bil je neverjeten plamen. Česa takšnega še nisem videl,« je še vedno pretresen Horvat. Požar se je zaradi vetra razširil tudi na bližnji gozd.
i"ЖШШШШ ta
Večurni boj z ognjem
Tokratno posredovanje je bilo za gasilce PGD Frankolovo in sosednja gasilska društva organizacijsko ter fizično eno najzahtevnejših doslej tako zaradi obsežnosti požara kot za-
Z ognjem se je borilo več kot 170 gasilcev iz občin Vojnik, Dobrna, Vitanje in Zreče. Vzrok požara, ki je uničil tudi približno štiri hektare mešanega gozda, še ni potrjen. (Foto: PGD Socka)
radi težko dostopnega terena gašenja. Moči so združila vsa društva v Gasilski zvezi Voj-nik-Dobrna, na pomoč so priskočili tudi gasilci iz sosednje Gasilske zveze Zreče-Vitanje. Sodelovalo je devet gasilskih enot s 14 cisternami. Na pomoč so klicali tudi helikopter, a žal ni bil na voljo, saj sta oba helikopterja Slovenske vojske že sodelovala pri gašenju obsežnega požara v Preddvoru.
Z ognjenimi zublji so se gasilci borili več ur. Žarišča, ki niso bila v dosegu cevi, so gasili ter hladili s pomočjo tako imenovanih naprtnja-čev, prirejenih nahrbtnikov, napolnjenih z vodo, ki so jo gasilci ročno brizgali po žariščih in plamenih. Do noči jim je požar uspelo pogasiti, nato so še vso noč ostali na požarni straži. Naslednji dan je v gozdu na težko dostopnem območju znova zagorelo, a so požar uspešno pogasili.
»Imeli so res zelo zahtevno nalogo, a so bili organizirani in učinkoviti. Samo njim se moramo zahvaliti, da katastrofa ni še večja,« veliko pohvalo gasilcem izreka tudi župan Občine Vojnik Branko Petre.
Premog, železnica, terme in pivo
LAŠKO - Kako so premog, železnica, terme in pivo vplivali na modernizacijo in demografski razvoj Laškega v dolgem 19. stoletju? Odgovore na to vprašanje prinaša nova knjiga avtorice dr. Alenke Hren Medved, ki jo bo v Knjižnici Laško predstavila nocoj (v četrtek) ob 19. uri.
Avtorico je zanimalo, kako so prihod Južne železnice, razvoj premogovništva, industrije in zdraviliškega turizma vplivali na demografski razvoj Laškega in njegovo preobrazbo iz polagrarnega trga v urbano naselbino. Raziskava je temeljila na analizi matičnih knjig in rezultatov popisov prebival-
V Knjižnici Rimske Toplice bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 18. uri potopisno predavanje Camino Primitivo. Zakonca Valerija in Jurij Jakop bosta pripovedovala o prvotni romarski poti v Santiago de Compostelo ter njunih vtisih in doživetjih po hriboviti pokrajini Asturio in Galicijo vse tja do »konca« sveta.
stva. Teza avtorice je bila, da so izboljšanje prometnih povezav, nahajališča premoga (kot tedaj najpomembnejšega energetskega vira) ter razvoj industrije in turizma vplivali na modernizacijo in posledično demografski razvoj Laškega ter njegovega agrarnega zaledja. Avtorica je poleg rodnosti in smrtnosti podrobneje analizirala okoliščine rojstev, porok in smrti. Podatke je podkrepila z raziskavo običajev in navad tako urbanega kot podeželskega prebivalstva v 19. stoletju. Rezultate kvantitativne
analize podatkov je še dodatno ilustrirala z zgodbami posameznikov.
V drugem delu knjige je zgodovinarka Alenka Hren Medved na podlagi analize popisov prebivalstva primerjala demografski razvoj in gostoto poselitve Laškega z drugimi primerljivimi spo-dnještajerskimi naselbinami v drugi polovici 19. stoletja. Pri tem se je osredotočila na vpliv prometnih povezav, energetskih virov in razvoja industrije na demografijo kraja.
BA
Pomoč družinama
Seveda je to huda nesreča za družino Fijavž, ki se preživlja pretežno s kmetijstvom. Ostala je brez kmetijske mehanizacije, brez katere zemlje ne bo mogla obdelovati. »To ni ravnina, to so hribi. Če hočeš to obdelovati, moraš imeti stroje,« je slikovit predsednik KS Frankolovo Dušan Horvat. V KS so v sodelovanju s tamkajšnjimi društvi, z odborom Rdečega križa in župnijsko Karitas že organizirali akcijo zbiranja pomoči za družino Fijavž. »Ljudje že ponujajo krmo za živino, ki je zdaj pri sosedih. V prihodnjih dneh bomo po domovih začeli pobirati prostovoljne prispevke,« pravi Horvat.
Da so ljudje pripravljeni priskočiti na pomoč, se je izkazalo tudi v nedavni akciji, ko so zbirali sredstva za družino
Verdinek, ki ji je ogenj konec januarja uničil hišo. »Človeku kljub nesreči postane toplo pri srcu, ko vidi, da solidarnost med ljudmi še živi in da so pripravljeni pomagati drugim v stiski,« zadovoljstva in hvaležnosti ne skriva župan Branko Petre. »Samo na Fran-kolovem smo zbrali 18 tisoč evrov, v Novi Cerkvi, kjer je akcijo organiziral Rdeči križ, so zbrali približno 6 tisoč evrov, na račun Karitas se je nateklo 11 tisočakov, skupaj torej približno 35 tisoč evrov. Hišo že obnavljajo, zdaj čakajo na krovca, da bo pokril streho, ostrešje je že narejeno. Trenutno je težava z izvajalci, vsi so namreč zasedeni. Sicer veliko pomagajo sosedje,« pojasnjuje Dušan Horvat. Kot dodaja, kličejo tudi ljudje iz drugih krajev, kako lahko pomagajo družinama.
Zaključni račun pod streho
LAŠKO - Občinski svetniki so potrdili zaključni račun proračuna za minulo leto. Občinski svet je odlok o proračunu Občine Laško za leto 2021 sprejel že decembra 2019. Lani so nato svetniki sprejeli dva rebalansa proračuna.
Kot je na zadnji seji laškega občinskega sveta pojasnila vodja oddelka za proračun in javne finance v Občini Laško Dragica Čepin, so bili prihodki proračuna za leto 2021 uresničeni v višini 17,6 milijona evrov, kar predstavlja 87,5 odstotka načrtovanih prihodkov. Ti so bili tako v primerjavi z letom 2020 višji za dvanajst odstotkov oziroma za približno dva milijona evrov. Tudi odhodki so znašali 17,6 milijona evrov, kar predstavlja 80 odstotkov načrtovanih odhodkov proračuna za leto 2021. V primerjavi z letom 2020 to pomeni za skoraj 15 odstotkov oziroma 2,2 milijona evrov več.
V minulem letu se Občina Laško ni dodatno zadolžila, temveč sta bila dva dolgoročna kredita refinancirana in nadomeščena s kreditom v višini 2,5 milijona evrov po ugodnejši obrestni meri. Občina je lani odplačala 2,9 milijona evrov dolgoročnih kreditov.	BA
Popravek
V prispevku z naslovom Kdo nas bo zastopal v državnem zboru?, ki je bil objavljen v Novem tedniku 31. marca, smo napačno zapisali, da je Mateja Žvižej bila zaposlena v knjižnici. Prav je, da je Žvižejeva še vedno zaposlena v knjižnici. Za napako se opravičujemo.	UREDNIŠTVO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ŠTORE - Dela v skladu z načrti, kmalu še nova šolska jedilnica
Športna dvorana že pod streho
Na mestu, kjer sta nekoč stali majhni telovadnici, ki nista ustrezali pogojem za izvajanje športne vzgoje, izvajalec del že več kot osem mesecev gradi novo športno dvorano. Učenci in zaposleni v tamkajšnji osnovni šoli bodo kmalu deležni še ene izboljšave -nove jedilnice.
TINA STRMCNIK
Štorski župan Miran Jur-košek je pojasnil, da stavba, ki jo gradi podjetje Ges, že dobiva obliko in vpliva na podobo kraja. Po njegovih besedah je bila največji zalogaj doslej postavitev elementov strešne konstrukcije. Zelo zahtevna sta bila prevoz nosilcev in njihova namestitev. Glavna nosilca, ki so ju pripeljali v enem kosu, sta dolga 36 metrov. Ostrešje so izdelali v avstrijskem podjetju Rubner.
Dejal je še, da je gradnja skladna s časovnim načrtom. Izvajalec del počasi končuje vsa potrebna opravila na strehi, ureja tudi elektro- in strojne napeljave ter opravlja dela, ki so povezana z zunanjo ureditvijo stavbe. Nato bo vgradil fasadne elemente, stavbno pohištvo, notranje lesene obloge. Sledili bodo keramičarska dela, vgradnja opreme in dokončna ureditev zunanjosti. Predvideno je, da bo gradnja telovadnice končana v poletnih mesecih

in da jo bodo učenci tamkajšnje osnovne šole lahko začeli uporabljati v novem šolskem letu.
1,6 milijona evrov
sofinanciranja
Celoten projekt je vreden malo manj kot 3,6 milijona evrov brez DDV. Za to naložbo bo približno 900 tisoč evrov prispeval Eko sklad, približno 700 tisoč evrov je občina pridobila na razpisu šolskega ministrstva. Razliko bo plačala z lastnimi sredstvi in s posojilom.
Za gradnjo nove športne dvorane so se v lokalni skupnosti odločili, ker je imela osnovna šola prej za pouk športne vzgoje na voljo dve majhni telovadnici, kjer pogoji niso ustrezali nobenemu športu. Stari telovadnici so porušili in se odločili za novogradnjo, ki bo ustrezala velikosti malonogometnega oz. rokometnega igrišča. Dvorano, ki bo zadoščala potrebam
šole in občanov, bo možno pregraditi na tri dele.
Staro jedilnico so porušili
Gradnja športne dvorane je posegla tudi v staro jedilnico,
ki so jo izvajalci porušili. Za takšno rešitev so se odločili, ker je bila prejšnja jedilnica v večji meri narejena iz stekla, ki ni več ustrezalo energetskim zahtevam. »Kar veliko energije smo >zmetali< sko-
zi okna,« je dejal Jurkošek. Nova jedilnica, ki bo povezovalni člen med dvorano in šolsko kuhinjo, je zasnovana večnamensko. Učenci bodo imeli v njej malico in kosilo. Organizatorji prireditev v
športni dvorani bodo v jedilnici lahko pripravljali pogostitve po dogodkih. Zdaj, v času gradnje, učenci malico in kosilo jedo za mizami, ki so postavljene na hodniku.
Foto: SHERPA
VI I	V	,	V I ■ v ■ v
prizidku že otroški živžav
PODČETRTEK - Vrtec v Pristavi pri Mestinju je bogatejši za nov prizidek. Na površini, veliki 300 kvadratnih metrov, sta dva nova oddelka. Tam so uredili še večnamenski prostor in pisarno.
Podčetrtški župan Peter Misja je dejal, da so ob tem postorili še nekaj obnovitvenih del pri tamkajšnji šoli, kupili so nova zunanja igrala. Naložba je bila vredna več kot 700 tisoč evrov. Od tega je občina na razpisu šolskega ministrstva pridobila približno 343 tisoč evrov sofinanciranja. Vsa dela še niso končana, občina želi pri vrtcu in osnovni šolo poskrbeti še za zunanjo ureditev, obnoviti želi dovozno cesto. Vrtec v občini ima zdaj skupno 11 oddelkov, po besedah župana so zmogljivosti predšolske vzgoje v zadnjih letih izdatno povečali. »V vrtec je trenutno vključenih 205 otrok, kmalu se bo številka povečala na 210. Ob tem imamo pri nas še 330 osnovnošolcev.« Dodal je, da bo naslednja večja naložba ureditev pralnice v OŠ Podčetrtek, kjer bodo perilo prali tako za potrebe šole kot vrtca. Naložbo v pralnico Misja ocenjuje na 120 tisočakov.	TS
Za varnejšo pot
ROGAŠKA SLATINA - Občina bo obnovila skoraj 800 metrov dolg odsek javne poti med Zgornjim Gabernikom in Pečico. Obnova, za katero bo poskrbelo podjetje Gradnje Tadina, je vredna 145 tisoč evrov z DDV. Dela naj bi bila končana do julija letos.
Izvajalec del bo obnovil vozišče in ga ponekod razširil, uredil bo odvodnjavanje ter namestil dodatne cevne prepuste. Občina z obnovo te javne poti sledi svojemu cilju, da varno cestno infrastrukturo zagotavlja na celotnem območju. Omenjeni odsek javne poti se navezuje na del lokalne ceste, ki vodi iz smeri naselja Podplat do Zgornjega Gabernika, v katerem bodo stroji spet zabrneli maja, ko bo izbran izvajalec začel graditi kolesarsko stezo. Gradnja slednje bo še prispevala k celoviti prometni ureditvi območja, hkrati bo spodbudila trajnostno mobilnost s kolesom.	TS
Obnova stropa grajske kavarne
CELJE - Konec marca je izvajalec del začel obnavljati strop v Kavarni Veronika in v turistič-noinformacijskem centru. Zaradi gradbenih del je kavarna zaprta, predvidoma naj bi jo odprli ta konec tedna.
V času prenove kavarniškega dela Tic nemoteno posluje in je odprt za obiskovalce. »Ko bomo kavarno ponovno odprli, bomo zaprli prostore Tic in obiskovalce preusmerili na drugo vstopno točko v bližini kavarne, kjer bodo lahko kupili vstopnice in dobili informacije,« so sporočili iz celjske občine. Ob tem so dodali, da bodo sočasno z obnovo stropa obnavljali tudi moške in ženske sanitarije, zato bodo lahko obiskovalci v tem času uporabljali sanitarije za invalide.
Za obnovitvena dela je občina izbrala podjetje Mika dom, ki mora delo končati v 45 dneh. Vrednost del je ocenjena na 55.500 evrov.	LKK
Prostori turističnoinformacijske-ga centra na Starem gradu bodo v prihodnjih dneh zaradi prenove stropa začasno preseljeni. (Foto: MOC)
1-Г*
Ш
Tudi celjski Stari grad je na predvečer svetovnega dneva zavedanja o avtizmu zasijal v modri barvi. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
V
Stari grad Celje zasijal v modrini
CELJE - Stari grad Celje je bil na predvečer 2. aprila osvetljen z modro barvo za širjenje zavedanja o avtizmu in za osveščanje družbe o razumevanju oseb z avtizmom in o varovanju njihovih človekovih pravic.
Med nami živi vedno več otrok, mladostnikov in odraslih z avtizmom, ki s svojimi družinami živijo zelo drugače kot večina ljudi. Prizadete družine imajo veliko skrbi, ki so povezane z zdravjem, vzgojo, izobraževanjem in zaposlitvijo bolnega družinskega člana. Veliko se jih znajde v stiski, ker okolje njihove situacije ne prepozna, pogosto so spregledani in izključeni iz aktivnega učenja, življenja in dela.
Letošnji 2. april nosi slogan »A happy journey through life«, kar v prevodu pomeni Srečno potovanje skozi življenje. Kampanja mednarodnega združenja Autism Europe, katerega članica je tudi Zveza za avtizem Slovenije, zagovarja celosten pristop v celotnem življenjskem obdobju, da bi osebe z avtizmom lahko zaživele izpolnjujoče.	LKK
Sft	IZ NAŠIH KRAJEV	9
VELENJE - Slab začetek, dober konec. Bo tako tudi v primeru vsesplošne preobrazbe Šaleške doline?
Energetska samooskrba po letu 2033
Čeprav že vrabci na veji čivkajo, da se bo Šaleška dolina morala posloviti od premogovništva in da se bo energetska panoga morala preobraziti v bolj zeleno, se zdi, da niti v dolini niso povsem enotni, kako čim lažje in čim manj boleče izpeljati ta prehod. A se strinjajo, da bo ob dosledni izvedbi nacionalne strategije energetsko samooskrbo po letu 2033 zelo težko zagotoviti.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Da odnos med Mestno občino Velenje in obema glavnima energetskima družbama v dolini ni ravno prijateljski, je vidno že na daleč. Čeprav je velenjski župan, preden je prevzel vodenje občine, kratek čas vodil tudi šoštanjsko termoelektrarno, je nad odnosom, ki ga ima seda-
nje vodstvo Teša do lokalne skupnosti, precej razočaran.
Tudi v pogovorih in dogovorih sta občina in Premogovnik Velenje v zadnjih nekaj letih večkrat obstala vsak na svojem bregu. Čeprav se na obeh straneh zavedajo, da drug brez drugega (še) ne morejo.
V občini, kjer želijo ob napovedanem zaprtju predvsem zagotovilo o vzpostavitvi oz. odprtju nadomestnih enakovrednih delovnih mest, so se v zadnjem letu resno podali tudi v iskanje alternativnih virov pridobivanja energije, ne nazadnje Teš Velenjčanom ne zagotavlja zgolj elektrike, temveč tudi toploto.
Velenjčani so zaušnico Tešu in - kot se je kasneje izkazalo - tudi sebi prisolili ob zavrnitvi projekta sosežiga. Velenjski župan je kasneje večkrat poudaril, da tako vodenega in slabo predstavljenega projekta preprosto ni bilo mogoče podpreti, a da
dopušča možnost, da bi se o njem ponovno pogovorili. V Tešu o morebitni obuditvi projekta, od katerega so zaradi nasprotovanja lokalnih skupnosti in nevladnih okolj-skih organizacij odstopili, niso nikoli spregovorili.
Da so vedno bolj hladni tudi odnosi med občino in premogovnikom, je pokazal spor glede nakupa kampa v neposredni bližini Velenjske plaže. Ta je namreč v lasti premogovnika. Po več neuspelih poskusih prodaje se je jeseni lani občina vendarle odločila za uveljavitev predkupne pravice in sprejela takrat ponujene pogoje. Premogovnik
želi očitno za kamp iztržiti več, zato je objavil nov razpis za prodajo, zaradi česar se je občina odločila za tožbo.
Brez rudarjev in Teša bo težko
»Glede na trenutne razmere na področju dobave in cen zemeljskega plina ter drugih energentov bodo rudarji zelo verjetno tudi po letu 2033 še kopali premog v Premogovniku Velenje, v Termoelektrarni Šoštanj pa bodo še vedno proizvajali električno energijo. Verjetno ne zgolj na premog, ampak tudi z uporabo drugih virov, npr. vodika,« je na nedavnem regijskem posvetu o
prestrukturiranju doline dejal velenjski župan Peter Dermol in poudaril, da so aktualne razmere v Evropi pokazale, kako zelo pomembna je energetska neodvisnost države. »Razmere v družbi se zelo hitro spreminjajo in nihče ne more z gotovostjo trditi, kako in v katero smer se bodo stvari razvijale. Na glavna energetska vprašanja morajo sicer odgovoriti pristojna ministrstva, Velenje pa sporoča, da smo v Šaleški dolini pripravljeni ohraniti energetsko lokacijo in proizvajati električno energijo,« je še sporočil Dermol.
LKK
Tudi pozimi več na kolesu
Sistem javne izposoje koles v Velenju in Šoštanju je ponovno zaživel včeraj.
CELJE, ŠALEŠKA DOLINA - Včeraj je v Velenju in Šoštanju ponovno zaživel sistem za izposojo koles Bicy, v katerem je na voljo 148 koles, od tega polovica električnih. Medtem iz Celja, kjer je sistem izposoje koles deloval tudi v zimskem obdobju, sporočajo, da Celjanov niti hladnejši meseci niso odvrnili od kolesarjenja.
Po podatkih, ki so jih zbrali v podjetju Nomago, ki je tudi koncesionar sistema izposoje javnih koles, so zabeležili rekordno uporabo v zimskem obdobju, in sicer 11.131 na-jemov, kar je 6.537 več kot v istem obdobju lani.
Kljub hladnejšemu vremenu in kljub temu, da je Nomago iz obtoka umaknil večino električnih koles, ki so sicer med uporabniki najbolj
priljubljena, so letos januarja zabeležili 3.495 najemov in februarja že 4.198.
S priljubljenostjo sistema raste tudi število registriranih uporabnikov. Januarja 2022 je bilo v sistemu Kolesce opravljenih 113 novih registracij, februarja 145. Tako je sistem do konca februarja štel že 11.573 registriranih uporabnikov. Mobilna aplikacija ostaja najbolj uporabljan način za registracijo in najemanje koles v sistemu.
Plačilo ob registraciji
Uporaba storitev sistema Bicy je brezplačna, a je treba ob vsakoletni registraciji ali zamenjavi stare uporabniške kartice z novo, ki omogoča uporabo nadgrajenega sistema, plačati deset evrov. Registracija je možna vsak delovni dan na sedežu Zavoda za turizem Šaleške doline v Vili Bianca in enkrat tedensko v pro-
Celjani so tudi v hladnejših mesecih pogosto sedli na kolo. Tudi izposojeno. (Foto: SHERPA)
storih Občine Šoštanj. Kolesa so na voljo na 16 postajah v Velenju in na petih v Šoštanju.
Kot so sporočili iz velenjske občine, uporabnik za dostop do storitve sklene pogodbo in ob tem pridobi uporabniško kartico. Ob registraciji, ki jo je treba vsako leto obnoviti, je treba predložiti veljaven
osebni dokument in davčno
številko. Vsi uporabniki, ki so se registrirali v pretekli sezoni, bodo prejeli SMS-sporoči-lo z vabilom za ponovno registracijo. Po opravljeni prijavi lahko uporabniki sistem Bicy uporabljajo vse dni v tednu, in sicer z upoštevanjem časovne omejitve štirinajst ur v posameznem tednu.
LKK
Na Šmohorju bodo gradili
Za ureditev turistično-rekreacijskih površin na Šmohorju je Občina Laško pripravila občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Gradivo bo javno razgrnjeno do 22. aprila.
LAŠKO - Šmohor, priljubljena izletniška in po-hodniška točka, bo še bolj privlačen za obiskovalce. Obeta se namreč oživitev širšega območja planinskega doma s turističnimi in športnimi dejavnostmi. Na Šmohorju so tako med drugim predvideni ureditev postajališča za avtodome, gradnja parkirišča, ureditev igrišča za mali nogomet, manjšega igrišča za košarko in igrišča za odbojko, pustolovskega parka in šotorišča, povečanje prireditvenega prostora ter otroškega igrišča, ureditev prostorov za piknik, postavitev urbane opreme ter prenova planinskega doma.
Dom na Šmohorju letos obeležuje 70-letnico. Prvo kočo so laški planinci postavili v bližini cerkvice sv. Mohorja in jo odprli junija 1929. Temelje novega planinskega doma so postavili leta 1940, a je druga svetovna vojna dejavnosti prekinila. Po voj-
ni so gradnjo nadaljevali in dom leta 1952 z udarniškimi akcijami postavili pod streho. Slavnostno odprtje novega doma je bilo 17. avgusta 1952. Dom na Šmohorju je bil nazadnje temeljito obnovljen pred 35 leti, pred približno desetimi leti je dobil nadstrešek. V lepši in prenovljeni podobi bo pričakal tudi letošnji jubilej. Med drugim so zamenjali okna in vrata, keramiko, uredili so tlake pred domom ... Za prihodnja leta sta v načrtu še temeljitejša prenova doma in dozidava. Med drugim nameravajo povečati kuhinjo, jedilnico in sanitarije, urediti sobe za nastanitev ter prostore za zaposlene. Dom bodo tudi energetsko obnovili, zamenjali streho in komunalne vode.
Parkirišče, pustolovski park in šotorišče
V neposredni bližini planinskega doma je načrtova-
Letos mineva 70 let od odprtja planinskega doma na Šmohorju. Jubilej v avgustu bo dom pričakal obnovljen. V prihodnjih letih se obeta oživitev širšega območja planinskega doma. (Foto: arhiv Manca Čuiež Ogrin)
na gradnja parkirišča z dvanajstimi parkirnimi mesti za osebna vozila, s parkirnim
mestom za avtobus, štirih parkirnih mest za avtodome ter prostora za izposojo
koles. Ob parkirišču bodo uredili javno razsvetljavo. Postajališče za avtodome bo
opremljeno z oskrbovalnimi stebrički, ki bodo imeli vgrajen električni priključek, priključek za vodo in odtok za fekalije.
V	gozdu na severovzhodnem delu območja je predviden pustolovski park. Opremljen bo s plezalnimi elementi različnih težavnostnih stopenj. V gozdu na južni strani območja bodo uredili šotorišče z možnostjo postavitve devetih šotorov ali bivalnih zabojnikov. Šotorišče bo opremljeno tudi s sanitarijami. V sanitarnem bloku so predvideni štiri WC-kabine, štiri kabine za tuširanj, umivalniki.
V	bližini planinskega doma je v načrtu še ureditev petih prostorov za piknik. Opremljeni bodo z leseno mizo in s klopmi ter z zidanim kaminom. Prireditveni prostor bodo povečali za 22 lesenih miz s klopmi. Urediti nameravajo tudi nove pešpoti.
BA
10
KULTURA
Jasna Lukanc se predstavlja s svojimi svetili
V temnih časih prinaša svetlobo
Z lučmi iz recikliranega stekla se do 30. junija na gradu Podsreda predstavlja Jasna Lukanc z Gomil-skega. Ustvarjalka, ki živi nad steklarsko delavnico, saj se steklarstvu poklicno posveča njen mož, je med epidemijo koronavirusa za lastno veselje in za svoj dom začela izdelovati svetila s svojim podpisom.
TINA STRMCNIK
»Obdobje, povezano z epidemijo koronavirusa, je bilo nekoliko temačno. Ko sem ustvarjala s steklom, se mi je zdelo, kot da iščem svetlobo. Ko steklo osvetliš, namreč nastanejo zanimivi učinki,« je dejala sogovornica. Po pokli-
cu je sicer geografinja, vendar sta ji od nekdaj pri srcu ročno delo in oblikovanje. Steklo se ji zdi zelo hvaležen material, saj omogoča različne ustvarjalne tehnike, vsak korak pri njegovem oblikovanju rojeva nove ideje, je povedala.
Odpadnemu steklu daje s pomočjo ročnega dela in talilne peči novo življenje.
Svetilke izdeluje tako, da reciklira ravne kose odpadnega stekla, ki ostanejo pri izdelavi steklenih oken ali vrat. Material, ki mu doda oksidne barve, oblikuje s pomočjo modelov, ki jih izdeluje sama. »Ustvarjalci steklo ponavadi oblikujejo s pomočjo kupljenih keramičnih modelov ter ga upogibajo navznoter. Jaz delam ravno nasprotno. Tehniko sem si zamislila sama. Model pripravim iz peska in nanj položim ročno oblikovan kos stekla. Ker je steklo segreto, se skrivi po predhodno pripravljeni obliki.« Dodala je, da je steklo prav zaradi svoje prosojnosti zelo privlačno za oko. Če ga osvetlimo, zasije v novi podobi, postreže z gibanjem senc, odboji svetlobe in drugimi zanimivimi podrobnostmi.
Potrditev za
oblikovanje
Svetilke je najprej oblikovala za svoj dom. Nato se je prijavila na natečaj Top ideje, ki je bil organiziran pod okriljem sejma Ambient. To, da je bila na izboru, ki pozornost namenja inovativnemu slovenskemu oblikovanju, izbrana tudi njena ideja, ji je dalo potrditev, da so njena dela zanimiva tudi drugim. Dobila je zagon, nameravala se je predstaviti v sklopu sejma, ki je bil lani nato zaradi epidemije koronavirusa odpovedan. S svojimi edinstvenimi svetili se zdaj predstavlja obiskovalcem gradu Podsreda. Njenim izdelkom družbo delajo še energijski krožniki, ki jih razstavlja podjetje Bovian plus.
Bogata steklarska
tradicija
Temu, da so steklarske razstave na gradu Podsreda že tradicionalne, botruje to, da
Jasna Lukanc je svojim izdelkom iz recikliranega stekla nadela ime Alles Klar.
je Kozjansko že od nekdaj prežeto z bogato steklarsko tradicijo. Tam so namreč že v 18. stoletju delovale gozdne steklarne - »glažute«. V Kozjanskem parku hranijo bogato steklarsko zbirko, ki obsega 750 predmetov iz nekdanjih »glažut«. Najzanimi-
vejši predmeti so že vrsto let prikazani na stalni razstavi.
Društvo steklarjev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 2005, štiri leta kasneje pa se je povezalo s Kozjanskim parkom, išče nove poti za obuditev steklarstva. Člani društva vsako leto svoje
steklene umetnine razstavljajo na gradu Podsreda in tam pripravljajo steklarske delavnice. Kozjanski park in omenjeno društvo tako skupaj izpolnjujeta poslanstvo ohranjanja bogate kulturne dediščine.
Foto: Osebni arhiv
n tretji dan je ustvaril žensko
Pod tem zanimivim naslovom so člani Fotokluba Štore Steel minuli četrtek odprli razstavo v galeriji Železarskega muzeja Štore na Teharjah. Na dogodku, ki so ga pripravili konec marca, so v ospredje postavili ženske.
»Marec je zaradi praznikov, kot sta osmi marec in materinski dan, bolj ženski mesec, zato smo razstavo posvetili nežnejšemu spolu. Za odprtje dogodka smo določili tudi pravilo, in sicer da je vsak od obiskovalcev oblekel nekaj rdečega ali si izbral rdeč modni dodatek,« je pojasnila predsednica omenjenega fotokluba Brigita Koklič. Dodala je, da so ženske, kljub temu da to velikokrat ni vidno navzven, nosilni steber v družbi in tudi doma.
V klubu sodeluje enajst članov, ki se po besedah predsednice trudijo, da so razstave zanimive in da se vedno dotikajo različnih tematik. Ustvarjalci so tokrat fotografirali v naravi in studiu. V svoj objektiv so ujeli portrete, na nekaterih posnetkih so s pomočjo tehnologije skušali zajeti čim več gibanja, veselja in sreče. Med drugim so sodelovali z modno skupino mladih modelov pod imenom Peta dimenzija. Člani kluba na razstavi predstavljajo dela, ki so jih ustvarjali med obdobjem, ko je dogajanje v družbi zaznamovala epidemija koronavirusa. »Večinoma fotografiramo za svojo dušo, nekaj članov se udeležuje natečajev in tekmovanj ter posega po priznanjih. Pod okriljem kluba se izobražujemo, hodimo tudi na izlete in si prizadevamo za čim boljše vzdušje,« je dejala Kokličeva. V naslednjih mesecih želijo pod okriljem fotokluba organizirati fotografiranje v sodelovanju z motoristično skupino Hells Angels, katere člani vozijo motorje Harley-Davidson.
TS, Foto: SHERPA
Epidemija koronavirusa je članom Fotokluba Štore Steel prekrižala kar nekaj načrtov. Brigita Koklič (desno) je zadovoljna, da jim je tokrat le uspelo pripraviti razstavo.
KULTURA
11
TVD Partizan Gaberje
Sedemdeset let celjske športne (r)evolucije
Pretekli petek so na Krekovem trgu v Celju odprli novo panojsko razstavo, naslovljeno TVD Partizan Gaberje 1952-2022 - 70 let celjske športne (r)evolu-cije, ki so jo ob okroglem jubileju društva pripravili v Muzeju novejše zgodovine Celje.
LUKA ŽERJAV
Telesnovzgojno društvo Partizan Gaberje sodi med najstarejša še vedno delujoča društva v Celju. Čeprav se zadnjih petindvajset let imenuje Športno društvo Gaberje, je med Celjani še vedno najbolj znano kot TVD Partizan. Neprekinjenost njegovega delovanja sega vse do leta 1890, ko je bilo v Celju ustanovljeno Sokolsko društvo. Celjski Sokol je pomenil prvi korak k organiziranosti, tehniki in metodiki gibanja v Celju, kar je bistvena razlika med špor-
tom in rekreacijo. »V muzeju že kar nekaj časa hranimo majhen del zbirke ŠD Gaber-je. Lani se je pri nas ustavil Ciril Trebičnik, sin prvega predsednika društva Vladi-mirja Trebičnika in brat sedanjega predsednika društva Metoda Trebičnika. V našem muzeju je potem fotografiral gradivo, ki ga hranimo pri nas. Ob tem smo dobili idejo, da bi ob krogli obletnici društva pripravili panojsko razstavo, s katero bi nadaljevali serijo razstav o celjskem športu, ki
jih pripravljamo že od leta 2013,« je o povodu in razlogih za nastanek razstave povedal kustos Muzeja novejše zgodovine Celje Sebastijan Weber.
Gradnja doma
- temelj za
prihodnost
Velik preboj v razvoju disciplin je Sokol dosegel z gradnjo lastnega doma in telovadnice v njem. Od leta 1907 do 1909 je bil tako v Gaberju pri Celju zgrajen Sokolski dom, ki je vse do danes ostal vadišče in tudi zatočišče mnogih celjskih športnikov. Gradnja Sokolske-ga doma je bila pomembna, saj je mesto z njim pridobilo zelo potrebne športne prostore, ki so celjski šport dvignili na višjo raven. Dom v Gaberju je bil za mnoge člane društva vse od odprtja ne le športni dom, ampak dom v pravem pomenu besede, saj so bile športne in medosebne vezi, ki so tam nastajale, pogosto enako močne kot tiste v družini. Športni
TVD Partizan Gaberje je kot ponosen naslednik Sokolskega društva ohranjal športno raznolikost in radovednost. Radovednost mimoidočih zbuja tudi nova razstava.
Prizor s petkovega odprtja razstave na Krekovem trgu
dom v Gaberju namreč ni bil le vadbeni prostor, ampak v nekem času tudi zatočišče za mnoge otroke, ki so izhajali iz okoliških delavskih družin, ki so si težko privoščile, da bi njihov otrok bil del vadbenega procesa. Želja Sokolov in kasneje partizanovcev je bila, da bi šport omogočili vsem, ki si to želijo, ne glede na okolje in okoliščine, iz katerih so izhajali.
Povojna
sprememba
organizacije
Po drugi svetovni vojni se je moral Sokol Celje na novo organizirati. Z novo politično ideologijo je bilo ime Sokol opuščeno v celotni Jugoslaviji in tako je društvo takoj po vojni delovalo v okviru ga-berskega Športnega društva Olimp. Zaradi družbenega zanimanja so se nato vsa društva združila v enotno Športno društvo Kladivar. Vendar so različni pogledi
na šport in drugačna tradicija društva botrovali ponovni razdružitvi, po kateri se je nekaj časa društvo imenovalo TD Celje II, kasneje pa se je preimenovalo v TD Toneta Kosa. Tako je ostalo do leta 1952 in preimenovanja vseh nekdanjih sokolskih društev v Jugoslaviji v Partizan. Tega leta se je društvo dokončno preimenovalo v TVD Partizan Celje Gaberje. Za prvega predsednika društva je bil na ustanovni seji izvoljen Vladimir Trebičnik - Mirko.
TVD Partizan Gaberje je kot ponosen naslednik Sokolske-ga društva ohranjal športno raznolikost in radovednost. Tako so člani Partizana Ga-berje, ki so v osnovi izhajali iz telovadbe, pogosto istočasno trenirali tudi druge športe pri drugih celjskih športnih društvih. Gaberske »partiza-novce« tako poleg gimnastike, odbojke, hokeja na travi, namiznega tenisa najdemo tudi v atletiki, badmintonu,
nogometu, smučanju, kolesarstvu, alpinizmu, smučarskih skokih, plesu, balinanju, aerobiki, orientaciji ...
»V muzeju smo imeli samo majhen del gradiva. Večino smo ga dobili ob pomoči društva oziroma so nam ga priskrbeli njegovi nekdanji člani. Večina materiala je del zasebnih zbirk, zato smo ga zbirali v največji meri na terenu,« je o zbiranju gradiva za razstavo povedal kustos Sebastijan Weber.
Z opuščanjem treningov vrhunske gimnastike se je TVD Partizan Gaberje preusmeril v množično rekreacijo. To še posebej velja od osamosvojitve Slovenije, saj od takrat v Gaberju gojijo izključno rekreativni šport. Leta 1997 se je društvo uradno preimenovalo iz TVD Partizan Gaberje v ŠD Gaberje in do danes deluje pod vodstvom dolgoletnega predsednika Metoda Trebičnika.
Foto: SHERPA
Kateri letni časi so najlepši? Vsi.
Konec marca so v Plesnem forumu Celje pripravili premiero plesno-gledališke predstave za otroke z naslovom Kateri letni čas je najlepši. Dvajset mladih plesalk od osmega do enajstega leta je po večmesečnih pripravah uspelo navdušiti občinstvo.
Predstava je nastala po zgodbi nekdanje plesalke plesnega foruma Brine Jenček, ko sta z vodjo Plesnega foruma ter režiserko in koreografinjo Gordano Stefanovič - Erjavec
naredili dramatizacijo plesno-gledališkega dogodka. Plesalke so plesale na glasbo Antonia Vivaldija, ki jo je Gordana Stefanovič - Erjavec izbrala z namenom približanja klasične glasbe mlajši generaciji. Zaradi omejitev v povezavi z epidemijo so imeli kar nekaj težav pri ustvarjanju predstave in vajah. »Redkokdaj se je zgodilo, da so bile na vajah na voljo vse plesalke, kar je upočasnjevalo proces ustvarjanja. Zato smo izgubili veliko več časa
in energije, kot bi bilo potrebno za pripravo predstave,« je o procesu nastanka povedala Gordana Stefanovič - Erjavec.
V zgodbi predstave se pomlad, poletje, jesen in zima prepirajo, ker je vsak letni čas zase prepričan, da je najlepši. Pokličejo veter, da jim pomaga pri odločitvi. Ta jim predlaga, naj se vsak letni čas predstavi s svojimi lepotami, da se bo lažje odločil. Sporočilo predstave opominja na pomembnost različ-
nosti in na to, da bi bil svet dolgočasen, če bi bili vsi enaki. V predstavi sta nastopili dve skupini Plesnega foruma Celje, in sicer Packa in Pika, ki sta za to predstavo združili moči. »Pri procesu nastanka predstave sem plesalke usmerjala tudi k lastni ustvarjalnosti in sem nato kot koreografinja te koreografije sestavila na način, ki je bil blizu otrokom,« je dodala Gordana Stefanovič - Erjavec.
LŽ, foto: GrupA
Sporočilo predstave opominja na pomembnost različnosti in na to, da bi bil svet dolgočasen, če bi bili vsi enaki. v predstavi sta moči združili otroški skupini Plesnega foruma Celja, in sicer Packa in Pika.
12
NAŠA TEMA
Blagoslovi vozil, hiš, cest, konj, jedil
upanje, ali
navada
V teh dneh se vrstijo blagoslovi traktorjev, motorjev, vozil, konj ... Bliža se velika noč, ko je »žegen« jedil za mnoge nepogrešljiv. Toda ali ljudje vidijo v blagoslovih njihov resničen pomen, kot ga vidi Cerkev, ali jim blagoslovi pomenijo le tradicijo, druženje in običaj? Je čas pred veliko nočjo tudi čas za takšna vprašanja, še posebej ker v družbi prihaja do razpada vrednot? Mnogi psihologi namreč v blagoslovu vidijo tudi možnost za globlji vpogled vase, a tega zgolj druženje ali samo tradicija ne prinašata. In predvsem - ali je družba blagoslove

