BpeamoM In abboaamnte Poitolna plačana f cotovtnl SLOVENEC Naročnin« mesečno 15 Lir, ca inozem-»tvo 20 Ur — n«-daljika ladaja celoletno 34 Ur. ca inozemstvo 50 Ur Ček rač Ljubljana 10.650 ca naročnino ia 10.349 ca iaasrat«. Podrntnieal Novo mesto. Izključna poiblaščenka ca oglaševanje italijanskega in tujega § Izvora Unione Pubblicltft Italiana S» A^ Milana lsha|a nik dan s|atra| rasen poaadclfka la dneva po pracnlkn. U r ad o ti t vo la apravai Kopltarlava 6, L|ubl|«n«. Redacion«, Amrninlatracion«! Kopltartava t, Lubiana. I T.l.too 4001 4005. \bbonamentl- Mm« 15 Lire; Estero, me-«• 20 Ura. hduion« domemca. anno 34 Ura, katero 30 Ur«. C C f J Lubiana 10650 par gli abbo-namentl' 10349 par U InaorcionL Filial«! Novo mesto. Concessionaria eaclusiva per la pubblicita di provenienca italiana ed estera Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. II Bollettino No 664 Un cacciatorpediniere e due navi affondate Sommergibili italiani hanno affondato tre navi americane II Quarticre Generale delle Forze Ar-mate comunica: Persistenti tem peste di sabbia hanno li-mitato in Cirenaica Pattivita dei reparti esploranti o delPaviazione. Durante un'incursionc notturna su B c n -gasi un velivolo nemico e precipitato in fiamme nei pressi di R e g i in a. NelPisola di M a 11 a formazioni aeree tetlesche hanno intensamente bomburdato impianti portuali e obiettivi navali colpcndo con sicura efficcacia piroscafi e unita da guerra alla fonda centrando ripetutamente batte-rie contraeree e postazioni di proiettori; nei depositi di carburante di La Valletta i di vampa to un incondio di partirolare vio-lenza. Sommergibili germanici attaccando in piu riprese ad oriente di S o 11 u m un con-voglio britannico fortemente seortato affon-davano un cacciatorpediniere, un piroscafo e una petroliera di 4 milla tonnellate. Un no-stro sommergibile non i rientrato alla base. Nostri sommergibili operanti lungo le coste d ogli Stati uniti hanno affondato tre navi di cui due petroliere per complessive 22.600 tonnellate. Duce o zaščiti narodnih prihrankov Vlada se bo odločno borila proti inflaciji, ki bi pomenila razvrednotenje prihrankov, plač in mezd Rim, 27. marca. AS. Včeraj ob 17 je Duce v Beneški palači sprejel predsednika in upravni odbor Osrednjega zavodu italijanskih ljudskih bank. Duce je pohvalil delovanje omenjene ustanove, potem pa je dejal: »Čeprav je med vojno moje načelo molčati in ga prekršim samo ob potrebnih ter vedno kratkih izjemah, vseeno nočem opustiti prilike ob tem snidenju, da vam ne bi povedal nekaj neposredno važnih reči, ki so, kakor mislim, take, da vam bodo razbistrile misli ter razsvetlile našo in vašo pot. Zdaj je čas trditi in ve dno znova trditi, da ustvarja politika postopno in torej neskončno rastočih cen ter špekulacije v zvezi z njo zmotni krog, čigar končni posle dici je, kakor neizpodbitno dokazujejo žalostne stare in sodobne izkušnje, ime inflacija. Ta hkratu prinaša postopno in nezadržno razvrednotenje denarja v prihrankih, v plačah in v mezdah. Vlada hoče inflacijo preprečiti in jo bo preprečila, ker iiuu sredstva ter odločno in neomajno voljo, da bo to storila. Gre za rešitev narodnega prihrunku. Gre za to, da niti meter daleč ne gremo več po poti, ki drži v brezno. Italijanskim hranilcem je trebu razglasiti in zavpiti, da vrtoglava poranožitev bankovcev usodno, pravim usodno, povzroča razblinjenje, razpršitev ter popolno uničenje njihovih z znojem prisluženih prihrankov, ki skoruj vedno predstavljajo trojne napore celih rodov. Hranilce je zdaj treba varovati, zakaj imam jih za najl>o!jše med državljani. Oni so kakor v stari basni, tiste delavne mravlje, ki jih imam dosti rajši kakor zgovorne in enodnevne škržate. Hranilci so tisti, ki z dejanji dokazujejo, da verujejo v trdnost svojegu denurju ter v zmaga našega orožja. Po podatkih, ki jih je sporočil guverner italijanske banke, je razvidno, du je v držuvi 6,130.161 imetnikov poštnih hranilnih knjižic, še večje je število imetnikov hranilnih knjižic pri običujnih hruuilnicuh in posojilnicuh in sicer znaša 6,393.709. Pri navadnih kreditnih zavodih jc l,7bl.763 imetnikov hranilnih knjižic. Vi iz ljudskih bunk pa zbirate prihrunke 2 milij. 192.910 oseb. Celotno število imetnikov hranilnih knjižic znaša 19,149.243, njihovi prihranki pu 65 milijard 728,400.000 lir. lo so ogromne številke, ki bi zaslužile obšimejšegu pojasnilo, toda dejal bom samo, da so dokuz o moralnem zdravju italijanskega ljudstva. Dostavljam še. da pripada ogromna večina hranilcev kmečkim množicam. Prave in resnične koristi kmetov podpiramo z obrambo njihovih prihraokov in ne z navideznim dvigom ceu. Vsi llulijuni, fašisti, se morajo zaveduti te najvišje zapovedi ter po njej uravnati svoje besede in dejanja. lodu to dolžnost morate čutiti še posebno vi, voditelji bank, ki se ne imenujejo kar tja v en dun ^ljudske«. I Rušilec in dve ladji potopljeni Italijanske podmornice so potopile tri ameriške ladje Gavni Sfan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Stalne peščene nevihte so v Cirenajki omejile delovanje ogledniških oddelkov in letalstva. Med nočnim poletom nad B e n g a z i se je neko sovražno letalo v plamenih zrušilo blizu R e g i m e. Živahno delovanje japonskega letalstva Z Andamanov lahko Japonci obvladujejo Bengalski zaliv — Z izgubo Birmanije bo Anglija ob velike količine riža, petroleja in volframa izvoza riža. Poleg tega se zdaj Jajionci bližajo Bangkok, 27. marca. AS. Iz Birmanije poročajo, da se je Tungoo vdal Japoncem. Obkoljene kitajske čete še drže zunanje obrambne postojanke. Tokio, 27. marca. AS. Z zasedbo Andaman-skih otokov in glavnega mesta na teh otokih, pristanišča Blair, je Japonska razširila svojo posest v Indijskem morju. Andamanski otoki se skupno z Nikobarskimi otoki raztegajo 1400 km daleč od rta Negrais v Birmaniji do Kontararije na Sumatri ter obkrožajo zaliv Pegu. Okoli 105 Anda-manskih otokov je nekaka predstraža Bengalskega zaliva. Pristanišče Blair so utrdili leta 1941. za morebitni napad proti Japonski. Zavzetje Anda-manskih otokdv je japonski mornarici zopet približalo otok Ceylon. Lizbona, 27. marca. AS. List »Diario da Man-hac piše. da ustava iz leta 1937, ki daje Birmaniji položaj posebne kolonije, nikakor ni zadoščala prebivalstvu, ki je hotelo biti zvezano z Indijo, da bi si tako ob njeni strani postopoma priborilo popolno neodvisnost. Isti list tudi piše, da ie Birma izvažala letno tri milijone ton riža in da je 6 padcem Rangoona ta izvoz popolnoma zastal. Izvoz riža iz Siama, Malajskega polotoka in Birmanije je znašal 84 odstotkov svetovnega petrolejskim vrelcem, ki so lela 1940 proizvujuli nad milijon ton nafte. Druga važna ruda v Birmaniji je volfram. Tudi ta izguba bo Anglijo kruto prizadela Bangkok, 27. marca. AS. Novice iz Kalkutc vedo povedati, da so angleške oblasti znova povabile vse tiste, ki niso določeni za obrambo mesta, naj ga zapuste. Bangkok, 27. marca. AS. Radio Delhi poroča, da so v Madrasu v teku mrzlične priprave za protiletalsko obrambo pred morebitnimi japonskimi napadi. Tokio, 27. marca. AS. Iz japon. vrhovnega jioveljstva poročajo, da je mornariško letalstvo od 17. marca dalje vsak dan bombardiralo nasprotnikova ojjorišča ter uničevalo vojaške naprave. Glavni cilji bombardiranja so bili Port Darvvin, Derby, Broome, Wyndham v Avstraliji, otok Horn. Port Moresby na Novi Gvineji, Tulagi v Salomon-skem otočju ter Port Blair na otočju Andaman. Buenos Aires 27. marca. AS. Ameriško vojno poročilo pravi, da je 54 jap. težkih bombnikov šest ur napadalo utrdbe ob vhodu v Manilski zaliv. Na vsem bojišču vzdolž polotoka Batanga potekajo hudi boju Vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Sv. stolico in Japonsko Tokio, 27. marca. AS. Japonska vlada uradno 6poroča, da je bil sedanji odpravnik poslov v Vi-chyju Harada imenovan za ofiolnomočenega ministra pri 6v. 6tolici. Japonski pioslanik v Švici Milani je bil imenovan za veleposlanika v Vichyju. Tokii% 27. marca. AS. Apostolski delegat v Tokiu je izjavil o imenovanju ofiolnomočenega japonskega ministra pri Sveti stolici, da je bila ta japonska odločitev z ozirom na sedanji položaj potrebna Apostolski delegat je poudaril striktno nevtralnost Svete stoliee in njeno popolno neodvisnost. Doda! je, da je Vatikan izrecno samo moralna oblast in Ha so po sedanjem japonskem koraku vse velike sile na svetu zastopane pri Sveti stolici. Churchill o novih udarcih zoper Anglijo Rim, 27. marca. AS. Na občnem zboru konservativne stranke je imel Churchill daljši govor, v katerem je podal angleški vojaški in politični pregled. Dejal je, da so se njegove nekdanje slabe napovedi žai uresničile in da je položaj danes kaj malo ugoden. Rekel je, da je v takih trenutkih moč duha in pogum edina možnost za rešitev. Smo v boju na življenje in smrt z mogočno oboroženimi nasprotniki. Začeli smo vojno slabo pripravljeni in smo