T IGB IGM EDEClH ZASTAV fo retra trepetajo spomlni. ^ V NJIHOVIH GUBAH vstajajo sprevodi mož in žena z rdečimi nageljni na oblekah, trnme lačnih in umirajočih, množice izkoriščanih, izmozganih, z očmi, ttprtimi trdo predse. V hrepenenju po Velikem dnevu se dvigajo v stavkah, grorijo v demonstracijah. Kot reka so, ko se — val živih teles, polnih krvi in volje — zgnetejo ob jezu žandarskih bajonetov. In za možem, ki s krikom N&prej! Zivela Partija! in z razgaljenimi prsi odrine naoljeno jeklo, prodre ozek curek, se zveča v reko, trga ovire in hrumi dalje. V SUNKIH VETRA bleste v njih sonce in sence. Kakor da bi se dvigali pretepeni in ponižani obrazi vseh tistih, ki so verovali v Dan pravice. Njihove vklenjene roke, njihove rane, njihova ubita telesa so sejala sovraštvo in upor. Njihova vera v Jutri je bila močnejša od udarcev, ran, močnejša od smrti. In zafcetnice KPJ, ki jih je na zid ječe napisal mlad delavec s prstom, pornočenim v lastno kn. so žarele kot zdaj sonce v zastavah. V BOJU RDECIH ZASTAV in vetra drhtijo spomini. V NJIHOVIH ZAMAHIH zveni jtmaštvo borcev in odseva njlhova kri, prelita po pomladnih poljih, po brezčutnih skalah, po tihih gozdnih tfeh. Za dan, ki ga niso učakali, za Dan svobode... V NEUSTAVLJIVEM ZALETU se je dvignilo ljudstvo. Delavci, mladi sko-jevci, kmečka dekleta — preko domačih pogorišč, preko grobov očetov, sestra, mater. prek snega in rek, skozi trpljenje in smrt — nad njimi pa so vihrale rdeče zcstave in pesem Vstanite, v suženjstvo zakleti! V IGRI RDECIH ZASTAV in vetra poje življenje. Z NESLUTENIM POLETOM si ga gradimo. Novo, lepše in boljše življenje, deželo novi.i tovarn, novih bogastev. Zivljenje novih ljudi, deželo novih odno-sov, življenje brez sužnjev in gospodarjev, brez izmozgatiih in ponižanih. Zrtve ter odpovedi so opeke, malta sta vera in zaupanje, ko si gradimo novo, svojo palačo- Iz najtemnejših globin človeškega ponižanja si jo gradimo, k soncu jo dvigamo, k plemenitostd in svobodi ČLOVEKA. KOT EN MOZ SMO, vsa množica umazanih in prepotenih, z nabreklimi žllami na vratu in na rokah, z usnjenimi dlanmi, s sijočimi in trdimi očmL NiL nas ne more odvrniti od poti, ki smo si jo v strahotah in trpljenjih boja zapi-gati v srca. STIRI DESETLETJA so naše očj uprte v vihrajoče rdeče zastavc. V vseh trpljenjih, omahovanjih, ponižanjih, v vseh bojih. Vcdno so bile v prvih vrstah In naše oči, od udarcev že skoraj mrtve, so željno pile njihovo vihranje, ki so ga trgali bajoneti in krogle. Med nami so bile, nikoli niso padle ali nas izdale. Bile so naše, kot da bi jih rodili iz svojih raztrganih src. Kot himna so vihrale v našem pohodu. In ponosno, blesteč se v soncu so zavihrale na naših zidarskib odrih in žerjavih, s katerimi si gradimo novo življenje. . V PESMI RDECIH ZASTAV in vetra se prebujajo na§a življcnja. Ohranite in razvijajte dediščino naprednih študentov Treba |e podčrtatl ustvarjalno In druibeno nopredno vlogo Studentov, |e poudaril tovarii Janez Vipotnik, sekretar OK Zveze komunistov, v intervjuju za naš list Kako ocenjujete dosedanji potek visokošolske re-fonne in kaj od nje pričakujete z ozirom na potrebo, da daje univerza naši družbi visokokvalificirane stro-kovnjake, kl se bodo lahko takoj vključili v proizvod-njo in v boj za nadaljnjo graditev naše socialistične . gkupnosti? Predvsem raoram poudariti, da sedanji napori niso usmerjenl ttmo v reformo visokošolskega študija, temveč da naš uspešni no-traaji drnžbcni razvoj zahteva preobrazbo In modernizacijo celotnega lolskega sistema. Vsaka moderna ekonomija fn ob njej vse drnge veje družbenega ihrUenja, posebno v državah, kl so sc dvignile iz zaostalosti in se naglo približujejo gospodarsko razvitim deželam, zahtevajo vse hitreje !ii vse ve« sposobnfh visokokvalificiranih kadrov. To velja tudi za našo državo, kjer edinstvena razgibanost ekonomskega in druibenega napredka vsak dan odločneje zahteva dinamičnejše oblike celotnega tistema izobraževanja. Prav zaradi tc