morda preveč marketinško naravnala?
SIMONA SOLINIC
W
Človek v tem išče tudi smisel življenja
»Udeležba pri blagoslovu je prostovoljna, prejem blagoslova je povsem svoboden. Tako lahko brez večjih težav predpostavimo, da udeleženci oziroma prejemniki pozitivno sprejemajo blagoslove in da to blagodejno vpliva na duševno zdravje oziroma počutje. Vendar moramo biti pozorni na pomembno razliko, in sicer med sprejemanjem blagoslova in ovrednotenjem tega, kaj nam blagoslov pomeni,« pravi teologinja, psihosocialna svetovalka
in logoterapevtka Darja Kalamar Frece.
Posledice so odvisne od tega, ali vidimo blagoslov kot nekaj, kar nam podarja Bog, ali ga razumemo kot Božje spremstvo, ki nam obljublja, da nas bo Bog pripeljal do nečesa, kar se bo prej ali slej, najverjetneje šele po smrti, končalo dobro. A kljub temu da prosimo za blagoslov, na primer novega avtomobila, pri čemer prosimo za srečno vožnjo in veliko varno prevoženih kilometrov, lahko povzročimo prometno nesrečo. Prvo možno razumevanje je, da ne glede na to, da se enkrat ni dobro izšlo, verjamemo v moč blagoslova, ki nas je morda rešil pred več drugimi podobnimi situacijami. Drugo možno razumevanje je, da je blagoslov nekaj samo po sebi umevnega, torej če smo pri blagoslovu avtomobilov, se nam ne bo nič slabega zgodilo.
Za nekatere je blagoslov navada. Bliža se velika noč. Marsikdo reče, da ne more škoditi, »če nese k >žegnu<« ...
To je tretje možno razmišljanje. Pri slednjih dveh razmišljanjih ne vidimo globljega smisla, ampak ostanemo zgolj pri nekem ritualu. Gre za bistveno razliko, ali blagoslov spreje-
mam v osebni veri in povezanosti z Bogom ali ne. Če ne, potem zgolj tešim svoje duhovno hrepenenje z rituali ob takšnih ali drugačnih priložnostih. Ob tem ne smemo pozabiti, da ljudje iščemo stik z nečim ali nekom višjim. Kot bi povedal logoterapevt Viktor E. Frankl, iščemo nadsmisel, kar je absolutno položeno v vsakega posameznika. Kristjani verjamemo, da je to prav ta dih, ki nam ga je Bog vdahnil, in to je prav ta povezanost z njim. V drugih verovanjih ljudje podobno, a na drugačne načine iščejo nek nadsmisel.
Torej je blagoslov lahko za marsikoga pot k smislu?
Ljudje se velikokrat zatekajo k praksam, ki neki populaciji nekaj pomenijo iz globljega vzgiba. Anton Trstenjak, ki se je ukvarjal tudi s pastoralno psihologijo, pravi, da je to lahko trenutek, ko se začne v človeku prebujati ta globlji vzgib. Pri tem imajo ključno vlogo simboli. V simbolih, naj bodo slišani, prebrani
Psihosocialna svetovalka in specia-lizantka logoterapije Darja Kalamar Frece: »Udeležba pri blagoslovu lahko nekomu pomaga odkriti smisel. Ampak prava vloga blagoslova kot takšnega je, da človeku pomaga sprejemati in živeti smisel, ki ga najde, to je opravljati le njemu zaupane naloge.« (Foto: Osebni arhiv)
»Pri premagovanju duševnih stisk je lahko nekomu poleg strokovne pomoči v veliko pomoč tudi osebna vera. Ta je lahko za koga rešilna bilka in ga drži pri življenju, saj z vero išče ponovno upanje, da se lahko reši tudi iz duševne stiske. V praksi izhajamo iz tega, da vsakogar spodbujamo pri njegovih ritualih, ki mu veliko pomenijo, saj se tako vrača v življenje, da iz situacije išče rešitve za izboljšanje kakovosti življenja.«
ali videni, človek čuti duhovni svet in ga postopoma odkriva. Lahko rečemo, da isti simbol raste s človekom oziroma mu odpira duhovni svet postopno vedno globlje in globlje.
Ali se vam zdi, da družba včasih takšne blagoslove »skomercializira«, če gledava s stališča psihologije množice?
Človek se že od nekdaj naslanja na nekatere rituale, ki mu pomagajo živeti. V ritualih se je človek že od prvih verovanj obračal k nekomu, ki je nad njim, ali je priznaval, da obstajajo neke višje sile. Če pogledamo nazaj, so krščanski blagoslovi spremljali ljudi celo leto. Tako so ljudje s preprosto osebno vero prejemali blagoslove, ki so jim pomagali skozi težke čase ali celo osebne preizkušnje. Ali je družba blagoslove »skomercializirala«, je težko oceni-
ti. Kar pa zagotovo drži, je, da po blagoslove prihaja veliko ljudi iz notranjega vzgiba, da bo iz tega nekaj dobrega, da škoditi ne more, da je to lepo ali pa zato, ker gredo tudi drugi. Vidik množice je vedno prisoten, vendar ima različne vplive, od doživetja odnosov, občutka moči množice, lepote pogleda na množico in podobno. Tukaj si je nujno zastaviti vprašanje, zakaj se nekdo udeleži blagoslova, sploh če ne verjame v Boga.
Zaradi tradicije?
Tudi. Z vidika psihologije človekove osebnosti se lahko udeležimo ritualov, ker je to tradicija v našem okolju, ker so nas v otroštvu na takšne rituale vozili starši, ker to nekaj pomeni našim bližnjim, ker nam je tam lepo, ker tam srečamo ljudi iz svoje okolice ali ker je to en del našega odnosa z Bogom. Če ilustriram,
Je družba blagoslove »skomercializirala«?
Za slovensko Cerkev je blagoslov hvalnica Bogu in prošnja za njegovo varstvo, čeprav se tudi duhovniki zelo dobro zavedajo, da je za mnoge blagoslov le tradicija. Toda ali ste se kdaj vprašali, kakšna pravila veljajo pri tem, da duhovnik lahko opravi blagoslov?
»Duhovniki smejo voditi na. Nekateri pravijo, da jim
blagoslove, kot to zahteva narava njihovega dela. Opravljati smejo vse blagoslove, ki so v knjigi Blagoslovi, razen če je navzoč škof, ki jih vodi. Tisti, ki prosi za blagoslov, s tem svojim dejanjem povabi Boga v svoje življenje in delovanje. To hrepenenje se uresničuje že v dejanju blagoslova. Zato je blagoslov hkrati s prošnjo tudi zahvala, slavljenje in zahvaljevanje Bogu,« pravijo pri Slovenski škofovski konferenci.
A mnenja, zakaj nekdo pristopi k blagoslovu, so različ-
je celo bolj pomembno druženje kot vera. »Verniki točno vedo, da je blagoslov sveto dejanje, zato prosijo zanj z vso spoštljivostjo. Takšen je na primer jutranji blagoslov ognja na veliko soboto. Ponavadi pride osemdeset moških in prižgejo gobe ter jih obesijo pred hišo, kar jih nato ves dan spominja na Božjo navzočnost. Res je, da kdo razume to zgolj kot starodavno tradicijo, ki jo moramo ohranjati, večina pa vendarle razume pravi pomen tega. Tudi med epidemijo so ljudje
prosili za blagoslov ognja in blagoslov velikonočnih jedi, medtem ko se za mašo niso posebej zanimali,« pravijo pri konferenci.
Na vprašanje, ali se Slovenski škofovski konferenci morda zdi, da je družba blagoslove »skomercializirala«, dodajajo, da »prosilci za blagoslov natančno vedo, da gre za sveto dejanje, in tako tudi pristopajo k tem dejanjem. Blagoslov je potreben pri vsakem človekovem opravilu.« Omenjajo še, da je odziva ljudi na različne blagoslove še vedno veliko: »Namen blagoslova je, da sodelujočim utrdi zaupanje, da jim bo Bog pomagal uresničiti dobre sklepe. Kot bogoslužna dejanja blagoslovi spodbujajo
vernike k čaščenju Boga in k primernemu posvečevanju različnih življenjskih okoliščin,« so nam odgovorili pri Slovenski škofovski konferenci.
Blagoslovi po mnenju Cerkve spodbujajo ljudi k dojemanju svetosti življenja, saj v veri človek tako zasluži božje usmiljenje in prosi, da bi tisto, za kar prosi, prišlo do zaželene uresničitve, četudi človek v življenju kdaj »pade«. Cerkev v blagoslovih vidi Božjo obljubo po pomoči, napoved milosti ali tudi zvestobo do sklenjene zaveze. »Kadar blagoslavljajo ljudje, hvalijo Boga in izpovedujejo, da je dober in usmiljen,« še zaključujejo v Slovenski škofovski konferenci.
NAŠA TEMA
13
Tudi blagoslov konj je že tradicionalen
blagoslov konj je lahko letno srečanje lastnikov konj ali pa zahvala in priprošnja za varno ježo.
Je mogoče opaziti pri dojemanju blagoslova oziroma vere razliko med mladimi in starejšimi?
Psihologija razvoja otroka oziroma mladostnika ter odraslih bi nam ponudila v posameznih razvojnih obdobjih različne teorije verovanja oziroma vpogled v to, kako se razvija odnos do Boga. Seveda je to dojemanje pri različnih generacijah drugačno že zaradi preprostega antropološkega razvoja človeka. Z drugimi besedami: osebni odnos do vere se spreminja med odraščanjem in staranjem. Po razvojni psihologiji otroci in mladostniki razvijajo in oblikujejo svojo osebnost. Pri tem iščejo svoj smisel in tudi z drugačnimi očmi sprejemajo ter razvijajo svoj odnos do Boga. Ob tem moramo poudariti, da je ta razvoj precej odvisen od tega, iz kakšnega družinskega okolja prihajajo otroci in mladostniki, kakšen odnos imajo do tega njihove družine. Otroci razvijajo ta odnos z zgledi, ki jih dobijo najprej v družini oziroma okolju. Ko odraščajo, se s tem tudi razvija oseben odnos do osebne vere in vsega, kar je povezano z verovanjem. Če pogledamo s psihološkega vidika, ima otroška molitev Sveti angel velik pozitiven učinek. Če bi jo razčlenili, bi spoznali, da je v njej za
otroka pravzaprav vse, kar potrebuje za zdrav osebnostni razvoj v prvih letih bivanja - da je varen, ljubljen, zaščiten in da je svet, v katerega odhaja, vreden zaupanja. S tem damo otroku veliko več, kot se zavedamo. Radi bi verjeli, da z leti pridobimo tudi zrelejši pogled na vero in blagoslove, vendar na žalost ni vedno tako. Velikokrat se srečamo s starejšimi, ki imajo še vedno »otroško« predstavo o verovanju. Prava resnična vera je živ odnos z Bogom in to spoznanje raste ter se krepi v osebno odločitev za nekoga.
Če se vrneva k iskanju smisla tudi pri blagoslovih. Ga ljudje najdejo?
Človek je že od nekdaj iskal smisel svojega življenja in verjetno je to vprašanje, ki si ga prej ali slej zastavi vsakdo - mogoče s svojimi besedami, ampak z istim namenom. Vsak si na to vprašanje odgovori s svojimi argumenti in odgovori, ki so mu blizu. Dunajski psihiater Frankl, tudi ustanovitelj tretje dunajske šole psihoterapije, tako imenovane logote-rapije, v svojih raziskovanjih in preučevanju človeka prav posebej izpostavlja človekovo iskanje smisla v življenju. Tukaj nas v svojih spoznanjih pripelje do miselnega obrata, da je človek tisti, ki odgovarja na smisle, ki mu jih zastavlja življenje. Ob tem poudarja, da je vsak posameznik odgovoren za svoje življenje.
Frankl izhaja iz tega, da je človek bitje, ki je sestavljeno iz biološke dimenzije, ki jo podedujemo, iz psihične dimenzije, ki jo le delno podedujemo, in duhovne dimenzije, kamor uvrsti človekovo svobodno voljo in odgovornost. Človek je enoten, nedeljiva celota vseh treh dimenzij. Vendar se je prav iz te duhovne razsežnosti človek zmožen dvigniti nad biološke in psihične lastnosti ter tako odgovarjati na naloge - smisle, ki jih prinaša življenje. Ko govorimo o smislu življenja, izhajamo iz tega pogleda in dojemanja človeka, torej da je vsak človek edinstven. In prav tako so edinstvene tudi naloge, ki jih prinese življenje.
»Ko govorimo o osebni veri, ni napačnega verovanja. Pri tem, kako verovati, ni pravil. Seveda imajo religije svoja pravila za versko življenje, ampak kako živeti oseben odnos z Bogom, je osebna rast z različnimi izkušnjami.«
Blagoslov za mnoge pomeni tudi upanje. Je tega danes med ljudmi premalo?
Z blagoslovom se ljudje vedno priporočamo, da bi nam bilo v življenju dobro in da se nam ne bi dogajale slabe stvari. Tudi če se srečamo s preizkušnjami, stiskami ali trpljenjem, vedno stremimo k temu, da bi iz moči blagoslova spet našli nekaj pozitivnega - da bi našli upanje in da bi slabo izginilo.
Upanje, veselje, optimizem, prijazne besede, dobra dela in še bi lahko naštevali so vrednote, s katerimi bi se morali opremljati vsak dan. Živimo v negotovih časih in vsak dan, ko poslušamo radio, gledamo televizijo ali beremo časopis, upamo, da bomo slišali, videli ali prebrali nekaj lepega. Na žalost zadnje mesece velikokrat slišimo in prebiramo težke novice - in ob teh težkih in negotovih časih je še posebej pomembno, kako znamo skozi dan, teden, mesec iskati nekaj lepega, da bi lahko rekli: »Že zaradi lepega sončnega vzhoda, zaradi od snega pobeljenega vrta ali zaradi preprostega nasmeha neznanca na sprehodu je vredno živeti.« Ljudje ne znamo več videti lepote? Lepota življenja se kaže v majhnih in preprostih stvareh, vendar je odvisno od posameznika, ali je odprt za preproste stvari in ali jih zna videti. Zato je še posebej pomembno, da znamo vsak dan širiti dobro, izgovoriti prijazno besedo ali preprosto molčati ter s srcem poslušati nekoga, ki nas potrebuje. Včasih so rekli dobro se z dobrim vrača in to preprosto upanje, vsaj tako se zdi, premalo poudarjamo mlajšim, a tudi vsem tistim, ki so se znašli v težkih življenjskih situacijah in ne vidijo nič lepega, nimajo
SIMONA SOLINIČ
OB ROBU
Iskanje smisla
Roko na srce, ampak na velikonočno soboto je med prinašalci jedil k »žegnu« pogosto mogoče videti ljudi, ki v cerkev med letom le redkokdaj stopijo. Za tiste, ki hitijo blagoslavljat svoja vozila, hiše, nova stanovanja, urejene ceste (da, tudi to se dogaja), velja enako.
Spominjam se pogovora z mladim duhovnikom pred leti, ki je v svoje poslanstvo »vstopil« z vero v dvoje: v Boga in v to, da ljudje razumejo, zakaj sedijo v cerkvah. Vera v prvo mu je ostala do danes, v drugo nima več toliko vere. V bistvu ga to žene naprej.
Stvari, v katere smo včasih verjeli, ki so ljudi krepile, so sicer ohranile svoj blišč, a o njihovem pravem pomenu redkokdo razmišlja. Vsem danes veliko pomenijo sodelovanje, dobri odnosi, zaupanje, upanje, dobrota. A ozrimo se naokoli v svoje bližnje okolje, soseščino, med znance prijatelje in si odgovorimo, ali je res tako.
Humanisti imajo prav. Celo življenje je naravnano k iskanju smisla in bistva. A ne na površju. To ni dovolj. Treba je pogledati globlje in se včasih tudi vprašati: »Zakaj počnem nekaj, v kar morda ne verjamem?«.
Morda bo velikonočna sobota priložnost za to. Boste odšli na blagoslov jedil zaradi tega, ker ste že desetletja navajeni ali ker v tem vidite globlji smisel? Kakšen? Odgovor na to vprašanje bi moral biti notranja »dovolilnica« za blagoslov.
upanja v življenju. Hkrati lahko tudi novinarji veliko prispevate z objavo prijetnih vsebin, dobrih misli. Ne razumite me, kot da si moramo zatiskati oči pred negotovimi časi, ki nas lovijo, ampak velik pozitiven učinek lahko ima neka prijetna ali lepa novica ob koncu poročil, poročila lahko z njo tudi začnemo. Občutek je drugačen in počutimo se bolj polno ter obogateno s preprostimi stvarmi. To moramo širiti: upanje, ljubezen, prijazne besede, lepe nasmehe in nežne objeme. V vsem tem je upanje!
»Ali je družba blagoslove »skomercializirala«, je težko oceniti. Kar pa zagotovo drži, je, da po blagoslove prihaja veliko ljudi iz notranjega vzgiba, da bo iz tega nekaj dobrega, da škoditi ne more, da je to lepo ali pa zato, ker gredo tudi drugi. Vidik množice je vedno prisoten, vendar ima različne vplive, od doživetja odnosov, občutka moči množice, lepote pogleda na množico in podobno. Tukaj si je nujno zastaviti vprašanje, zakaj se nekdo udeleži blagoslova, sploh če ne verjame v Boga.«
Blagoslov kot ena bolj priljubljenih družabnih prireditev
Spomladanski čas prinaša začetek kmetijske sezone, ko po nekaj mesecih zatišja ponovno pogosteje zabrnijo traktorji in druga kmetijska mehanizacija. Da bi bilo pri delu na kmetiji in v gozdu nesreč čim manj, v Andražu nad Polzelo že od leta 2009 v času godovanja sv. Izidorja pripravljajo blagoslov traktorjev.
Organizacijski odbor je letošnji blagoslov, ki ga je opravil upokojen celjski škof Stanislav Lipovšek, pripravil po dveh letih premora. (Foto: TT)
Vsako leto so aktualni tudi blagoslovi vozil, predvsem motorjev. Kot pravi Boris Pra-tnekar, dober poznavalec motorističnega sveta in ljubitelj motorjev, pa vera pri tem nima velike vloge: »Blagoslov kot takšen ne pomeni toliko kot pa druženje. Vem, da tudi malokdo verjame v to iz verskega vidika. Če bi verjeli, bi tudi med letom večkrat obiskovali cerkev. Je pa blagoslov motorjev zelo pomemben z vidika druženja.«
Organizacijski odbor je letošnji blagoslov, ki ga je opravil upokojen celjski škof Stanislav Lipovšek, pripravil po dveh letih premora. Če je najprej kazalo, da vreme ne bo najbolj naklonjeno tovrstni prireditvi na prostem, so imeli organizatorji veliko sreče. V nedeljo dopoldne je po oblačnem in deževno-sneženem koncu tedna izza oblakov sramežljivo le pokukalo sonce.
Blagoslov namreč že dolgo ne služi več zgolj prvotnemu namenu - prošnji zaščitnika traktoristov in poljedelcev sv. Izidorja za zaščito in varnost pri delu s traktorji ter z drugo kmetijsko mehanizacijo - temveč je postal ena večjih družabnih prireditev
v Andražu nad Polzelo. Vsako leto poleg lastnikov traktorjev - letos jih je bilo malo manj kot 200 - pritegne veliko drugih obiskovalcev, ki si lahko ogledajo tako najnovejše traktorske smernice kot starodobnike, ki v prvi vrsti služijo le še občudovanju.
Vse se je začelo leta 2009, ko je prvi blagoslov organiziral andraški župnik Janez Furman. Ker je prireditev postala zelo priljubljena, so po njegovem odhodu domačini ustanovili organizacijski odbor, ki vse od takrat skrbi za organizacijo tega versko--družabnega dogodka.
SO
Foto: SHERPA, Andraž Purg - GrupA
14
ZAPOSLOVANJE / KRONIKA
Trgotur
www.trgotur.si
Samostojni računovodja m/ž (Savinjska dolina)
Zakaj se prijavite k nam? Z vami bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev. Ponujamo vam stimulativen plačilni paket in motivacijsko naravnan dodatek za uspešno opravljeno delo. Nudimo stabilno
in uspešno delovno okolje, kjer stremimo k nenehnemu napredku posameznika in oddelka. Vzdržujemo zelo dobre in korektne delovne odnose. Smo timsko, s skupnimi cilji, proaktivno in profesionalno okolje za razvoj. Prijave zbiramo do 23. 4. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Šoštanj)
Zakaj bi postal »glavni« v našem skladišču? Nudimo stabilno, dolgoročno zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev. Ker imamo urejen plačni sistem - redna izplačila, izplačano morebitno nadurno delo, uspešnost pa dodatno nagrajujemo! Ker je naš delovnik med 7. in 15. uro, popoldne pa ste prosti. Občasno je delovna tudi kakšna sobota, a jo pošteno izplačamo. Ker je delo razgibano in zanimivo - pod nadzorom imaš vse, nič ne pobegne tvojemu očesu in si šef naših zalog. Prijave zbiramo do 21. 4. 2022. Krevzel instalacije,
d.o.o., Metleče 14a, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Oblikovalec kovin m/ž
(Paka pri Velenju)
Kaj od kandidatov pričakujemo: zahtevana izobrazba IV. (poklicna -strojništvo), zaželeno znanje branja strojnih načrtov, zaželene večletne delovne izkušnje, medse pa sprejmemo tudi začetnike, ki jih bomo priučili, natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodnje dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa,
vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 5. 5. 2022. LKK, d.o.o, Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater m/ž (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj na CNC-strojih, osnovno poznavanje del na računalniku, smisel za tehnologijo, procese in iskanje rešitev, natančnost in odgovornost do dela, ciljno usmerjenost, proaktivnost. Prijave zbiramo do 23. 4. 2022. MegaMetal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Vozili sta bili ukradeni v Italiji
Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Celje so konec marca na avtocestnem počivališču Zima opravili nadzor pri vozniku litvanskega tovornega vozila, ki je bilo namenjeno prevozu vozil, in mu zasegli dva osebna avtomobila.
Na tovornem vozilu sta bili namreč naloženi osebni vozili znamke Land Rover, in sicer Range Rover Sport in Evoque. Pri pregledu so policisti zaznali, da imata manipulirani številki okvirja vozila. Vozili so zasegli in naslednji dan opravili njun kriminalistični ogled, pri katerem so sume potrdili. Na podlagi originalnih številk izvornih številk okvirja vozila je bilo ugotovljeno, da sta bila avtomobila februarja ukradena v Italiji. Dokumenti vozil in registrske tablice so bili ponarejeni. Vrednost obeh vozil znaša približno 60 tisoč evrov. Vozili bodo policisti v prihodnjih dneh vrnili lastnikoma.
Akcija za večjo uporabo varnostnega pasu
Do konca tedna bo po vsej Sloveniji organizirana preventivna akcija Varnostni pas varuje vas. Organizira jo Agencija za varnost prometa, v nadzor prometa bo vključena tudi policija.
Stopnja uporabe varnostnega pasu je pri voznikih osebnih avtomobilov, ki so lani v nesrečah v Sloveniji umrli, znašala 56 odstotkov, kar je najmanj v zadnjem petletnem obdobju. Od 139 hudo poškodovanih voznikov avtomobilov jih je 111 oziroma 80 odstotkov uporabljalo varnosti pas. Stopnja uporabe je bila največja pri lažje poškodovanih voznikih, saj jih je varnostni pas uporabljalo 94 odstotkov.
Agencija in policija pozivata vse voznike, naj vedno brez izgovorov poskrbijo za dosledno pripetost vseh potnikov na vsaki, tudi najkrajši poti. Pri najhujših prometnih nesrečah je namreč vedno znova ugotovljeno, da bi bile lahko posledice bistveno blažje, če bi vozniki in potniki v vozilu dosledno uporabljali varnostni pas.
V času akcije po vsej Sloveniji razdeljuje informativna gradiva, da bi voznike spomnila na pomen uporabe varnostnega pasu in odgovornost za varnost vseh potnikov v vozilu. (Foto: Pixabay)
Več požarov, nihče poškodovan
Minuli petek je zagorelo v Velenju, kjer je ogenj izbruhnil v počitniški hišici. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na električnem podaljšku. Lastnik je uspel požar, v katerem je nastala manjša materialna škoda, pogasiti sam. Tujo krivdo so policisti izključili. V nedeljo malo pred polnočjo je požar izbruhnil v stanovanjski hiši v Ponkvici. Ogenj je uničil spalnico, škoda je nastala tudi v drugih prostorih. Okoliščine nesreče policisti še preiskujejo. Gasilci so v zadnjem tednu morali posredovati tudi v Roginski Gorci, kjer je požar uničil ostrešje stanovanjske hiše. Do njega je najverjetneje prišlo zaradi pregretja dimnika. Na avtocesti pred viaduktom Slatina v smeri proti Mariboru je zagorelo romunsko tovorno vozilo. Ogenj ga je v celoti uničil. Po prvih podatkih je zagorelo zaradi napake na motorju. Voznik v požaru ni bil poškodovan.
Ponudila pomoč, a jo je poškodovana zavrnila
V	soboto se je na prehodu za pešce na Šaleški cesti v Velenju zgodila prometna nesreča, katere povzročitelja policisti še iščejo.
V	nesreči sta bila udeležena peška in neznan voznik sivega osebnega vozila. Peška je prečkala prehod iz smeri Rudarske ceste proti trgovskemu središču. Na prehodu za pešce jo je na smernem vozišču iz krožnega križišča proti glavni avtobusni postaji zbil neznan voznik. Po trčenju sta iz vozila izstopila moški in ženska ter ponudila peški pomoč, vendar jo je zavrnila. Po nesreči je zaradi lažjih poškodb poiskala zdravniško pomoč. Zaradi razjasnitve okoliščin policija zdaj poziva voznika avtomobila, naj se oglasi na Policijski postaji Velenje.
Konec tedna sta se na Celjskem zgodili še dve hudi prometni nesreči. Prva v Vrhovem pri Laškem, druga v naselju Trnava. V Vrhovem je nesrečo povzročil 41-letni voznik tovornega vozila, ki je vozil iz smeri Sevnice proti Laškemu. V Vrhovem je na ravnem delu vozišča izgubil oblast nad vozilom, zapeljal z vozišča in trčil v drevo. V trčenju se je hudo poškodoval 27-letni sopotnik. Voznik in sopotnika, stara 24 in 26 let, so se lažje poškodovali. Voznika bodo policisti kazensko ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
V	Trnavi se je huje poškodoval 21-letni pešec, državljan Romunije. Ta je hodil po sredini vozišča in ni uporabljal od-sevnikov. Vanj je trčila 62-letna voznica osebnega vozila, ki je pripeljala iz smeri Šentruperta.
Zaradi zdrsa pristal v bolnišnici
V	ponedeljek se je v podjetju v Celju zgodila delovna nesreča. 63-letnemu delavcu je pri sestopu z nakladalnega prostora tovornega vozila zdrsnilo, pri čemer je padel na vilice viličarja in nato na asfaltna tla. Pri padcu se je hudo poškodoval. Kriminalisti so v preiskavi okoliščin nesreče izključili tujo krivdo.
INFORMACIJE
15
Gradimo na vzajemnem zaupanju
Bančni opravki, kot so plačevanje položnic, dvig ali polog gotovine, preverjanje stanja na osebnem računu, sodijo v posameznikov vsakdan, zato je pomembno, da je banka dostopna na vsakem koraku. Čeprav število strank, ki za opravljanje bančnih poslov uporabljajo digitalne poti, narašča, v Novi KBM opažajo, da stranke še vedno potrebujejo tudi osebni stik s svojo banko. Poslovalnice so pomemben prostor, v katerem stranke bančnim strokovnjakom zaupajo svoje želje, potrebe in pričakovanja.
Pogovarjali smo se z direktorico Podružnice celjska regija Urško Travner, ki poudarja, da je kljub možnosti opravljanja skoraj vseh bančnih storitev na daljavo obisk banke še vedno pomemben za veliko število strank.
V	Celju ima Nova KBM eno bolj razvejanih mrež bančnih točk, med drugim tudi poslovalnice. Kako pomembna je za stranke dostopnost banke v obliki poslovalnice?
Res je, ponosni smo, da smo za stranke v Celju najbolj dostopna banka. Na voljo so kar tri prostorne poslovalnice, v Aškerčevi ulici, nakupovalnem središču Planet Tuš in središču Celja, na Krekovem trgu. Vse poslovalnice so prostor, kjer uspešno iščemo rešitve za vse izzive, s katerimi se soočajo stranke. Ponosni smo, da so urejene v skladu s smernicami sodobnega bančništva in da omogočajo diskretnost obravnave strank, saj se umaknjeni od bančnega okenca počutimo bolje tako mi, ki se posvetimo strankinim izzivom, kot stranka, ki z nami deli svoja pričakovanja in želje. V Novi KBM na prvo mesto postavljamo zaupanje med banko in stranko, zato je prav, da to odražajo tudi naši poslovni prostori. Za učinkovito opravljanje bančnih storitev in zadovoljstvo strank skrbijo naši bančni strokovnjaki, ki imajo ogromno izkušenj in znanja, kar stranke prepoznavajo in cenijo.
Katere storitve lahko stranke opravijo v poslovalnicah?
V	poslovalnicah v Celju smo podobno kot po vsej Sloveniji strankam na voljo za vse bančne storitve. Med gotovinskimi storitvami prevladujejo dvig in polog gotovine ter plačevanje položnic in med negotovinskimi prenos sred-
Urška Travner, direktorica Podružnice celjska regija
stev med računi stranke, oddaja vloge za izdajo bančnih kartic, vloge za podaljšanje limita na računu, sklepanje potrošniškega kredita Naprej ali stanovanjskega kredita, sprememba pooblaščene osebe za strankine osebne račune, odpiranje novih računov, sklepanje Paketa Komplet ali Paketa Premium, urejanje spremembe limitov, vezava depozitov ter sklepanje varčevanj, zavarovanj in naložb v vzajemne sklade. Na voljo smo jim tudi za odpiranje trgovalnih računov in z njimi povezano oddajo naročil -opažamo namreč, da se zanimanje za vlaganje v vzajemne sklade med strankami povečuje.
Opravljanje večine naštetih bančnih storitev je strankam na voljo tudi prek spletne ali mobilne banke in celo kontaktnega centra Nove KBM. Ali te možnosti na daljavo vpli-
vajo na obisk poslovalnice?
Zagotovo zaradi možnosti opravljanja bančnih storitev na daljavo številne stranke redkeje obiščejo poslovalnico, a opažamo, da pri kompleksnejših poslih, kot sta na primer najem kredita ali odpiranje trgovalnega računa za investiranje v vzajemne sklade, stranke še vedno najraje obiščejo poslovalnico. Prednost poslovalnice je tudi, da je strankam na voljo usposobljen bančni strokovnjak, ki poskrbi za njihovo celovito obravnavo. Naša naloga je, da stranki omogočimo čim več objektivnih informacij, na podlagi katerih lahko sprejme odgovorno odločitev, povezano s svojimi financami. Gradimo torej na vzajemnem zaupanju.
S kakšnimi izzivi strank se najpogosteje srečujete v poslovalnicah?
Pogosto se srečujemo s strankami, ki kupujejo svojo prvo nepremičnino. V Novi KBM ponujamo ugodne obrestne mere in kreditne pogoje ter do 30. 6. 2022 tudi posebno ponudbo stanovanjskih kreditov brez stroškov odobritve. Pri najetju potrošniškega kredita Naprej po posebni ponudbi strankam do 31. 12. 2022 ne zaračunamo stroškov odobritve kredita. Dodatne ugodnosti pri obrestni meri ob najemu stanovanjskega kredita ponujamo imetnikom naših paketov.
Stranka lahko torej svoj osebni račun nadgradi v enega od paketov, ki jih ponujate?
Tako je. Med našimi strankami je najbolj priljubljen Paket Komplet, ki je izbira že več kot 190 tisoč zadovoljnih strank, povezuje pa bančne storitve, ki jih stranke najpogosteje uporabljajo pri vsakodnevnem poslovanju. Te so osebni račun in obveščanje o poslovanju na računu, uporaba najboljše spletne in mobilne banke, odobritev izrednega limita na osebnem računu do 8.500 evrov brez stroškov odobritve ter nižja obrestna mera pri najemu stanovanjskega kredita, uporaba mobilne denarnice mDenarnic@ in Flika. Imetniki Paketa Komplet prejmejo tudi debetno kartico Visa Nove KBM ter z njo številne ugodnosti pri izbranih partnerjih banke pri plačevanju z njo. Vsem novim strankam, ki bodo Paket Komplet sklenile v poslovalnici ali na pošti, bo Nova KBM omogočila 3-mesečno brezplačno vodenje paketa. Tako nove kot stare stranke lahko Paket Komplet sklenejo tudi prek aplikacije najboljše mobilne banke mBank@Net.
Kje v Celju lahko stranke Nove KBM še opravljajo bančne storitve?
Na bankomatih, katerih mreža je v Celju zelo razvejana, njihove lokacije pa so na priljubljenih točkah, tako da so za stranke zares dostopni. Na bankomatih Nove KBM lahko naše stranke brez plačila nadomestila preverijo stanje na svojem računu in dvignejo gotovino. Nova KBM je edina banka v Sloveniji, ki svojim strankam omogoča opravljanje najpogostejših bančnih storitev tudi na vseh poštah. Konkretno v Celju to pomeni dodatnih pet bančnih točk.
ZMAGOVALNA IZBIRA ZA DOM PO VAŠI MERI
Stanovanjski kredit z ugodno obrestno mero. Več na nkbm.si/stanovanjski-krediti
IZJEMNA PONUDBA
16
AKTUALNA PONUDBA
V sredo k frizerju
Večno vprašanje vseh žensk je, kam k frizerju. Prepriča nas vedno znova kolegica, ki pride od frizerja z dobro frizuro, kakršno si želimo tudi same. Nataša Marot je frizerka, ki ima več kot dvajset let delovnih izkušenj. Na samostojno pot se je podala pred dvema letoma, in sicer v času korone, ko se je vse zapiralo. A ji je uspelo.
Frizerka Nataša se ves čas udeležuje seminarjev. Tako je bilo tudi v času korone, ko so bili na Zoomu, zato nam vedno lahko svetuje, kaj je sodobno in najbolj primerno za naše lase in obliko glave. Pri svojem delu upošte-
va želje stranke in jim glede na njihovo kakovost las svetuje pričesko, ki si jo lahko uredijo tudi same doma. Nataša pravi, da je frizerstvo nekaj, kar ni prav, da nekomu pomeni luksuz, ampak je to neka osnovna ponudba, zato
želi z dostopnimi cenami omogočiti obisk frizerja vsakomur.
Frizerko Natašo najdemo na Ljubljanski cesti 14 v stavbi nasproti policije. Morda je salon malo bolj skrit, ker je vhod v avli zgradbe, a je zunaj dovolj ozna-
čenih tabel. Rezervirajte si svoj termin na 041-435-420 in se prepustite spretnim rokam Nataše Marot v Frizerstvu Nataša. Vsako sredo je v salonu tudi nora sreda, ko stanejo barvanje izrastka, striženje in sušenje le 29 evrov.
4ADAriflAS
Ljubljanska cesta 8 Tel.št: 03 5442 180
PRODAJA
NALOŽBENEGA
ZLATA
ODKUP
LOMLJENEGA
ZLATA
Optika
OFTALMOS 070 458 485
info@optika-oftalmos.si www.optika-oftalmos.si
Naroči se na brezplačno kontrolo vida
CELJE - PTUJ - ROGAŠKA SLATINA
BROb
VSE ZA PISARNO
Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav Celovita ponudba pisarniškega materiala
W: birobit.si T: (03) 425 6100
IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE
f
GRADBENI MATERIAL
Л fintera
POSOJILA
za podjetja in samostojne podjetnike
do 20.000 €
ENOSTAVNA IN HITRA ODOBRITEV, TAKOJŠNJE NAKAZILO
064 281 377
www.fintera.si info@fintera.si
FINTERA d.o.o.. Ulica 11. maja 21, Radeče
ŠPORT
17
V Mozirju so gostovali nogometaši z Ljubnega
Večni šarm lokalnega nogometnega derbija
Če so nekateri v Celju na zadnji prvoligaški tekmi našteli 250, 300 ali 350 gledalcev, jih je bilo v Mozirju približno dvakrat več, čeprav niso imeli strehe nad glavo. V lokalnem derbiju Medobčinske nogometne zveze Celje sta se spopadli moštvi Mozirja in Ljubnega.
DEAN ŠUSTER
Mozirjani so zmagali s 4 : 1 in imajo vseh 24 možnih točk. Dolgo ni kazalo na njihovo gladko zmago.
Zgolj prednosti, brez slabosti
Ljubenci, ki so na repu razpredelnice, so bili v uvodnih dvajsetih minutah celo za odtenek nevarnejši, potem sta do izraza prišli kakovost in dobra telesna pripravljenost domačega moštva. Zgornje-savinjski derbiji imajo dolgoletno tradicijo. Ni jih bilo le v najboljših letih mozirskega kluba z imenom Elkroj, ki je ob koncu osemdesetih let tekmoval v prvi republiški ligi. Po prvem polčasu sta predsednika klubov podpisala pogodbo o sodelovanju mlajših selekcij. Predsednik Nogometnega kluba Ljubno Lenart Solar je dejal: »Ideja
je dolgo tlela, a do dogovora v vseh dolgih letih nikoli ni prišlo. Zdaj ga imamo po zaslugi treznosti vodstev klubov. Združili bomo kadetski in mladinski ekipi. To bo dobro tudi za obe članski moštvi. Same prednosti so, slabosti ni. Za zgornjesavinjski nogomet je to idealna rešitev.«
Odločitev še ni
padla
Od leta 2018 je predsednik Nogometnega društva Mozirje Boštjan Iršič, ki se je pridružil Solarjevim mislim in dodal: »Osnovni cilj obeh klubov je vzgoja otrok v Zgornji Savinjski dolini. Opazili smo, da do največjega osipa v klubih pride, ko se otroci odpravijo v srednje šole. Sestavili bomo močni ekipi, kadetsko in mladinsko, ki bosta zapolnili vrzel
Viktor Uršnik, trener Mozirja, ki mu le čudež lahko prepreči osvojitev prvega mesta.
Sodelovanje sta sklenila predsednik ND Mozirje Boštjan Iršič (levo) in Lenart Solar, prvi mož Nogometnega kluba Ljubno ob Savinji.
V soboto bo v derbiju kroga Mozirje gostovalo v Šoštanju. Drugi pari: Vojnik - Laško, Mons Claudius - Žalec in Ljubno - Šentjur (vse ob 16.30).
med petnajstletnimi fanti in člani.« Mozirje ima po osmih zmagah na osmih tekmah odprto pot v tretjo slovensko ligo. Kakšna bo odločitev? »Obstajajo pomisleki. Najprej se moramo pogovoriti z igralci. Eno so želje, drugo so možnosti. Prisotnost na treningih bi morala biti osemdesetodstotna. Nekate-
ri fantje imajo triizmensko delo. Torej vsaj en teden v mesecu ne morejo vaditi niti en dan. Brez izdatnejše pomoči občine tudi ne bi šlo, tekmovanje v tretji ligi bi bilo za nas za dvajset tisočakov dražje na letni ravni. Še bomo premlevali,« je končal nekdanji pilot Iršič.
Foto: Andraž Purg - Grupa
V prvi postavi Mozirja so bili Gregor Zamernik, David Bezovnik, Jošt Kunej, Žan Kolar, Nik Bratuša, Marko Brinjovc, Tilen Prislan, Timotej Acman, David Kramarič, Jure Šmigoc in Filip Založnik.
V prvi postavi Ljubnega so bili Matic Ajnik, Adrian Blažević, Aljaž Nerat, Marsel Lihteneger, Anza Podkrižnik, Blaž Slatinšek, Jaka Strmčnik, Jan Bogdan, Matevž Slatinšek, Jure Pustoslemšek in Blaž Prislan.
in	QDHRT	novi tednik
IO	OrUnl	Št. 14, 7. april 2022
Trinajstletni dirkač Nejc Košenina zelo hiter v kartingu
Namesto na morje v na pariški stezi
kombinezon
Nejc z mlajšim bratom Aljažem ter staršema Jano in Miho
Čez dva tedna bo Nejc Košenina star štirinajst let. Za njim je zelo uspešno leto v dirkaškem športu. Na triindvajsetih dirkah v kartingu je zmagal kar dvanajstkrat, še sedemkrat je stopil na oder za zmagovalce. Kot vodilni v Sloveniji v starostni kategoriji junior (do 15 let) si je privozil pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu v Parizu.
DEAN SUSTER
To bo v francoski prestolnici med 6. in 8. julijem.
Prvi pogoj 125 cm višine
Nejc je učenec osmega razreda v Osnovni šoli Petrovče. V dirkalno vozilo je prvič sedel že kot otrok. Oče Miha ga je posedel v dvosed in ga z njim popeljal po progi centra za karting v Celju. V zimski sezoni so dirke v dvorani Go-
lovec Celje in v garažni hiši pod Planetom Tuš Kranj ter v poletni sezoni na prostem na zgornjem parkirišču celjskega Citycentra, v Ljubljani za Bauhausom in v Mariboru nad Europarkom. Ko je Nejc v višino meril 125 centimetrov, se je lahko sam preizkusil v vožnji kartinga za otroke. Pri devetih letih je lahko sedel v kart za odrasle. Poti nazaj ni bilo več, ljubezen do dirkanja se je le še povečevala.
Med dvajseterico
na svetu
Decembra 2019 je začel tekmovati v Sodi SWS. Gre za organizacijo, ki prireja dirke po celotnem svetu za amaterske dirkače. Najboljši po kategorijah se uvrstijo na svetovno prvenstvo. Starostne kategorije so mini junior, junior, sprint in endurance. V prvenstvo je vključenih 98 držav, registriranih je 87.600 tekmovalcev. V kategoriji junior je več kot deset tisoč tekmovalcev. Košenina je prvič tekmoval leta 2019 in v dvorani Golovec osvojil drugo mesto. V letu 2020 je odpeljal šest dirk in v skupnem seštevku osvojil drugo mesto. Lani je dokončno stopil v ospredje, v skupnem seštevku je v domači konkurenci osvojil prvo mesto,
Nejc Košenina v novem kombinezonu in z novo čelado Najbolje se počuti v dirkalniku.
kar ga uvršča med najboljšo dvajseterico na svetu.
Ogrel se je tudi
mlajši brat
Na običajnih progah Nejc s svojim dirkalnikom razvije hitrost 55 kilometrov na uro, na progah z daljšimi ravninskimi deli tudi višjo. Prostora za prehitevanje ni veliko, zato je kvalifikacijska vožnja zelo pomembna in napeta, saj določi startne položaje. Tako kvalifikacije kot dirka trajajo po osem minut. »Uspeh v letu 2021 je bil zame odskočna deska v svetu kartinga. Ko pogledam nazaj, sem z dirkami zadovoljen, a se zavedam, da je še vedno veliko prostora za izboljšave. Te bom skušal uresničiti letos, čeprav se zavedam, da so boji za prva mesta vedno bolj zahtevni,« pravi Nejc, ki si želi čim prej dirkati v Italiji, Avstriji, Franciji, Španiji, na Slovaškem in Hrvaškem. S svojimi uspehi je navdušil nekaj prijateljev in tudi brata Aljaža, ki trenira nogomet, vendar mu je adrenalinska vožnja zlezla pod kožo in si želi po bratovem vzoru nekoč stati na stopničkah.
»Uspeh v letu 2021 je bil zame odskočna deska v svetu kartinga. Ko pogledam nazaj, sem z dirkami zadovoljen, a se zavedam, da je še vedno veliko prostora za izboljšave.«
Medalj in tudi pokalov se je v kratkem času nabralo zelo veliko.
Želi svoj dirkalnik
Nejčev trener je Jaka Me-sarec. Za dirkalnik je treba odšteti vsaj pet tisoč evrov. V kategoriji junior tekmovalci vozijo najete kartinge Sodi Rt8-gx 270 cc. Tudi zato Nejc
zaenkrat svojega kartinga še nima. A si ga želi, saj bi ga potreboval na dirkah drugih prvenstev. Gre za visok strošek. Družina si seveda želi, da bi denar zbrala s pomočjo morebitnih pokroviteljev.
Foto: osebni arhiv
Z »metlo« do prvaka IHL
Hokejisti Celja so v starostni kategoriji do 13 let pred V finalni seriji so bili s 3 : 0 v zmagah boljši od celovškega pam, toda kljub temu so slavili s 3 : 2. V torek je bila celjska dnevi osvojili naslov državnih prvakov, v torek pa so postali Kaca. Najprej so doma zmagali s 7 : 1. V petek so v Celovcu dvorana dobro obiskana, Celje pa je bilo boljše od Kaca z 9 : 4. še zmagovalci lige IHL.	spoznali, kako lahko avstrijski sodniki pomagajo svojim eki-	DŠ, foto: Andraž Purg - GrupA
ŠPORT
19
Vratarka Celja Tjaša Močnik je zmago potrdila s strelom iz svojega prostora v nebranjen gostujoči gol.	Najboljša igralka prejšnjega leta v slovenski ligi Ines Ermenc (z žogo) še vedno igra odlično. V ozadju je Mateja Vojsk.
Celjske nogometašice z zaključno žogo v državnem prvenstvu
V štirih tekmah vse postavile v želeni položaj
Morda v tej sezoni v Celju ne bomo vec videli vrhunskega ženskega futsala. Celjanke namreč lahko že jutri v tretji tekmi finalne serije državnega prvenstva izkoristijo prvo zaključno žogico v gosteh proti Slovenskim goricam.
DEAN ŠUSTER
Igralke dvoranskega nogometa pri Ženskem nogometnem klubu Celje so v rednem delu prve slovenske lige pristale na drugem mestu, zdaj jih le še korak loči od naslova državnih prvakinj. V finalni
seriji proti Slovenskim Goricam vodijo z 2 : 0 v zmagah.
»Visele« v Pivki
V polfinalu so bile Celjan-ke na robu prepada. Najprej so s Košano senzacionalno
izgubile doma s 4 : 3. Nato so v Pivki zaostajale z 2 : 0 in vse je kazalo na slovo od finala. Za preobrat so z goli poskrbele Vanesa Kozina, Anja Ložar in Sergeja Kos. Domačinke se niso vdale in so še dvakrat izenačile. Mateja Vojsk z dvema goloma in soigralke so le poskrbele za zmago s 7 : 4 in za preložitev odločitve v Kajuhovo dvorano. Tam ni bilo nikakršnih dvomov, Celje je zmagalo s 7 : 1 po trojčku golov Klementine Mavhar.
Previdnost ne bo odveč
Za naslov državnih prvakinj je treba zmagati trikrat. Celjankam je dvakrat že uspelo. V Spodnjem Dupleku so bile s 4 : 2 boljše od »večnih finalnih tekmic«, igralk Slovenskih goric. Najprej so si gostiteljice same zabile gol, nato so domačo mrežo zatresle še Anja Ložar, Ines Ermenc in Klementina Mavhar. Sledil je dvoboj v Kajuhovi dvorani. S 5 : 3 so ga dobile varovanke
trenerja Draga Adamiča: »Ne
morem se odločiti, kje je bilo težje priti do zmage. Tekmice so zelo kakovostne, poznamo se do potankosti. Še enkrat so moje igralke pokazale svoj pravi značaj. V prvem polčasu so dale le en gol, v drugem se jim je odprlo. Zapravljenih priložnosti je bilo preveč že v polfinalu.« Strelke za Celje so bile Nina Žižek, Vanesa Kozina, Anja Ložar, Mateja Vojsk in Tjaša Močnik. Kako je Adamič sprostil svoje igralke, ki so navdušile
z nekaj privlačnimi potezami in preigravanji? »Postale so samozavestne. Zdaj je vse lažje. Njihova kakovost ni bila sporna. Ko so sproščene, jih nihče ne more zaustaviti.« Torej lahko jutri pričakujemo, da se bo ekipa v Celje vrnila s pokalom? »Vse bomo storili za tretjo zmago. Moram se vrniti nekaj let nazaj. Takrat smo prav tako imeli prednost 2 : 0 v zmagah, nato smo doživeli tri poraze ...« je opozoril Adamič.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Gorenje med najboljšo osmerico
Velenjski rokometaši so se kljub porazu na povratni tekmi osmine finala evropske lige proti francoskemu Nimesu (35 : 30) veselili napredovanja med najboljših osem klubov.
V četrtfinalu drugega najkakovostnejšega tekmovanja se bodo pomerili s portugalsko Benfico. Prva tekma bo 26. aprila na Portugalskem, povratna pa 3. maja v Rdeči dvorani. Na gostovanje v Francijo so se varovanci trenerja Zorana Jovičića odpravili s sedmimi zadetki prednosti, kar je zadostovalo za uvrstitev v četrtfinale. »Za nami je psihološko zelo zahtevna tekma. Nimes je bil favorit. V Velenju smo odigrali fantastično tekmo in vse presenetili. V Franciji smo uspeli ohraniti razliko in zbrano zaključiti tekmo. Zasluženo se veselimo napredovanja v četrtfinale.« Junak je bil vratar Aljaž Panjtar, ki je zbral kar 22 obramb. Domen Tajnik, Ibrahim Haseljić in Matic Verdinek so dosegli po šest golov.
DŠ
Foto: SHERPA
Trener Zoran Jovičić je popeljal Gorenje med najboljšo osmerico v evropski ligi, česar se pred sezono nihče ni nadejal.
NA KRATKO
Junaka Cokan in Čudić
Škofja Loka: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v gosteh premagali Loko s 35 : 30. V minulih letih jim je že nekajkrat spodrsnilo na Gorenjskem, tokrat so v vroči dvorani Poden osvojili obe točki in so trdno zasidrani na prvem mestu lestvice. Najbolj učinkovit je bil Tim Cokan, ki je dosegel ducat golov, sedem jih je dodal Tilen Kodrin. Trebanjski rokometaši so prvega aprila gostovali v Ormožu in marsikdo ni verjel končnemu izidu. Domače moštvo, ki mu na igrišču poveljuje srednji zunanji napadalec, Celjan Bojan Čudić (pet sekund pred koncem je izkoristil sedemmetrovko), je bilo boljše od ekipe trenerja Uroša Zormana s 27 : 26. Celjskim pivovarjem je bila zgrajena avtocesta do naslova državnih prvakov.
Zdaj lažje dihajo
Celje: Sedem krogov pred koncem 1. slovenske lige so nogometaši Celja objektivno že rešeni pred neposrednim izpadom (zadnji Aluminij ima trinajst točk manj), na sedmem mestu imajo zdaj devet točk več od devetouvrščenega Tabora. Izidi 29. kroga: Celje - Tabor 1 : 0, Domžale - Maribor 0 : 2, Aluminij - Bravo 0 : 2, Mura - Koper 1 : 2 in Olimpija - Kalcer 4 : 1. Izbranci Simona Rožmana so povsem zasluženo prišli do tretje zmage na zadnjih štirih tekmah, potem ko so večji del tekme prevladovali in si pripravili več priložnosti, čeprav so bili precej oslabljeni. Strelec edinega zadetka je bil Rus Grigorij Morozov.
Kruder še vedno najboljši
Log-Dragomer: Janja Garnbret in Celjan Jernej Kruder sta zmagala na prvi tekmi serije tekmovanj državnega prvenstva v balvanskem plezanju. Mlada članica Športno-plezalnega odseka Planinskega društva Celje Matica Sara Čopar, nova članica slovenske reprezentance v športnem plezanju, je osvojila tretje mesto.
Vrnile so se na vrh
Kranj: Celjske košarkarice znova vodijo na lestvici prve slovenske lige, saj so derbi v Kranju proti Triglavu dobile z 80 : 55. Blaža Čeh je dosegla 15 točk, sledili sta ji Zoja Štirn in Isabela Ramona s po 13 točkami.
Odlična Posejdonova Ela Žagar
Maribor: Na državnem prvenstvu za dečke in deklice so se izkazali tudi tekmovalci obeh celjskih klubov. Dvanajstletna plavalka celjskega Društva vodnih športov Posejdon Ela Žagar je osvojila štiri zlate medalje. Nepremagljiva je bila v hrbtni tehniki, na 50, 100 in 200 metrov. Zmagala je tudi na 200 delfin. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
v četrtek, 7. 4. 2022 ob 18. uri
v Knežji dvor, Trg Celjskih knezov 8.
Razstava poteka v sklopu projekta slovenskih muzejev z naslovom Po stekleni poti.
POSEST