vrgli vse svoje sile v boj proti Nemčiji in Ital iji, ko je tretja do zob oborožena velesila napadla našo vzhodno posest, ki je bila slabo branjena zaradi nujnih potreb na zahodu. Zato moramo v teh okoliščinah biti pripravljeni na nove udarce. Nato je govoril tudi o tisku, ki dviga javno mnenje proti vladi in je dejal, du ima tudi svoboda tiska svoje meje in da ne more dopustiti proj>agundi izvesti zmešnjavo med armado in pa nezaupanje v oboroženo moč. Strogi nemški ukrepi Berlin, 27. marca. AS Nemšk' uradni list je danes napovedal zelo 6troge nove kazn' zoper V6e, ki bodo okrivljeni, da 60 razsipavali ali zapravljali ssrevinc, življenjske aH vojne potrebščine Konec turško-bolgarskih posvetov Ankara, 27. marca. AS. Turško-bolgarska gospodarska pogajanja so končana. Obe delegaciji sta se sporazumeli za sklenitev nove trgovske pogodbe, ki bo danes podpisana. »Divizionisti« Lizbona, 27. marca. AS. V ameriški slovar je bila uvedena nova beseda, ki si jo je izmislil Roosevelt. Ta je imenoval »divizioni6te< vse tiste Amerikance, ki niso nasprotniki sil Osi. Na otoku Malti so nemške letalske skupine močno bombardirale pristaniške naprave in pomorske cilje ter so zagotovo zadele parnike in vojne enote in večkrat v polno zadele tudi protiletalske lopove in reflektorje; posebno hud požar je izbruhnil v skladišču bencina v La Valetti. Nemške podmornice, ki so večkrat vzhodno od S o 11 u m a napadle močno spremljan angleški konvoj, so potopile en rušilec, en parnik ler 4000 Ionsko petrolejsko ladjo. Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Naše podmornice, ki delujejo ob obalah Združenih držav so potopile tri ladje, med njimi dve pelrolejski, z 22.600 tonami. Slovaški obrambni minister v Berlinu Berlin, 27. marca. AS. Slovaški minister za narodno obrambo general Catloš jc danes zjutraj prišel v Berlin na fiovabilo general;- Fromma, voditelja nemške oborožitve in poveljnika rezervne armade. Zamenjava japonskih diplomatov v Moskvi Tokio. 27. marca. AS Izvedelo se je, da je japonsk- veleposlanik pri sovjetski vladi general Tatekavva, ki ga l>o nadomestil Sato, zapustil Kujbišev in potuje v Tokio. Madžarska vlada dobila nove kredite za vojno Budimpešta. 27. marca. AS. Upravni svet madžarske osrednje kreditne zveze je soglasno sklenil doti vladi na razpolago vse svoje kapi-tale za vojno proti boljševizmu. Potopljeni ladji Rim, 27. marca. AS. Angleška ndmiroilitetu sporoča, da sta bili potopljeni ribiški ladji »Bri-tanic« in »Noorlandc. II Novi nemški uspehi v Sredozemlju Močan napad na Malto — Na vzhodu so bili vsi sovjetski napadi odbiti 20 angleških letal sestreljenih Hitlerjev glavni stan, 27. marca: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na polotoku K e r č u so nemške in romunske čete odbile več valov sovražnih napadov in uničile pri tem 12 tankov. Severovzhodno od T a g a n -roga so bile v protinapadu s težkimi izgubami vržene nazaj na svoja o|>orišča močne sile Sovje-tov. Na več mestih srednjega in severnega bojišča je imel sovražnik pri ponovitvi svojih brezuspešnih napadov prav tako visoke izgube. Nekateri krajevni napadi so dovedli do nadaljnjih uspehov. Letalstvo je razbilo zbiranje sovražnikovih tankov na polotoku Kerču ter je samo na srednjem odseku vzhodnega bojišča uničilo 19 sovjetskih vlakov. Rensko-vvesffalska 253. pehotna divizija je v najtežjih, več tednov trajajočih obrambnih bojih odbila 120, deloma s tanki podprtih sovražnikovih napadov in je uničila več sovjetskih divizij. V Severni Afriki je bila pri letalskih napadih na tobruško pristanišče poškodovana srednje velika trgovska ladja, železniška proga, ki vodi skozi puščavo v Egipt, je bila preteklo noč na več mestih z bombami razdrta in je bil pri tem uničen neki angleškj transportni vlak. Na Malti so nemška bojno letala nadaljevala napade na sovražne ladje v pristanišču La Valetta kako rtudi v zalivu Marsa Sirocco. Bombe težkega kalibra so zadeL- eno križarko in pet velikih ladij, od katerih so se štiri vnele. Nadaljnje bombe so zadele skladišča goriva, doke, vojašnice in protiletalske topove. V Sredozemskem morju je nek« nemška podmornica zasledovala neko angleško spremlja-ljavo. od katere je — kakor j" bilo javljeno že v včei ijšnjcm vojnem poročilu — zadeln en rušilec, en parnik ter s torpedom potopila 4000-tonsko petrolejsko ladjo. V boj« proti angleškemu otočju je nemško letalstva preteklo noč uspešno bombardiralo vojaške naprave važnih ladjedelnic v S u n -derlandu kakor tudi neko pristanišče ob izlivu reke C u m b e r. Vzhodno od Islandije je nemška podmornica napadla sovražno 1500 tonsko ladjo, ki jn je varovala ena stražna ladja ter dve ladji za lov na podmornice in je vse štiri ladjo potopila. Pri napadih slabih angleških letalskih sil na zahodno Nemčijo v pretekli no?i je imel sovražnik visoke izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili IC napadajočih bombnikov. štiri nadal.jna angleška letala pa so bila sestreljena včeraj podnevi nad zahodno francosko obalo. Madžarski listi o obisku generala Cavallera v Budimpešti Bndimpešta. 27. marca. AS. Obisk načel, ge- I neralnega štaba Cavallera in kmetijskega ministra Carla Pareschija je vzbudil največje zanimanje v madžarski javnosti in tisku. Dnevniki prinašajo tople pozdrave generalu Cavallera in poudarjajo, da je obisk načelnika generalnega štaba italijanskih oboroženih sil zgovoren dokaz za tesne in USA nameravajo zasesti južnoameriške države Berlin, 27. marca. AS. Dopisnik lista »Bor-sen Zeitung« prinaša poročilo svojega lizbonske-ga dopisnika o j>olitičnem. gospodarskem in vojaškem prodiranju Združenih držav v latinsko Ameriko. Takoj f>o zaključku panameriške konference v Riu de Janeiru je bilo poslanih v Brazilijo nad 5000 inženirjev z nalogo, zgraditi letališča in druge vojaške naprave. Prav tako se velika skupina severoameriških ugronomov sumljivo zanima za brazilske poljedelske probleme. Dopisnik tudi poroča da so državljani Združenih držav v brazilski prestolnici naglo zasedli vsu zaupna mesta v tisKu, radiu in razna druga propagandna mesta. Večina brazilijanskih listov je res že temeljito spremenila svoio tradicionalno obliko celo v tiskarskem pogledu. Po mnenju nemškega časnikarja gre za izvedbo prve faze načrta, ki ga je v temeljih objavil lansko jesen vplivni washingtonski dnevnik »United States News<: »Vlada Združenih držav namerava vključiti v svoj preventivni proračun izdatke za organizacijo milijonske armade za zasedbo lužne Amerike.« V Montevideu pa že deluje neki finančni odbor iz VVashingtona in ustvarja javno mnenje, naj vse južnoameriške države prekinejo diplomatske stike tudi s Španijo. prijateljske odnose med Italijo in Madžarsko ter za bratstvo v orožju, utrjeno v skupni borbi proti boljševizmu, ki še bolj spaja italijansko in madžarsko vojsko v iskrenem sodelovanju. Listi nato pravijo, da je osebni stik med načelnikoma madžarskega in italijanskega generalnega štaba lepo v skladu s tesnim sodelovanjem, ki vlada med silami Osi in zavezniškimi državami. List >Ma-gyarorszagc pravi, da madžarski narod z globokim veseljem in navdušenjem pozdravlja generala Cavallera, ker vidi v njegovi osebi združene vse lepe italijanske vojaške krejjosti. Naša vdana misel — nadaljuje list — se obrača še posebej k Duceju, njemu, ki vodi italijanski narod proti zmagi. Njemu gre hvaležnost vsega madžarskega naroda, ki ne bo pozabil, da je bil Duce prvi, ki je hotel, da mora Madžarska priti do svoje pravice, ker so jo raztrgale mirovne pogodbe. Wynant pojde iz Londona? Rim, 27. marca. AS: Po glasovih, ki jih je sprejel in razširil ameriški list »Walifstreet Yournal • ■ ■ - ournal«, je baje Roosevelt ponudil dosedanjemu ameriškemu poslaniku v Londonu Wynan-tu visoko mesto v vladi, v London pa bi šel sa poslanika minister Stimson. h Zvezni Taiirk daje navodila za delavnost Dopolavora Zvezni tujnik dr. Orlundo Orlondlni, predsednik Dopolavora, je pregledal nu sestanku na sedežu Pokrajinskega Dopolavoro v Ljubljani delo in Uspehe te zaslužne ustanove in se zanimal za načrte Dopolavora v priliodnjosti. Po izčrpnih poročilih višjega inšpektorja Dopola-vora In pokrajinskega tajniku, ki stu oba orisala že opravljeno delo v. Ljubljani in v pokrajini, podprta s podrobnim seznamom že izvedenih načrtov, knterim sta priključila seznani načrtov za nuj bližjo bodočnost, je /vezni tajnik dal podrobna navodila zu delo Dopolavora v bodočnosti, tnko da bi dosegla tn organizacija čim večje uspehe in vzvišeno delavnost. Dr. Čerfn petfnsedemdesetletnik Jutri, 20. marca, sn le pred pet ln »edonidese- i v Komendi pri K Č o r i n. 11 m i leti v Komendi pri Kamniku rodil dr. Josip Svoje odlične glasbene zmožnosti je uvclinv-l|al predvsem kot dirigent simfoničnih del velike obliko. H os da je tudi sicer kol glasbeno literarni delavec v našo glasbeno njivo zaoral neizbrisne brazde: s svojo, za Ulasbelio Matico prirejeno pesmarico z 80. moškimi zbori. Za Aljaževo sMohor-jevo pesmarico* jo Cerinovn — danes že v 9„ z novejšimi skladbami izpopolnjeni Izdaji — pevski vzgoji naših moških zborov dala mogočno podlago. Znanstveno pomembna so Cerlnova raziskovanja naše starejše cerkvene pesmi. Njih najbolj Viden sad Je I. 1i*>8 Izšel v Trubarjevem zborniku. Pozneje je pa v raznih listih objavil marsikatero močno mikavno, hkrati pa važno dognanje iz. naše glasbene preteklosti. Predvsem je pn našo glasbeno reprodukcijo v neutrudnem vzgonu do visokih viškov pognal s svojimi velikimi sinilo n i č n i m i koncerti. Nad tridesetkrat je na slovenskih koncertnih odrih nastopil 6 svojim, izvrstno Šolanim orkestrom večinoma v Ljubljani pa tudi drugod. Preveč bi bilo če bi hotel omenjati prometne koncerte v ljubljanski Zvezdi in druge, ki jih je vseh bilo na tisoče. Samo najvažnejše skladatelje, katerih velike simfonične stvaritve je Izvajal na velikih koncertih, naj navedemo: Adamiči (2 delil; Bach: (2); Beethoven: (4); B r uc k n e r : (2); D v o-fak: (3); Mozart: (2); Liszt: (1); Pau-novič: 1 delo, Premrl: I delo; R i mekl j-Korsakov; Schubert: Vil. 6imf.; Smeta- "a (?'