potrebe In zahtcve, da naša najvišja vzgajno-znan-itrena ustanova daje praksi ne samo več strokovnjakov, marveč tudl polno formirane družbene delavce, ki bodo znali takoj najti »voje Bstvarjalno mesto v gospodarstvu in mehanizmu družbene samoupra-ve in mogli s polno odgovornosti prevzeti zaupane dolžnosti v »ociali-•tičai graditvi, si naša družba skozl zakonske predpise in priporočila, predvsem pa z dejavnoirtjo dmžbenih organov na unlverri in fakul-tc4ab, že nekaj časa prizadeva, da visokošolski študij preoblikuje za tzpolnjevanje teh nalog. Zdaj »e razširjajo moinosti vstopa na univerzo tudi ljudem iz prakae s odpravlianjem razrdh, veCkrat krivičnih fortnalnih pogojcv, daje se poudarek realni sposobnosti kandidatov, bolje se skuša opre-deJiti posamezne predmetne risupine, študij se bolj usmerja v spe-oializacijo. Zlasti pa bo treba uvesti večjo graduacijo visokošolskega itedija, ki naj ne bo omejen samo aa univerzo v ožjera smlslu. Stndij bo treba kvalitetno poglobiti, ga prečistiti, odvreči balast ia tako brez škode skrajšati čas študijr na drugi strani pa bo treba Tnaš&tl vanj več sodobnih dosežkov znnosti in predvsem doseči, da se eelotna tvarina veliko bolj povezuje z napredno marksistično mlslijo. Kljub teiavam, ki jih je bilo treba premagovatl, Iahko danes še ugotavljamo na tem področju določen napredek. Med elementi tega napredka je treba predvsem podčrtati dejstvo, da so prizadevanja za reformiranje nniverzitethega študija naletcla na vellko razumevanje in podporo najširše javnosti in zlasti prakse, kar saano potrjuje, kako zelo je ta zalnteresirana za vsebinsko preobrazbo obstoječega sistema itudija. Mbrda smo ta široki interes prakse doslej premalo angažirali tako prf iskanju tistib oblik študija, ki bodo omogočale ekonomičnejše in družbeno smotrnejše nadaljsvanje sistema srednjega šolstva kakor pri uvajanju raznjh oblik podiplom:»kega izpopolnjevanje. Vendar je treba poudariti, da procesa reformiranja univerzitetnega študija tudi v bodoče ne bo mogoče urediti z odlokom, marveč se mora ta odvijati predvsem znotraj univerze, .: nadaljnjim aktivnim prizadevanjem vseh njenih ljud< pod vodstvom zavestnih in naprednih sil, ki imajo pred seboj skupen cilj, usmerjati študij skladno z našo družbeno zahte-vo, ki pričakuje vsak dan več, strokovno sposobnih in družbeno na-predno usmerjenib kadrov. Kako bl označili delo in tvornost sedanje študentske mladine? Napori študentske mladine, tako njeno sodelovanje v univerzi-tetnib organih ,v domovih, v raznih organizacijah in akcijah, njena aktivnost na kulturno prosvetnem in športnem področju, njeno pri-zadevanje, da se aktivno vključuje v družbeno dogajanje, kakor nje-na povezanost z vso ostalo mladino, kažejo njeno odločno voljo in energijo, da sama kar največ prispeva k formiranju resnične sociali-stične inteligence. Zaradi tega je treba podčrtati ustvarjalno in druž-beno napredno vlogo, ki ji gre v javnetn življenju. Ta vloga je toliko pomembnejša, kolikor skrbneje in zavzeto rešuje študentska mladina svojo osnovno nalogo — strokovno učenje in polaganje izpitov. Kako gledate na organizacijo Zveze študentov glede na njeno politično vlogo na univerzi in v družbi? V organiziranju celotne družbene aktivnosti študentske mladine ima Zveza študentov nedvomno pomembno vlogo, saj bi brez te sile LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE ne mogli razgibati tako bogatib fn Številnih oblik dejavnosti. Njena eminentna vloga pa je predvsem politična: da oblikuje lik študenta in socialističnega državljana, ki se zna vključiti v kolektivno delo in svoje osebne koristi vsklajevati z družbenimi. V tem smislu se mora študentska organizacija še naprej boriti za formiranje naprednih kadrov, si prizadevati za povečano idejno-po-litično deln in proučevanje marksizma, s kriteriji družbenega interesa podpirati vse konstruktivn? pobude, sama dajati iniciativo za različ-ne akcije, kanalizirati tok družbenega udejstvovanja študentov