шш

PRODAM
ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810.	261
V VASI Bezovica, 10 km od Celja v smeri Lju-bečne, prodam hišo v 3. gradbeni fazi. Bivalni prostori veliki 240 m2 in 2.000 m2 zemljišča. Telefon 051 252-639. p
nai odnozabavna TV oddaja
ODDAM
POSLOVNI prostor na Hudinji, v poslovni stavbi CSD, velikost prostora 42 m2, primeren za kozmetične storitve ali pisarne, ugodno oddam v najem. Telefon 031 767-466, Lojz.	p
V četrtek, 7.4.2022 ob 20.00 uri
Primorski fantje
m
PRODAM
MOTORNA
VOZILA
KOTNO usnjeno sedežno garnituro, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 031 625-384.
264
KUPIM
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567-747.
PRODAM
85
STROJI
PRODAM
KOSILNICO Bcs, motor Lamborghini dizel, prvi lastnik, je večja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 866-924. 260 KROŽNE brane, širina 2,10 m, kot nove, prodam. Telefon 031 866-924. 260 TRAKTORSKI plato, hidravlični, 2 x 1,10 m, prodam. Telefon 041 807-853. 273
KUPIM
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, katere koli znamke, od letnika 1975 naprej, in priključke, kupim. Telefon 041 567-747.
85
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
KOKOŠI, mlade jarkice, bele, rjave, črne, prodajamo vsak delavnik od 8. do 16. ure in v soboto do 12. ure na kmetiji Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 7001446.	p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p TELICO simentalko, staro 15 mesecev, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 222-438. 258
VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www. vtvstud i o. com, www.facebook.com/najvi za
KMALU NA RADIU CELJE TER NA FACEBOOK PROFILU RADIA CELJE