• . , Za orkester s trobili je priredil več koncertnih sklatil) po n upe vili narodnih pesmi, po-tiasajočlh se z bogatimi harmonijami in živim melodično kontrapunktičnim prepletanjem. Našim manjšim godbam je kot neutrudni mentor s spretnimi priredbami odlično pomagal do dviga, ln še to noj omenimo — česar bi nihče ne bil pričakoval — da «c je pri natečaju m himno na čast sv. Rešnjcmu Telesu (za veliki cvlinri-stičnl kongres leta I'»^"i) edino dr. Corinu posrečilo na predpisano besedilo napraviti sklad četrtina kočevskih hiš je, že oddanih Kmečka posostva, ki jih je nakaj nad dva tisoč, bodo vsa arondlrana Najemni pogoji so zelo ugodni Družba »Emona« želi vsa kočevska pose- | siva čim prej prodati, ker se dobro zaveda, da botlo ta posestva rešenu prflpudnnja lil da se bodo mogla zopet razvijati in napredovati šele |M)tom, ko liodo dobila svoje nove, stalne last« nike. — Razen tega namerava »Emona« vsa posestvu arondiruti, kar je natlvse razveseljivo. Saj je seda J res edinstvena prilika za izvršitev prepOtrehne arondacije, ki je navadno otežko* čena najltolj ravno zaradi velikega števila lastnikov. Arondacije pa seveda tudi ni mogoče izvršiti v nekaj mesecih. Dela se pa tudi na tem področju z. veliko naglico, pri čemer je zaposlenih mnogo slovenskih geometrov, menda vsi, ki «o bili nn razpolago. Vsa ta predhodna dela ki so lin lillo neobhodno potrebna, so onemogočala, tia bi »Emona« definitivno prodala posestva že prvo leto, kot se Je no splošno želelo. Zato se liodo dala posestva za to gospodarsko leto v zakup, in sicer prvenstveno onim interesentom, ki nameravajo tn posestva kupiti In se tukaj stalno naseliti. Vsak zakupnik bo itnel po pogodbi tudi zagotovljeno predkupno pruvico zn posestvo, ki ga bo vzel v znktip. To se pravi, ko bo posestvo nrondirano in bo določena Cena ter pogo|l odplačevanja, l>o imel dosedanji zakupnik prvenstveno pravico do nakupa, šele če bi se tn premislil. lahko nastopi kot kupec drugi interesent. Mnogi intercaciitje so ne pa hoteli čim prej vseliti v izpraznjene hiše, celo preden se jim določijo definitivni zakupni pokoji za celo posestvo Dn jim je ustregla, je »Emona« s teinl sklenila začasno pogodbo o začasni rabi stanovanja (hiše) proti nizki odškodnini za to rabo, Vendar se bo s temi kakor tudi z drugimi in-le resen ti v najkrajšem času sklenila definitivno zakupno pogodba zu celo gospodarsko leto. Vseh kmečkih posestev oziroma kmečkih hiš. ki jih ie prevzela Tjmonu«. je nekaj nad 2000. Doslej je bilo oddanih v najem (zakup) ali začasno (prekuristično) rabo okrog 530 b is (mesto Kočevje v tem ni upoštevano). »Emona« je vse svoje področje razdelila v okrožja, kjer ima tudi svoje stalne Urade. V teh posameznih okrožjih je stanje naslednje: Skupno je torej sedaj že oddanih 528 krneč« kili hiš, kar je približno četrtina vseh prevzetih hiš. Povprečna srednja najemnina zu vsa okroiU ja skupaj je pa 64.12 lir mesečno za hišo z vsemi gospodarskiml poslopji vred. Najvažnejši kulturi, ki prihajata za Kočevsko v poštev In ki se sejeta oziroma sadita spomladi, sta krompir lh koruza, od katerih /.lasti krompir pruv izvrstno uspeva. Najugodnejši čas zu saditev krompirja in koruise v teh krajih jo od 15. aprila do 15. maja. Torej je še dovolj času za one, ki se še niso odločili za to, da bi prevzeli kako izpraznjeno kočevsko posestvo v zakup. Družine, ki imajo možnost obdelovati kmečko posestvo, pa posestva nimajo, naj so brez obotavljanj odločijo zu to. Nič več naj pa ne oklevajo tisti, ki se želijo na Kočevskem zu stalno naseliti. Nujemnl (zakupni) pogoji bodo po vseh izgledih prav ugodili. Za stanovanje, t. j. zu celo hišo t vsemi gospodurskimi posjopji vred, se jc najemnina doslej tnikulu po večini od 500 do 100 lir mesečno (povprečno 64.12 lir). Za zemljišču pa tudi ne bo visoka zakupnina. Za njive bo treba dati od 1 hu (10.000 m») od 1.1 Ho največ?« krompirju ali ustrezajoč« vsoto denarju. Po veliki večini se bo zakupnina sukala okrog 3 q krompirja za I ha njiv in zn eno gospodarsko leto. (Pridelek krompirja na Kočevskem se računa, da je povprečno 80 n na I ha.) Za I ha travnikov bo pu zakupnina od 75 lir naprej, povprečno pa 150 lir zu eno gospodarsko leto. To so prav gotovo v vsakem pogledu spre- jemljivi pogoji posestva. zu vse, ki se zanimajo za ta io, poljudno, preprosto, pa vendar na moč s>lo- 1o danes |K)jo 7 ne/ninlijšai vesno. d« jc es po vseh slovenskih cerkvah tnitn navdušenjem. —Naj bolh/te vrstice v«nj skromno priznnnle velikemu obdelovalcu naše glasbene letlinc tir. čerintl. Vsem prijateljem in znancem javljam prelužno vest, da je moj nadvse ljubljeni, dobri soprog, gospod Anton Završn h mizarski mojster splošne bolni&nice umrl danes ob 11 dopoldne po dolgotrajnem bolehan ju. Pogreb nepozabnega »pokolnikn bo v nedeljo 20. marca ob ;i popoldne z Zal. kapelice sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu, V Llubliani, dne 27. marca 1012. Globoko laluloCa žena M a r i j a iti ostalo sorodstvo. Prevzetih oddanih hiš hiš Kočevje okolica okrog 46'J 143 Mozelj okrog 450 85 Koprsvnik okrog 51? 51 Kočevska Reka okrog 502 Črmošnlice Stari Log okrug 51? III «5 mesečna najemnina lir 30-176 lir 38-30 lir 50—140 lir .'0—122 lir 45—284 'lir 40-74 povpr. mes. naj. lir 77.50 ilir 46.—• lir 60.10 lir 67,— lir 77.33 lir 47.8? i Borba proti jetiki v Ljubljanski pokrajini Zaslužno delo protijetičnih dispanzerjev, ki so z uspehom borijo proti zavratni bolezni Pred tedni smo poročali o uspehih Protl-jetičnegu dispanzerju v Ljubljani ter navajali nekatere zanimive številke in podatke o tel ustanovi, ki pomenjujo važno delo v borbi proti zavratni bolezni jetiki. Jetiku je socialnu bole-/en, ki ogroža vse sloje in vse ustanove, največ seveda socialno šibke in ziito moramo smatrati protijetično bolho ne samo kot zdravstveno^ in higiensko koristno stvar, temveč tudi kot važno socialno gibanje, Nn razpolago so nam pu sedaj poleg podut-kov o ljubljanskem protijetičnem dispanzerju tudi podatki o delu vseh protijetičnih dispanzerjev v Ljubljanski pokrajini. Vseh teli važnih protijetičnih ustanov je, vštevši ljubljanskega, šest. lo so dispanzerji v Cerknici, Kočevju, Ljubljani, dispanzer zn Ljubl.juno-okoli-co, v Metliki in Novem mestu. So to prav zu prav ustanove Državnega higienskega zavodai podpirujo pu to delo poleg Visokega komisu-rlntn še Zavod za Socialno zuvurovanje in sorodne ustanove, posamezne občine, razne industrijo in drugi činitelji. Pregled dela za lansko leto kaže za vse to dispanzerje častno sliko. Vseh šest dispanzer« jeV je lani opruvilo skupno 6513 ordinacij.. Bolnikov ni bilo (oliko pregledanih, temveč so bili posamezni bolniki ali ogrožene osebe pregledane po dvukrut in celo večkrat. Dispanzerji so ugotovili pri ogroženih in bolnih osebah 1795 primerov odprto jetike in 1138 primerov zaprte jetike. Razlika med odprto in zaprto jetlko je razumljiva tudi nestro-kovnjakom. Kjer bo pljuča načela, tum Imutno opraviti z odprto jetiko, kjer so pa stanice pljuč še celo in samo bolehne. pn imamo opravku z zaprto jetiko. Seveda vemo. da se zaprta Jetlka .navadno spremeni v odprto jetiko. Prav zato je pomen dispanzerjev tem Večji, ker ob Damjan Godec — 15 lot na odru Drnmatskl odsek Prosvetnega društva v fiiškt je v nedeljo, 22. marca na skromen način proslavil 15 letnico Godcevega odrskega udejstvovanja. Damjan Godec je prava podoba našega samoniklega človeka. Izhaja iz znano železntčarske družine v fllški. Takoj po končani ljudski šoli se je z lastnimi rokami začel preživljati, ko je dnevno v Stori opravljal službo kurjača. Pozneje je poslal strojni tehnik. Poleg poklicnega dela pa ni nikoli zanemarjal uamovzgoje. Pridno si je blažil srce in izobraževal dulla. Predvsem ga je zanimala igralska umetnost, v kateri je poslal pravi mojster. V glavni vlogi jo prvič nastopil pri i Rt t »Frančišek Kamra« 13. nturca 1027. Rešil io je tako mojstrsko, da ga jo publika zaželela večkrat videti na odru, Tnko jo v razmeroma kratki dobi lo let samo v glavnih vlogah nastopil COkrat in to v Šiški in St. Vidu, kjer jc zamenjal svojo dušo tn se vživel v drugo. Kot dober in spreten režiser pa je tudi Igralcem znal vlili ditlia predstavljajoči!) igrskih Oseb. .Samo v tekočem poslovnem letu je že Štirikrat nastopil na šišenskem odru. Pa je mogel preprost fant doseči v igralskem ustvarjanju ili kulturnem delovanju na diletant-skih odrih tako višino, mu je v prvi vrsti pripomoglo pravo pojmovanje dela v okviru prosvetnih organizacij. Da bi Prosvetno društvo dalo vsaj nekaj priznanja njegovemu delu, si jo izbralo za skromno proslavo časti primerno Jnlnovo dromo »Dotnr, Sled drugim in tretjim odmorom so bile izročene lepe pozdravno besede slnvljencu na časi. 3nm jo moral stopiti pred občinstvo, da mu je najmlajša igralka izročilo šopek nageljnov, publika pa ja t. živahnim ploskanjem dala priznanje njegovemu delu. Za to izredno priliko je bil res primeren Julnov »Doim. Godec si je žo poiskal življenjsko tovarišico in ustvaril družino, a v mladem srcu mu planiti še vročo hrepenenje po lepem domu. Česa pa v lepem domu ne sme biti in kdo mu ne sme gospodovati,- nnm nazorno slika imenovana drama, ki je bila v slavljenčevl režiji do vršeno izvajana prod šišenskim občinstvom. K njegovemu izobraževalnemu in kulturnemu delu mu tudi na tem mestu čestitamo. Želimo, da bi so v bodočnosti še mogel razgibati! Mladini pa veljaj: Po njegovih stopinjah naprej! S samo- lepi je bil zadnja leta zaposlen. 00 krat je spremenil ( vzgojo srca in izobrazbo duha delaj za svoj le svoje mišljenje z mišljenjem svoje vloge, 00luat dom! —r. pravem času omogoča zdravljenje bolnikov, zlasti pu omogoča ogroženim osebam, da se njihovo stanje ne poslabša. Kadar se zdravnik bori proti tej zavratni bolezni, pa hkrati tudi ve, da jc poleg raznih zdravstvenih in higienskih receptov in predpisov važna preti vsem hrana. Sestradano telo se težko upiru bucilom tuberkuloze. Zato imajo dispanzerji — kolikor jc pač to mogoče — tudi važno nalogo, tla socialno podpro najbednejše. Marsikuteremu bolniku je žlica tople juhe ali krožnik žgnncev bolj koristno zdravilo, kakor pu kakšna draga umetna zdravila. Zato dispanzerji dajejo tudi sem in tja kakšno podporo bolnikom, dasi to ni njihova glavna nalogu. Luni so dispanzerji v Ljubljanski pokrajini razdelili skupno revnim lioliiikom 23.460 lir. Oskrbovanci ln podpirnnri teh dispanzerjev so le v manjšem odstotku člani Zuvodn za socialno zavarovanje in stičnih ustanov. Ti imajo tuko ln tako že pravico do oskrbovanju, vendar sc tudi zatekajo v dispanzerje. VeČino tvorijo nečlani socialno zavarovanih ustanov, to se pravi kinetsko prebivalstvo, dninarji, brezposelni itd. Poleg vpisanih pomoči, ki jih dispanzerji nudijo, moramo omenili še razne druge pomoči. Pri marsikuteremu bolniku se Izkaže potrebu zu preiskavo iz pljunka, šo več jc takih, ki potrebujejo pravo biološko preiskavo, prav mnogo pu je tudi takih primerov, kjer jo potrebna preiskava sedimeiitucije. Pri zdravljenju jetike pn so dispanzerji napravili luni prav čedno število pneutnotoruksu, to je vbrizgavanja zraku pod pljuča, ki je dandanes eno najbolj uspešnih sredstev za okrepitev pljuč, dulje mnogo injekcij, punkcij in »ličnih operacij, kakor jih pač zuM<>vn sodobna zdravniška znanost zu uspešno borbo proti jetiki. Ob tej bllalici moramo priznati dvoje: število bolnikov in ogroženih po jetiki je v Ljubljanski pokrajini še vedno veliko, na drufri strani pa nam pruv številke dokazujejo, du ti dispanzerji poleg drugih protijetienih ustanov dokazujejo, da se krepko upiramo tej morilki narodu. 'retmave ob Delavnikih ob 18 ln 11.19, ob ne-lellftft tn otaznIM* ob 10.30,14.30.16.JC, T1» JI Močna, občutena filmska drnma Kuga v Parizu Kristina Sbderliaum, I rit?, v. DoKen KINU SI.OOA - TEL. i5-3tl Prekrasen pravljičen tilm — naj#|Bft enli»»» in umotuiški užitek za staro m mlado PepelUa nobeno Vlila, Silraoa Jaehin«., Piolo Stoppa itd, KINO MAIICA - IEL. ..-i Mlada ljubezen Krasen tum mladostne i.iubeem m prvih rar.i čaran. Vami Varim Loretta Vidoi. P. von ttulzun KINO UNION . r£L. ?Mm ir*e4 "O (Konec.) EU pS zavezništvo Z Japonsko omejuje samo na slučaj, čc bi izbruhnila vlade Ita v Berlin in v Petrogrud. Minister Komuru je poudarjal, i i *i • i'i ■ K : 1*1- _______r....: \T. ^ _ i „ ! _ii.:i„ i.. ..,«« —.. .....>,.».» X n t >< 4nrl O 011 II' oči' i vol! n_ Ker pu jc Japonska tista, ki ji gre rusko delovanje v Mandžuri ji in v Koreji najlKilj mi živce, je, pač naloga Japonske, tla ona stavi svoje predloge angleški vladi. Jclc tedaj bi lahko angleška vlada pojasnilu, ,kuko daleč l>i mogla iti skupno / Japonsko. Vsebino razgovorov z baronom llujašijein je Lans-dovvne brzojavil angleškemu poslaniku v Tokiu in tia koncept te brzojavke jc kralj Edvard VII. pripisal s svinčnikom te besede: »Kralj je mnenja, da jc treba Japonsko kar najbolj odločno podpreti ob vseh prilikah, kadtir je to možno storiti.« Tak je bil pravi začetek pogajanj med Anglijo in Japonsko. Preden pa je baron KaCura začel t> pogajanji, se jc hotel prepričati, d« botlo »genroji« podprli in odobrili njegovo politiko. »Genroji« so jo odoblili in njihov voditelj, bivši predsednik vlade I to. ki je bil rusofil, je sam sestavil predloge, ki jih noj pošljejo v London. Japonska in Anglija bi ohranili nnčelo ^odprtih vrat« na Kitajskem in bi poroštvovnli za nedotakljivost kijatskegu cesarskega ozemlja, če bi Izbruhnila vojna, v katero bi bila zaradi Kitajske zapletena katero od obeli držav, bi druga država morala ostati nevtralna. Če bi pa kakšna tretja država vstopila v vojno proti enemu od podpisnikov te pogodbe, tedaj bi druga država podpisnica morala tudi vstopiti v vojno. Po japonskem mnenju bi ta pogodba morala biti omejena na Daljni vzhod. (*e bi ena od teh zaveznic bita zapletena v vojno v knkšnem drugem delu sveta, tedaj druga drŽava jiodpisnicn ne bi bila obvezana poseči v vojno. Japonci so celo želeli, dn bi se temu zavezništvu priključila še Nemčija in tako zavezništvo »bi bilo mnogo bolj ogromno«. Lans8. propadli načrti za pogajanja med Anglijo in Nemčijo, so v Londonu omenili, tla čas še ni dozorel /a pogajanja z Nemčijo. Landstknvne je rekel Ilitjosijtl, tla bi bilo najboljše skloniti pogodbe med Anglijo in Japonsko, potom pa se bo videlo, kaj se lahko stori z Nemčijo. Ko pa so se začela prava pogajanja z. Japonsko, pn je Landsdovvne začel oklevati ln je menil, da bodo te pogodbe preveč »enostranske«; to se pravi, da !>odo koristile IkjIj Japonski kakor Angliji. Začel ee je vpraševati, zakaj naj se vojna samo zaradi kitajskih in korejskih vprašanj. Verjetnostni ručun vojne nn Daljnem vzhodu je pokazal, da jc mnogo več primerov, ki lahko obremen jujejo angleško odgovornost, na Daljnem vzhodu pa bi Jmponska na Koreji in dirugod lahko žela mnogo več uspeha in koristi kakor pa Anglija. Ali bi ne bilo koristno in pravično, če bi se obveze za vstop v vojno raztegnile tudi na Japonsko in sicer v drugih delih sveta, kjer bi bila zlasti Anglija prizadeta, se je vpraševali Lansdovvne Poudarjal je tudi, da je pri vsem zavezništvu glavno to, da bi Anglija in Japonska du Je bilo to potovanje zusebnega značaju, toda angleški veleposlanik v Tokiu ni mogel prikrivati svojega naziranja, da jc potovanje prav v zvezi z dogodki in da angleška vlada mora biti zaradi tega potovanja začudena. Dejansko so v Londonu novico o potovanju bivšega predsednika vlade sprejeli z. velikim sumiličenjem. kukor sino videli, je lto odobril pogajanju z Anglijo. Vendar pa mu je bila bolj pri srcu zelju, du bi se Juponska sporazumela z Rusijo. Uujaši je imel nuto nekaj precej razburljivih razgovorov z Lansdovvnc- gllliu. ve 1)1 Allgllja s SVOJO lilo l lili r ICO l/,Kllll!tl /. 