8 sezona
. projekta
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
Generalni pokrovitelj
LUnOS
SAZAS
/azanerija ECOAGRO,
ml CINKARNA STOREQSTEEL
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Imela si pridne roke
in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in tete
HEDVIKE TRUMMER
roj. Zupanc, iz Laškega (11. 11. 1927-8. 3. 2022)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražene besede sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pevcem za sočutno ubrano petje in gospe Mariji za srčno izbrane besede slovesa. Zahvala je namenjena tudi gospodu župniku Iztoku Hanžiču za opravljen obred, praporščakom in pogrebni službi.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali.
Kako prazno je dvorišče, naše oko zaman te išče. Le sledi so vsepovsod od tvojih pridnih rok ...
V SPOMIN
Minilo bo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ate, stariate in pradedi
JANEZ ANCLIN
iz Šentj anža nad Štorami (22. 4. 1940-11. 4. 2021)
Zahvaljujemo se vsem, ki mu prinašate cvetje in sveče in se ga spominjate.
V žalosti: vsi njegovi domači, ki ga zelo pogrešamo.
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA INOSMRTNICE
za Radio Celje is Novi tednik
sprejemamo v času uradnihur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
info avo-ka-celje.si (03) 42 50 300
sport@nt-rc.si
Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 83. letu je tiho zaspala draga mama, sestra, teta, tašča, babica in prababica
ANGELA GRADIC
roj. Oblak iz Lažiš П Dobje pri Planini
Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno nožalje ter podarjeno cvetje,
sveče in svete maše. Hvala pogrebnemu zavodu Žalujka za odigrano Tišino, pavcem,govorniku za besedn slovesa in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji iz kazali spoštovanje in jo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku.
ŽalujoOi: vsi njeni
Vsako jutro sonce vzide,
na večer ose poslovi, vsak dan v naših srcih drag spomin nate živi.
V SPOMIN
Mineva 10 let žalosti, kar nas je zapustila draga
H EDVIKA KNEZ
iz Malih Grahovš, Laško (14. 10. 1944-6. 4. 2012)
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
BURSKEGA kozla, starega eno leto, prodam.
Telefon 051 204-169.	269
KRAVO simentalko, po izbiri, in tri bikce simentalce, težke od 180 do 190 kg, prodam. Telefon 031 515-187. 267
PRODAM
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE koave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupio. Plačilo takoj + davek. Telafon 040 6 47-223.	17
KRAVE in telice za zakel ali dopitanje kupim. Telefon 031P32-520.	266
novi tednik
vMrn % mm}1.
radio cel2e
OtEHE, neoluščene, in svinjsko mast z ocvirki ali brezo prodamo. Telefon 068 618-839.
263
SENO v kockah in suhe bale prodam. Telefon 041 793-916 .	272
OSENI okroglih bal, prva košnja, in večje število bcle sen a in otave, prodam. Telefon 031 402-841.	271
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Aleksandra BALOH iz Latkove vasi inAlex MA RSIČ iz Kopra.
Zdaj ne trpiš več, dragi Edi,
zdaj počivaš. Kajne, sedaj nič več ne trpiš, nič več te ne boli. A svet je mrzel in prazen za nas, odkar te več med nami ni.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, kar nam je bil po kruti bolezni iz naše sredine vzet naš dragi mož, ati, dedi in zet
EDI KRISTAN
iz Zavrha nad Dobrno (9. 9. 1966-12. 4. 2021)
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečko.
Vsi njegovi
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, vedno med nami si!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, tasta in brata
FRANCA KORENJAKA
iz Lokarij
se iz srca iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v teh zelo težkih trenutkih stali ob strani in ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, vse svete maše in darove cerkvi. Posebna zahvala gre Mariji Klančar za zelo lepo pripravljen in prebran poslovilni govor, gospodu župniku Mitji Markoviču za ganljivo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek. Hvala tudi vsem, ki vas nismo posebej imenovali, pa ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam namenili lepo misel in ga boste ohranili v lepem spominu. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi najbližji
novi tednik
Vedm г илтој/
OSTALO
PRODAM
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno г Илжој /
BIKA pasme ls/lim, starega tri mesece in pol, težkega 270 kg, ter pirino in ajdovo moko (zrnje), prodam. Telefon 041 369-538.
268
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
KUPIM
ROŽENCVETOVO peč kupim ali samo pogledam v zameno za nagrado. Telefon 041 353-090.	224
PRIKOLICO za kampiranje, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85 HLODOVINO smreka, bor, jelka in bukev, za drva, plačilo takoj, kupim. Telefon 068 681-374.	2 3 6
Smrti
Žalec
Umrli so: Darinka RAM-ŠAK iz Žalca, 69 let, Marija JUHART iz Braslovč, 88 let, Ana KOLER s Polzele, 80 let, Ivo BEGIĆ s Polzele, 75 let, Vera ŠEPEC iz Vrbja, 94 let, Marija IZLAKAR iz Jeroni-ma, 85 let, Vinko ŠPROHAR iz Šempetra, 67 let.
Velenje
Umrli so: Ivan PETEK iz Velenja, 88 let, Rudi PIREČ-NIK iz Šoštanja, 69 let, Vinko MEH iz Šoštanja, 89 let, Anton MAHNE iz Šoštanja, 80 let.
p
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
Spored od 7. do 13. 4.
Batman - akcijski, drama, kriminalni
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.15, 19.45
petek, sobota, nedelja: 19.45 Izgubljeno mesto - akcijski, komedija, romantični četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.00, 20.00, 21.00 petek, sobota, nedelja: 15.45, 18.00, 20.15, 21.00 Jaz, rdeča panda - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.40 sobota, nedelja: 13.40, 15.40, 17.40
Ježek Sonic 2 - animirana pustolovščina
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 16.50, 17.30, 18.30 petek: 16.00, 17.30, 18.30 sobota, nedelja: 13.30, 14.50, 16.00, 17.30, 18.30 Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti - pustolovski, fantazijski
petek: 17.50, 20.00 sobota, nedelja: 15.00, 17.50, 20.00
Morbius - akcijski, drama, pustolovski
četrtek, ponedeljek, torek, sreda:
16.10, 18.20, 20.15
petek, sobota, nedelja: 16.10,
18.20, 20.30
Nitram - triler
petek: 16.30
sobota, nedelja: 14.30
Pes - komedija
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 20.30
petek, sobota, nedelja: 19.30 Peter Zajec: Skok v pustolovščino - animirani, komedija, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 14.15 Prasica, slabšalni izraz za žensko - drama, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20
petek: 15.50 sobota, nedelja: 17.00 Rešilec - triler, akcijski, drama četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.40
petek, sobota, nedelja: 16.50, 20.40
Uncharted - akcijski, pustolovski
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 19.20
petek: 18.50
sobota, nedelja: 14.40, 18.50 V senci zarote - akcijski, triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 20.50
petek, sobota, nedelja: 21.10 Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani sobota, nedelja: 13.45
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
ČETRTEK
9.00 Pod belimi pečinami - romantična drama SOBOTA
10.00 Ježek Sonic 2 - animirani 20.00 Rešilec - srhljivka
KINO ROGAŠKA SLATINA
SOBOTA
18.00 Ježek Sonic 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 20.00 Rešilec - srhljivka NEDELJA
18.00 Ježek Sonic 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh.
KINO VELENJE
PETEK
17.00 Veliki rdeči pes Clifford
- družinska pustolovščina, sinh. 19.00 Morbius - akcijska domišljijska drama 20.00 Rešilec - srhljivka SOBOTA
17.00 Uncharted - pustolovšina 19.00 Izgubljeno mesto - akcijska romantična komedija 20.00 Kruela - pustolovska družinska komedija NEDELJA
16.00 Ježek Sonic 2 - animirana
pustolovščina, sinh.
18.00 King Richard - športna
biografska drama
19.00 Nitram - triler
PONEDELJEK
18.00 Zlati fant - drama
19.00 France - komična drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 7. 4.
9.00 do 14.15 Glasbena šola
Celje_
3. mednarodno tekmovanje Celeia 2022: kontrabas, rog
(predstave so zaradi prenove v Malem Unionu)
PETEK
18.00 Kupe št. 6 - drama 20.00 Atlas ptic - komična drama
SOBOTA
18.00 Atlas ptic - komična drama
20.00 Kupe št. 6 - drama NEDELJA
19.00 Prasica, slabšalni izraz za žensko - komična drama, premiera + pogovor PONEDELJEK in TOREK 19.00 Prasica, slabšalni izraz za žensko - komična drama
SPLETNI DOGODKI OBVESTILA
Ponedeljek,	Študijska čitalnica
11.	april,	Pravljični svet Hinka Smrekarja
ob 18. uri	Gostja bo prof. dr. Milena Mileva Blažič
Torek,	Oddelek Glasba film
12.	april,	Bralno pogovorna urica ob 17.30	Vodil jo bo Silvo Pur
Prijave na 03 426 17 06
Sreda,	Knjižnica pri Mišku Knjižku
13.	april,	Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 17. uri	Z vami bo pravljičarka Janja
Četrtek, Študijska čitalnica 14. april, Uresničil sem sanje ob 18. uri Naš gost bo Jožef Oseli
več informacij na spletni strani GŠ Celje
12.00 Šolski center Šentjur
Posadimo umetnost
odprtje otroške razstave s kar 3500 umetninami
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Zaključek bralne značke Ježkov nahrbtnik in predstava Velikonočni zajček iz Družinskega gledališča Kolenc
18.00 Dom kulture Velenje, velika dvoran
Velenjski plesni oder 2022
območno srečanje plesnih skupin Šaleške doline
19.00 Knjižnica Laško
Premog, železnica, terme in pivo - modernizacija in demografski razvoj Laškega v dolgem 19. stol.
predstavitev knjige dr. Alenke Hren Medved
19.00 Galerija Velenje_
Pogovor s Paolo Korošec in predstavitev kataloga Zazri se
pogovor bo vodila mag. Milena Koren Božiček
novi tednik
19.19 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče Krajina. Včeraj. Danes?
odprtje razstave Društva krajinskih arhitektov Slovenije
19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Mladi ustvarjalci
tradicionalni nastop učencev GŠ Velenje ter dijakov Umetniške gimnazije Velenje z lastnimi skladbami in koreografijami
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Koncert kantavtorja in napovedovalca Matjaža Romiha
PETEK, 8. 4.
9.15 do 17.10 Glasbena šola Celje
3. mednarodno tekmovanje Celeia 2022: klavir
več informacij na spletni strani GŠ Celje
10.30, 13.00 in 16.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Revija pihalnih orkestrov glasbenih šol Slovenije
vstop prost
18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Revija citrarskih orkestrov slovenskih glasbenih šol
18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Življenjske resnice
odprtje slikarske razstave Antona in Janeza Repnika
19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Erotikon z Ito Rino
projekcija filma Erotikon ob živi izvedbi nove glasbene partiture Andreja Goričarja
19.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Športnik leta 2021
glasbeni gost Dejan Vunjak, posebna gostja Tajda Korče; vstop prost
SOBOTA, 9. 4.
9.00 Park Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
2.	likovni ex-temore »Pomlad« IV. Celoletne likovne kolonije »Štirje letni časi« 2022 za slikarje in fotografe pod mentorstvom slikarja in likovnega pedagoga Tomaža Milača
9.00 do 17.05 Glasbena šola
Celje_
3.	mednarodno tekmovanje Celeia 2022: citre
več informacij na spletni strani GŠ Celje
9.10 do 16.35 Glasbena šola
Celje_
3. mednarodno tekmovanje Celeia 2022: klavir
več informacij na spletni strani GŠ Celje
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Glasbena sobotnica: Mehurčki
predstavo je zasnovala Sandra Feketija in jo izvaja s komornim ansamblom Hiše kulture Celje
10.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Mini: Miška kaško kuhala
lutkovna predstava, interaktivna predstava Gledališče Zapik
10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Tinko Polovinko
gledališko-lutkovna predstava za otroke od 3. leta dalje, Kulturni zavod KULT
16.00 Knjižnica Kozje
Moja srečanja z veliko gospo
predstavitev knjige domačina Tonija Perca
19.00 Celjska kulturnica
Smeškov petkov večer z Marijano Kolenko
19.00 MC Šmartno ob Paki -dvorana Marof
Skiner - večni študent
gledališka predstava v izvedbi KD Lepa Njiva
21.30 EMCe plac Velenje
Odpisani in Spy Abuse
hardcorde punk koncert
NEDELJA, 10. 4
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
17.00 Dim kulture Velenje, mala dvorana Micika se moži
komedija, Gledališko društvo Radeče, Nedeljski gledališki abonma
18.00 Gledališče Zarja Celje
Leopold Suhodolčan: Čudežna srajca
gledališka predstava za vse mlade Gledališča Zarja Celje, režija: Žiga Medvešek
PONEDELJEK, 11. 4.
9.00 do 18.35 Glasbena šola
Celje_
3. mednarodno tekmovanje Celeia 2022: harmonika
več informacij na spletni strani GŠ Celje
17.00 Pionirski dom III. OŠ Celje V plesnem vrtincu
območna plesna revija, na kateri se bodo predstavili plesalke in plesalci plesne šole Harlekin - Društvo za umetnost plesa; vstop prost
17.30 Osrednja knjižnica Celje, Študijska čitalnica Pravljični svet Hinka Smrekarja
umetnikove pravljične motive bo predstavila literarna zgodovinarka prof. dr. Milena Mileva Blaćić v organizaciji U3O
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Potovanje skozi svetlobne dežele
baletna predstava, dvig brezplačnih vstopnic v GŠ Risto Savin Žalec; tudi v torek ob istem času
Četrtek, 7. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 8. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 9. april
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 10. april
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 11. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 12. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 13. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
18.00 Galerija Mozirje Prestreljene sanje
predstavitev knjige Vlada Vrbiča in zaključek 17. bralne značke za odrasle
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Športnik leta 2021 in Naj prostovoljec leta 2021
vstop prost
TOREK, 12. 4.
9.00 do 14.15 Glasbena šola
Celje_
3. mednarodno tekmovanje Celeia 2022: komorne skupine s harfo
več informacij na spletni strani GŠ Celje
16.00 Plesna šola Igen Nova vas V plesnem vrtincu
območna plesna revija, na kateri se bosta predstavili plesni šoli KUD Igen hiša umetnosti Celje in Zgibaka - gibalno-plesni center
18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Športnik leta 2021
podelitev priznanj in zahval najboljšim športnicam in športnikom
18.00 Velika galerija Doma
kulture Slovenske Konjice
Rajski vrt
odprtje razstave Barbare Demšar
18.00 Mestna galerija v
Kulturnem centru Rogaška Slatina
Glasbene ikone
odprtje likovne razstave Luke Viranta
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Kaja Avberšek: Knjiga z jajčki
pogovor z avtorico bo vodil Marko Mandić
SREDA, 13. 4.
16.30 in 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pomladni koncert Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur vstop prost
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Večer v muzejski kavarni
Zgodovinsko društvo Celje - predstavitev nove številke Zgodovine za vse; vstop prost
18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Muzikal Vesna
OŠ Mihe Pintarja Toleda, osnovnošolska priredba klasične zgodbe po filmski uspešnici Mateja Bora iz 60-tih
19.00 Narodni dom Celje Pomladni koncert Gimnazije Celje - Center
tradicionalni koncert ob prazniku MO Celje, nastopili bodo Nonet GCC, Dekliški pevski zbor GCC, FaVoZa in The Šlagers
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec, avla Predstavitev monografije Jelica Žuža
pogovor z avtoricama Alenko Domjan in Lidijo Koceli
Vedno i штј!
Druge prireditve
ČETRTEK, 7. 4.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Tri Hermanove zvezde
Hermanova otroška ustvarjalnica ob prazniku MO Celje, za skupine; tudi v petek, torek in sredo ob istem času
9.00 Knjižnica Kozje
Delavnica za bister um z Mihaelo Kežman za UTŽO
11.00 Hiša generacij Laško
Uvodno srečanje skupine za samopomoč
Ozara Slovenija
16.00 Knjižnica Dobje Ura pravljic
16.00 do 18.00 Bobrov center Rogaška Slatina Bobrova delavnica za otroke
ob mednarodnem dnevu bobra
16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec S knjigo skozi čas negotovosti
srečanje študijsko-bralnega kluba
16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Tri Hermanove zvezde
Hermanova otroška ustvarjalnica ob prazniku MO Celje; za posameznike in družine
17.00 Dom sv. Jožefa Celje, spletni dogodek
Pogovori za dušo na aplikaciji Zoom
vodi mag. Drago Tacol; prijave: info@jozef.si
17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Projekcija kratkih animiranih filmov - za lepši svet
v okviru Tedna zdravega mesta
19.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
uvodno informativno predavanje
PETEK, 8. 4.
9.00 Hiša generacij Laško Pletenje butaric iz zelenja in rož iz krep papirja
delavnica
10.30 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Bralni krožek za odrasle: Moč branja
krožek vodita Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac
10.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Beremo v naročju staršev: prvi koraki v likovno-ustvarjalni svet
predavanje Erne Ferjanič
16.00 Krstnikov dom v Vinski
Gori_
Kako se izdela velikonočni snop?
delavnica
16.30 Gasilski dom Šalek Delavnica izdelave velikonočnih snopov
17.00 Gasilski dom Škale_
Velikonočne delavnice
izdelovanje snopov in papirnatih rož, krašenje pirhov
17.00 Vila Bianca Velenje Pod mavrico dobrote: Projekt Junior, ambasador UNICEF-a
dijaki Šolskega centra Velenje vas bodo skozi mavrično prepletanje glasbe, plesa in drugih umetnosti popeljali v svet dobrote in srčnosti
18.00 Mladinski center Žalec Kdo zmaga? Video igre ali mladostnik
delavnica varne rabe naprav
19.00 MC Šmartno ob Paki -dvorana Marof Turčija ali Erdogan tour 22
potopisno predavanje, MK Packenstein
SOBOTA, 9. 4.
Od 8.00 dalje Kmetija Laznik Miklavž pri Taboru Dan odprtih vrat kmetije Laznik in tržnica TD Gušt
8.00 Ploščad pred Centrom Nova Velenje
Mestna tržnica s
spremljevalnim
programom
izdelava cvetnonedeljske butare
8.00 do 12.00 Dvorana Prebold 17. festival potic
razstava potic
8.00 do 13.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
sejem rabljenih stvari
9.00 Center Zana Velenje
Ljubezen, zaupanje in odpuščanje
delavnica čakra joge in meditacije
od 10.00 ure dalje Telovadnica doma Krajanov Tabor
odprti občinski turnir občine Tabor v namiznem tenisu
10.00 do 12.00 Kulturni dom Gorenje Šmartno ob Paki
Izdelava butar, cvetja iz papirja, barvanje pirhov
17.00 Grad Podsreda_
Glive Kozjanskega parka
odprtje razstave, po razstavi vas bo popeljal avtor Slavko Šerod
PONEDELJEK, 11. 4.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zaključna 39. prireditev gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice
Camino Primitivo
potopisno predavanje Valerije in Jurija Jakopa
TOREK, 12. 4.
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Podnebni migranti
predavanje dr. Danijela Ivanjšiča za UTŽO
16.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
zajček Pablo išče jajčka
pravljična urica
17.00 Galerija Velenje Risba v ogledalu
ustvarjalna delavnica za otroke in mladino; prijave: info@galerijavelenje.si
17.00 Knjižnica Velenje
Zeliščarna
projekt bo vodila Kata Laštro
17.00 Viča Rožle Velenje_
Torkova peta: Velikonočni pogrinjek
ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 Knjižnica Mozirje
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
17.30 Osrednja knjižnica Celje, oddelek Glasba-film
Bralno-pogovorna urica s Silvom Purom
biblioterapevtsko srečanje
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Čebele in okolje
strokovno predavanje Ivana Esenka
SREDA, 13. 4.
9.00 do 11.00 TIC Laško_
Prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
15.30 in 17.30 Slovensko-
bavarska hiša Podsreda Velikonočna delavnica
izdelava pirhov v različnih tehnikah
16.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pravljični večer z Edito Mlakar in Mojco Pokraculjo
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Velikonočna delavnica z Nado
primerno za otroke od 4. do 12. leta
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga
namenjena otrokom starejšim od treh let, z vami bosta Nina Časl in Metka Pivk Srdič
17.00 Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
18.00 Celjska kulturnica Celjske zgodbe
delavnica proze
18.00 Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
18.00 MC Šmartno ob Paki -dvorana Marof Obnovitvena delavnica temeljnih postopkov oživljanja
prijave: pisarna@mcsop.si
novi tednik
Vedm г mm}1.
radio celie
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 9. 4.
17.00 Rdeča dvorana Velenje Samo en cvet
dobrodelni koncert, sredstva koncerta bodo namenjena Ustanovi Franca Rozmana Staneta
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon in Galerija Račka Celje: Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti; do 17. 4.
Osrednja knjižnica Celje, ploščad: razstava ob svetovnem dnevu lutk in 15. obletnici delovanja Škratovega lutkovnega gledališče Celje; do 15. 6. Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega
Osrednja knjižnica Celje, II. nadstropje: Sosedje Slovenci -Slovenci na Hrvaškem, avtorici Helena Janežič in Barbara Ri-man; do 15. 4.
Savinov likovni salon Žalec:
razstava Sledi slikarske poti umetnice Jelice Žuža: Matej Sternen, Gojmir Anton Kos, Marino Tarta-glia; do 7. 5.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: In tretji dan je ustvaril žensko!, fotografska razstava Foto kluba Štore Steel; do 4. 5. Knjižnica Šentjur: likovna razstava Pogrešam jih! Avtorice Marije Artiček - Marjane; do 15. 4. Mestna galerija - Kulturni center Rogaška Slatina: potujoča razstava Zsolta Szaboja: Življenje zunaj Sahare, ob svetovnem dnevu voda; do 9. 4. Avla Kulturnega centra Rogaška Slatina: Cvet (inter)net, razstava cvetja in papirja in drugih naravnih materialov; do 9. 4.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Vojka Gašperuta; do 1. 5.
Grad Podsreda: fotografska razstava o biodiverziteti; do 30. 6. in steklarska razstava Jasne Lukanc in podjetja BovianPlus; do 30. 6. Aškerčev trg Laško: razstava na prostem, Živali našega mesta; do 30. 4.
Občinsko dvorišče Laško: razstava na prostem, Odprti prostori umetnosti; do nadaljnjega Hiša generacij Laško: razstava
na prostem Cvetoči vrt poezije; do nadaljnjega
TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto
2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 30. 4. Muzej na Velenjskem gradu:
razstava slik Olge Ulokine, Melodije cvetja; do 13. 4. in razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti ...«: slovenske žrtve Auschwit-za; do 31. 5.
Podhod pošta Velenje: razstava 65 stvari, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 5. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 4.
Galerija Velenje: razstava Zazri se, akademske kiparke Paole Korošec; 16. 4.
Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do 30. 4. Podhod pri Vili Bianci Velenje: fotografska razstava Mesto se spominja; do 30. 4. Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Krajina. Včeraj. Danes? Razstava Društva krajinskih arhitektov Slovenije; do 20. 4. Knjižnica Velenje, sončna stena: Dih pomladi, razstava vezenin članic UTŽO Velenje, do 30. 4.
Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi; do 30. 4.
Knjižnica Velenje, mladinska
soba: Cvio Velenje pušča sledi, razstava likovnih del učencev Cvio Velenje; do 30. 4. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Gabriela Babnik; do 30. 4. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ..., razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 4. in razstava 70 let zbirke Sinji galeb; do 30. 4. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 3.
Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Šport in življenje v barvi, slikarska razstava Alberta Copella, do 19. 4.
Razstavišče Vila Bianca Velenje: razstavi Osnove tehnike in grafika Zlata paleta; do 17. 4. Osrednja knjižnica Mozirje:
dobrodelna slikarska razstava za Mozirsko kočo; do 13. 4.
www.novitednik.si
Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24
INFORMACIJE
lOäHd
zdravja
Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
9. APRIL MED 9. IN 12. URO
DOBIMO SE V SREDIŠČU
CELJA
GOSTA MIRAN RUDAN

DEJAN DOGAJA
w.radicelje.si www.novitednik.si
C» O
d o
novi tednik radio celie
Vedrn г илтој /
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 14/ Leto 77 / Celje, 7. april 2022
Druženje amaterskih hokejistov popolnoma uspelo
str. 38-39
Foto: Andraž Purg - GrupA
Braslovče gostijo izbor Solidarnost ni nikoli
za Miss Slovenije str. 41 iz mode
str. 43
Maša Žlavs najboljša debaterka v državi
str. 44

26
INTERVJU
Matjaž Han, poslanec
»Parlament bi moral biti
zrcalo družbe«
Da je strankarsko opredeljen, a da s svojo stranko ni obremenjen, pravi Matjaž Han iz vrst Socialnih demokratov, sicer tudi vodja te poslanske skupine. Med poslanci s Celjskega, ki nas trenutno zastopajo v državnem zboru, ima najdaljši staž, saj je v parlamentu dejaven že osemnajst let. Preden je stopil na državni politični parket, se je s politiko ukvarjal na lokalni ravni. Meni, da
bi moral biti parlament zrcalo družbe, in ugotavlja, da je v njem veliko populizma ter da je politična kultura na nizki ravni. Ne glede na slabe izkušnje pred dvema letoma, ko je leva sredina odstopila od vladanja v državi, verjame, da lahko stranke Koalicije ustavnega loka ponovno dobijo možnost za sestavo vlade. »Zgodovina je naša učiteljica in verjamem, da leva sredina ne bo več naredila takšne napake, kot jo je naredila pred kratkim.«

Bil je občinski svetnik v Radečah, nato tamkajšnji župan, od leta 2004 je poslanec v državnem zboru. Pravi, da to, ali je (bil) bolj koristen v lokalni ali državni politiki, težko oceni. »Verjetno lahko o tem presodijo volivci, ki sem jih doslej zastopal. Kjerkoli sem bil, sem se z enakim žarom trudil, da bi nekatere stvari spremenil na bolje. Ko sem bil župan, sem videl, da lahko z nekaterimi razvojnimi potezami v Občini Radeče naredim korak naprej. To >župansko razmišljanje mi pomaga tudi pri delu v parlamentu. Za tistega, ki se odloči za politiko, je zagotovo dobro, da jo spozna na različnih ravneh, od dela v krajevni skupnosti, občinskem svetu ali do vloge župana.«
Z radeškim županom Tomažem Režunom (ki je tudi iz vrst SD) ste se konec lanskega leta med prvimi v državi odzvali na energetsko krizo in dali pobudo, da bi občina občanom pomagala s subvencijo pri plačilu električne energije. Ste se s takšno pobudo obrnili tudi na Občino Laško in tamkajšnjega župana Franca Zdolška (ki je iz vrst stranke SLS)?
Pri svojem dolgoletnem delu v politiki se ne obremenjujem s tem, kdo je v kateri stranki. Ljudi ocenjujem po tem, kaj delajo, kako razmišljajo
»Na desni strani je le ena močna stranka z enim močnim vodjem. Na levi sredini si želimo več demokracije, več odprtosti. Razdrobljenost je posledica tega, da vsaka stranka misli, da lahko sama prodre s svojimi idejami.«
in kakšne so njihove vrednote. S Francem Zdol-škom dobro sodelujem, a je res, da z njim nisem toliko v stiku kot z radeškim županom, s katerim se že dolgo poznava in sva prijatelja. S pobudo za subvencijo pri plačilu električne energije sem želel pomagati ljudem. Nekaj pobud, ki sem jih dal v Radečah, so sprejeli tudi drugi župani iz vrst SD po Sloveniji. Občinski svetniki iz vrst SD so jih dali tudi v občinah, ki jih vodijo župani iz drugih strank. A se občine razlikujejo po tem, kakšne so cene energije. V Laškem problematike glede previsokih cen nisem zaznal.
Kako kot poslanec sicer sodelujete z župani v drugih slovenskih občinah?
Izkušnje, ki sem jih pridobil kot župan, me spremljajo še danes. Župane razumem in menim, da so v krizi, ki nas je doletela pred desetletjem, in tudi v nedavni zdravstveni krizi opravili pomembno delo. Župani in občinski svetniki imajo neposreden stik z ljudmi. Med ključnimi izzivi, ki jih je treba urediti na področju lokalne samouprave, je financiranje občin. Vsi se strinjamo, da je treba oblikovati pokrajine, vendar je to politični projekt. Nekatere pristojnosti upravnih enot, na primer glede izdaj gradbenih dovoljenj, bi bilo po mojem mnenju dobro podeliti občinam. Župani so namreč tisti, ki vedo, kako lahko razvijajo občino, in so pri odločanju bolj učinkoviti kot javni uslužbenci upravnih enot.
Ženskam v občini Radeče ste se verjetno prikupili s potezo ob osmem marcu, ko ste jih povabili v kavarne na brezplačno kavo ali čaj. Kdo je poravnal račune - stranka SD ali vi osebno?
Za podobne geste se trudimo že dolgo časa, ne le zdaj, pred volitvami. Socialni demokrati v Laškem in Radečah smo lani in letos organi-
»V drugih demokratičnih državah v Evropi so stranke z imeni in s priimki vodij prava redkost. Težava je, ko v parlament pride stranka, ki ima 36 poslancev, nato pa se izkaže, da so eni skrajno levi, drugi liberalni ter tretji skrajno desni. Takšno stranko lahko njen predsednik skupaj drži morda leto ali dve, več ne.«
»Mislim, da moramo poskrbeti za sanacijo Celjske kotline. Tako jaz kot stranka SD sva doslej tovrstna prizadevanja vedno podprla. Težava je, da so nekateri predlogi zakonov vloženi tik pred volitvami in dobijo predznak predvolilnih zgodb.«
zirali obdarovanje otrok za božič, prvega maja v Radečah ljudi povabimo na golaž. Vrednote, ki jih imava tako naša stranka kot jaz, nas spremljajo ves čas, ne glede na volitve. Za napitke za dame ob osmem marcu so pol denarja prispevali radeški občinski svetniki in pol midva s tamkajšnjim županom.
Počasi tudi v Sloveniji spoznavamo pomen zelene politike. Celjani že desetletja čakamo na celovito sanacijo kotline. Zakaj je še nismo dočakali? Zakaj nepovezani poslanki Janji Sluga ni nikoli uspelo zakona spraviti skozi proceduro?
Mislim, da moramo poskrbeti
INTERVJU
27
O tem, da bi se potegoval za mesto predsednika stranke SD, ne razmišlja. »Imamo odlično predsednico Tanjo Fajon. Verjamem, da bo z vsemi nami na volitvah dosegla dober rezultat in da ni potrebe po iskanju novega predsednika.«
»Včasih, ko berem komentarje na družbenih omrežjih, sem neizmerno razočaran nad tem, kaj so ljudje sposobni napisati pod neko objavo.«
sanacijo Celjske kotline. Tako jaz kot stranka SD sva doslej tovrstna prizadevanja vedno podprla. Težava je, da so nekateri predlogi zakonov vloženi tik pred volitvami. Po mojem mnenju se predlogov zakonov, ki niso nujno potrebni, ne bi smelo vlagati mesec pred volitvami, saj dobijo predznak predvolilnih zgodb. Zato se zdi, kot da poslanci z njimi nimajo iskrenih namenov. Problematiko Celjske kotline je treba urediti. Ce bomo Socialni demokrati v vladi, bomo za to poskrbeli. Res je, da smo že bili v vladi, a nekaterih stvari nismo postorili - glede tega moramo biti samokritični. A marsikaj se spreminja, za nami so dolgoletne izkušnje in verjamem, da bomo zdaj pri tem uspešni. Zelo pomembno je namreč, v kakšnem okolju živimo.
Kako ocenjujete uspešnost boja s korona-virusom v državi?
Na prvem sestanku, ki ga je predsednik vlade Janez Janša sklical z vsemi strankami, sem bil prepričan, da moramo stopiti skupaj in se primerno odzvati na zapletene razmere. Po menjavi vlade sem videl, da vladna stran nima iskrene želje po sodelovanju. Vlada je razmere, povezane s koronavirusom, izkoristila, da je v parlament vlagala zakone s tako imenovanimi potaknjenci. Pod krinko epidemije je urejala nekatere stvari, ki jih ne bi bilo treba. Mislim, da je vladna stran premalo sodelovala z drugimi političnimi strankami. V njih smo namreč tudi ljudje, ki delamo drugače. Biti proti samo zato, da sem proti - to ni moj način razmišljanja. Vlada je z nekaterimi kadrovskimi potezami naredila veliko napako, ko je na primer za vladnega govorca določila Jelka Kacina in ko je na mesto vodje Nacionalnega inštituta za javno zdravje imenovala Milana Kreka. Komunikacija je bila slaba, kar je na koncu ocenila tudi vlada sama. Sporno je bilo tudi vladanje z odloki, ki so »padli« na presoji ustavnega sodišča. Zaradi naštetega je bilo med ljudmi veliko nezaupanja. Zato menim, da se je vlada s covidno krizo spopadala neuspešno. Nekatere poteze za pomoč gospodarstvu je zastavila dobro, na primer turistične bone. Verjetno ji ne bi bilo treba toliko denarja, kot ga je, kar tako razdeliti med ljudi. Država mora po mojem mnenju v kriznih razmerah posredovati drugače.
Kaj vas je najbolj motilo pri delu sedanje vlade?
Najbolj me moti odnos do tistih, ki nismo del vlade in si upamo povedati, da je kaj narobe. Takrat nas člani vlade na družbenih omrežjih napadejo z vsemi svojimi močmi. Ta sovražen odnos do tistih, ki nismo na njihovi strani, me zelo moti. Prav to bi rad v politiki spremenil. O drugih
stvareh se je naša stranka v parlamentu jasno izrekla, ko smo poslanci glasovali proti, ko smo vlagali amandmaje in predloge svojih zakonov.
Vam je bilo pri delu sedanje vlade sploh kaj všeč?
Mi je bilo in to upam povedati na glas. Všeč mi je bila učinkovitost nekaterih ministrov glede lokalnih samouprav. Verjamem, da bomo tudi v naši stranki po volitvah tako učinkoviti. A je tudi res, da je imela vlada glede na finančno usmeritev Evropske unije neomejen dostop do denarja in je bilo lahko uresničevati projekte. Lotila se je reševanja problematike na nekaterih področjih, za katere levosredinske stranke v preteklosti nismo dovolj dobro skrbele. To je treba priznati. Vladi zamerim, da je bila večina
projektov že pripravljenih in nihče od njenih ministrov tega ni omenil niti z besedico.
Kako gledate na javnomnenjske ankete in na napovedi glede uspeha SD na volitvah?
Seveda v stranki javnomnenjske ankete spremljamo. Včasih se ne morem znebiti občutka, da so nekatere stranke v nekaterih medijih deležne več pozornosti kot druge. Sem terenski človek, a ne le zadnji mesec pred volitvami, ampak vso svojo politično zgodovino. Ko obiskujem kraje po državi, so ljudje veseli, da pridem, da se z njimi pogovorim, jim stisnem roko. Zato sem optimist. Verjamem, da lahko Socialni demokrati na volitvah zmagamo. Vem tudi, da bo po 24. aprilu nov dan, ko se bo treba pogovoriti. Verjamem, da bo leva sredina z vsemi strankami dobila dovolj glasov, da bo lahko sestavila novo vlado.
Če bodo stranke Koalicije ustavnega loka dobile možnost za sestavo vlade, kako naj bi bilo to videti glede na slabe izkušnje sodelovanja iz časa Šarčeve vlade pred dvema letoma?
Prav je, da ljudje pomislijo tudi na ta vidik. Socialni demokrati nismo bili krivi, da se je Marjan Šarec odločil, da z manjšinsko vlado ne more več delovati. Danes ga razumem bolje, kot sem ga razumel takrat. Tudi zdaj imamo manjšinsko vlado, ki sprejema odločitve, pri čemer ji pomagajo nekateri poslanci, ki brez kančka premisleka dvigujejo roko za vse slabe odločitve in so jeziček na tehtnici. Socialni demokrati smo pripravljeni voditi vlado ali biti njen sestavni del. Iz zgodovine smo se veliko naučili. Zgodovina je naša učiteljica in verjamem, da leva sredina ne bo več naredila takšne napake, kot jo je naredila pred kratkim. A nekatere stranke, med njimi tudi Levica, bodo morale razumeti, da se ne morejo iti revolucije, če ne sprejmejo odgovornosti. Včasih je treba sprejeti nepriljubljene odločitve, zaradi katerih je na kratki ali dolgi rok državljanom bolje.
Ustavno sodišče je pred kratkim obravnavalo pobudo za oceno protiustavnosti delovanja SD. Zavrnilo jo je. Pri tem je zanimivo, ker desne stranke pogosto navajajo, da gre pri SD za nasledstvo »zločinske zveze komunistov« in da se stranka ni nikoli oddaljila od »zločinov« nekdanjega komunističnega režima. Bi se morala stranka res bolj jasno opredeliti o tem nasledstvu?
Pobudo Vilija Kovačiča razumem v luči predvolilnega političnega boja. Stranka SD se je do povojnih pobojev in črne preteklosti opredelila leta 1995. Pri tem si nikdar ne bom dovolil prepričevanja, da narodnoosvobodilni boj ni bil eno najbolj svetlih dejanj naše polpretekle zgodovine. Prav partizani so nam omogočili, da lahko danes živimo v svoji državi, kasneje so to vlogo odirali še veterani vojne za Slovenijo. Kolikor se sam spominjam socializma, je bil to družbeni sistem z lepim obrazom, seveda pa je imel tudi nekaj težav. Ce pogledamo, kako so naši predhodniki gradili Slovenijo, vidimo, da so podjetja nastajala v vseh občinah. V Laškem je na primer nastalo podjetje Tim, razvijala se je pivovarna, v Radečah se je razvijala papirnica. V prejšnjem sistemu torej ni bilo vse slabo.
Ste 50-odstotni lastnik družinskega podjetja M & M international, ki ga vodi vaša žena. Veljate za najpremožnejšega poslanca, a pravite, da to ne drži. Bi vam bilo nerodno priznati, da ste najbogatejši?
To, da sem najbolj premožen poslanec, ne drži. Podatke o svojem premoženjem sem večkrat javno predstavil, ničesar ne skrivam. Podjetje, kjer sem solastnik, je bilo ustanovljeno leta 1992, njegova lastnika sva bila moj oče in jaz. Po očetovi smrti sem podjetje podedoval, a ga nisem prepisal na druge. V podjetju je osem zaposlenih, trudimo se, plačujemo davke in vesel sem, da lahko tudi z gospodarskega vidika prispevamo v javno blagajno. Nimam se za najbogatejšega poslanca. Ce bi to držalo, potem je v naši državi nekaj narobe.
Je to, da je politik bogat, po vašem mnenju dobro ali slabo za njegovo politično delovanje?
Oznaka, da je človek bogat, včasih izzveni slabšalno. Kot podjetnik sem neodvisen od politike in plače, ki jo prejemam za delo poslanca. Ceprav mislim, da si jo s svojim delom in svojimi prizadevanji zaslužim. Parlament mora biti zrcalo tega, kakšni ljudje živimo v družbi. Mislim, da morajo biti v njem zastopani tako športniki, kmetje, podjetniki kot intelektualci. V parlamentu se mora slišati tudi glas mladih. Zato ima naša stranka na listah med kandidati za državnozborske volitve največ mladih med
vsemi strankami. V Celju na primer kandidira Luka Goršek, fenomenalen mlad politik, ki ima dobre ideje in si zasluži, da bi zastopal omenjeno mesto v parlamentu. Želim si tudi, da bi parlament sestavljali ljudje, ki ne sovražijo drugih ljudi in ki so predstavniki vseh Slovencev.
Glede na raven kulture govora in vedenja v parlamentu marsikdo najbrž ni čisto prepričan, ali so poslanci res ogledalo družbe.
Na političnem področju sem dejavnem dvajset let. Prvih korakov v politiki so me učili Miran Potrč, Dušan Kumer in Majda Potrata. To so zame ljudje z veliko začetnico, ki so se z zakoni ukvarjali drugače, kot to poslanci počnejo danes. Danes je v državnem zboru ogromno populizma, politična kultura je res na nizki ravni. Ne podpiram načina sporazumevanja, ki politikom ni v ponos. Res je, da sem strankarsko opredeljen, vendar s svojo stranko nisem obremenjen. Ce posameznik iz katere druge stranke naredi dobro potezo, ga pohvalim. Včasih je treba tudi kolegom iz lastnih vrst povedati, če naredijo kaj narobe. Še naprej se bom trudil, da bomo raven političnega dialoga izboljšali, sicer se nam ne piše nič dobrega.
Če se vrnemo k vašemu podjetju. Brali smo o njegovih poslih, tudi v povezavi s Petrolom. Je za sklepanje poslov to, da ste poslanec, prednost, saj poznate veliko ljudi na pomembnih položajih? Ali morda koga prav to, da ste dejavni v politiki, odvrne?
Res je, da kot poslanec poznam veliko ljudi. Vendar sem jih veliko poznal tudi že prej, ko še nisem bil dejaven v politiki. Moj oče je bil na gospodarskem področju enkraten v vseh pogledih, zelo je bil odprt, na to sem izredno ponosen, saj je k nam domov prihajalo veliko ljudi. Za naše podjetje je to, da sem poslanec, prej težava kot prednost. Vse oči so namreč uprte vanj, čeprav že skoraj trideset let poslujemo zelo pregledno.
Imate enega daljših stažev med poslanci s Celjskega. Zakaj ne daste možnosti še komu drugemu?
Nekateri menijo, da sem že predolgo poslanec. A kdor se želi resno ukvarjati s politiko, potrebuje kot v vsaki drugi odgovorni službi svoj čas. Poslanec potrebuje čas, da se svoje vloge nauči, da spozna sistem, da spozna ljudi. Novih obrazov je bilo doslej veliko, prav tako novih strank. A so razočarali - ker niso dolgo zdržali ali ker so spremenili svoje vrednote, s katerimi so najprej prepričali volivce. Zame ni pomembno, ali je kandidat za poslanca mlad ali star in ali je moški ali ženska - pomembno je, da svoje delo opravlja resno, z žarom in spoštljivo do ljudi.
UREDNIŠTVO, foto: Andraž Purg - GrupA
»Večina Slovencev živi v skladu s socialdemokratskimi vrednotami - da je treba pomagati ljudem v stiski, da je treba spoštovati zgodovino, da je v družbi pomembno tovarištvo. Z besedo tovarištvo imajo nekateri silne težave, a gre predvsem za to, da prijatelji in sosedje pomagajo drug drugemu. Gre za vrednote, ki so pomembne v skupnosti.«
»Nekateri ministri sedanje vlade obiskujejo gradbišča in spremljajo projekte, za katere so bili načrti pripravljeni v času nekdanjih ministrov v prejšnjih vladah. Mislim, da bi morali v Sloveniji znati pohvaliti, kar je dobrega, in brez strahu povedati, če je kaj narobe. Čeprav imamo drugačne politične vrednote, ni treba vzbujati sovraštva.«
Ob prazniku občine z županom Bojanom Šrotom
Občinski prostorski načrt do jeseni
»Prišli smo namreč že tako daleč, da so nam strokovnjaki s kmetijskega ministrstva rekli, naj spremenimo namembnost območja Stare cinkarne in površine namenimo za kmetijstvo. Ko smo dejali, da bomo to naredili, in povedali, da je to njihov predlog, se s tem seveda niso več strinjali.«
Zadnji dve leti je bilo dogajanje ob občinskem prazniku zaradi epidemije precej okrnjeno. Letos bo vendarle drugače. Na praznični večer, 11. aprila, bo spet osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj vsem tistim, ki so s svojimi dejanji zaznamovali dogajanje v mestu. Celjski župan Bojan Šrot ocenjuje, da je knežje mesto dokaj dobro prešlo obdobje epidemije, a hkrati opozarja, da je še prezgodaj, da bi lahko razglasili zmago nad virusom. Čeprav je ta dodobra spremenil življenja in posegel v navade ljudi, ni ustavil naložbenih projektov. A je epidemija prinesla več nenačrtovanih izdatkov. Zdravstveni krizi pričakovano sledi gospodarska, ki je zdaj podkrepljena še z vojno v Ukrajini, a to ne pomeni, da bo občina ustavila naložbene projekte. Sprejetje krovnega občinskega načrta, na katerega mnogi čakajo že leta in je občino stal več milijonov evrov, naj bi dočakali še letos.
LEA KOMERICKI KOTNIK
»Ocenjujem, da smo dokaj dobro prešli krizo epidemije, čeprav je še ni povsem konec. Ko spremljam število obolelih, ki dnevno spet raste, se sprašujem, ali se ne bo ta film še kdaj ponovil,« pravi župan Mestne občine Celje, Bojan Šrot. »Na naložbene projekte epidemija ni vplivala v takšni meri kot na dodatne izdatke, ki smo jih imeli zaradi želje, da bi ohranili čim več predkoron-skega pri življenju,« pravi župan, ki upa, da se bo življenje kmalu povsem normaliziralo.
Kljub zapletenemu obdobju ste izvedli kar nekaj projektov, na katere so Celjani že dolgo čakali, od
stanovanjske gradnje do ureditve poplavne varnosti. Pri tem gre tudi za izdatno financirane države in zasebnih vlagateljev.
Čakali smo, ker ni bilo denarja. V zadnjih dveh letih smo občine nekoliko bolje financirane. Pospešeno izvajamo tudi projekte, ki so financirani z evropskim denarjem, kar se v vsakdanjem življenju pozna.
Zelo veseli smo gradnje 142 občinskih najemnih stanovanj. Tudi sicer je na področju stanovanjske gradnje zelo živahno, različni vlagatelji gradijo kar nekaj stavb. To je verjetno tudi posledica tega, da prej več kot desetletje ni bilo zgrajenega nobe-
nega bloka. Protipoplavni ukrepi na območju Medloga bodo kmalu končani. To je naložba, ki jo je plačala država. Vesel sem, da bo tudi ta del Celja enako poplavno varovan kot drugi del mesta. Tistih, ki so ob začetku teh del projektu glasno nasprotovali, ne boste več slišali. Tam je namreč nastalo lepo območje, ki ga bomo v prihodnjih letih uredili kot veliko zeleno površino za potrebe prebivalcev Celja in tudi širše. Imamo številne dobre ideje in pripravljamo idejni načrt. Ko ga bomo pripravili, bomo k oddaji predlogov povabili tudi občane. Ne smemo pozabiti, da smo omenjeni naložbi izvedli še pravi čas. V zadnjem obdobju se namreč ukvarjamo z izjemno rastjo cen tudi na področju gradbeništva. Imamo veliko težavo zaradi dviga cen vhodnih materialov, ne samo energije, ampak tudi cen cevi za kanalizacijo. Trenutno namreč v sodelovanju z občinama Vojnik in Štore gradimo del kanalizacijskega omrežja v vzhodnem delu mesta. To je zelo trd oreh, ki ga bomo morali streti. Enako je pri drugih naložbah.
Bi se lahko zaradi tega pospešeno vlaganje ustavilo?
Malo že. Imamo srečo, da so glavne stvari narejene. Pripravljamo se še na gradnjo novega vrtca v Škapino-
vi ulici, kjer bomo porušili dotrajano montažno stavbo in na istem mestu postavili novo. Letos bomo pripravili projektno dokumentacijo in prihodnje leto začeli graditi. Čaka nas še gradnja manjše telovadnice in nekaj razredov oziroma kabinetov pri II. osnovni šoli ter še nekaj podobnih projektov. To so vse naložbe, ki jih mesto zmore brez večjih pretresov.
Že nekaj let si občina prizadeva za razvoj trajnostne mobilnosti in za preobrazbo potovalnih navad. Kakšne načrte imate na tem področju?
Na tem področju dela ne bomo nikoli povsem končali. Zgled nam bi morale biti države, kot sta Danska in Nizozemska, kjer imajo v mestih več koles, kot je prebivalcev, tako da se jih tudi krasti več ne splača. Ampak mi smo bolj sredozemski narod. Ko se malo pripravlja na dež, že rečemo, da je slabo vreme, medtem ko v dežju sploh ne gremo ven. V omenjenih deželah kolesarijo ne glede na vreme. Tudi to se pri nas počasi spreminja, a res je, da je najtežje spreminjati navade ljudi. Podatki kažejo, da je minulo zimo, ki je bila bolj mila, veliko ljudi uporabljalo sistem Kolesce. Naša želja je razširiti tako sistem izposoje koles kot mestnega avtobusa.
Torej načrtujete širitev
tudi na območja, kamor sistem še ne seže? To so bili tudi očitki posameznih krajevnih skupnosti, da so zapostavljene.
Javno subvencioniranje dejavnosti je treba enakomerno porazdeliti. Nekateri se upravičeno počutijo zapostavljeno, ker javna storitev na območju, kjer živijo, ni na voljo. Naš cilj je, da bi s sistemom pokrili celotno območje občine. Mislili smo, da bomo do tega cilja prišli precej hitreje. Žal Eko sklad, s pomočjo katerega smo kupili avtobuse, zadnjih nekaj let tovrstnih vozil na zemeljski plin ne subvencionira več. Morda bo zdaj drugače, ker je Evropa sprejela strategijo, da sta tudi nuklearna energija in plin zelena energenta. Zadnja leta so bili razpisi zgolj za električne in vodikove avtobuse. Ne vem, ali je pri nas že kakšen na vodikov pogon. Električni avtobusi so še precej dragi in so lažje dostopni večjim ter bogatejšim mestom. Strošek linije, ki jo zdaj pokrijemo z enim avtobusom, bi bil ob uporabi električnega šestkrat dražji.
Občinski prostorski načrt? Mnogi, predvsem podjetniki, ga že nestrpno pričakujejo. Zakaj ga Celje še nima in kdaj ga bo dobilo?
Občinski prostorski načrt pokriva območje celotne občine in je izjemno celovit, zapleten ter zahteven doku-
ment z mnogimi študijami in strategijami. Veliko nalog, ki bi jih sicer morala opraviti država, je naredila občina na lastne stroške. Zavedati se je treba, da je Celje kljub vsem protipoplavnim ukrepom še vedno poplavno ogroženo mesto. Najdaljšo bitko pogajanj smo bojevali s predstavniki kmetijstva. Pri pripravi tega dokumenta se je treba uskladiti z več kot tridesetimi državnimi ustanovami. Deset let je trajalo, da smo se s kmetijci uskladili in da smo zadostili občinskim potrebam, tistim, zaradi katerih ta OPN sploh delamo. Sprejetje nam nalaga tudi zakonodaja.
V mestu nam najbolj primanjkuje večjih površin, zemljišč za poslovno rabo. Za individualno in večsta-novanjsko gradnjo jih je še nekaj, a je res, da so v veliki meri v zasebni lasti in ljudje jih ne želijo prodati. Na kmetijskem ministrstvu, kjer ne poznajo razmer, temveč gledajo zgolj bilanco zemljišč, pravijo, da imamo še veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, in sprašujejo, zakaj želimo posegati v kmetijska. Ne razumejo, da lastnikov ne moremo prisiliti v prodajo. Lahko rečem, da smo veliko stvari že rešili. Z okoljskim ministrstvom usklajujemo še področje vodarstva, predvsem glede cest, zato pričakujem, da bi
Spoštovane občanke in občani!
Iskrene čestitke ob občinskem prazniku.
v
Želimo vam obilo poguma, razumevanja in medsebojnega sožitja.
Mestna Četrt Gaberje

v " v\4:
T

p

■' J
E — It
h' .j- mmtf U ' • S\ гРЧ
м*а
MČ Gaberje, Kidričeva uiica, 3000 Ceije
MESTNA OBČINA CELJE PRAZNUJE ®
29
v* ■•	•	•	v •	v
»Življenje se sicer res počasi vrača v tirnice, čeprav to še ni to, kar smo bili navajeni pred pandemijo. Ljudje so nekoliko spremenili navade, kar se pozna pri obisku kulturnih in športnih prireditev, tudi pri živahnosti starega mestnega jedra in obisku trgovin. Se pa seveda veselimo 11. aprila, ko bomo praznovali >po starem<, z lepim programom.«
lahko dokument do konca poletja sprejeli, predvidoma na septembrski seji mestnega sveta.
To ne pomeni, da bodo lahko tisti, katerih pobude so bile pozitivno sprejete, takoj začeli graditi. Treba je namreč urediti podrobne občinske prostorske načrte, komunalno opremo in verjetno še kaj.
OPN predvideva novi po-
slovni coni, kajne?
Uspeli smo se dogovoriti za dve večji poslovni coni, kjer so zemljišča že v občinski lasti. Nekaj teh zemljišč smo dokupovali tudi med postopkom priprave dokumenta. Eno poslovno cono bomo uredili na območju med cesto v Štore in železnico oz. železarno. Drugo pa severno od plinskih terminalov v Trnovljah. To sta
dva večja kompleksa in ocenjujemo, da bo to zadostovalo za naslednjih deset ali morda celo več let.
Odločili smo se, da bomo takoj po sprejetju vložili zahtevek za dopolnitev. Nekje je bilo namreč treba neplodna pogajanja presekati. Prišli smo namreč že tako daleč, da so nam strokovnjaki s kmetijskega ministrstva rekli, naj spremenimo namembnost območja Stare cinkarne in površine namenimo za kmetijstvo. Ko smo dejali, da bomo to naredili, in povedali, da je to njihov predlog, se s tem seveda niso več strinjali.
Vse rešitve v dokumentu zagotovo ne bodo najboljše možne. Verjamem, da bo kdo od zasebnikov, ki so imeli precej neizvedljive in negospodarne pobude, razočaran. A bomo takoj po sprejetju začeli pripravljati spremembe. Ampak se ne bomo več lotevali celotnega območja Celja, ker je to predrago. Ta dokument nas bo stal kar nekaj milijonov evrov. Zato bomo, če oziroma ko bomo delali spremembe, za vsako pobudo zahtevali plačilo takse, kot je to v nekaterih občinah že navada.
Okoljska sanacija je večna tema. Pretirano razočarani nad nesprejetjem predlaganega zakona niste bili.
Dvomim o iskrenost teh namenov. So pa razmere zelo zanimive. Lastniki tako imenovane nove cinkarne si razdelijo trideset ali štirideset milijonov evrov dobička, Staro cinkarno pa naj rešuje
občina. Ob tem, da je skoraj polovični lastnik nove cinkarne država, na drugi strani bremena Stare cinkarne rešuje lokalna skupnost.
Območje bomo sanirali tako, da bomo naredili pokrov, ki bo imel zadostno tlačno trdnost oziroma nosilnost za postavitev lahkih montažnih objektov za namen različnih gospodarskih dejavnosti. Takšna bo končna rešitev. Čeprav tudi ta ne bo poceni, jo bomo zmogli. Del stroškov bomo prevalili tudi na bremena vlagateljev, a bo to breme znosno.
Kakšen je sicer odnos s Cinkarno Celje?
Dokler je bil direktor Celjan, je bilo nekoliko lažje, tudi glede dogovorov o podpori lokalnega športa in kulture. Novi direktor je najprej vsem zmanjšal sponzorstva za trideset odstotkov, ker je pričakoval manj dobička. Tega ima družba zdaj dvakrat več, a znižani zneski sponzorskih pogodb ostajajo. Z novim direktorjem sva v stiku, vendar sodelovanja ne ocenjujem kot dobrega, nasprotno, tako slabo, kot je zdaj, še nikoli ni bilo.
Družba ima tudi več kot trideset milijonov evrov ekoloških rezervacij, ne vem, zakaj tega denarja ne nameni za sanacijo. Nobene pripravljenosti ni za reševanje odprtih vprašanj.
Projekt, ki je razdelil Celjane, je gradnja visečega mostu. Še vedno verjamete vanj?
Imamo pravnomočno gradbeno dovoljenje. Končujemo pripravo dokumentacije za
prijavo na razpis ministrstva za gospodarstvo. Računamo še na druga nepovratna sredstva in če bomo pri njihovem črpanju uspešni, bomo lahko začeli graditi.
To je dobra ideja materia-lizacije srednjeveške legende, ki ni edina. Kot pravi ena od legend, je v Celju v času Celjskih grofov viseči most povezoval ti dve vzpetini.
Narava nam je dala prednost. Slovenci zelo radi kopiramo. Ko so v Žalcu naredili fontano piv, smo hitro dobili še vinsko in podobno. Nekaj časa smo vsi delali adrenalinske parke. To pa je projekt, kjer nas bo težko kdo posnemal. Ne vem, ali ima še katero mesto ob vhodu dva približno enako visoka hriba. Ne načrtujemo gradnje z vrha vzpetin, temveč nekje na sredini. Tako bomo ohranili značilno veduto celjskega gradu.
Še vedno verjamem v ta projekt. Stal bo približno toliko kot pešpot na Šmartisn-ko jezero in okoli njega. Ne vem, ali imamo zaradi tega več turistov v mestu. Most bo zagotovo zanimivost, ki bo
spremenila vsebino življenja v mestu. Prepričan sem, da bo na leto približno sto tisoč obiskovalcev. Že sedaj osemdeset tisoč ljudi letno obišče grad. To je priložnost, da iz vseh teh vložkov v ohranitev dediščine tudi kaj zaslužimo in dobimo sredstva, da postorimo tisto, kar nas še čaka. Čaka nas namreč še obnova Knežjega dvorca, ki je bila ocenjena na skoraj devet milijonov evrov, in sicer po starih gradbenih cenah, danes so te bistveno višje.
Lani ste na vprašanje, ali boste ponovno kandidirali, dejali, da se o tem odločate nekaj mesecev pred volitvami. Čeprav so pred nami najprej parlamentarne volitve, je tudi do lokalnih le še nekaj mesecev.Bo ste kandidirali?
Če bo tako, kot je zdaj, zagotovo bom. Malo je odvisno od izida državnozborskih volitev. Če bomo dobili še eno emonacentristično vlado, res ne vidim več posebnega smisla. Če bi bile volitve jutri ali čez dva meseca, bi zagotovo kandidiral. Foto: Andraž Purg - GrupA
Drage občanke, dragi občani, želimo vam lepo praznovanje 11. aprila, praznika naše Mestne občine Celje
Mestna četrt Savinja
30	MESTNA OBČINA CELJE PRAZNUJE O &
Kdo so letošnji dobitniki občinskih priznanj?
Zaradi njih je Celje edinstveno
V Celju živi veliko ljudi in deluje veliko organizacij, ki skrbijo, da je lokalna skupnost še posebej lepa, raznolika in bogata. Vsako leto mestni svet podeli najvišja priznanja tistim, zaradi katerih je knežje mesto
edinstveno. Ob osrednji slovesnosti 11. aprila, ko svoj praznik obeležuje Mestna občina Celje, bodo izstopajoči posamezniki prejeli zaslužena priznanja. Naziv častni meščan Celja za leto 2022 bodo prejeli kar trije gospod-
je, ki so vsak na svojem področju v Celju in tudi širše pustili neizbrisen pečat.
LEA KOMERIČKI KOTNIK Foto: Andraž Purg - GrupA
Častni meščani Celja
Janko Turnšek
Naziv častnega meščana bo prejel za poslovno uspešnost, pomemben prispevek k razvoju celjskega gospodarstva, dolgoletno nesebično delo na področju gasilstva ter vključenost v širše družbeno okolje.
Rodil se je v kmečki družini iz Lokrovca in se po osnovni šoli v Mariboru izučil za ele-ktromehanika. Nato je uspešno končal še izobraževanje v Srednji elekrotehnični šoli Celje in se zaposlil v podjetju Elektrosignal, kjer je ostal do leta 1978, ko je stopil na samostojno podjetniško pot. Podjetje, katerega dejavnost so bile elektroinstalacije in elektromehanika, je raslo in se razvijalo ter v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaposlovalo že petnajst elektrikar-jev. V podjetju se je zaposlila tudi žena Marta, ki je ves čas sodelovala pri njegovi rasti in razvoju.
V devetdesetih letih je začel osnovno dejavnost dopolnjevati in širiti. Najprej z gradnjo kabelskorazdelilnega omrežja, nato tudi z oddajanjem internega televizijskega signala.
Pomemben mejnik v razvoju in širitvi dejavnosti je nakup upravne stavbe Ema, kamor je Turnšek leta 1995 preselil vsa svoja podjetja. Upokojil se je leta 2013, del dejavnosti je odprodal, del sta jih prevzela hči in sin.
Sočasno s poklicno dejavnostjo je bil Janko Turnšek dejaven na številnih drugih področjih. Med njimi ima zagotovo posebno mesto gasilstvo. Že vse življenje ima rad naravo in živali. Tako je že pred časom v Slovenijo uvozil škotsko dolgodlako govedo za ekološko rejo. Po upokojitvi se posveča tudi ekološkemu sadjarstvu in ekološki pridelavi vrtnin, žit in poljščin.
Jože Volfand
Naziv častnega meščana bo prejel za dolgoletno uspešno delovanje na področju novinarstva, založništva in kulturnih prireditev ter za izjemen prispevek k prepoznavnosti in ugledu mesta Celja doma in v tujini.
Jože Volfand, dolgoletni novinar, urednik, sociolog, kulturnik in podjetnik, se je rodil leta 1944 v Hrastniku. Kot odličnjaka iz socialno šibkejše steklarske družine ga je štipendirala Občina Hrastnik, da je lahko po osnovni šoli nadaljeval izobraževanje na celjskem učiteljišču. Po srednji šoli se je zaposlil v občinskem komiteju zveze socialistične mladine.
Leta 1969 je ustanoKl Našo besedo, ki je prerasla v množično kulturno manifestacijo mladih v Sloveniji. V času, ko je delal pri Novem tedniku, je nastal Teden domačega filma, ki je bil osrednja filmska prireditev v takratni Jugoslaviji. Bil je prvi organizator p oletnih prireditev v Celju, s svojimi znamenitimi Celjskimi večeri, o katerih je letos napisal tudi knjigo, je razburkal sloven-
sko in jugoslovansko javnost. Njegova je tudi Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko. Kot novinar je na nacionalni televiziji vodil prve oddaje v živo in odpiral vprašanja, kakršnih gledalci do takrat niso bili vajeni. Ko se je pred pribHžno tridesetiimleti podal v podjetniške vode, se je vsvojem podjetjuFit media lotil založniških projektov, ki so namenjeni promociji Celja, ter projektov, ki opozarjajo na pomembnost trajnostnega razvoja.
Jože Volfand je ena redkih osebnosti, ki mesto, v katerem živi, čuti zelo globoko. Iskreno verjame v razvojni potencial mesta ob Savinji.
Milan Zupančič
Naziv častnega meščana bo prejel za uspešno delo v gospodarstvu, za neizbrisno sled in pomoč pri vzpostavitvi temeljev razvoja zlate dobe celjskega rokometa ter za velik prispevek k ugledu in prepoznavnosti Celja doma in v tujini.
Rodil se je v srbski Suboti-ci. Po gimnaziji se je vpisal na Tehnično fakulteto za kemijsko tehnologijo v Beogradu, vendar se je med študijem preselil v Ljubljano, kjer je leta 1958 diplomiral na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Leta 1963 se je preselil v Celje in kot mlad inženir začel uspešno poklicno kariero. Najprej v takratnem metalurško-kemič-nem podjetju cinkarna, nato je leta 1972 postal pomočnik direktorja v podjetju Aero, kemična, grafična, papirna industrija Celje. Dve leti pozneje je postal glavni direktor. Po odhodu iz Aera je postal vodja predstavništva Slovenijalesa v Budimpešti, kjer je delal do leta 1992, ko se je upokojil.
V času službovanja v Aeru se je tesno povezal s celjskim rokometom. Leta 1978, ko je vodil podjetje, je to postalo
generalni sponzor celjskega kluba, kar je omogočilo njegovo rast in razvoj. Osem let je bil njegov predsednik. V tem času se je klub profesionalno razvijal, rokomet je postal eden vodilnih športov v mestu. Leta 1984 je bil za dve leti izvoljen za predsednika predsedstva Rokometne zveze Jugoslavije, po osamosvojitvi Slovenije je bil tudi predsednik Rokometne zveze Slovenije. Bil je tudi predsednik Hokejskega kluba Celje, predsednik nadzornega odbora Rokometne zveze Slovenije in predsednik nadzornega odbora Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Še vedno je član kluba in še vedno z veseljem obiskuje tekme.
ZELENI IE
Javno podjetje Zeilenice, družba za urejanje in vzdrževanje zelenih in druujih javnih povi-šin, d.o.o., Cinkarniška pot 19, 3000 Celje
PROGRAM UREJANJA ZELENIH POVRŠIN
PROGRAM VRTNARSTVO
PROGRAM GRADBENA OPERATIVA
PROGRAM ČIŠČENJE
VSE STORI TVE OPRAVLJAMO TUDI ZA TRG
Tel.: 082 052 466 info.zelenice@celje.si www.z e lenice.si fb Javno podjetje Zelenice
Vse je pred nami. Vsak od nas gradi boljši jutri. Vsem občankam in občanom čestitkeob _ občinsnem pnazninu Mestne občins Celjs.
Mestnačetrt Hudiaja Celje
MESTNA OBČINA CELJE PRAZNUJE ®
31
^j