1/cllJllL'tfU V4HU- | Ijuueziuvu {JI UMULU-tcil roiaui uutiki-, n.1 sc jc "»i >-•-=', da, bi to bila mogoče nesreča za Japonsko, toda tn nesreča bi j ho ni ravno dobrega zdravja in da je zaradi megle, ki ie v sc lahko Zgodila tudi tedaj, če bi Anglija izgubila svojo morna- vembru v Londonu zelo gosta, sklenil, preživeti tu izredno ne bili slabši, kakor pa skupina držav, ki bi se proti njima dvi-iom, kajti Lansdovvne je llajašiju izrazil nnziranje, dn je pruv gnila, če bi Anglija s svojo mornarico izginila z Daljnega vzlio- ] ljubeznivo presenečen zaradi novice, ki se je razširila, češ, da no-ne- tico zaradi zapletov v kakšnem drugem delu sveta. Lansdovvne varni mosec v Petrogrndu. Vendar pa je bilo krivično misliti, je začel japonskemu zastopniku govoriti, da so njegovi tovariši da je baron Hnjaši igral v Londonu dvojno vlogo, dvojne vloge v vladi naziranja, da bi Anglija zaradi vojnih zapletov na ipu ni igrala niti japonska vlada. Sestava Jajioiiske jc taka. d« Daljnem vzhodu morala na jbrž računati z vojnim spopadom z i mara imeti dvojno politično vodstvo, in sicer politično vodstvo dvema evropskima državama, Japonska bi pa nu Daljnem vzhodu j vlude in njenih strank in politično vodstvo »genrojev«, »genroji« mogla računati samo z vojno nu Koreji, v Evropi pa Anglije ne ptt so edini meri seboj lc tedaj, kadar to zahtevajo sklepi preiti podpirala, prav tako pa po načrtih o zavezniški pogodbi Ju- stivla. Predsednik vlade jc bil ?ulosten zaradi sklepov predsed-ponska ne bi podpirala Anglije v vojni, ki bi nastaja zaradi. niku mikadovega zasebnega svetil, toda proti tem sklepom sc ni Indije. Baron liujuši pu se 111 uklonil in je vztrajal pri tem, du mogel upreti. mora v pogodbi o zavezništvu obveljati določba o tem, koliko j Itovo potovanje v Petrogrud pa ni bilo srečno. Car, Witte svojega vojnega brodovja mora Anglija pustiti v kitajskih vo- in Lansdorf so bili še dovolj popustljivi in j> markiz, lto žc začel duh. V imenu Japonske pa Hajaši ni mogel nič obljubiti o tem, pošiljati v Tokio poročila, ki so bila polna upanja, V Tokiu p« koliko ladij bi dala Japonska, če bi izbruhnilo"vojna okoli In- so angleško usmerjeni ministri zmagali proti pristašem ruske dije, pri Malajskem pdokiku fl]j pfl ob Tajski. |smeri in ti minintri so »genroje«, ki so bili prijatelji Rusije, pre- Navodila iz Tokia so bila odločna in baron I Iu jasi je ruz- pričali, do se ne sme zaupati ruskim prijateljskim namenom. Če lagal, da je ta nepopustljivost v Tokiu znak lojalnosti: če bi že ne bi šlo drugače, tedaj bi bilo najboljše, da Jupooska ostnne namreč sprejeli zahteve lorda Lnnsdowtiea, bi Japonska pre-! osamljena in da se ne z.veže niti z Rusijo, niti z Anglijo, Mikado vzela obveze, ki bi bile »večje kakor .pa sO njene silc.t je potrdil sklepe »genrojev«, du nuj sc nadaljujejo pogajanju Angleški veleposlanik v Tokiu Mac Donaltl pa je pisal iz|z angleško vlado in japonski predsednik vlade je o tem obvestil Tokia, da Ima vtis. dn igra Japonska vlada pri pogajanjih z Itoja v Petrogrudu. lto je od^cl nato v Anglijo in obiskal Lan«-Anglijo dvojno vlogo. Bnron flojflM se je namreč v Londonu dovvncu v njegovem luksuzno opremljenem gradu Rovvoond. lto delni tako, kakor dn se mu silno mudi iti dn želi čimprejšnjo se jc pri njem še trudil, da bi pustil vrata odprta za sporazum sklenitev pogodbe. Mac Donaltl pa je v Tokiu mogel opaziti, tla t, Rusijo in je menil, du zveza z. Rusijo ne bi bila v nasprotju so japonski ministri nenadoma postali zelo počasni. Prvi načrt z zavezništvom z Anglijo. Angleški minister je jasno odbil ta zu zavezniško pogodbo so v Londonu izročili baronu llajašiju načrt. Iz Angli je se je lto zopet vrnil v Rusijo, tam pa mu niso iu so pri tem poudarili, da so mpoštevali vso japonsko obČutlji- j več verjeli In tako se je lto vrnil v Tokio, kjer so ga sluvili kot vosi. Iz. Tokia, pa odgovoru na angleške predloge ni bilo. To je ustvarjalca zavezništva med Japonsko in Anglijo, bilo zeio sumljivo in kmaiu se je vse vpraševalo, če io zavla-i Toda zasluge za to pogodim imata stu no lufd Lanadowue ln čevunjo ni, v zvezi s potovanjem bivšega predsednika japonske i Kacura, oba sta sc pa morala nato še dolgo boriti proti opoziciji. S-ta&ae novice Koledar Sobota, 28. marca: Janez Kapisiran, spozna-valec; Sikst lil., papež; Cilntram, kralj; Spes, opat. Nedelja, 29. marca: Ciril, mučenec; Bertold, opat in ustanovitelj reda; Pastor, mučenec; Lvstazij, opal; Jon«, mučenica; cvetna nedolju. Zatemnitev od 20.30 do 6.30 Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dno tt. Junija l04l-XlX, št. 42, ln z dne 2. marca 1942-XX, St. 30, in smatrajoč za potrebno, da se določi nov Čas za ztt-temnitev, odreja: Člen 1. Do nove odredbe se morajo upoštevati |)redpis| o zatemnitvi od 20.30 do 0.30 ure. člen 2. Drugi predpisi, ki Jih obsega naredba z dne 6. Junija 1941-XIX, št. 42, ostanejo nespremenjeni. Člen 3. Ta naredba slopi v veljavo dne 28. marca 1042-XX. Ljubljana, dne 23. marca 1942-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Crnziuli. Nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar jo iz Dueejovega sklada podelil zakoncema Zaje Rudolfu in Ani, Uadovlja 4-1, občina Šmarjota, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. £jubiteljem umetnosti sooročamo da bomo odslej Imeli v prodaji tudi sline domaČih umetnikov. Tako imamo že nekaj del (Jakac Kreoraridr.J, ki si jih ogleiio v naši knjgarni. Prejeli smo tudi večjo pošiljko krušnih umetniških map in monografij v bakro in barvo-tisku, tako zbirke Aiheneum, Nlotstrl barv, Veliki slikarji sveta itd. — V zalogi imamo tudi vsa domača dela o umetnosti iu umetnostni zgodovini. Gjudska knjigama v Gjubljani Pred Škofijo 5 — Vsi novi naročniki »Slovenca« lahko dobe zastonj, če to žele, vse one izvode časopisa, v katerih jc strip »Miklovc Zale« že izšel. — Splošna bolnišnica v Ljubljani prosi V6e občine v ljubljanski pokrajini, naj obveste svoic občana, da se sprejemajo v bolnišnico bolniki le pod naslednjimi pogoji: 1. 3 6eboj morajo prinesti predpisano bolniško nakaznico — člani bolniških blagajn; 2. potrdilo o zaposlitvi — javni nameščenci; 3. plačila nezmožni — ubožno spričevalo t izrecno pripombo, da je plačilo — zavezanec (oče, mati, užitkodajalec) nezmožen plačati oskrbne stroške; 4 vsi ostali pa morajo položiti primeren depozit (za dan lir 15,—.1 — Preglavice pri izbiri velikonočnih daril nam že naznanjajo bližnjo Veliko noč, 6aj bomo letos morali omejiti svojo darežljivost. Mnogo 6e jih bo odločilo za praktična darila, vendar pa moramo zabeležiti tudi zelo razveseljiv pojav, da bo letos za pirhe prav mnogo knjig. Nad vse častna za ves narod je pač pohvala knjigarnarjev, da ljudje navzlic splošnim omejitvam vendar pokupijo izredno mnogo dobrih 'knjig. Med lepe in dotre slovenske knjige so pa strokovnjaki v prvi vnsti prišteli predvsem monumentalno »Arclntectu-ro jierennis«, saj so lo veliko delo priporočili razni kritiki, da se dviga nad čas ter bo ta knjiga mogla zanimati tudi zanamce. Bolj skromni bodo pa doli za pirhe prelepi album »Ljubljana« z izbranimi 6likami našega mesta, ki so jih napravili naši nrfj-odličnejši fotografi umetniki, besedilo je pa napisal naš umetnostni zgodovinar univ. prof. dr. France Štele tako, da tako lepe razprave o Ljubljani prej gotovo nismo imeli. Ta album je izšel tudi v večjezični izdaji, kjer je tudi italijanski prevod. Kdor ei hoče torej zagotoviti velikonočno darilo re6 trajne vrednosti, naj si takoj zagotovi to ali ono knjigo, ker ima mestni kulturni odsek v Turjaški palači na Napoleonovem trgu samo še po nekaj izvodov v zalogi. — Sprememba naziva pošt Moste pri Ljubljani in Vič. S 1. aprilom t. 1. se spremeni naziv pošte Moste pri Ljubljani v Ljubljana 10, pošte Vič pa v Ljubljana 11. — Lepo vreme. V petek, 27. t. m. ni bilo zjutraj slane, ki je dva dni jx>beli!a barjansko ravan in Ljubljansko polje. Jutranja temperatura 6e je toliko dvignila, da je bila v petek zjutraj zaznamovana najnižja z 0.0 stopinj C. V četrtek pa 6e je dnevna temperatura že močno dvignila in je dosegla + 18 stopinj C. Barometer na drugi strani pada in je v jietek dosegel 6tanje 762.3 tlim, za 2 mm nižje kakor prejšnji dan. Lepi in topli pojx>l-dnevi izvabljajo ljubljansko prebivalstvo posebno v tivolske nasade, kjer so po glavnih cestah že postavljene klopi, sedaj vedno močno zasedene, ko se jjosebno mladina rada sonči. Poljska dela lepo napredujejo. — Steklenice od piva 60, kakor že 6vojčas uradno objavljeno, last pivovarn in niso kupljive, niti se jih ne sme uriorabljati v kake druge svrhe. Za naš promet izgubljene steklenice so zlasti sedaj nenadomestljive, ker jih ni mogoče nadomestiti z novim nakii|>om. — Zato prosimo vse, ki hranijo ali ujiorabljajo naše steklenice, da nain jih vrnejo odnosno 6poroče proti vrnitvi stroškov za obvestilo, kje se nahajajo. — D d. pivovarna 'Union*, Ljubljana. — Nesreča. 40 letni posestnik Anton Zupančič iz Št. Vida pri Stični se je ponesrečil pri obdelovanju kamna. Drobec mu je odletel v oko in ga tako hudo ranil, da je nevarnost, da bo izgubil vid. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. — Izpred malega senata. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bila ta teden nad 3 ure trajajoča razprava, ki je pokazala prav žalostno sliko, kam ie zašla naša mladina. Preti meseci je o mestu vlamljala inlada vlomilska tolpa, obelo-jča iz 4 lantov, ki so v kratkem času zagrešili do 10 vlomov in odnesli jilenn v vrednosti do 25.000 lir Pred sodniki malega senata 60 obtoženci, med katerimi 6ta bila 2 še nedoletna, priznali v bistvu vse vloine. Bili so obsojeni: Jože, glavar tolpe, na 2 leti strogega zapora, Vinko na i leto in 3 mesece strogega za|iora,* Valentin na 11 mesecev in Drago na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 3 leta. Ljubljana 1 Ravnateljstvo I. mešane nieščaiukp šole na Viču v Ljubljani sporoča svojemu učiteljskemu zboru, svojim učencem in učenkam, da se prične redni šolski pouk v ponedeljek, dne 30. marca ob tri četrt na dve jiopoldne v poslopju ljudske šole na Viču. Pouk za vse razred" bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih po urniku, ki jim bo objavljen v ponedeljek. Ta dan zberejo gg. razredniki učence(ke) svojih razredov na dvorišču, za primer 6labega vremena pa na šotekih hodnikih. — Ravnatelj. 