Zlati celjski grbi
Igor Dosedla
Z zlatim celjskim grbom bo nagrajen za dolgoletno uspešno vodenje zavoda Šolski center Celje, za izboljšave in spremembe na področju srednješolskega in višješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih in za prispevek k razvoju kakovostnega izobraževanja v Celju. Kariero je začel v gospodarstvu, nato je več kot štirideset let delal v Šolskem centru Celje kot učitelj, ravnatelj in direktor. Šest let je ravnateljeval v Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠC Celje, zadnjih osemnajst let je bil direktor Šolskega centra Celje.
Bojana Mazil Šolinc
Zlati celjski grb bo prejela za uspešno vodenje Doma ob Savinji Celje in za prispevek na področju razvoja socialnega varstva starejših s storitvami ter programi, ki omogočajo kakovostnejše bivanje in življenje starostnikov ter njihovih svojcev. Po izobrazbi je socialna delavka in univerzitetna diplomirana organizatorka kadrovsko-izobraževalne smeri. Na področju socialnega varstva deluje že štiriintrideset let. Leta 1999 je postala direktorica Doma ob Savinji Celje.
Pokrajinski muzej Celje
Zlato priznanje bo prejel za 140 let uspešnega delovanja, za ohranjanje kulturne in materialne dediščine ter popularizacijo zgodovinske dediščine v Celju in širši regiji. Lokalni muzej je rodila zavest, da je pomembno ohranjati svojo kulturno in materialno dediščino, zato mesto dokazov svoje življenjske in zgodovinske identitete ni več želelo izvažati. Pokrajinski muzej Celje iz leta v leto privablja več obiskovalcev. Z drugimi kulturnimi ustanovami je Celje uveljavil kot privlačno turistično destinacijo v slovenskem in mednarodnem merilu.
Srebrni celjski grb
Družba Antika
Srebrni celjski grb bo prejela prva celjska zasebna knjigarna za prispevek k razvoju branja in bralne kulture v mestu. Antika je v Celju je začela delovati leta 1995. Glavni dejavnosti družbe sta bili in sta še knjigarna in knjižni antikvariat. Je knjigarna, ki živi z mestom, in je bistveno več kot le trgovina s knjigami.
Bronasti celjski grbi
I
Zvone Dežnak
Bronasti celjski grb bo prejel za prispevek pri razvoju celjske tekstilne industrije ter za inovativne rešitve pri oblikovanju športnih oblačil in pripomočkov za vrhunske športnike. Po študiju na tekstilni fakulteti je prvo zaposlitev poiskal v celjski Tekstilni tovarni Metka, ki jo je kasneje nekaj časa tudi vodil. Pomemben pečat je pustil tudi v Topru. V mladosti navdušen športnik je svoje poklicno znanje o tekstilu usmeril v iskanje novih, ustreznih oblačil, ki so športnikom omogočala doseganje vrhunskih rezultatov.
Tatjana Dremelj
Bronasti grb bo prejela za umetniško delo in uspehe na področju slovenske popularne glasbe. V Mariboru rojena pevka se je s starši kot otrok preselila v Celje. Že v osnovni šoli je kazala umetniško nagnjenje do glasbe in slikanja. Leta 1991 je z dramsko igralko SLG Celje Anico Kumer ustanovila projektno gledališče Dva obraza. Njen glasbeni opus obsega več kot 150 posnetkov. V letu 2022 bo Tatjana Dremelj dopolnila sedemdeset let, ob čemer bo Založba Obzorja Helidon v počastitev njenega jubileja in glasbenega ustvarjanja izdala vinilno ploščo z njenimi največjimi uspešnicami.
Helena Novak
Bronasti celjski grb bo prejela za uspešno podjetniško pot ter prodorno in ustvarjalno delo na področju floristike. Svojo cvetlično pravljico je začela pisati pred 41 leti. Po uspešno končani Vrtnarsko tehnični šoli Celje je prve delovne izkušnje pridobivala pri različnih delodajalcih, nato jo je oče spodbudil, da je odprla svojo cvetličarno. Tako sta z možem v najetem prostoru v Celju odprla majhno cvetličarno, po trinajstih letih vztrajnega dela pa zgradila večjo stavbo, kjer sta cvetličarsko dejavnost razširila in zaposlila dve sodelavki, ki sta v podjetju zaposleni še danes.
Kristalna celjska grba
Iva Đekić Tajnšek
Kristalni celjski grb bo prejela za odličnost v celotnem študijskem obdobju na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Obiskovala je III. OŠ Celje, srednješolsko znanje je nabirala na I. gimnaziji v Celju in gimnazijsko izobraževanje končala kot zlata maturantka. Študirala je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, smer komunikologija — tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi. Dodiplomski študij je končala junija 2019, v diplomskem delu se je osredotočila na ustvarjanje in promocijo znamke mesta med prebivalci.
Tjaša Žohar
Kristalni grb bo prejela za odličnost v celotnem študijskem obdobju na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Obiskovala je OŠ Hudinja in nato Gimnazijo Lava ŠCC, kjer je šolanje končala kot zlata maturantka in dobila pohvalo za štiriletni odličen uspeh. Izobraževalno pot je nadaljevala na biotehniški fakulteti, smer živilstvo in prehrana, kjer je v študijskem letu 2015/16 prejela pohvalo za najboljšo študentko letnika. Po diplomski nalogi je študij nadaljevala na isti fakulteti. V sklopu magistrske naloge je raziskovala uporabnost kisle sirotke, ki nastane pri industrijski izdelavi skute, za gojenje bakterij s probiotičnim potencialom.
STANOVANJSKA SOSESKA
DEČKOVO NASELJE
142 novih javnih najemnih stanovanj
JJ NEPREMIČNINE CELJE
T: 03 54160 61, GSM: 041235 375, e-mail: info@plantrade.si
www.plantrade.si

UPRAVLJANJE STORITVE MONTAŽA
UPRAVNIK, KO
GA POTREBUJETE
Upravljamo stanovanjske stavbe in poslovne objekte Smo družinsko podjetje, ki je Z vam, v eju okohc,
ie veckot25iet.
VLAZILNE ROBCE ZA ENKRATNO UPORABO, ZAŠČITNE MASKE in podobna zaščitna sredstva NE MEČITE V STRANIŠČNO ŠKOLJKO ALI KANALIZACIJO!
Vodovod-kanalizacija poziva občane, da v teh časih ravnajo odgovorno in ne povzročajo dodatnih težav pri odvajanju in čiščenju odpadnih vod.
VODOVOD L KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
32
MESTNA OBČINA CELJE PRAZNUJE @
»Na pomoč!«
Zagorel bo olimpijski ogenj
Gasilski zvezi Slovenije, krovni organizaciji prostovoljnih gasilcev, ki je hkrati tudi ena največjih organizacij v državi in ima več kot 150-letno tradicijo, je bila zaupana organizacija velike gasilske olimpijade. Ta bi sicer morala biti že lani poleti, a so jo morali zaradi znanih razlogov prestavili. Tako bo olimpijski ogenj na osrednjem stadionu v Celju zagorel to poletje, ko bo v knežje mesto prišlo več tisoč gasilcev z vsega sveta.
Poleg gasilskega znanja je za doseganje vrhunskih rezultatov nujna odlična fizična pripravljenost.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Slovenska gasilska organiziranost, ki temelji na prostovoljnem delu in tovariški pripadnosti, je znana povsod po svetu. Ni jih malo, ki z veseljem pokukajo v zakulisje naše gasilske organiziranosti, ki ima res bogato zgodovino in častitljivo tradicijo. Predvsem pa združuje različne generacije.
Slovenci slavimo kot odlični športniki v različnih športnih disciplinah in tako so tudi gasilci v samem svetovnem vrhu. Vse to je razlog, da je bila slovenski zvezi, ki je tudi članica Mednarodne gasilske organizacije CITF,
zaupana organizacija največjega gasilskega dogodka, velike gasilske olimpijade, na kateri se bodo julija pomerili tako člani kot tudi mladinci in veterani.
Celje je športno in tudi olimpijsko mesto, ki ima dobro urejeno infrastrukturo, ki je predpogoj za organizacijo tako velikega dogodka. Poleg tega so vodilni pri Gasilski zvezi Celje dovolj pogumni, da so ob podpori vseh osmih gasilskih zvez v regiji prevzeli glavnino organizacije. Kot je povedal Janko Turnšek, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije (GZS) za
Si-b
imex
Zanesljiv partner pri oskrbi industrije s tehničnimi termoplasti
www.bimex.si
Več informacij:
Sintal Celje, d.o.o.
Gaji 1A, 3000 Celje T: +386 (0)3 490 77 16 M: tajnistvo.celje@sintal.si
www.sintal.si
MESTNA OBČINA CELJE PRAZNUJE @
33
Še sto dni
Jutri, 8. aprila, bodo gasilci po vsej Sloveniji ob 18. uri izobesili zastavo Gasilske olimpijade Celje 2022 in tako naznanili končno odštevanje do začetka največjega gasilskega tekmovanja na svetu. Osrednji dogodek bo na Krekovem trgu v Celju.
celjsko regijo in poveljnik Gasilske zveze Celje, od 17. do 14 julija v Celju pričakujejo približno 3500 tekmovalcev iz 25 držav, skoraj tristo sodnikov in 15 tisoč tujih obiskovalcev. Po predvidevanjih organizatorjev bo približno sto tisoč slovenskih prostovoljnih gasilcev v tem tednu obiskalo knežje mesto. Pri organizaciji dogodka bo sodelovalo še približno dva tisoč prostovoljnih gasilcev iz vse Slovenije, največ iz savinjske regije. »Gre za res velik mednarodni dogodek, ki je hkrati odlična priložnost za promocijo Celja in regije,« pravi Turnšek in doda, da v goste prihajajo obiskovalci, ki znajo tudi trošiti.
Po nove medalje
Tekmovalci bodo v času uradnih treningov in tekmovanj nastanjeni v celjskih osnovnih in srednjih šolah, ki se bodo začasno spremenile v hotele. »V učilnice bomo postavili pograde. Vsaka tekmovalna enota, ki šteje deset članov, bo nastanjena v eni učilnici,« pojasnjuje Turnšek in pove, da bo eno od osrednjih stičišč netekmovalnega dela na celjskem sejmišču.
Osrednji slavnostni dogodek, uradno odprtje iger in predstavitev vseh udeležencev, bo v sredo 20. julija na stadionu Z'dežele, medtem ko bodo glavna tekmovanja na stadionu Kladivar. Veterani se bodo merili na stadionu Skalna klet.
Zagotovo bo ozračje nad Celjem najbolj razgreto v petek in soboto, 22. in 23. julija, ko se bodo zvrstila vsa uradna tekmovanja, na katerih Slovenci pričakujejo vrhunske rezultate. A Turnšek pestro dogajanje, ki bo popestrilo utrip knežjega mesta, obljublja ves teden. »Eden od vrhuncev bo zagotovo tudi predstavitev narodov. Gasilci iz vseh držav, ki na olimpijadi nastopajo, z glasbo in s plesom predstavijo kraje, iz katerih prihajajo,« pravi sogovornik.
Olimpijski ogenj bo ugasnil 23. julija. Pri Gasilski zvezi Slovenije pravijo: »Potrudili se bomo, da bo ogenj največjega gasilskega dogodka, ki v Evropi zagori vsaka štiri leta, v nas gorel še dolgo.«
Foto: osebni arhiv Ivana Jezernika
ЛС
Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje
3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14, Telefon: 03/42 74 230, Telefax: 03/42 74 260 e-mail info@rcpl.si http://www.planiranje.rc-celje.si/
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI
OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI
LOKACIJSKE PREVERITVE
OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI
URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE
PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHITEKTURNO, GRADBENO IN DRUGO PROJEKTIRANJE (IZP, DGD, PZI, PID)
PRIDOBIVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN MNENJ
PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ
IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE
IZDELAVA DOKUMENTACIJE SORODNE VRSTE
O TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
O SUHOMONTAZNA DELA
Znami si varen! «ASiftfc,
4SJRJ
GRADBENA DELA
Kontakt
tel: 03 425 70 10
e-mail:seba@seba.si www.seba.si
SerA
c
Opekarniška 15d, Celje,Tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si Nudimo Vam strokovne storitve s področij: VARNOST PRI DELU, EKOLOGIJA, POŽARNA VARNOST, USPOSABLJANJA IN STROKOVNE DELAVNICE, KONTROLNI ORGAN ZA OPREMO POD TLAKOM, GRADBENI INŽENIRING, SISTEMI VODENJA, RAZVOJNO RAZISKOVALNA DEJAVNOST, PRODAJA OPOZORILNIH TABEL IN NALEPK, NAJEM PREDAVALNICE
Ičemo strokovne sodelavce na področju varnosti in zdravja pri delu, elektro in strojne stroke.
Več na spletni strani www.kova.si
Izvajanje splošnega in posebnega dela usposabljanja pod vodävom ärokovno usposobljenih predavateljev Usposabljanje s slovenskim proizvajalcem orožja - REX DELTA Prijave: www.prosignal.si
J
34
MESTNA OBČINA CELJE PRAZNUJE @
Pomladno kolesarjenje, skupni projekt občin Celje in Laško
Mestna občina Celje in Občina Laško bosta v sodelovanju s kolesarskima kluboma iz obeh mest v soboto, 9. aprila 2022, ob 10. uri pripravili 2. Pomladno kolesarjenje na državni kolesarski povezavi D1 Celje-Laško.
Po prvi izvedbi leta 2019, ko sta bila uradno predana namenu odsek proge Tremerje-Rifen-gozd in brv čez Savinjo, je bilo predvideno, da bo prireditev postala tradicionalna. Žal je naslednji dve izvedbi preprečila epidemija koronavirusa.
Ob izboljšanju epidemične slike in po sproščanju ukrepov je letos spet mogoče izvesti projekt Pomladno kolesarjenje, kije namenjen ljubiteljem rekreativnega kolesarjenja. S skupnim projektom Mestna občina Celje in Občina Laško želita prispevati k uveljavljanju trajno-stne mobilnosti ter turističnemu povezovanju obeh občin.
Pomladno kolesarjenje bo tudi ena od spremljajočih prireditev Dneva zdravja, ki ga bomo v Celju prav tako obeležili v soboto, 9. aprila. Kolesarjenje kot oblika rekreacije na prostem zagotovo prispeva h krepitvi zdravja.
Prireditev Pomladno kolesarjenje na trasi Ce-Ije-Laško-Rimske Toplice bo od 10. do 13. ure in bo imela dve vstopni točki, in sicer v Celju na
parkirišču P+R v Ulici XIV. divizije in v Laškem na parkirišču Trubarjevo nabrežje. Prvi prijavljeni udeleženci na obeh vstopnih
točkah bodo deležni praktičnega spominskega darilca (zaloge so omejene).
Z PoroMno kolesarjenje CEUE LAŠKO RIMSKE TOPLICE
po
po levem bregu reke Savinje, ) državni kolesarski povezavi D1, preko brvi v Tremerjah
Celje - parkirišče P+R CUlica XIV. divizije)
Laško - parkirišče Trubarjevo nabrežje
st'TK
ih ** Sobota, 9. april 2022, o410.004o 13.0Ć?

MESTNA TBŽNICfl CELJE
do-mače d&br&te Aredi тел-ta
www.trznicacelje.si
VEM, KAJ JEM!
PRIDELANO DOMA
k %evs*«*
'(mikado M
GRADBENIŠTVO IN STORITVE
PO VCLIKONOČNC DOBROTC
ШМЦTRŽNICO


info: 041/614-104 041/577-758 031/292-384
E-pošta: mikadom12@gmail.com
Mika dom d.o.o. Mariborska cesta 86 3000 Celje
ADAPTACIJE, NOVOGRADNJE ter VDRZEVALNA DELA
Izvajamo:
*	BETONSKA DELA
*	ZIDARSKA DELA
*	KERAMIČARSKA DELA
*	SLIKOPLESKARSKA DELA
*	TESARSKA DELA
*	SUHOMONTAZNA DELA
*	KROVSKA DELA
*	FASADERSKA DELA
*	ZUNANJE UREDITVE
*	ELEKTROINSTALACIJE
*	STROJNE INSTALACIJE
j-V.
RESTAVRACIJA STOLPIČ CELJE
Mariborska cesta 7,3000 Celje (pritličje stavbe Kovintradea) Vsak dan sveže in okusne malice (od pon. do petka med 9. in 14.30) OSEBNI PREVZEM DOSTAVA-VEČJA NAROČILA Naročila na: 031 796556 Tedenski jedilnik: www.stolpic.si

35
Odprtje najsodobnejše Hervisove trgovine v Citycentru Celje
V četrtek, 7. aprila, se po popolni prenovi ponovno odpira Hervisova trgovina v nakupovalnem središču Citycenter Celje. Gre za najsodobnejšo športno trgovino v regiji, ki z inovativno notranjo postavitvijo preobraža nakupovalno izkušnjo kupcev. Njeno glavno prednost predstavlja jasna delitev na športne svetove - tek, pohodništvo, kolesarstvo, fitnes in dvoranske športe. Pomembno novost prenovljene trgovine predstavlja info točka, kjer bodo kupci lahko prevzeli naročila iz Hervisove spletne trgovine in bili deležni inovativnih storitev, kot je na primer analiza stopal.
Na skoraj 1.200 kvadratnih metrih nakupovalnih površin ponuja Hervis Citycenter Celje bogato ponudbo športne opreme, pripomočkov, športnih in trendovskih oblačil ter dodatkov za vse vrste športov in vsak letni čas. Ponudba izdelkov v prenovljeni trgovini Hervis je v tem letnem času še posebej bogata na področju teka, pohodni-štva, kolesarstva in drugih zunanjih športnih dejavnosti, fitnes opreme ter dvoranskih športov. V Hervisu bodo pravo opremo in vse dodatke zase našli tudi napredni rekreativni športniki.
Središče trgovine je info točka, ki kupcem nudi kopico inovativnih storitev. Eno glavnih novosti
Heivis
GET MOV IN9
predstavlja 3D-analiza stopal, pri kateri s pomočjo tridimenzionalne analize stopal za vsako nogo lahko najdete prilegajoč se športni ali pozimi smučarski čevelj. Z novo napravo lahko kupcem glede na obliko stopala in morebitne težave vložek tudi izdelajo.
Info točka predstavlja je tudi stičišče spletne in običajne trgovine, kjer bodo kupci lahko brez stroškov poštnine prevzeli artikle, ki jih bodo naročili v Hervisovi spletni trgovini. Izdelke bodo lahko takoj pomerili in po potrebi brezplačno zamenjali.
»Celovita prenova trgovine v nakupovalnem središču Citycenter Celje sledi našemu novemu konceptu zasnove trgovine, kjer so v središču športni svetovi - tek, kolesarstvo, pohodništvo, fitnes - ter predvsem info točka, kjer kupcem nudimo številne inovativne in personalizirane storitve ter strokovno svetovanje. Info točka predstavlja vse, kar zadeva kupca, in popolno nakupovalno izkušnjo - povsem v duhu filozofije >customer first<, ki se jo trudimo zasledovati. Trgovina je zdaj preglednejša, kupci se bodo v njej še lažje znašli. Prenove se nismo lotili le v gradbenem smislu, prenovili in nadgradili smo tudi ponudbo, tako da bomo odslej še bolj kom-petentni tako v smislu ponudbe kot strokovnega znanja zaposlenih. Prenova te poslovalnice je druga v nizu prenov, ki jih načrtujemo po vsej državi,« pravi Aleš Černe, direktor podjetij Hervis Slovenija in Hervis Hrvaška.
Posebnost prenovljene trgovine je tudi nov kolesarski servis, kjer bodo s kompetentnim znanjem kupcem naredili varnostni pregled, montažo kolesa ob nakupu ter vse, da bo vožnja s kolesom varna in v užitek.
O Hervisu
Hervis je mednarodno podjetje s petdesetletno tradicijo. Sedež ima v Salzburgu. V Sloveniji je podjetje Hervis, d. o. o., svojo prvo trgovino odprlo leta 1997 in je do danes z 21 prodajnimi mesti postalo ena večjih ter vodilnih športnih trgovin.
V skladu s sloganom Get movin' Hervis simbolizira veselje do gibanja in pozitiven pogled na življenje. Hervis svojim kupcem ponuja vse največje svetovno priznane blagovne znamke iz sveta športa. In to po dobri ceni. Odlikujejo ga visoko kompetenten prodajni program, dobra ponudba dodatnih storitev, strokovno svetovanje in cenovno konkurenčna ponudba.