1 Na II. ženski realni gimnaziji r Ljubljani sn znčne v ponedeljek 30. marca zopet redni jiouk. Do velikonočnih počitnic, ki sc začno v četrtek 2 aprila, je razpored naslednji: Na osnovni šoli nn Viču Imajo pouk v ponedeljek ob 13.4fi IV.abed in V.a razred, v torek ob S vst oddelki IV.—VIL razreda. Na trgovski akademiji v ponedeljek ob 13.15 razredi Il.b, Ill.c In III.d; v torek II.c, 111.a in III.b in v sredo Il.d. Ill.c in III.d. V dvorazredni trgovski šoli (polog trgov, akademije) pa v ponedeljek I.a in Le; v torek l.b in l.d, v sredo I.e in Il.a ob 13.30, Za ponedeljek velja stnri urnik. Razpored in novi urnik sta nabita na oglasni deski v veži učiteljske šole. 1 Umetnostna razstava v galeriji Obersnel je podaljšana, na kar vljudno opozarjamo one, ki si e doslej še niso ogledali. V nedeljo ne nepre 'icno zaključi. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino ifl Izšla je 14. knjiga .Slovenfere knjiln cc* OSliNDOVVSKEGA Ljudje, živali In bogovi Dobite jo le od danos naprej po vseli knjigBrnali ln trifikHh. Kadi obseg« In številnih ilustracij slane 6 Lir. • • Ta kniiga je tako napete vsebine, polna divjih pustolovščin, da je bralec ne bo odložil dokler, je ne bo prebral do konca Naročniki knjižnice bodo dobili to knjigo skupaj z Dekle z biseri kt l»o izšla drugi teden torej šo pred Veliko nočjo. Radi tehničnih težav se je izid teh knpg precej zakasnil, prepričani p« smo, da bodo bralci sedaj še boli ve^eil.— K u p ii j t« k nj i g o „(SlovenčeTe knjižnic la lih e"! je poklonila v počastitev 6]>omina blagonokojncga Slavka Kolarja prijateljska družba znesek 100 lir. Blagim darovalcem prisrčna hvala! 1 Literarni večer pisatelja Ivana AlbrechlS, ki bo v ponedeljek 30. t. m. ob 18. v dvorani Pokrajinske delavske zveze (Delaveka zbornica) na Miklošičevi cesti, bo novost v tej panogi kulturnih prireditev. Dela recitirajo člani (ce) naše Drame, režijo pa vodi Valo Bratina. O avtorjevem delu bo za uvod spregovoril V6euč. profec-or dr. France Veber. Prireditev zasluži |x)zornost in nanjo občinstvo toplo opozarjamo. Vstopnice so na razpolago v predprodaji, uro pred začetkom pa tudi pri blagajni pred dvorano. 1 Osebne Izkaznice. Oni prebivalci nie>tne občine ljubljanske onstran kontrolne črte, ,1;! sami ne morejo priti po svojo Osebno izkaznico, za katero so že prosili, in oni, ki te izkaznice nujno potrebujejo in jih še nimajo, naj se obrnejo na najbližji okoliški občinski urad nn Jezici, Devici Mariji v Polju, Dobrunjah. Rudniku, Igu, na Dobrovi in Brezovici. Ti občinski uradi bodo pre-j vzeli prošnje in podatke za osebne izkaznice ter | jih dostavili ljubljanskemu mestnemu poglavar-• stvu, nato bodo pa ti uradi spet prosilcem dostavili izgotovl|ene osebno izkaznice. Za prebivalce l Zg. Šiške, Dravelj in okolice pa posluje še nekaj časa poslovalnica mestnega poglavarstva v šoli v Zg. Šiški ter naj se prizadeti obračajo na to |io-slovalnico. 1 Obvezno javno cepljenje koz lit otroke, lojene leta 1941, in one, ki so bili lani cepljenja o|>roščeni, Ik> tudi leto« ojiruvil mestni fiziknt majnika mesecu. Kakor vsako leto bodo seveda tudi letos stiiršl o pravem času obveščeni |x> časnikih in z lejiakl, razen tega bodo pa starši vsoh onih olrok, ki morajo biti letos cepljeni, tudi le |iismeno povabljeni. Cepljenje bo na vseh straneh mesta, da bodo vsi otroci lahko prišli na vrsto. t Rojstva iu umiranja v Ljubljani. Po jxxlatkih mesečno izhajajočega verskega lista -Vera in življenje« je bilo v Ljubljani januarja rojenih 70 otrok. Nobenega rojstva v tem času ne zaznamujeta v tein času župniji v stolnici in Trnovem. Umrlo pa je v tem času 84 oseb, od teli 38 moških. Posebno zanimivost kaže župnija pri sv. Jakobu, kjer ( je bilo januarja 5 porok, rojenih 5 otrok in umrlo 3 oseb. I Damskl frizerski salon E. Fettlch-Frank. heim se je preselil v Šelenbtirgovo ulico 6 1. Priporoča se za cenjeni obisk. 1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra št. 7, telefon 41-58. Naznanila GLEDAI.ISCE. Drama: tsoboia, 28. murcu ob 17.10: »človek, ki jc vidni »hiri.< Uteh. £elo r 1......... celic ml 13 lir HHVBilol. — Nedelja, it. marca ob 14: »Jurčok MI ■< 111 n»k it prelistata. Izven. Cone ml li lir navzdol. Ob 17.Vi: »Zaljubljena žciia.« Izven. Zui/anc cen« ud 12 lir navzdol. — Pobe* deljek l /.uprto. Oper«: So bol«, as. mu na ob I7i .Sveti Anion, v.eli »a-ljubljenih palron.i lzVcn. Znižane cenc od 15 lir navzdol. — .Nedelja 29. inarea ob II: »Indija koroluuildij«.< iletnlera. Izven, Znižano ri ne od l(i lir hnMilot. — Nedelja, J<1. marca ub 17: »Don l'«.(|uulc.< Uveli. Cene od IS lir navzdol, ROKODELSKI ODER. l.lhalo Mužg»rjev« »Verice« je strast, ki Jc v začetku kol droben kamen, a sproži oginiucn Ida/. Zaradi verige "■ skali »IvIJonju v dteli družinah. ki na dotlej iivell v najlepši »loči. Vsi. »e ad«tunj pozabljeni iu odpuščeni prepirčki, udarijo nn dan v jioguben plamen, /di sc, da se plaz ne bo ustutii. ledaj udari nepričakovano smrt in uduši sovraštvo. Skesana ure« se spoznajo. špranjo in življenje bo leklo spel lepo knt nekdaj. — V »i. ki ljubile plemenito zabavo, pridite! Predstava bo v nedeljo ljulri) ob polili popoldne. \stopnice so v |ircd|ir»dujt od lil do 12 iu dvu uri pred pl lCetkom v društveni pisni ni, 1'eirarkova 12-1. ItADlO. Sobot«, as, inaren: 7.10 TomeHa v slovenščini — 7.43 risana glasba; med odmorom ob osmih nupotcd časa — S.|5 Poročila v italijanščini — I'2.I5 Poje tenorist Anton Sla-iloljcv, 11,1 kitari ga spremlja Stanko Pick — 12.40 trio I inoua — II Napoti >1 čas«, poroi-ita \ Italijanščini — 11.0 1'ornčdo Vrhov ne^-a 1'nvcljsltu Oboiožvhllt Ml v slovenščini 11.20 Orkester Cene. vodi dirigent karzizza — 14 Potoeilu v Italijanščini — 14.11 Radijski orkester, vmll dirigent I). M. sij.meč: Orkestralna nla-lla — 14.4", rotneil« v'nlntellšolnl — 17.10 Prenos ie Kr. Opere. Prvti in drugo dejanju: Ollinur (Jorsler: Lvnuli Anton: med odmorom predavanje v slovenščini - lf.lo Dr. Sin,^-: Zdravje Brtipollitlje, Rospodiiij«ko predavanje v slo\eli— 22.45 Poročila v itidijališeini, LEKARNE. Nočno slu/bo imajo lekarne: mr. l.eustek, ttesljovu ee.sla i, mr. Ilaliotec, kongresni Irj; 12, iu mr. ko-moiar, Vlč-I Htišk« reslu 4H. POIZVEDOVANJA. V felflek, dne 3(i. III. I I. je bila najdena damska rjata lokatiea na Dunajski cesti pred bavarskim dvorom. Dobi se v upravi »bloveneac. /.pulili sem moško ilcstlo rjavo rokavico v eelrlek. dhc 26. marca zvečer po 5. liri v bližini mesarja Jagodica v ka-runovi ulici. Pošten najditelj naj jo odda |, r i mesarju J i^-o-dieu ali v diogeriji Sliligoj, lavčaijeva uiioa. Iz Srblle Predavanje propagandnega voditelja nemške skupine, sef propagandnega urada nelnške narodhostlie skupine v Bunuttl in Srbiji, lluns Jakob llein, je imel na belgrujskem radiu predavanje, v katerem je jkijIvuI vse člane te sku-plne na dolžnosti, ki jih imajo do svojega nu-rtitlu. Po njegovih izvajanjih ni ilovalj, da so nemški narodnostni skupini prinesli nemški \o-juki izpolnitev vseli njenih želja, temveč je sedaj nastopila dolžnost, ki io mora v«nk Nemec v tamkajšnjem kraju izpolniti. Predvsem mora vse člane prevzeti vojuški duh iu neumonio delo ter udejstvovanje povsod, tuko na bojišču, kakor tudi v zaledju, da Ik> res vsajv |iosaincz-n i k prispeval svoj del zu končno zmago. Dinar edino plačilno sredstvo v Srbiji. Srbsko narodna banka /nova o|H)/ar|a javnost, da je nn vsem sedanjem srlwkein področju samo dinar /.akonito plačilno ^redutvo. Iu odredba volja tako zu civilno prcbivnUtvo, kukor tudi za pripadnike posameznih armad, ki so ruzoo-rejene na tem ozomlju. /a prcsto|ike noredbe mi določene stroge kuznl. 1'stnnovitev posvetovalnega otlbora v finančnem ministrstvu. Srbski finančni minister je izdal odredilo, s katero je v zuuiMtnein mu resoru ustanovil poseben posvetovalni odbor. Njegova nulogu je proučevati vsa vprašanja racionalnega varčevanja tako v finančnem ministrstvu, kakor tudi Vsu |)inj za Dantejem, Mil tonom in h'«!'-stockom ter različnost od njih. v čemer se pokaže tu in tam slovenska izvirnost. Kot bogo-slovec pn je Levicnik mnogo zajel tudi iz sv. Avguština (Do clvltate Del), klor ie dobil osnovni idejni temelj. Tako v miselnem" pogledu. V po-smski formi - zlasti figurativni polnosti - Pa njegova volja ni bila nalogi kos ter jo tlelo ostalo pričevanje In Izpoved, no pa pesnitev umetnostnega pomena. NI pa brez pomena, kajti — »ta pesnitev je značilna slovenska podoba svoje dobe, ne Bicer s pesniško bliskovitostjo razjarjena, niti z epigonsko lahkoto in glndkostjo oblikovana, pno pa prizadevno delo, svojevrstno pričevanje in izpoved.« In tnko je zanimivo predvsem s — kulturno zgodovinskega vidika, zlasti še, ko vplela v pesnitev mnogo oseb Iz svojega čnsa, pomembnih za tedanjo duhovno usmerjenost, pn tudi oseb Iz Slovensk o kulturne sodobnosti (čop in niegov krog, misijonarji Bnragn, Knoblehar, Pire). V leni pogledu postaja tn univerzalna snov tudi slovensko pobarvana ter ima čuslvone zvezo z Le-vičnikovim domoložjem po slovenski rojstni deželi in njenem razvoju. Glavni kritični tlel vso studijo pa je strnjen v zadnjem poglavju Pesnitev, kjer jo označena in ocenjonn po vseh svojih notranjih vrednotah ter stilističnih oznakah. Pesnitev so pokaže kot delo klasicističnih, humanističnih in baročnih prvin, katerim pn tudi ni neznano že novo romantično čustvo. N| pn pesiiilov volil co umetniško delo, temveč je znnimivn zamisel, samo vsebinsko ogrodje, razlaga in dokaz za idejo, retorična dialektika, verzificirnnn proza. Toda pesnitve 110 smemo soditi samo h lega stališča. temveč inin večjo vrednost v celotni zamisli in zasnovi, v kulturni zgodovinski jiodobi, kot živa časovna antiteza konservativnega In globoko verujočega vernika sodobni proticerkvoni orientiranosti »modernega« sveta. To jo Osebna in nad-osebnn vsebina te zanimivo slovensko epopeje, ki doslej še ni bila v evidenci slovensko literarno zgodovine, stoji pa kljub vsem pomanjkljivostim >nad vsem, kar je zmoglo naše slovstvo ob Prešernu«. S to svojo važno razpravo je prof. dr. Koblar pridobil svojemu rojaku Levičnlku drugačno ceno v naši slovstveni zgodovini in »Prešernov krog jo dobil novo pomembno delo, ki v svojih zarod- kih sega naravnost nazaj na čojiov. vpliv,« Id * Planinski vestnik, št. 1—2. Slovensko planinsko društvo izdaja žo preko štirideset let svoje glasilo Planinski vestnik, ki si jo pridobilo ne samo v slovenski javnosti, temveč tudi v mednarodni alpinistiki lep sloves. Sedaj jo izšla nova dvojna številka te revije, ki nu uvodnem mestu prinaša potopis dr. Franceta Ogrina o belokranjskih sprehodih. Najprej nas jiopeljo na lepo razgledno točko — na kočo na Koprlvnlkn, odkoder so nnm ko na dlani odpro vsa Belokrajlna, polom pa nas vodi lepo preko Črnomlja v Stari trg ob Kolpi, tia lopo Vinico ter preko Preloko v Adlošifo, drugič pa nam Ik> pokazal šo drugo stran prelepe Bele krajino, ki lio letos gotovo najpriljtibljeiiojše letovišče Ljubljančanov. — Dr. inž. Avtin France oplsujo svoj obisk nn Vlsarjlh, pozneje jiri dr. Kugyju v zvozi z opisom plezalnih tur čez Višnje police, ki je bila ena najlepših In nn|bolj nevarnih, ki jih Jo napravil In živo opisni ta naš odlični opisovalec planinskih lur. Bertlm Vaško oplsujo potovanje v Cortlno d'Amppszo in šo dalje v Milan. R tem so glavni opisi končani. — V rubriki Naš kotiček pa piše Miran Zargi o Blokah v novem letu. V obzorniku pn so dr. Skaberne spominja univ. prof. dr. M. Dolencu kol ljubitelja naše zemlje in kot odličnega planinca. A. B. pn se spominja pok. dr. V. Foersterja, višjega sodnega svetnika v pokoju ter sina slavnega komponista »Gorenjskega slavč-Iuk, ter vnetega planinca ln planinskega pisatelja. Naznanjeno jo tudi nekaj planinskih novih knjig. Planinski vestnik volja za vse leto 20 lir ta tu-zemstvo, za inozemstvo |>a 32. Olavni in odgovorni urednik dr. A mošt Brilei t t 16. Zupljani šentjakobske župnije so imeli ta dan važne pomenke med seboj. Takoj po glavnem opravilu in po popoldanski službi božji so šepetali starci nekaj skrivnostnega drug drugemu na uho. Nato so se začele zbirati posamezne gruče ljudi. Bili so le odlični možje iz bližnjih župnij in vasi, ki so se pogovarjali med seboj. Neka skrivnost je visela nad vsemi. 17. Mlajši možje in fantje ter ženske in dekleta, razume se, da tudi otroci, so se že davno razšli na svoje domove, ko so ti resni možje še vedno stali pred cerkvijo in se pomenkovali. Morala je biti važna zadeva, ker o njej niso govorili mladini, temveč le drug drugemu na uho. Kar pa vedo možje, ostane med njimi. Videti je, da jih še ni prav skrb, iti domov. 18. Šele ko je začel padati na zemljo mrak, so se jele pomikati te skupine od cerkve v stran, a ne proti domu, kakor bi marsikdo mislil, temveč v hrib nad vasjo. Pri cerkvi sv. Petra, podružnici fare sv. Jakoba, se začenja nizko pogorje, ki vodi nato proti visokim goram na meji med dvema deželama. Tjakaj so se napotili naši možje, kjer je na hribu kraljevalo Gradišče. Spori Jahn o vratarski umetnosti V nemški nogometni reprezentanci, ki bo igrala prihodnji mesec v Berlinu proti vročim Spancem, bo stal med podboji zopet vratar Hellmuth Jahn. Preden je odpotoval v Koblenz, kjer imajo kandidati za nemško državno enajstorico skupni trening, je v pogovoru 6 časnikarji povedal naslednje: »Vloga vratarja ni lahka. Ko 60 me prvič postavili v reprezentanco Berlina, 61110 izgubili z 1:3. Hudo bridka pilula je bilo to zame. Dve leti potem tjte niso več povohali. Ko so me začeli 6pct upoštevati, se je začela doba lepih borb in uspehov. Moj učitelj je bil Herberger, ki mi je govoril vedno isto: vratar mora znati žogo dobro boksati, o pravem ča6u 6tartati, ujeto žogo pa poslati daleč v polje. Veliko sem si prizadeval, da bi se tega trojega temeljito navadil. Za vzgled so mi bil bivši vratarji drž. reprezentance. Klodtova moč je bila V sijajnih strelih, Jakobova v varnem odbijanju žoge, Kressova pa v zviti pozicijski igri. Kdor hoče igrati v državnem predstavništvu, mora veliko trenirati. Kako važno je, da 6e znaš pravočasno pognati za žogo in s tisto močjo, ki je ravno pravšna! Koliko vaje je treba, da 6e naučiš podati žogo daleč, vendar ne v prazno, temveč lastnim tovarišem! Za to ne zadostuje samo nogometni trening. Tudi druge športe moraš obvladati, če hočeš obstati v državni reprezentanci.« Šport v kratkem Vicnna vodi v dunajskem okrožju Izidi pretekle nedelje so bili: VientiaAVr. Sportklub 5:1, Rapid : Austria 4:3, JAC : Adinira 2:1. Šesto kolo povratnih tekem bodo odigrali v nedeljo. Največ sreče je imela doslej Vienna, ki vodi z 22 točkami. Podrobno 6tanje na vrhu dunajske razpredelnice je naslednje: 14 10 2 2 43 21 22 13 8 3 2 41 17 19 14 8 2 4 44 32 18 14 7 3 4 39 22 17 14 8 1 5 42 27 17 Vienna F. C. \X'ien Wacker Austria .!apid Dr. Kari Diem, ravnatelj mednarodnega olimpijskega instituta, 6e je mudil v Sofiji, kjer je predaval na akademiji o športu v antičnih časih. Dr. Diema prištevajo med najboljše poznavalce stare grške športne zgodovine. Decembra meseca 1. 1939 je bil dalje časa v 01ympiji, kjer 6i je rino in Bologna 6ta dejansko enakovredni ena| siorici. Morebitna premoč Torina 6e bo razblini bodo t ogledal dela na odkopavanju antičnega stadiona, palestre, gimnazije in olimpijske va6i za tekmovalce. Dogodki v nedeljo 29. marca. V dTžavnem nogometnem prvenstvu bodo igrali po temle sporedu: Modena: Modena—Lazio; Rim: Roma— Atalanta; Livorno: Livorno—Ambrosiana; Napoli: Napoli—Liguria; Bologna: Bologna— Torino; Torino: Juventus—Triestina; Genova: Genova—Venezia; Milan: Milano—Fiorentina. Ugibanja o izidih so tokrat precej težka. To-' Boli rtori ob dejstvu, da bodo igrali na igrišču, ki pomeni prednost za Bologno. Tekma bo torej odprta. Prav isto velja tudi za gostovanje Benečanov v Genovi. Od vodilnih klubov si upamo zapisati samo o Romi, da 6i bo v borbi proti Ataianti prisvojila obe točki. Posebno živahno bo v 6oboto zvečer v milanski športni palači. V gosteh bodo imeli nemško predstavništvo v hokeju na ledu. Zmago bo odločila najbrže večja rutina nemškega moštva, ki bo igralo v Milanu že syoio 99. mednarodno tekmo. Italijanski smučarji bodo vrnili v nedeljo obisk Švicarjem. Tekmovali bodo v Arosi. »Dobro poznam Musino in vem, da je hudo nadarjen boksar,« je izjavil nemški prvak Richard Vogt. Sedaj se pripravlja v Hamburgu, da se bo , [Kimeril z Italijanom Musino za naslov evropskega prvaka srednje teže. Srečanje, ki bo za veliko noč v Berlinu, ne bo prvo m-eJ tema borcema z boksarskimi rokavicami. Še kot amaterja sta se spoprijela pred leti v Duisburgu in Musina je zmagal po točkah. Medtem sta oba nekoliko napredovala, o veliki noči pa se bo pokazalo, kdo je boljši. Tschammer und Osten, voditelj nemškega športa, je sprejel v domu jahalnega športa rumun-skega mladinskega voditelja generala Iliesca. Zalem mu je razkazal olimpijski stadion z državnim športnim poljem in akademijo za telesno vzgojo. V kratkem pričakujejo v Berlinu tudi načelnika bolgarske državne mladinske organizacije dr. Kleč-kova. Dva švedska tekača grozita, da bosta še letos porušila svetovni rekord v teku na 1500 m. To sta Gun-dar Hagg in Arne Andereen. Za njuno prvo srečanje vlada na Švedskem veliko zanimanje. Odgovor. Hlapec: »Gospodar, priišel jc mesar in si hoče ogledati našega vola.« Gospodar: »Samo trenutek! Takoj pridem!