saLomon
SAGACROSS
Moška ali ženska tekaška obutev • udobni, zračni, lahki copat primerni za hojo, tek in ostale aktivnosti na prostem GORE-TEX model • 12999 111,00
Ponudba velja od 06. 04. do razprodaje zalog oz. najkasneje do 15. 04. 2022.
: MONT
36
MESTNA OBČINA CELJE PRAZNUJE
Je Slovenska turistična organizacija pozabila naCelje?
Turizem v Sloveniji postaja vedno bolj pomembna gospodarska panoga, a je v regiji na tem področju še zelo veliko neizkoriščenih priložnosti. Pomembna sta sodelovanje in povezovanje. Tako že približno desetletje občine in turistične organizacije ter ponudniki nastopajo pod skupnim imenom Dežela Celjska. Sredi marca so lepote dežele predstavili tudi v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju.
Čeprav je bila predstavitev po oceni Zavoda Celeia Celje, ki je bil tudi organizator promocijskega dogodka, zelo uspešna, je ravno pri tovrstni obliki promocije še veliko rezerv. Predvsem bi se morala Slovenska turistična organizacija bolje pripraviti in se zavedati lepot ter priložnosti vseh koncev Slovenije, meni celjski župan Bojan Šrot. Na vprašanje, kje je Celje na turističnem zemljevidu in kje si želi biti, je Šrot odgovoril: »Če bi vprašali Slovensko turistično organizacijo, nas ni nikjer. V svojih dejavnostih nas ne predstavlja. Ni pozabljeno samo Celje, temveč dobršen del vzhodne Slovenije.« Ob tem je župan dejal še, da je to povsem nesprejemljivo, saj regijska destinacija Dežela Celjska ustvari več prenočitev kot Piran, ki velja za izrazito turistično občino. »V regiji imamo sedem naravnih zdravilišč in izjemen mestni
turizem, ki ga moramo še bolj razvijati.«
Po besedah celjskega župna morajo vse občine Slovenski turistični organizaciji plačati 20 odstotkov turistične takse za pripravo skupne promocije. »A ko gledam promocijske filme Slovenije, nas ni nikjer. Zelo razočaran sem bil na Expu v Dubaju, Res čudovit paviljon na odličnem mestu, a žal s slabo predstavitvijo. Film se je začel v Bohinju, nato so bili predstavljeni Bled, Ljubljana in Postojnska jama, temu je sledilo nekaj sekund zračnega posnetka Zdraviliškega parka v Rogaški Slatini in toboganov v Podčetrtku, nadaljeval se je s Sočo, z Lipico in se končal v Piranu. Ni ne Logarske doline, ne Pohorja, Prekmurja in Dolenjske, nobenih grajski zgodb,« je povzel vsebino predstavitvenega filma.
Mestni in športni
turizem
Ob tem je Šrot poudaril, da ima Celje velik turistični potencial. Hkrati je priznal, da vse organizacije, ki delujejo na področju turizma, čaka še veliko dela. Celjska občina bo vlagala predvsem v nadgradnjo zgodovinskega in mestnega turizma. »Ne smemo zanemariti niti priložnosti, ki se nam ponujajo na področju športnega turizma,« je prepričan Šrot, ki ob tem izpostavlja odlično orga-
V slovenskempaviljonu nasvetovni razstaviExpo2020v Dubaju seje v sklopu Termalno - Panonske makroregije sredimarcapredstavila turistična destinacija Celje. Ekipi Zavod a za kulturne prireUUe in turizemCeleia Celje, organizatorju promocijskega dogodka za Expo 2020, se je pridružila ekipa iz Tehnoparka Celje, največjega znanstveno-zabavnega parka v Sloveniji.
Skupaj so pripravilipiogsam animacijza onibkrvrlcu prd slogunom »Visin Velje - where history creates future«,ki so bile počrte znovim videofilmom Celja in edinstvenim promocijskim letakom v obliki pahljače, ki so jo obiskovalci v vročem Dubaju z veseljem voeli Col|ani ss oOiskonaloe navdušili Pudi z viteško animacijo. (Foto: Urša Dorn, Matic Holobar)
nizacijo večjih mednarodnih tekmovanj za mlajše selekcije. »Vsako leto gostimo kakšno
prvenstvo in to v mesto in okolico pripelje veliko ljudi, hoteli so polni, pisano je mestno je-
dro, priložnost imajo gostinski ponudniki,« pravi Šrot, ki oe veseli tudi ponovne sejemske
sezone. Tudi to je pomemben del turizma
LKK
Since 1991
MEDICINA
■	prodaja in zastopanje medicinske in nemedicinske opreme priznanih svetovnih proizvajalcev,
■	strokovno svetovanje in izvedbeni inženiring,
■	servis medicinske opreme
RAVNANJE Z ODPADKI
dezinfekcija infektivnih odpadkov in varno zbiranje drugih posebnih nevarnih in nenevarnih odpadkov, prodaja ustrezne embalaže za varno in zakonsko ustrezno zbiranje nevarnih in nenevarnih odpadkov, svetovanje glede gospodarjenja in ravnanja z odpadki
IZSUŠEVANJE, OGREVANJE IN KLIMATIZACIJA
meritve vlažnosti in izdelava poročil, sanacija in izsuševanje vlažnih površin, iskanje napak na instalacijah - diagnostika, meritve z IR kamero - termografija, razvlaževanje in ogrevanje v gradbeništvu, dobava, montaža in servis klimatskih naprav
O S
MOLLIER d.o.o. CELJE
Opekarniška cesta 3 3000 Celje - Slovenija O ++386 (0)3 42 88 400 O info@mollier.si w http://www.mollier.si
Pogonska tehika / Hidravlika /Industrijska lepila in tesnila / Orodje / Najboljši servis / Oprema za delavnico/ Orodje Unior/ Visokotlačni aparati Kärcher
V +386 3 42 60 260 0 info@intercom.si ~
V. +386 2 53 03 230 И martjanci(S>intercom.si
www.intercom.si
MESTNA OBČINA CELJE PRAZNUJE @
37
Klubpodjetnikov Zl atorog Celje obeležuje 30-letnico
Pred 30leti, natančno20. marca 1 092, je manjše skupina podjetniško razmi-šljujočih Celjanov (idejni oče je bil Vladimir Bukvič) pri Mlinarjevem Janezu na Teharjah ustanovila klub podjetnikov, ki je kasneje z generalnim sponzorjem Pivovarno Laško dobil ime Zlatorog. Njegovo poslanstvo je bilo na organiziran način pzistopitiOraB/oju podjetništva in podjetniško-menedžerske kulture ter s tem prispevati k uresničevanju razvojnih ciljev regije. Namen in cilji kluba so šoaed no enaki - osredotočanje na poslovnost, spodbujanje in ustvarjanje podjetniške klime, oblikovanje skupnih stališč do pomembnih razvojnih in drugih gospodarskih vprašanj v regiji ter širše v Sloveniji, predstavljanje podjetniških projektov inoovousta novljenih podjetijter spod jujanje inovativ nost.
Klubu imanentna sta tudi vzgoja in ogniti, saj danes komunikacija poteka
tazaojposlovno-podjetniške kulture, pri čemer je poudarek na organiziranem pridobivanju znanj, usposabljanju podjetnikov skozi neformalne oblike, kot so predavanja, delavnice, okrogle mize, izmenjava podjetniških in menedžerskih znanj in izkušenj, razgovori z uspešnimi podjetniki in menedžerji, srečevanje s predstavniki vlade, z akademiki in uglednimi kulturnimi delavci, umetniki ter vrhunskimi športniki.
Naj na kratko navedemo nekaj mnenj, ki so jih pred časom izrazili nekateri njegovi najdejavnejši člani:
S ponosom se lahko ozremo na pot, ki smo jo skupaj ustvarjali in prehodili člani kluba. Pri tem ni manjkalo izjemne kolegialnosti, visoke ravni razgovorov, predavanj in gostov.
Klub podjetnikov Zlatorog Celje je nastal kot odziv na spremembe v slovenski družbi in hitro prevzel vlogo najmočnejšega regijskega združevanja menedžerjev. Znal je izbirati prave teme ter na svoja strokovna druženja privabiti veliko zelo uglzdnih in vplivnih gostov. Velik izziv ostaja vključitev »generacije Y« v delo kluba.
Napredek in razvoj sta neizpodbitna ter zahtevata tudi žrtve, predvsem ran-Ijioe in nopcilagodljivč tortiste, ki sprememb ne prepoznajo. Zato ima v tem smislu tudi klub svoje mesto, ki naj bi člane okrepil, da se bodo lažje spopadli zizziv°isi v smiolu dzužbene koristi.
Z velikimi koraki smo stopili v digital-noJz bo. Niti člani v Klubu podjetnikov Zlatorog Celje se temu ne moremo iz-
predvsem preko spletnih strani, družbenih omrežij ...
Danes lahko upravičeno trdimo, da je Klub podjetnikov Zlatorog Celje eden najdejavnejših tovrstnih klubov pri nas z res dolgoletno tradicijo in da je doslej dobro sledil svojemu poslanstvu. Neizpolnjena obveza, ki je še ostala, je pritegniti čim več mlajših dejavnih podjetnikov in podjetnic v klub.
V programskem odboru kluba si prizadevamo, da se s temami strokovnih srečanj odzivamo na aktualna gospodarska in politična dogajanja ter člane spodbujamo k razpravi o najnovejših svetovno gospodarskih smernicah, kot sta na primer digitalizacija in transformacija.
Usmeritev in delovanje kluba lahko razumemo kot kombinacijo izkušenj, načrtov, energije, večkrat tudi različnih pogledov, kar vse vodi k dokaj enotnemu cilju, da razmišljamo (tudi kritično), delujemo in soustvarjamo bolj pozitivno in prijazno, a učinkovito družbo oziroma okolje za delo in življenje.
Svoje izkušnje in poglede pogosto soočamo v zanimivih razpravah z izbranimi gost Nikoli se ne sprašujemo, kateremu delu razcepljene slovenske politične scene kdo pripada. Po tej poti bamonaCaljevali.
Klub se je v tem času odlično razvil. Lahko se pohvalimo z vrednimi dosežki, še posebej na področju izobraževanja poslovnežev in menedžerjev, kar je razvidno tudi iz kronološkega pregleda dogodkov.
Teme klubskih srečanj morajo še naprej biti informativne, izobraževalne, repre-
zentativne in aplikativne, kajti le to bodo pritegnile čim širši krog zainteresiranih.
Z zanimivimi vsebinami, dogodki na različnih lokacijah in vztrajnim delom bomo pritegnili mlajše generacije, da bodo mladi v klubu prepoznali dodano vrednost za svoje osebno in poslovno delovanje.
A vendar so vrednote, ki so stalnica in so vedno enako pomembne in to so prav tiste, zaradi katerih je bil klub ustanovljen. Tako je tudi danes pomembno, da nadaljujemo dejavnosti in si prizadevamo za etiko, moralo, za bogatitev članov z znanji, izkušnjami, torej da razvijamo podjetniško in menedžersko kulturo.
V preteklem petletnem obdobju je bil klub z izjemo zadnjih dveh let (zaradi epidemije koronavirusa) kar precej dejaven. V tem obdobju je organiziral kar 22 strokovnih srečanj. Člani kluba so se tudi družili na družabnih srečanjih (martinovanje).
Klub podjetnikov Zlatorog Celje šteje danes več kot sto članov, financira se s članarinami. Svoj poslovni sedež ohranja v Celju, in sicer v zgradbi RC, Ulica XIV. divizije 14, strokovna srečanja organizira v prostorih družbe Etra, d. o. o., v Bukovžla-ku. Predsednik kluba je Franc Preložnik, direktor in solastnik uspešnega high-tech podjetja Etra, d. o. o., Celje.
V okviru kluba sta dejavni dve sekciji - Senior in Junior. Prva, ki jo vodi Stane Mele, se je oblikovala zaradi interesa in potrebe po druženju znancev in prijateljev, zaradi izmenjave mnenj o ključnih dogodkih v naši bližini, Sloveniji in v svetu. Sestaja se vsak mesec. Seniorji obiskujejo tudi podjetja in organizirajo razgovore z gosti iz družbeno političnega miljeja.
Sekcija Junior, ki jo vodi izr. prof. dr. Matjaž Knez, je bila še posebej dejavna v času epidemije, saj je ustanovila platformo Kooperativa, sodobno in interak-
tivno softversko rešitev, z namenom, da pomaga podjetnikom prek spleta tržiti izdelke in storitve. Gre za domiselno in inovativno idejo s konotacijo humanosti.
Čeprav je Klub podjetnikov Zlatorog Celje elitni klub, je v njem dobrodošel vsak podjetnik, menedžer, podjetniško razmi-šljujoči. Novi član mora imeti botra iz vrst obstoječih članov kluba. Na strokovna srečanja so pogosto vljudno vabljeni tudi nečlani, gospodarstveniki v širši celjski regiji.
Konec aprila bo letna skupščina, kjer bo izvoljeno novo vodstvo kluba in sprejetje letnega delovnega programa, ki je spet zelo zanimiv in vabljiv po svojih temah. Že zdaj vas vljudno vabimo, da se nam pridružite.
30-letnico delovanja Kluba podjetnikov Zlatorog Celje bomo svečano obeležili septembra letos. Organizacijo izvedbe slavnostnega dogodka je že prevzela sekcija Junior, ki se ji vsi člani kluba že vnaprej lepo zahvaljujemo.
Generalni sekretar kluba doc. dr. Vladimir Bukvič
www. k! u b-z lato rog. si
Ulica XIV. divizije 14,3000 Celje info@klub-zlatorog.si (+386) 031 321 472
www.arhitekt-ernst.si
Sodobno oblikovana garažna hiša na ulici XIV. divizije kot mestna veduta južnega vstopa v mesto Celje in nadgradnja obstoječega parkirišča ob vstopu v mesto Celje bo omogočala parkiranje približno 500 vozil v petih etažah. Pri oblikovanju je upoštevana racionalnost izvedbe garažnega objekta in izvedba zahodne fasade proti mestu z uporabo sodobnih transparentnih materialov. Z namestitvijo fotovoltaičnih panelov na ravni strehi bo zagotovljena dodatna ekonomičnost objekta.
Temeljito bo spremenjena podoba Ljubečne pri Celju z novim logističnim centrom Inpos in novo prometno ureditvijo, ki bo vsebinsko zaokrožila nastanek nove poslovne cone vzhodnega dela Celja. Gradnja logističnega centra bo izvedena fazno in bo sovpadala z izvedbo nove povezovalne poti iz AC priključka, ki bo urejala območje med lokalno cesto Ljubečna in novo povezovalno cesto. Pri gradnji in urejanju okolice je investitor skladno s smernicami ARSO uredil tudi potok severno od kompleksa. Degradirano območje Ljubečne pri Celju in prostor bivše opekarne s tem dobiva novo sodobnejšo podobo.
Na mirni lokaciji na Golovcu pripravljamo projekt za nov moderen Center za varstvo in delo Golovec, ki bo skupaj z obstoječim delom obsegal 1000 m2 površine in bo s 26 posteljami omogočal izredno kakovostno izvajanje programov varstvenega centra. Oblikovan in zasnovan je odprto in sodobno. Potrebno razgibanost objekta dosežemo z izvedbo lož in konzolnih kubusov, ki omogočajo prenos vsebine centra tudi navzven. Takšno zasnovo in uporaba principov trajnostne gradnje pri tem še poudari izvedba zelene strehe, enako tudi namestitev fotovoltaike za čim večjo avtonomnost objekta. Prav tako bo z uporabo naravnih materialov in razgibano zasnovo omogočeno kvalitetno izvajanje raznolikih vsebin dnevnega varstva.
33 83
MESTNA OBČINA CELJE PRAZNUJE @
AUTOMATION
Avtomatizacija prihodnosti v avtomobilski, logistični, živilkski in kemični industriji
www.avk-automation.com
RAZSTAVNI SALON
PARKETA
PARKETARNASTRASEK
NOVO V CELJU
v Miklošičevi ulici 1 v Celju!
Vabljeni na ogled gotovih in masivnih parketov ter kmečkih podov lastne proizvodnje. www.parketi-strasek.si T: 064132 855
Jeklenko Plindom vam pripeljemo na dom!
"F T "p 'Л
n Р1ЛОО*< t HftO® I 4M® оф
PLINDOM
ЕшШЗ
www.istrabenzplini.si
Dostava jeklenk na dom Brezplačna številka:
080 1228
ISTRABENZ PLINI
SIAD Group
MESTNA OBČINA CELJE PRAZNUJE ®
39
Premierno druženje amaterskih hokejistov popolnoma uspelo
Celjski plošček pred praznikom
Nekdanji celjski hokejist Boštjan Kastelic - njegov brat Nejc je trenutno najboljši igralec HK Celje - se je s prijatelji lotil izziva. Organizirali so prvi amaterski hokejski turnir v Celju in ga poimenovali Celjski plošček.
DEAN SUSTER
Zanimivo, vseh šest ekip je bilo s celjskega območja. Po
vsakem prekršku za izključitev je ekipa izvedla kazen-
ski strel. Le takrat se je ura ustavila. Čeprav se je turnir začel dopoldne, se je zavlekel v večer. V boj za tretje mesto se je prebila ekipa Wuorli, sestavljena pretežno iz celjskih igralcev, ki so se malo pozno prebudili. Šele po izvajanju dodatnih strelov so morali
priznati premoč Velenjča-nom.
Pred začetkom finala so za izrazite favorite veljali celjski Fotri. Toda ekipa iz Luč, ki se uri na in-line hokeju (z rolerji), jih je presenetila in hitro pove-dla z 2 : 0. Tik pred koncem so Celjani - zapustil jih je odličen
Luka Žvižej, ki je odhitel na rokometno tekmo, saj je trener Maribora - uspeli znižati zaostanek, za izenačenje pa jim je zmanjkalo časa in nekaj sreče. Za najboljšega vratarja je bil izbran član Hokejskega društva Luče Tadej Črešnik, iz zmagovalne ekipe prihaja
Skupina A: Fotri - Stopče 5 : 1, Fotri - Velenje 3 : 1, Stopče -Velenje 1 : 9. Skupina B: Šentjur
-	Luče 0 : 6, Wuorli - Luče 0 : 8, Wuorli - Šentjur 3 : 0. Polfinale: Fotri - Wuorli 3 : 2, Luče - Velenje 4 : 3. Za tretje mesto: Wuorli - Velenje 1 : 2. Za prvo mesto: Fotri
-	Luče 1 : 2.
tudi najboljši strelec turnirja Jernej Činč. Kdo bi vedel, kaj je možakarje ob koncu najbolj razveselilo, pokali, čevapčiči ali hmeljni napitek? Foto: Andraž Purg - GrupA
Zmagovalci, moštvo Luč. Levo je Boštjan Kastelic.
Fotri
Stopče
Šentjur
Utež, d. o. o., Teharska c. 34,3000 Celje, Slovenija
tel.: 00386/3 428 55 60 fax: 00386/3 428 55 68 gsm: 00386/ 31 300180 e-mail: info@utez.si spletna stran: www.utez.si / www.utez-celje.si
RAVAS-SafeLoad
Sistem za zaznavanje preobremenitve na čelnih viličarjih!
elektromehanika
s^ir^i__i
servis plinskih peči
POOBLAŠČENI SERVIS
PLINSKIH PEČI
Junkers-Bosch, Viessmann, Buderus, Unical, Beretta
Stanko Fartelj s.p.
Gosposka ulica 3 3000 Celje
gsm: 041/68 14 68
tel: 03/5441753
www.elektromehanika-sp.si fartelj@amis.net
MO Celje praznuje in z njo tudi mi na Dolgem polju!
MČ Dolgo polje, Brodarjeva ulica 4, 300
-.J "" --ftv'. •
MESTNA OBČINA CELJE PRAZNUJE Ш
Naših 25 let je 25 razlogov, da se vam zahvalimo
Praznovanje jubileja je vedno priložnost za pogled v preteklost in za načrtovanje prihodnosti. S tem razmišljanjem se v podjetju Avto Krka oziramo v leto 1997, ko smo v Novem mestu odprli prvo poslovalnico za tehnične preglede vozil. Danes skrbimo za varnost vaših vozil in za vašo varnost na 29 lokacijah po vsej Sloveniji. Z načrtovanjem naslednjih 25 let Avto Krke si zastavljamo jasen cilj. Brez vas ni nas in skrb za vašo varnost je naša temeljna zaveza.
Nenehne spremembe zahtevajo nenehno prilagajanje
V Avto Krki opravljamo celovite storitve, ki jih potrebujete za varno in brezskrbno uporabo svojih jeklenih konjičkov. Tehnični pregledi, registracije vozil, kontrola skladnosti vozil ter kontrola in servis tahografov so naša stroka in naša strast. Paleto svojih storitev dopolnjujemo z zavarovanji. Zavedamo se, da smo le s celovito oskrbo vsake stranke najboljši.
Vrhunska tehnologija, prijazna storitev
Tehnološke spremembe so nenehne naložbe v naš posel. Z velikimi premiki v električno mobilnost se spreminjajo načini naših vsakodnevnih voženj in skrb za vozila. Zaupajte nam, da sledimo tehnologiji za vas. Iz preprostega razloga, ker je naša skrb za vas naše vodilo. Mar nam je za vašo varnost, zato vedno poskrbimo, da sta tehnologija, ki jo uporabljamo, in storitev, ki jo opravljamo, v koraku s časom. Z vso odgovornostjo, spoštovanjem in zaupanjem. Z visokimi cilji, zanimivimi izkušnjami in izjemnimi dosežki.
Čim bližje vašega doma
Naredili bomo vse, da boste lahko obveznosti za svoje varne poti na cesti opravili na najbolj preprost način. In bližina naših poslovalnic vašemu domu je eden temeljnih gradnikov našega razvoja. Cilj, ki smo si ga zadali, je poskrbeti za še večjo dostopnost. Tako v naslednjih letih načrtujemo izgradnjo dodatnih lokacij, na katerih vam bodo na voljo naše storitve. Prihajamo na nove lokacije v Radlje ob Dravi, Brežice, Črnomelj, Kranj, Koper in Velenje. Preprosto za vas, zadovoljstvo za nas.
Biti podjetje je biti del skupnosti
Zavedamo se, da velikost podjetja Avto Krka, kjer za vas skrbi več kot petsto zaposlenih, vpliva na okolje, družbo in lokalne skupnosti. Že od začetkov podpiramo vrtce, šole, društva in klube raznovrstnih dejavnosti. V letu svojega jubileja gremo še korak dalje. Svojo odgovornost krepimo s sodelovanjem v dolgoročnih projektih, s katerimi se zavzemamo za naravo in družbeno dobro. V partnerstvu z Rotary Slovenija se priključujemo pobudi sajenja medovitih rastlin do leta 2030, v partnerstvu z Rdečim križem Slovenije prostore svojih lokacij dajemo v uporabo za krvodajalske akcije. Ker vsaka kapljica šteje! Naša pot, posameznika in človeštva, se začenja in končuje v skupnosti.
25 x hvala
Hvala vsem, ki nam zaupate. Hvala vsem, ki se nam boste pridružili. Vsako leto nam je dragocen izziv. Ker živimo in udejanjamo vse dogovorjene cilje. Ker se soočamo z izzivi in
jih rešujemo. Ker skupaj kljubujemo zahtevnim časom in si želimo, da bomo vsi razumeli, da bomo le s sodelovanjem in z zaupanjem varni na
skupni poti. Za vse vas svojih 25 let praznujemo tudi z nagradno igro, v kateri vsak mesec podarimo 25 lepih nagrad. Sodelujte v njej in nas obišči-
te v poslovalnicah Avto Krke po vsej Sloveniji ali na spletni strani www. avtokrka.si. Nagradna igra poteka do marca 2023.
Hvala vam za prvih 25 let in srčno dobrodošli pri nas, ker smo tukaj za vas, za vsa leta, ki sledijo.
M
	
25 X	hvala
Vsak mesec 25 nagrad za vas, vse do marca 2023!	
AVTO,
<ч<л r *
www.avtokrka.si
©NIKOLI SAMI
DOMA
ČE PA SE VAM
ZAPLETE PRI
ZDRAVJU,
POKLIČITE
DRUŽINSKEGA
ZDRAVNIKA
NA DALJAVO.
H SAVA
il ZAVAROVALNICA ZAVAROVALNA SKUPINA SAVA
Štt	LEPOTA NA OGLED	41
Občina Braslovče, letošnja gostiteljica izbora za Miss Slovenije
Obnavljale bodo grad, zabavale otroke in se družile s podjetniki
Ne zgodi se najbolj pogosto, da je vaš kraj gostitelj izbora Miss Slovenije za Miss sveta. Sploh pa ne, da se kandidatke za najlepšo Slovenko več mesecev vključujejo v najrazličnejše vsakodnevne lokalne dejavnosti. Letos je ta čast doletela Braslovče, kjer bodo po zaslugi uspešnega domačega podjetja in ambicioznega vodstva občine lepotice prisotne celoten izbor. Prvi dogodek je bil v petek zvečer v domu kulture, kjer so se kandidatke izvirno predstavile poslovnim partnerjem in drugim sodelujočim v projektu.
SPELA OZIR
Projekt Miss Slovenije svojo finalno prireditev vsako leto seli v drug slovenski kraj, ki se zdi premalo izpostavljen glede na to, koliko ponuja. Lastnica licence Miss Slovenije za Miss sveta Jelka Verk letos v sodelovanju z Občino Braslovče osvetljuje podjetništvo na podeželju. S poslovnimi partnerji želi izpostaviti, da je podeželje lahko odlično izhodišče za poslovne uspehe na najrazličnejših področjih.
Finalistke se bodo vse do finalnega izbora v začetku septembra vključevale v številne dejavnosti na temo kulturne in naravne dediščine, hmeljarstva in kmetijstva, športa, vzgoje, podjetništva in kuli-narike ter s tem širši javnosti na zanimiv in kreativen način predstavljale občino Braslov-
VlITT Г-™ TLn\ir\n jr
»Podjetništvo na podeželju«
si
če. Pomagale bodo obnavljati grad Žovnek, zabavale otroke v vrtcu, se družile s podjetniki in hmeljarji, ukvarjale se bodo s športom in kuhale z Braslovčani ...
Projekt Miss Slovenije se je pred leti iz klasičnega lepotnega tekmovanja razvil v projekt z vsebino, ki deluje pod sloganom Podpirajmo slovensko in podprimo Slovenijo. V ospredje postavlja slovensko podjetništvo, turizem, glasbenike, avtorje, slovensko kulturno in naravno dediščino ter tako Slovence spodbuja k povezovanju, medsebojni pomoči in sodelovanju, prav tako jih osvešča o pomembnosti negovanja narodne zavesti. V tem duhu je bil tudi petkov večer v braslovškem domu kulture.

Ills If 1
ш-
t

Prvi dogodek letošnjega izbora je bil v petek zvečer v domu kulture, kjer so se kandidatke na izviren način - vsaka s svojim talentom - predstavile poslovnim partnerjem in drugim sodelujočim v projektu.
Finalistke, ki jih je uradno dvajset in med katerimi letos na žalost ni nobene iz naše
regije, so se predstavile na domiseln način. Rdeča nit njihove predstavitve je bil na-
mreč njihov talent. Zaključna svečana prireditev, na kateri bodo okronali Miss Slovenije
2022, bo predvidoma 3. septembra na Sku'pnem placu.
Foto: SHERPA
42
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
»Na pomoč«: 140 let od ustanovitve Požarne
brambe Žalec
Janezov oče je bil sin premožnejših staršev iz Šempetra v Savinjski dolini, ki so poroki z manj premožno hčerko Marijo žalskega tržana Šentaka nasprotovali, zato sta si mladoporočenca svoj dom ustvarila v Žalcu. V zakonu so se mu rodile tri hčere in sin Janez, ki je bil kot edini sin deležen še posebne skrbi staršev.
(5)
Janez Hausenbichler - prvi načelnik Požarne brambe Žalec (13. december 1838, Šempeter v Savinjski dolini-11. april 1896, Žalec)
Janez Hausenbichler je ljudsko šolo obiskoval v Žalcu ter končal še dva razreda takratne glavne šole v Celju. Izučil se je medičarske obrti in se štiri leta izpopolnjeval v tujini.
Po smrti očeta se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt. Po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar sta odprla še gostilno, ki je kmalu zaslovela prek meja domače doline. Njegova gostilna je postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. Bil je organizator II. Slovenskega tabora v Žalcu
6. 9. 1868. Pri Hausenbichler-jevih so izoblikovali zapisnik in zbirali podpise za taborski proglas. Leto kasneje je pod njegovim vodstvom začela delovati v njegovi gostilni prva čitalnica v Savinjski dolini, za katero je sam kupoval slovenske časopise. Pomagal je ustanavljati razna društva. Leta 1876 je ustanovil trško sirotišnico na Grabnu, leta 1880 pa žalsko požarno brambo in bil dolga leta njen načelnik.
Pri Jožefu Bilgerju, oskrbniku graščine Novo Celje, se je seznanil s hmeljem in tudi
sam posadil prvi nasad. Pridelovanja in sušenja hmelja je učil kmete po dolini, med drugim jim je podarjal tudi hmeljske sadike. Leta 1880 je bil med ustanovitelji hmeljarskega društva, leto kasneje pa je izdal knjižico Navod o hmelj ariji, kjer je pozval savinjskega kmeta z besedami: »Vzemi v roke lopato in bodi hmeljar ...« Po pravici ga imenujemo »oče savinjskega hmeljarstva«.
Druga njegova skrb so bili vinogradi, kjer je nasadil odpornejše »amerikanske sorte«. Vzpodbujal je sodobnejšo živinorejo, predvsem konjerejo. V Žalcu je ustanovil Dirkarsko društvo, ki je vsako leto prirejalo tekmo. Ob Savinji je zasadil vrbe, da bi vzpodbudil vrborejo in pletarstvo kot dodaten
kmetov zaslužek. Ustanovil je tudi tamburaško društvo, kateremu je kupil tamburice, hkrati se je tudi sam učil igrati. Da bi pripomogli k večjemu gospodarskemu razcvetu Savinjske doline, so žalski rodoljubi na pobudo Janeza Hausenbichlerja leta 1881 ustanovili narodni denarni zavod Savinjska posojilnica. Prizadeval si je, da danes poteka savinjska železnica, ki je bila zgrajena 1891, tik mimo žalskega trga. Pri žalskem občinskem odboru se je zavzel, da je prispeval zahtevano vsoto za spremembo prvotnega načrta.
Več kot trideset let je bil svetovalec pri takratni trški občini Žalec ter njen večletni župan in podpredsednik okrajnega celjskega zastopa.
Več občin v Savinjski dolini ga je v znak spoštovanja razglasilo za častnega občana. Nenadna bolezen je prekinila njegovo plodno življenje. Ker je rad hodil v hribe, še posebej na Mrzlico, so leta 1899
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
tam postavili Hausenbichler-jevo kočo v njegov spomin.
Se nadaljuje ...
Karmen Kreže Medobčinska splošna knjižnica Žalec
ALBUM S CELJSKEGA
Pod cvetočo češnjo, Škofja vas, 1959
Moja sestra Marjana Kos, por. Geršak, in sosedov Lojzi Bincl
Domačiji Kosovih in Bin-clovih v Škofji vasi mejita druga na drugo in med njima so vedno veljali do-brososedski odnosi. Sredi prejšnjega stoletja sta na sosedovi kmetiji zagospoda-rila mladoporočenca Alojz Bincl st. in Jožefa, roj. Ve-ternik, ki se je primožila s kmetije v Lokrovcu.
Po dobrem letu so sosedje dobili prvorojenca Alojza ml. Kasneje sta se mu pridružila še brat Tonči in sestra Sonja. Pri Kosovih smo bile tri odraščajoča dekleta: Anica (pokojna), Marjana in Ivica. Sosedovega novorojenčka smo se vse zelo razveselile,
saj v bližnji soseščini takrat že kar nekaj časa ni bilo dojenčka. Želele smo, da bi bil kar pri nas, da bi ga lahko ljubkovale in razvajale ter se igrale z njim. Bile smo kar malo ljubosumne na njegove sorodnike iz Lokrovca, ki so prihajali k Binclovim na obisk in ga nato tudi za kakšen teden odpeljali k sebi. Zelo smo ga pogrešale in čas njegove odsotnosti se nam je neizmerno vlekel. Ko se je sestra Marjana zaposlila, je njemu, seveda, tudi drugim otrokom, iz mesta prinašala sladkarije. Tako je hitro minil čas našega otroštva in brezskrbnih iger pod našo
češnjo, kamor smo se radi postavili tudi pred fotografski objektiv, če je prišel na obisk kakšen fotograf.
Lojzi je odraščal in starši so ga kaj kmalu začeli vključevati v delo na kmetiji. Po odsluženi vojaščini se je zaposlil najprej v Emu, nato pa je vrsto let vse do upokojitve delal v bližnjem Etolu. Fantič s klobučkom je danes izredno požrtvovalen gasilec v domačem kraju in aktiven pri kulturnem društvu, kjer s predanostjo predaja svoja znanja o ohranjanju in prikazovanju starih podeželskih in kmečkih opravil mlajšemu rodu.
Moji sestri sta odšli na delo v Nemčijo, jaz pa sem ostala na domačiji in s sosedovim Lojzijem, ki si je na hribu nad Binclovo domačijo zgradil dom in ustvaril družino, ostajava v lepem in vzajemnem sosedstvu.
Prispevala: Ivica Kos
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
S SVETOM
V POMLAD
sEJL_
• ceposvef«' Г	»et«!
SOLIDARNOST
43
Tudi malenkosti štejejo
Ni treba veliko, da nekomu polepšaš dan
»Moti me, da ne morem sam pomagati in končati vojne. Dokler tega ne morem, poskušam z majhnimi pozornostmi. To me napolni z energijo in močjo, hkrati najdem ogromno ljubezni in srečam veliko srčnih ljudi.«
»Tudi na slovenskih avtocestah je v teh dneh precej ukrajinskih beguncev, ki bežijo pred ruskim nasiljem,« je na družbenem omrežju zapisal Anže Jelenc in delil eno od žalostnih zgodb, ki jo je slišal, ter dodal svoje razmišljanje. Zdravstvenega tehnika z velikim srcem in izjemnim čutom za sočloveka ste bralci Novega tednika lahko spoznali že v času koronakrize.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
31-letni Anže Jelenc, ki je po poklicu zdravstveni tehnik, je eden tistih, ki jim je mar za ljudi. Lani je bil pol leta del zdravstvenega osebja na covidnem oddelku v Ljubljani, nato se je vrnil na otroško kirurgijo na pediatrični kliniki. Razmere na oddelku, na katerem so ljudje umirali pred njegovimi očmi, so ga pretresle. Bil je ob ljudeh, ki so se poslavljali.
Leto kasneje je v naši bližini nova kriza, zaradi katere umirajo nedolžni ljudje. Številni bežijo in nekateri potujejo tudi skozi Slovenijo. Prestrašeno in utrujeno mamico z otroki je povsem naključno spoznal tudi Anže. Na družbenem omrežju je delil obja-
vo, ki je hitro požela veliko odobravanja.
Zlata vredna kava in pogovor
V svoji objavi Anže razloži, kaj vse mu je med vožnjo proti domu rojilo po glavi. Razmišljal je o študiju, premleval, kaj vse še mora narediti in kako bo to storil, sočasno se je jezil, ker je tisoč evrov porabil za zobni vsadek. Ustavil se je na bencinski črpalki v Tepa-njah. »Vidim žensko, ki tanka starega passata. Avto je tako umazan, da ne vidim njegove barve. Pogledam na registrsko tablico, Ukrajina. Še enkrat pogledam njo. Utrujena, žalostna, prizadeta, bleda, izgubljena. Sprašujem se, ali naj ji
Anže Jelenc je zdravstveni tehnik z velikim srcem in s posluhom za sočlo-veka.(Foto: Andraž PurB -
kaj rečem ali naj grem mimo. Ne morem mimo. Ogovorim jo,« zapiše Anže. Po kratki izmenjavi besed je izvedel, da je namenjena v Italijo, kjer živi dedkova sestra. Čeprav je ne pozna, bo začasno z otroki pri njej.
Anže je utrujeno voznico povabil na kavo, ji ob tem plačal gorivo, kupil vinjeto in še nekaj sladkarij za otroke, ki so spali v avtu. »Ime ji je Marija, stara je 38 let, je čistilka v knjižnici in prihaja iz Harkova. Njena mama je Rusinja, oče je Ukrajinec. S sabo ima štiri otroke, tri svoje in bratovega. Pet dni so preživeli na podzemni postaji v Harkovu. Marija države sprva ni želele zapustiti. A jo na koncu je, zaradi otrok. Trajalo je več dni. A ji je uspelo,« je zapisal Anže in ob koncu zapisa dodal, kako
neizmerno hvaležna mu je bila, ker ji je namenil čas, ker ji je dal občutek, da je vredna.
Ko se je peljal domov, je v trenutku pozabil na vse, kar ga je prej težilo, vesel je bil, da je nekaj časa namenil Mariji. Naslednji dan je prejel sporočilo, da je Marija z otroki srečno prispela na cilj.
»Zaradi takšnih, kot ste vi, verjamem v prihodnost«
Anžetova objava je bila deležna veliko pohval, odobravanja in hvaležnosti. Anže pravi, da ne mara poslušati, da se ničesar ne da spremeniti. Svetuje nam, naj pogledamo okoli sebe, pomagamo tam, kjer lahko, in če bomo s svojo energijo okužili vsaj nekaj ljudi, bomo na dobri poti k velikim spremembam.

»Vidim žensko, ki tanka starega passata. Avto je tako umazan, da ne vidim njegove barve. Pogledam na registrsko tablico, Ukrajina. Še enkrat pogledam njo. Utrujena, žalostna, prizadeta, bleda, izgubljena. Sprašujem se, ali naj ji kaj rečem ali naj grem mimo. Ne morem mimo. Ogovorim jo,« zapiše Anže.
44
BRALCI POROCEVALCI
32. občinski otroški parlament
Moja poklicna prihodnost
Otroški parlamenti so program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v vseh šolah po Sloveniji, nadgradijo se s parlamenti na občinski in regionalni ravni in se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu.
Osnovne šole projekt izvajamo že od leta 1990. Pomeni eno od izvirnih oblik spodbujanja otrok k izražanju mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem postopku izberejo sami. V programu sodelujejo ob podpori mentorjev in prostovoljcev učenci in dijaki iz večine slovenskih šol. Otroški parlament je javna
tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovnošolci v državnem otroškem parlamentu. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje vedenj o človekovih in državljanskih pravicah.
Letošnji otroški parlament je bil že 32. po vrsti. Mladi so temo Moja poklicna prihodnost sami izbrali v nacionalnem otroškem parlamentu v dvorani Državnega zbora Republike Slovenije. Že v oddelčnih in šolskih parlamentih so učenci osvetliti nekatera vsebinska vprašanja izbrane teme. V ponedeljek, 28. marca, so učenci parlamentarci stališča in sklepe učencev iz šol predstavili v
občinskem otroškem parlamentu, ki je bil v Narodnem domu v Celju.
Na dogodku, ki ga je OŠ Lava soorganizirali z medobčinskim društvom prijateljev mladine, so sodelovali učenci parlamentarci iz osnovnih šol: I., II., III. in IV. OŠ Celje, OŠ Frana Kranjca, OŠ Frana Roša, OŠ Hudinja, OŠ Lava, OŠ Ljubečna, OŠ Štore, OŠ Dobrna, OŠ Frankolovo in OŠ Vojnik.
Prvo skupino so vodili učenci naše šole, torej OŠ Lava, ob pomoči mentorja Bojana Pozniča. Drugo delavnico so vodili učenci ob pomoči mentorice Anite Šmid iz III. OŠ Celje. Tretjo delavnico so vodili učenci ob
pomoči mentorice Darje Je-ran iz OŠ Hudinja. V delavnicah so spregovorili o temah, kot so etična trajnostna znanja, oblikujmo šolo v duhu mladega človeka - šola naše prihodnosti in moja poklicna prihodnost. Izsledke bodo učenci obravnavali v regijskem otroškem parlamentu, ki bo letos v OŠ Antona Be-zenška v Frankolovem.
Zahvaljujemo se občini za dolgoletno podporo in mentorjem ter ravnateljem za podporo otroškemu parlamentu. Obenem se zahvaljujemo gostom za govor in sodelovanje ter učencem parlamentarcem za sodelovanje in zanimive izsledke.
MARIJANA KOLENKO
Gostili
tekmovanje iz angleškega jezika
V soboto, 26. marca, je bilo v Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje državno tekmovanje iz angleškega jezika Poliglot. Na njem je sodelovalo sto dijakov iz 55 srednjih strokovnih šol iz Slovenije.
Skupina učiteljev, v katerem sodelujejo učitelji iz različnih šol po Sloveniji, že 17 let pripravlja tekmovanje The Poliglot. Pri projektu sodelujejo tudi učiteljice angleškega jezika iz Šolskega centra Velenje - idejna vodja tekmovanja mag. Bojana Urbanc ter učiteljice Marta Pačnik, mag. Silva Hudournik in Anja Štravs.
Na tekmovanju dijaki izkazujejo aktivno znanje angleškega jezika na vseh jezikovnih ravneh, najboljši dijak ali dijakinja prejme glavno nagrado sponzorja Agencije Twin, to je tridnevni izlet v London. Letos je ta nagrada prešla v roke nadebudne dijakinje iz mariborske srednje šole za oblikovanje, kar pomeni, da bo tekmovanje naslednje leto tam.
Za izvedbo celotnega tekmovanja se zahvaljujemo Šolskemu centru Velenje za vso pomoč in podporo ter seveda vsem sponzorjem: Twin Turistični agenciji Ljubljana, Mer-catorju Velenje, Deichmannu Velenje, Isistemom Ajdovščina, E-misiji Kamnik in Muzeju Velenje.
Mag. BOJANA URBANC
Tekmovanje iz angleščine je letos gostil Šolski center Velenje.
Maša Zlavs, učenka I. osnovne šole Celje, je bila najboljša govorka na turnirju.
I
Л
l. mesto
Katja Janič-1. OŠ Celje
Maša Zlavs iz I. OS Celje najboljša debaterka v državi
V soboto, 26. marca, je bil v OŠ Venclja Perka v Domžalah državni osnovnošolski debatni turnir, s katerim se je za osnovnošolce končalo debatno leto 2021/22. Na turnirju je sodelovalo 41 ekip oziroma 111 debaterjev/govorcev iz cele Slovenije.
Maša Žlavs, učenka I. osnovne šole Celje, je bila najboljša govorka na turnir-
ju, s sošolko Laro Trkaj (obe 7. razred) sta dosegli ekipno 3. mesto. Zaradi visokega števila točk in zmag v vseh krogih bi se morali uvrstiti v finale, a to zaradi odsotnosti tretje govorke, ki je zbolela tik pred nastopom, ni bilo mogoče, saj je v nasprotju s pravili tekmovanja. Debaterji iz I. osnovne šole zato niso mogli ponoviti lanskega uspeha, ko so postali državni
prvaki, čeprav je njihov bron vseeno odličen uspeh.
Da se Celjanom ni treba bati za podmladek debaterjev, dokazujejo tudi šestošol-ke iz I. osnovne šole, ki so se tokrat prvič preizkusile v debatiranju in že dosegle odlične rezultate. Brina Hus se je uvrstila na 27. mesto.
Debaterji so prva dva kroga debatirali o debatni trditvi: »Ta zbor verjame, da vesolj-
ski turizem prinaša več škode kot koristi.« Tretji krog je bil impromptu, kar pomeni, da so imeli debaterji uro časa za pripravo na debatiranje, 3. debatna trditev pa se je glasila: »Bralna značka bi morala biti obvezna.« Debaterkam I. OŠ Celje čestitamo za izjemen uspeh in se veselimo nove sezone.
KATJA JANIC JANJA RIBIC
Ustvarjalnost ne pozna meja
Marca smo učenci 6.c-razreda OŠ Polzela pri urah tehnike pridno ustvarjali. Izdelovali smo uporabne in izvirne izdelke, ki smo si jih sami zamislili in jih tudi sami oblikovali. Ustvarjali smo pod mentorstvom razredničarke Jerice Rajšek.
Ko nam je učiteljica dala navodila, smo si že zamislili, kako bo videti naš izdelek. Ob idejah smo narisali skice, nato smo iz papirnih gradiv ustvarili prototip. Kasneje smo natančno narisali načrt. Šestošolci smo se s
O ustvarjanju so povedali:
Jure Andročec: »Ustvarjanje s papirnimi gradivi mi je bilo všeč. Moj izdelek je razpadel, a sem vseeno ponosen nanj.«
Loriana Turnšek: »Ko smo začeli izdelovati izdelek, si nisem mislila, da bo tako zahtevno. Dobili smo zelo natančna navodila, ki sem se jih držala. Zadnji teden ustvarjanja me je zgrabila panika, ker je bil
tem izzivom spopadli prvič, zato je bilo še toliko bolj zanimivo in poučno. Pri izdelavi izdelka smo morali biti pozorni na uporabo primernih materialov.
Ko smo končali izdelovati, smo ugotovili, da je vsak izdelek nekaj posebnega. To nas je pripeljalo do spoznanja, da je pomembna različnost, ki nas bogati. Spoznali smo, da naša ustvarjalnost pri pouku nima meja, za to priložnost pa smo lahko hvaležni tudi učiteljici.
AJDA ČREMOŽNIK, 6.c-razred
moj izdelek manjši od drugih. Na koncu mi je le uspelo.«
Ela Cizej: »Pri izdelavi izdelka smo morali biti izjemno natančni, saj smo morali ob vsaki nenatančnosti začeti delati od začetka. Bilo je zanimivo in poučno. Vložili smo veliko truda v izdelek.«
Marko Šolajić: »Zanimivo mi je bilo praktično delo. Druga snov pri predmetu me ni pritegnila.«
Г* ■
m
Izdelki polzelskih šestošolcev