« Mali oglasi V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0^0 Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročila | Službe j J&ielo: Mlada postrežnica vešča samostojne kuhe IS če zaposlenja za ves dan ali samo za dopoldne. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Poštena ln varčna« št. 1849. a j Služim j Dobe: Dekle sprejmem k dvema osebama. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1847. b Jitejo: 1 ali 2-sobno stanovanje Išče mirna družina. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1808. c ESZ3 Karbid in vrele vsako količino kupimo. Plačamo visoko ceno. Generator delavnica, Tyr-ševa 13 (Figovec), levo dvorišče, telefon 29-27. Več triciktjev Izredna prilika, najboljše izdelave, različne velikosti, prima Pireli balon-guma 26X2 dobavlja takoj še po stari ceni Generator delavnica, Tyr-j Seva 13 (Figovec), levo ' dvorišče, telet. 29-27. Pisalne, računske stroje in nalivna peresa vseh sistemov popravlja strokovno ln hitro Hranilne knjižice Mestne hranilnice do 25 tisoč lir vzamem kot posojilo. Vknjižba na hišo. Ponudbe na ogl. odd. Slovenca pod »Višje obresti« »BARAGA« • Nebotičnik stev. 1820. d Specielne ovitke za osebne izkaznice dobite pri »BARAGA« - Nebotičnik Fige in brinje za žganjekuho Ima stalno na zalogi po najnižji ceni tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Aškerčeva 1, telefon 26-07. 1 Dva prašiča za rejo stara 4 mesece, prodamo. Kotnlkova 21/1., desno, j BUDiNO CON PEŠCE // RIBJA PASTfcTA Ojtsi ohe 1'alimentazione dev'essere regolata con estreina razionalita, il Budino Ln liocca merita Ofsni prefeioiiza come atimeuto completo. Kntrano nella sua composizione pešce, olio puro ifoliva e »erdure, tro elementi basllari. di altisslmo tfr nore imtritivn t- «nmsitamente nnnetitosl Dandanes, ko mora biti vsa prehrana urejena s skrajno racionalnostlo zasluži pač RIBJA PAŠTETA La Koecs vsako prednost kot popolno hranivo V nieno zmes te vmešano ribje meso. čisto olivno olje In zelenjava, tri osnovne prvine, ki so rcdilne in izredno tečne Prance9c« Perrii 96 Neznani učenec Zgodovinski roman lz Kristusovih časov. Prevedel dr Joža Lovrenčič. Oba razbojnika 6ta 6koraj zadušena hropla. Jezusa v 6redi je dež opral iu je bil bolj bel ko smrt in 6e je 6vetil kakor v nadnaravnem zamak-njenju. Veter je bil križ nalahno zaobrnil proli zahodu, da je bilo, kakor bi Jezus razširil roke proti morju Rima. Njegov obraz, čeprav shujšan, je bil spet lep, kakor bi v 6voji dobroti še zadnjič klical: Vas vse, o ljudje, ki ste me križali, ljubim! 23. Sobotna jutranja zarja 6e je bližala. še isti večer, ko se je izvršilo križanje, je bil Marko 6 prijateljema iz 6inedrija — z Nikodemom in Jožefom iz Arimateje, z Miriam iz Magdale ter z drugimi ženami, ki so hodile za Učenikom in ga ljubile, navzoč pri pogrebu. Videl je, kako sta Musarion in Evanora napolnili njegove rane na rokah in nogah z balzamom, kako mu je Miriam zavezala pod brado bel platnen trak in ga poljubila oa usta, kakor poljubi mati otroka. Videl je, kako wta Šaloma in Tabita prepojili z dišavami in izvar-si prt, v katerega je bil zavit in je bilo njegovo truplo v beli tkanini kakor cvet med usahlimi Ii6ti. Potem se je vrnil domov, da bi poiskal učence, ki so bili še V6i prestrašeni in žalostni jx> V6em, kar 6e je ta dan zgodilo. Zvečer in drugi večer 60 6e zbrali za tnizo zadnje večerje in govorili o Jezusu, se ga 6jx>mi-njali in jokali za njim in nad seboj. Ubogi ribiči, odtrgani od vesel, od svojih družin in vsakdanjih skrbi, izbrani za oznanjevanje duhovne preobrazbe 6veta, prevzeti od nadnaravnega upanja in pri- vida nebeškega kraljestva, v katerem naj bi 6e uresničile obljube, o katerih 60 izza vekov govorili preroki, so bili zdaj sami preganjani, ni jih več vodil On, ki jih je utrjeval s 6vojim zgledom in še s samim pogledom; nevedni so bili v V6em, in zlasti v božjih zadevah. Kako naj izpolnjujejo poslanstvo ribičev duš, kako naj širijo veselo oznanilo, kateri čudež naj bi jiotrdil veljavo njihovih besed? »Vselej, kadar b06te jedli kruh in pili vino, v katerih zapuščam 6amega 6ebe, delajte to v 6pomin name, ki sem va6 tako ljubil,« je rekel Učenik. In da bi bil med njimi, je vzel Peter kruh in vino in ju z besedami zadnje večerje j>osvetil ter razdelil med navzoče. Tudi Marko je jedel in pil in se čutil jx> tolikem strahu kakor omamljen. Jezusova grozna 6mrt ga je čisto 6trla in je bil brez inoči. Nič več ni upal, da bi še kdaj videl Varilijo, niti da bi mogel priti v kraljestvo, katerega je obljubil Jezu6 6vojim zvestim In vendar ga je nekaj še vznemirjalo in mu budilo hrepenenje, ga begalo in mu ni dalo spati. Jezus je večkrat rekel: »Umorijo me, a po treh dneh bom V6tal.« In njemu 6amemu je še posebej rekel, ko se je poslavljal: »Ti boš prvi prišel v kraljestvo.« Ali bi mogle biti take obljube, ki jih je dal tako dober in pravičen človek, kot je bil Učenik, slepilo? Kaj, če je le njegova 6labo6t, da dvomi, če je njegova človeška vera prešibka? Kolikokrat je Jezu6 priporočal poleg čistosti 6rca tudi vero. Tretji dan se je že bližal. Ce so bile Učenikove obljube resnične bo ta dan vstal in tedaj bo izginil slehern' dvom. da ni bil Odrešenik 6veta. Potem bi tudi razumeli, zakaj je hotel tako bridko trpeti, zakaj 6e je tako človeško predal vsemu trpljenju in 6ramotenju Kakor bi ga gnala neudržljiva sila, ni hotel Marko sobotno noč spati doma Ne da bi komu kaj rekel, je šel 6am proti Efrajmskim vratom in 6e r: KI ribližal ob Kalvariji do vrta Jožefa iz Arimateje, ..jer je bila grobnica, v katero je bil položen Jezu6 in je bila zapečatena. Vojaki, ki so jo 6tražili, 60 se sprehajali ob pojemajoči luni in se pogovorjali. Marko je 6čdel ob ogradi in ostal tam, da bi do jutra nadziral grobnico. 24. In tako je bilo malo pred jutranjo zarjo morda zaradi dolgega bdenja, zaradi razburjenosti in pričakovanja ali zaradi čudovito lepe zvezdnate noči Marku tako čudno pri duši, da ni mogel reči, ali je omamljen ali žalosten. Luna je zašla nad Sredozemskim morjem kakor kak ostanek nebesnega brodoloma, ozvezdja 60 na svoji poti pobledela in bilo je, kakor bi v neizraz-nem mrazu vzdrhtele vse stvari. V ozračju 6e je zdelo, kakor da je polno pritajenih glasov, kakor bi zvenele zvezde in kakor šepet nevidnih moči, ki poganjajo v pričakovanju čudeža. Okoliške gore, še v 6enci, 60 kakor v novem zaletu kipele v višino in bilo je, kakor bi v vseh stvareh zorela neizrazna opojnost. Na Oljski gori 6e je drevje belilo v prvih znamenjih jutra, zvezde 60 ugašale v mlečni svetlobi zarje in 6tolpi v Jeruzalemu so 6e razločneje odražali kakor v objemu noči. Nenadoma je piodzemsko bobnenje pretreslo goro. Bilo je, kakor bi 6e kaka stena porušila in bi 6 svojim zamolklim grmenjem napolnila ozračje. Kalvarija 6e je zazibala. Marko se je prestrašen skril za grm- skala, ki je zapirala Jezusov grob, je odpadla in v ozki odprtini vhoda 6e je pojavila nekaka prikazen. Bil je Mrtvi, ogrnjen v potni prt, ki ga je Marko videl, ker 60 ga v njem položili v grob. In glej. njegove obveze se rahljajo, se odvijajo in odpadajo, glava z orehovimi lasmi, ki vihrajo v svežem jutranjem pihu, je prosta, brada plava, čelo 6e sveti! Njegove oči so odprte. Polagoma se prikažejo ramena, roke in končno celo telo, nago in nedolžno, kakor ga je videl v Jordanu pri krstu. Na tej močni in nežni postavi m ne enega sledu o bičanju, samo roke, noge in prsi kažejo kakor breskov cvet rdečkasto bragotino, sledove žebljev in sunka s sulico, ki mu ga je zadal Trikongius, namesto da bi mu zlomil kosti. On je, Jezu6, ki je vstal, kakor je obljubil Marku in učencem. Torej je Mesija. Marko bi ga poklical, a glas mu je zastal v grlu, 6amo zadihal je, kakor človek, ki 6reča ponoči v gozdu kako zver. Hotel je teči, a noge 60 mu kakor ohromele. Jezus je, prost vezi, razprostrl roke v zaupljivi vdanosti kakor je imel navado, ko je molil in gledal proti nebu, kjer 60 6e blede zvezde skrivale. Iznenada se je razširil okoli gore šum, kakor bi 6e spustila jata orlov in bi planila nad plen; Jezus se ie dvignil iz zemlje in 6e vzpenjal, obdan od tega šuma: bilo je: kakoi bi ga nesla jutranja luč v višino. Oddaljeval 6e je in izginil kakor žarek. Tedaj je Marko ves iz sebe planil h grobu in vstopil vanj. Na pragu so bile samo obveze, a v notranjščini ni ostalo po njem drugega ko prijeten vonj po balzamu in miri. Jezusa ni bilo več. »Vstal je.« je zaklical Marko in planil iz grobnice kakor omamljen, »vslal je Mesija, Jezus je vstal!« Miriam iz Magdale ki je šla tudi navsezgodaj h grobu in je slišala bobnenje, ki je streslo goro, mu je tekla prestrašena naproti. »Adonij, kje je Učenik?« »Vstal je, Miriam.' je zaklical in se ji vrgel v objem, »in je šel v nebo! Jaz grem, da obvestim učence!« In že se je pognal in tekel proti Efrajmskim vratom. Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodil Urednik; Viktor Cenčit