„ ' <
BRALCI POROČEVALCI
45
Praznovala sta diamantno poroko
Moč pesmi in besed nas je v ponedeljek, 21. marca, povezovala po vsem svetu, tudi v Srednji šoli za strojništvo, me-hatroniko in medije Šolskega centra Celje. Dogodek ob dnevu poezije smo obeležili s prireditvijo, na kateri so svojo vsestranskost z močjo besede v pesmih izražali tudi dijaki.
Ob branju pesmi je dnevu dodal pridih poezije osrednji gost Esad Babačić. Pesnik,
pisatelj, novinar in pevec, ki dokazuje možnost uresničitve potencialov, nam je skozi pogovor razkril svoje videnja sveta in nas opogumil z vodilom, da si je vedno treba zaupati. Zaupati sebi pomeni tudi vztrajati. Ob tej misli so nas ob koncu dogodka v nadaljevanje dne ponesle besede Toneta Pavčka: »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.«
OD
Ljudmila in Marijan Vol-pe iz Šempetra sta v začetku marca praznovala diamantno poroko. Uradnega dela na matičnem uradu ob njuni šestdesetletnici skupne poti - malo tudi zaradi covida -ni bilo, a praznovanje kljub vsemu ni bilo nič manj slavnostno. Presenečanje sta jima pripravila hči Ingrid in sin Marjan.
Podoknico so jima zaigrali šentjurski Murni. Na ulici se je zbralo veliko sosedov,
sorodnikov in prijateljev. Družinsko kosilo je bilo pri Mlinarjevih v Gotovljah v ožjem krogu.
Ljudmila Volpe - Milica se je rodila 12. septembra 1942 v Šeščah pri Matkah v kmečki družini Kočevar s štirimi otroki (po domače s Hriba). Že od malega je morala poprijeti za marsikatero delo, kar jo je v življenju utrdilo. Tudi šolanje je dokončala ob delu. Nazadnje je službovala pri Montani v Žalcu. Marijan Volpe se je
rodil 27. maja 1937 v Sv. Lovrencu pri Preboldu v delavski družini s štirimi otroki, ki je imela proizvodnjo opeke. Ves čas delovne dobe je bil zaposlen v Sipu v Šempetru.
V prostem času sta prepotovala precejšen del Evrope in s planinci Planinskega društva Šempeter osvojila kar nekaj slovenskih vrhov. Marijan je bil vsa leta dejaven član TD Šempeter in član upravnega odbora, za kar je dobil tudi več priznanj. Še posebej rad
je imel kegljanje in smučanje. Tudi Milica je bila dejavna članica TD Šempeter. V prostem času rada kleklja in še vedno prepeva pri upokojenskem mešanem pevskem zboru iz Šempetra.
Na jesen življenja ju razveseljujejo vnuk Martin, vnukinje Polona, Ariana in Lara ter pravnuk Jaka in pravnukinji Eva in Ema. Zelo rada vrtnari-ta in še vedno se rada odpeljeta v toplice ali na krajši izlet.
INGRID SMRKOLJ
Dijaki I. gimnazije v Celju so se vključili v širše mednarodne tokove in organizirali veliko humanitarno akcijo za prebivalce Ukrajine.
Dobrodelnost in humanitarnost I. gimnazije v Celju
Vizija I. gimnazije v Celju temelji na spoštovanju tradicije in negovanju vrednot. Izobražujemo in vzgajamo za življenje. Prizadevamo si, da bi naši dijaki osebnostno rasli, postali samostojne in odgovorne osebnosti, ki se zavedajo vrednot ter znajo in zmorejo ustvarjalno živeti ter učinkovito delati z ljudmi in zanje. To vizijo se trudimo dosegati tudi s pomočjo prostovoljnega dela z vključevanjem v dejavno šolsko življenje in z odpiranjem šole v ožje in širše družbeno okolje.
Tokrat smo se vključili v širše mednarodne tokove in organizirali veliko humanitarno akcijo za prebivalce Ukrajine. Na pobudo prostovoljcev I. gimnazije v Celju nam je ob podpori vodstva šole in v sodelovanju z dijaško skupnostjo v četrtek, 10. marca, uspelo. Med 7. in 9. uro dopoldne se je ena od šolskih učilnic spremenila v točko zbiranja materiala, kamor so prihajale skupine dijakov in prinašale svoje darove. Zbiranje materiala je bilo hitro in učinkovito, saj so pri tem sodelovali dijaki z dvema profesoricama, ki so material sproti razvrščali in vsebinsko ločevali. V sodelovanju s Karitas Celje, ki je eden od logističnih posrednikov do pomoči potrebnih, nam je uspelo zbrati in dostaviti veliko hrane (moka, testenine, hrana v konzervi, otroška hrana, riž), higienskih pripomočkov (milo, šampon, vložki, plenice, zobne ščetke, zobne paste) in sanitetnega materiala (vata, povoji, obliži, obliži). Znova se je potrdilo, da se lahko zanesemo na dijake in profesorje, ki so zbrali za več kot velik kombi kakovostnih izdelkov ter s tem pokazali skrb za ljudi. Hvaležni smo vsem sodelavcem, ki so bili v veliko pomoč pri uspešni izvedbi.
»Na I. gimnaziji dobrodelnost dojemamo kot razumevanje in sočutje, kot dobroto srca in plemenitost duha. Zato vse, kar dobrodelnega delamo, delamo zaradi zadovoljstva in sreče tistih, ki jim pomagamo. Neradi obešamo svoja dejanja na velik zvon. Vemo namreč, da je tanka nit od srca do srca nekaj, s čimer se ni treba hvaliti. Ljudje smo in zanje se trudimo. S tem je vse povedano,« nam je zaupal ravnatelj dr. Anton Šepetavc.
Dobrodelnost naše šole je bila vidno izpostavljena tudi decembra lani, ko smo organizirali dobrodelni bazar. Preplet pro-stovoljstva in različnih interesnih dejavnosti omogoča nastanek bogatih in praktičnih izdelkov, narejenih na trajnosten način. V zameno za prostovoljni dar smo jih ponudili profesorjem naše šole. Ti so zbrali lepo vsoto denarja, ki je v pomoč za izvedbo nadstandardnih dejavnosti, namenjenih našim dijakom.
Glavni moto prostovoljne dejavnosti je pomagati v trenutku, ko je to potrebno. Dokazali smo, da smo čuječni in odzivni, pri čemer se zdi, da bodo takšne akcije še potrebne.
TT
Obeležili dan poezije
Ljudmila in Marijan Volpe iz Šempetra s pravnukom Jakom in prav-nukinjo Evo (Foto: Nina Vidma)
Dan poezije v Pegazovem domu
Ob dnevu poezije smo se v Pegazovem domu razveselili obiska gospoda Jožeta Čakša. Stanovalci so ga bili zelo veseli, saj se ga radi spomnijo še iz časov, ko je bil župan v Šmarju pri Jelšah. Predstavil je knjigo razglednic Pozdrav iz Šmarja pri Jelšah iz zbirke, ki jo je knjižnici pred leti podaril zbiratelj Viktor Tančič.
Ta je zbral več kot petsto razglednic Šmarja pri Jelšah in sosednjih občin. Posebnost zbirke je najstarejša znana razglednica Šmarja pri Jelšah iz leta 1897. Najprej smo z zanimanjem prisluhnili predavanju, nato smo si na Facebookovi strani gospoda Jožeta ogledali še razglednice ter mnogo drugih zanimivih fotografij
iz starih časov. Stanovalci so se z nostalgijo spomnili starih običajev, starih stavb, ki jih že davno ni več, ter drugačne podobe znanih krajev. Veseli so bili novice, da je Občina Šmarje pri Jelšah kupila Jelšingrad, ki ga bo obnovila. Ogledali smo si tudi stare razglednice gradu, njegove notranjosti, ki jih je posnel Ladislav Ciglenečki.
Ob koncu je gospod Jože opozoril na pomen ohranjanja in obnavljanja starejših stavb in predmetov. Svetoval je, naj na hrbtno stran fotografij, ki jih posnamemo, napišemo kraj in čas nastanka fotografije, saj je čez mnogo let sledljivost tako lažja. Prav je, da smo ponosni na prednike in zgodovino.
VALENTINA JECL
Jože Čakš je stanovalcem predstavil knjigo razglednic Pozdrav iz Šmarja pri Jelšah iz zbirke, ki jo je knjižnici pred leti podaril zbiratelj Viktor Tančič.
46
RAZVEDRILO
Treba bo v akcijo
Objava na FB
Oven
Tehtni ca Km
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Frizerka
Vsakič, ko vas bo kdo hotel dati v nič, si preberite tole.
Gospa je šla k frizerki in si hotela urediti pričesko pred odhodom na počitnice v Rim. To je omenila frizerki, ki je odvrnila: »Rim? Zakaj bi kdorkoli šel na počitnice v Rim, ki je umazan, prenatr-pan. Kako pa boste potovali tja?«
»Rezervirane imam karte z letalsko družbo Continental.«
»Continental?« se je začudila frizerka. »To je najbolj grozna letalska družba, kar si lahko zamislite, njihova letala so stara, stevardese nesramne in leti vedno zamujajo. Torej, kje boste bivali v Rimu?«
»V hotelu Teste, takoj čez Tibero.«
»Oh, prosim vas, ne govorite več. Poznam ta hotel. Vsak misli, da bo to odličen hotel, ko pa pride tja, vidi da je navadna luknja.«
»Če bomo imeli čas, bomo šli v Vatikan in videli papeža,« je še pripomnila gospa.
»Ta je pa dobra,« je odgovorila frizerka. »Vi in še milijon drugih ga bo poskušalo videti in če boste srečni, ga boste videli tako od daleč, da bo videti kot ena mravljica. Kaj naj rečem, srečo vam želim na vašem potovanju, še kako jo boste potrebovali.«
Mesec dni kasneje pride gospa nazaj k frizerki in ta jo vpraša, kako je bilo na potovanju. »Bilo je čudovito,« pove gospa. »Ne samo, da smo potovali s popolnoma novim letalom Continental, bil je prezaseden in so nas zato premestili v prvi razred. Hrana je bila odlična. Postregel jo je prijazen in postaven stevard. Da o hotelu niti ne govorim. Pravkar so končali-prenovo in je postal najboljši hotel v mestu. Tudi ta je bil prezaseden in so nam brez dodatnih stroškov ponudili hotelski apartma.«
»Ali ste videli papeža?« je vprašala frizerka.
»Seveda, to je šele zgodba. Šli smo v Vatikan in švicarski vodnik me je potrepljal po rami ter dejal, da bi papež rad segel v roko nekaj naključnim popotnikom. In res, prikorakal je papež in nas osebno pozdravil ter spregovoril nekaj besed z nami.«
»A res, kaj je pa rekel?« je vprašala frizerka.
»Rekel je: >Ljubi Bog, kdo vas je pa tako grdo sfriziral? <«
Še stojita
Mož pridrvi iz službe domov in vpraša ženo: »Ali se je že začela nogometna tekma?«
»Ja, pred nekaj minutami.«
»Pa je že padel kak gol?«
»Ne, oba še stojita.«
Zvonova
Janezek je pisal šolsko nalogo o posvetitvi zvonov. Takole je napisal: »V naši vasi so blagoslovili dva cerkvena zvonova. Gospod župnik je imel dolg govor, za njim pa še župan. Potem so oba obesili. Od takrat je v naši vasi veliko lepše ...«
Ščurek lahko preživi atomsko bombo, a če ga udariš s časopisom, je mrtev. Nauk: moč medijev je neverjetna!
»Kako je bilo konec tedna na Gorenjskem?« »Super. Siti nismo bili, žejni pa!«
Edino, kar se je v tej državi v enem letu premaknilo naprej, je ura.
Testiral sem svoje potrpljenje. Rezultat je bil negativen.
Ko režete čebulo, si zraven odprite še pivo. Ne pomaga nič, paše pa.
Kaj pomeni strah pred zaprtim prostorom? Če greš proti gostilni, pa se bojiš, da je zaprta...
Bivanje Sonca v vašem znamenju je odličen položaj, da si boste določili natančne cilje, ki jih boste pogumno korak za korakom tudi uresničili, ko bo primernejši čas. Za malenkosti ne boste imeli ne časa ne potrpljenja, zato boste naredili veliko, če boste umirili svojo nemirno energijo. Mars bo še nekaj dni v vodnarju, kar vam bo dajalo potrebo po neodvisnosti. Vaše ravnanje bo lahko samosvoje, zato se prilagajajte.
Bik

Lev

Devica

Nekdo vam bo pomagal iz situacije, v kateri ste se znašli. Upoštevajte pravila in na vse skupaj glejte s pozitivne strani. Vse se enkrat konča, preoblikuje in nadgradi, tudi v tem obdobju se bodo zadeve postavile na pravo mesto. Navezali boste stik z nekom, ki je povezan z vašo preteklostjo. Vaše ljubezensko življenje bo v tem obdobju razgibano, obeta se vam lepa sprememba.
škorpijon
Teden, ki prihaja, bo kot naročen za večje podvige, ki jih načrtujete. Spremembe bodo ugodne tako na poslovnem kot na zasebnem področju. Čas bo za oddih, saj trenutne okoliščine ne bodo dovoljevale sprememb. Vaša vladarica v znamenju rib vas bo obdala s pozitivno energijo. Zvezde se vam nasmihajo na ljubezenskem področju.
Ustavite se za trenutek in dobro premislite, kam vas vodijo vaše poti. Informacija, ki jo boste dobili nehote, bo razburkala vaša čustva. Vpliv Venere v ribah bo deloval na vas tako, da boste zadržani in zazrti vase. Pokazala se bo večja potreba po čustveni in finančni varnosti. Ideje, ki se rojevajo v teh dneh, vam bodo pomagale, da boste v naslednjem obdobju napredovali.
Dvojčka
Komunikacija bo odlična, zato si lahko obetate večje podvige na poslovnem področju. Čas je dober, da naredite načrte, kako boste delovali. Zasebne zadeve boste potisnili na stran, saj večje spremembe v načinu življenja terjajo vso vašo pozornost. Skušali boste biti pozitivni do vsega, kar se vam dogaja. Nujno je, da odločitev, za katero ste se odločili, ohranjate daljše časovno obdobje.
Rak
Strel ec
Včasih prehitevate čas in izgubljate dragoceno energijo. Vstop Sonca v ognjeno znamenje je pozitivno vplival na vse vaše projekte. Vpliv Jupitra vam bo prinesel nekoga iz preteklosti, lahko vam povrne situacije, ki so se zgodile v zadnji tretjini lanskega leta. Dobili boste novice, ki vas bodo presenetile. Pred vami so odločilni trenutki.
Kozorog
Posvetili se boste ljubezni, vse drugo boste zanemarili, ne glede na to, da ne boste uspeli uiti od trenutne situacije. Bivanje Sonca v ognjenem znamenju bo dober pokazatelj vašega prodornega delovanja. Ukvarjali se boste z drznimi načrtovanji in tudi s tem, kako jih uresničiti. V mislih se boste ukvarjali s preteklostjo. S hrepenenjem boste zrli v prihodnost.
Jupiter, ki še vedno biva v vodnem znamenju, vam bo prinesel pomembno obvestilo, s katerim morate ravnati zelo previdno. Zavedajte se, da ni nič samo po sebi umevno. Vse akcije v tem času bodo onemogočene zaradi situacije, v kateri smo. Je pa koristno narediti načrte, kako delovati, še posebej na delovnem področju.
Vodnar
Začenja se nov ciklus, v katerem ne boste izgubljali časa, ampak boste zadeve postavili na pravo mesto. Nekaj časa boste namenili zadevam, ki se dotikajo vašega čustvenega življenja, saj Venera biva v znamenju rib in vam prinaša večjo potrebo po čustveni varnosti. Pojavita se lahko nezadovoljstvo in nestrpnost. Vpliv Saturna je še vedno močan, saj biva v vašem znamenju.
Prav trudili se bodo, da vas bodo spravili v pozitivne misli. Ne upirajte se, ampak se prepustite nasvetom modrej-ših ter izkušenejših. Nihanja razpoloženja lahko slabo vplivajo na vaše zdravje, zato naredite malo več za povrnitev miru in harmonije. Pomembno je, da ste v tem času fizično dejavni, le tako boste lahko porabili odvečno energijo.
Ribi
Čutili boste nov val energije, zato vas ne bo moglo nič ustaviti. V naslednjih dneh vas lahko zanese v pesimistične misli, zato je nujno, da ohranjate optimističen pogled na vse zadeve in nadzorujete način sporazumevanja z ljudmi. Svetujemo vam, da naredite načrt na področju rekreacije in višek energije porabite.
Čas je trenutno na vaši strani, zato se ne boste ustavljali, ampak boste gradili naprej. Na finančnem področju se bodo pojavili pozitivni razpleti, zato še počakajte, da negativen vpliv mine. Porabili boste nekoliko več časa za komunikacijo z bližnjimi. Besede, ki se bodo uresničile, vas bodo pomirile in vam dale novo upanje.
novi tednik
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SLOVENSKI PEVEC RESNIK
Ne bodi neumen! Kaj pa če ...?
Križam Ke
& IMITIRAVA
ugamKe
SREDSTVO 6 ZA ZATIRANJE ŠKODLJIVCEV
SPODNJI, NAVZVEN UPOGNJENI
DEL KLOBUKA
GOST NA SVATBI
A. ŠIFRER: OSTANI Z ...
BRITANSKI
PEVEC SHEERAN
VELIKE, VELIČASTNE
EGIPČAN ALI ALŽIREC
ŽIVINO-ZDRAVNIK
TAJVANSKI PROIZVAJALEC RAČUNALNIKOV
PREBIVALEC EKVADORJA
NJEGOV ZNAKJE RDEČICA NA OBRAZU
OČKA V MEŠČANSKEM OKOLJU
LAČNI FRANZ: . NA GLAVO
13
IVAN JEZERNIK
DANSKA ZNAMKA IGRAČ
DESA MUCK JE NAPISALA ... LUNO
FRANCOSKI SKLADATELJ BERLIOZ PRIPADNIK OBROV
ITALIJANSKI SPOLNIK
VES, CELOTEN
SLOVENSKA ROCK SKUPINA
POMAGA PRI PREBAVI
DEL TENIŠKE IGRE
Ne vem, zakaj je mama hotela, da se igrava ...?
IZVAJA MASAŽO
NASILNA TATICA
AMERIŠKO ZDRUŽENJE ZA STANDARDIZACIJO
ANJA RUPEL: ODŠLA BOM ŠE TO
GLAS TROBENTE
VARNO GIBANJE LETALA USMERJA ... LETENJA
ITALIJANSKA
VERIGA BENCINSKIH SERVISOV
UVEDE IZBOLJŠAVO
HRVAŠKA GORSKA POKRAJINA ČRNI VRH ... IDRIJO
MILIČINSKI: ... BREZ GNEZDA
DOBER (NEM.)
GRKI SO SOSEDI ... OPRAVLJA MATURO
MAJHEN STROK
REZBAR (STAR.)
LIHOPRSTI KOPITAR
PRIVRŽENEC ANIMIZMA
GRŠKI BOG LJUBEZNI
SLOVENSKI IGRALEC TIČ
PRIMERKA (REVIJE)
PREBIVALCI APAČ
10
MAJHNI DIRKALNI AVTI
DELVREDNOSTNEGA PAPIRJA
ŽIVAHNE, URNE
RIMSKA VOJAŠKA ENOTA
3
TRETJI NAJVEČJI EVROPSKI OTOK
Z NJIM IŠČEJO POD MORNICE
PEVKA HORVAT TONE PAVČEK
ZNAMKA
PRALNEGA BARIJ PRAŠKA
STARORIMSKI POZDRAV
POLJSKI GLODALCI
VIRUS, KI POVZROČA AIDS
DOBRA (POTICA)
IZDELOVALEC ČIPK
POTEM
MESTO V AVSTRIJI (ORIG.)
ŠPORTNA VZGOJA
LIKOVNO ■■■ IN JANG
OPREMLJA -
KNJIGO ZEVSOV OČE
PRITOK SAVE
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
3,14...
RAZLAGA
12
SLIŠIMO JIH NA RADIU
ZDRAVNIKI ZA BOLEZNI GIBAL
... SE KOSCEM STREŽE, TAKO JIM KOSA REŽE
ČOLN IZ DEBLA
NASPROTNO OD OVIRAN
VRSTA PAPIGE
SUDOKU 512
			6		4			
7	8						1	
	5	4					8	
			8		9			
1						3		
8					2	7		
		5		4				9
	2	7		1	8			4
				7				2
SUDOKU 203
					8	1		
	2				7	8		
	3	9					4	
	8			1			3	
7							2	
9			5	6				
		1	6					7
		6	9	3				
		8						4
REŠITEV SUDOKU 511
REŠITEV SUDOKU 202
3	4	9	8	5	6	2	7	1
8	2	6	7	1	3	5	4	9
1	7	5	9	4	2	3	6	8
7	8	3	4	2	9	6	1	5
2	6	1	5	7	8	4	9	3
5	9	4	3	6	1	7	8	2
9	1	7	6	3	5	8	2	4
4	3	8	2	9	7	1	5	6
6	5	2	1	8	4	9	3	7
4	3	9	1	6	5	8	7	2
2	6	1	7	9	8	4	5	3
5	7	8	4	2	3	6	9	1
9	2	4	8	3	1	7	6	5
6	1	5	9	4	7	3	2	8
7	8	3	6	5	2	9	1	4
8	9	2	5	7	4	1	3	6
3	4	6	2	1	9	5	8	7
1	5	7	3	8	6	2	4	9
11
5
4
7
2
8
9
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13			
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 12. aprila.
Geslo iz številke 13: Zdravje je vaše bogastvo.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Rozalija Kuder iz Levca, Martina Lobnikar iz Trbovelj in Judita Hladin iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Predsednik Planinskega društva Mozirje Boštjan Goličnik se je zahvalil vsem, ki na kakršen koli način prispevajo h gradnji nove Mozirske koče.
Tako sta v petek nazdravila novi ambasador Matjaž Jelen in žalski župan Janko Kos.
Letošnja sezona v ritmih roka
Pivo je po nekaj mesecih premora iz žalske fontane priteklo v petek popoldne, ko je zavod za kulturo, šport in turizem pripravil dogajanje ob začetku nove, že sedme sezone.
Načrtovan koncert Modrijanov je zaradi slabega vremena prestavil na začetek maja. Novi ambasador fontane, ki promovira kulturno in odgovorno pitje alkohola, je postal član skupine Šank Rock Matjaž Jelen. Držimo pesti, da bomo lahko v Žalcu kmalu prisluhnili tudi koncertu te legendarne slovenske skupine in skupaj z njo ne le pili pivo, temveč o njem tudi prepevali.	Na dogodku nista manjkala niti aktualni hmeljarski starešina in princesa
ŠO, foto: TT - Milan Lesjak in Tea Pustoslemšek.
Dejan Dogaja predstavil svojo Manekenko
Lani je v javnost odmevala novica, da Dejan Krajnc stopa na samostojno glasbeno pot. Po prvi uspešnici Nenormalno lepo je zdaj na Radiu Celje premierno predstavil pesem z naslovom Manekenka.
Dejan je tokrat moči združil z dekleti iz projekta Miss Slovenije, s katerimi je ustvaril video, v katerem ne manjka vročega dogajanja, lepih deklet in zapeljivih pogledov. »Slovenke so najlepše ženske na svetu in prav zato sem se spomnil nanje - so preprosto čudovite, hkrati so ambasadorke naše države in navajene nastopanja pred kamero, kar se vidi tudi v videospotu,« je Dejan zaupal voditeljici Tanji Seme.
NT
Tudi umetniki pogrešajo Mozirsko kočo
Konec marca so v prostorih Galerije Mozirje odprli dobrodelno slikarsko razstavo za Mozirsko kočo. Po nagovoru gostiteljice, direktorice Osrednje knjižnice Mozirje Petre Širko Poljanšek, je likovna dela in avtorje na kratko predstavila Jelka Jantol, članica upravnega odbora Zveze likovnih društev Slovenije.
Povedala je, da je vest o požaru Mozirske koče pretresla tudi likovnike, saj jih je veliko zahajalo na mozirsko planino, kjer so se vedno dobro počutili in bili navdušeni nad gostoljubjem domačinov. 51 likovnih del, ki so nastala na 11. Taboru ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije v Mozirskem gaju, so slikarji podarili z namenom, da bi izkupiček od prodaje pomagal pri obnovi Mozirske koče. Dobrodelni akciji se je naknadno priključil še lokalni umetnik Marko Goličnik, ki je podaril tri lesene skulpture.
Predsednik Planinskega društva Mozirje Boštjan Goličnik se je zahvalil vsem, ki na kakršenkoli način prispevajo h gradnji nove Mozirske koče. Kletni del koče je bil pred zimo zgrajen. Zaradi vztrajnega mraza se bodo gradbena dela ponovno začela prihodnji teden, čez zimo pa so imeli veliko dela s podrobnejšim načrtovanjem inštalacij, opreme in druge ureditve. Poudaril je, da ob tako množični podpori tudi gradbeni odbor veliko lažje vztraja pri napornem delu. Prepričan je, da bo koča do konca letošnjega leta prejela uporabno dovoljenje. Likovna dela bodo v Galeriji Mozirje na ogled in na voljo za nakup do 13. aprila.
NT
Nekdanji voditelj Radia Celje Dejan Krajnc je prejšnji teden užival z voditeljico Tanjo Seme.
Ples divjega petelina
Pred desetimi leti je Generalna skupščina Združenih narodov 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov. Letošnji je bil v znamenju gesla Izberi trajnostno pridobljen les za ljudi in planet. Opozarjal je na prihodnost pomembnih vlog, ki jih gozd danes opravlja za človeka in naravo. V projektu LIFE-IP NATURA. SI so ob tem dnevu začeli spomladansko akcijo za boljše poznavanje in razumevanje vloge največje gozdne kure pri nas, divjega petelina. Ta izjemna živalska vrsta Nature 2000 je pokazatelj dobro ohranjenih gozdov.
Gozdovi pokrivajo tretjino zemeljskega površja in so življenjski prostor 80 odstotkov svetovne kopenske biotske pestrosti. V Sloveniji gozdovi predstavljajo 70 odstotkov omrežja Natura 2O00. Imajo pomembno vlogo za ohranjanje ekosistemov, saj čistijo vodo in zrak, blažijo temperaturne in podnebne skrajnosti, preprečujejo in blažijo vplive poplav, varujejo naselja pred plazovi in nudijo življenjski prostor številnim vrstam. So prostor naravne in kulturne dediščine, prostor za rekreacijo in turizem ter obnovljiv vir energije.
Pokazatelj dobro ohranjenih
gozdov
Divji petelin, ki je sicer slab letalec, za svoj življenjski prostor običajno izbira območja med tisoč in 1.600 metri nadmorske višine. Ta mu nudijo pestro prehrano in dinamiko prostora
v različnih letnih časih: pozimi se zadržuje v krošnjah dreves, poleti išče gozdne poseke in jase. Za njegov življenjski prostor sta pomembni dobra presvetljenost gozdov, ki spodbuja rast borovničevja in vzpostavitev mravljišč, ter ustrezna količina odmrlega lesa. V paritvenem obdobju divji petelin pokaže svoj izjemen značaj s petjem in plesom za osvajanje samic. Z raziskavami so ugotovili, da populacija divjega petelina na območju Slovenije upada. Značilno zanj je tudi, da potrebuje mir. Največje motnje v gozdu zanj predstavljajo razne človekove dejavnosti, kot so rekreacija, turizem in gozdarstvo.
Zaigraj v plesu divjega petelina
Letošnjo pomlad bodo sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju s partnerji projekta LIFE-IP NATURA. SI vzpostavili prvi tematski poligon za otroke Ples divjega petelina. Z njim želijo prispevati k boljšemu poznavanju in razumevanju vloge te izjemne živalske vrste Nature 2000 za naravo in ljudi. Tematski poligon Ples divjega petelina je razvit v skladu z načeli gozdne pedagogike z namenom, da varstvo narave približamo najmlajšim, da bodo tudi prihodnje generacije ohranjale naravno dediščino tako dobro kot tiste pred nami. Ples divjega petelina bo letos spomladi zaživel na zelenici Občine Nazarje pri Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec. Odprtje lahko pričakujemo sredi maja.
BP
Ples divjega petelina bo letos spomladi zaživel na zelenici Občine Nazarje pri Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec. Na fotografiji so samec in samici. (Foto: arhiv projketa Živim z Naturo 2000)
H ti t '