in se prav tako odločno ofenzivno boriti proti vsakršnim kvarnim vpli-vom idejne in materialne narave, ki lahko motijo zdravo rast in delo študentov. Šiudentska organizacija mora tudi vnaprej aktivno so-delovati v procesu reformc- univerze, urejanja študija, reševanja pe-rečih problemov študentske tnladine in ustvarjanja pogojev za uspe-šen študij. Zveza študentov mora zlasti jasno in odločno pokazati svoje napredne poglsde v konkretnih primerih poizkusov maličenja socialističnih smern'c med študenti, pa tudi poizkusov uveljavljanja neznanstvenih, nenaprednih, zastarelih gledanj v vzgoji visokošol-skega naraščaja prl posameznikih na univerzi. Napredni študentje so bili vedno nosiJci najprogresivnejših druž-benih te^enj in Zveza študentov, ki je prevzela njihovo dediščino, mora to vlogo tudl vnaprej obdržati. Iz vsega izhaja, da je vloga Zvezc študentov nadvse pomembna in odgovorna, njena vse večji aktivnost pa bo dajala še bogatejše sadove tako za celotno dejavnost in prizadevanja univerze kot za idejno politično in družbeno oblikovanje svojib Clanov. Kako naj komunisti na nniverzi izpolnijo svoj delež pri idfološko politični vzgoji študcntske mladine? Ze prej je bila poudarjena važnost družbeno-političnega profila visokokvalificiranega stx-okovnjaka. To načelo je sicer potrebno ure-sničevati že v samem delu univerze, vendar to ostaja prvenstvena naloga ^veze komunistov in tudi Zveze študentov. Idejno politično delo naj se uveljavi kot tebtno dopolnilo strokovnega študija. Pro-gram ZKJ, zgodovina štirih desetletij borbe in graditve ZKJ in izkuš-nje tnednarodnega delavskega gibanja, bogato gradivo raznih kon-gresov in druga ir.arksistična literatura predstavlja neizčrpno zaklad-nico znanja in izkušenj, iz katere naj študentska mladina nenehno črpa dragocene napotke za svoje delo in izpopolnjevanje svoje druž-ben« »n politične izobrazbe. Bojazen, da bo skrajšan Cas za študij in stopnjevanje v kvalitetl oviralo možnosti za ideološko delo in splob dmžbeno aktivnost štu-dentov, mora premagati urepričanje, da je to najzanesljivejša pot k hilremu in zdravemu razvoju in da si brez idejno političnega zna-nja ne tnoremo zamisliti tistega profila novcga strokovnjaka, !d ga zahteva naše življenje. Zato morajo dajati organizacije ZK nove pobude za razširitev raznih oblik študija in ga organizirati tako, da bo kvaliteten, neposreden in resničm uspešen. Dosedanja prizadeva-nja, seminarji in predavanja kažejo, da sta ZKJ in zSj že doslej pravilno razumeli to svojo nalogo. PRAVILNIKI za študentske domove DNE 11. APRILA JE BILA V SEJNI DVORANI REKTORATA SEJA UNIVERZITETNEGA SVETA. REK-TOR UNIVERZE JE POROCAL O DELU UNIVERZITET-NE UPRAVE, NATO PA SO RAZPRAVLJALI IN SPRE-JELI PREDLOG O SPREMEMBI STATUSA INSTITUTA ZA SOCIOLOGIJO V ZNANSTVENI ZAVOD, PRAVILA ' STUDENTSKEGA NASELJA IN AKADEMSKEGA KO-LEGIJA, PRAVILNIK O DELU KURATORIJA STU-DENTSKIH DOMOV IN MENZ TER RAZPRAVLJALI O POUKU PREDVOJASKE VZGOJE NA FAKULTETAH. V svojem poročilu je rektor nniverze poudaril, da si je Uni-verzitetna uprava še nadalje prizadevala, da bi realizirali pri-poročila Zvezne ljudske skup-ščine. Tako so nekateri članl uprave in podpredsednik Ljud-ske skupščine LRS tovariš Vil-fan obiskali medicinsko fakulte-to in njene institute ter se se-znanili z njenimi problemi. — Univerzitetna uprava se je tudi večkrat sestala zaradi ureditve štuUija na višokth iolah in aka-demijah. Da bi čimprej in čim-bolje proučili možnosti za orga-nizacijo podiplomskega študija na naši univerzi, je Univerzi-tetna uprava ustanovila komi-sijo, v kateri so najvidnejši predstavniki faknltet in ki naj deluje v tesni koordinaciji s to-vrstnimi fakultetnimi komisija-mi ter jlm pri njihovem delu pomaga. Univerzitetna bprava je raz-pravljala tudi o inozemskih praksah in skoraj v celoti upo-itevala predloge študentske or-ganizacije. Na osnovi temeljite proučitve tega problema je Uni-verzitetna uprava sklenila, da se letos omeji odhajanje v inozem-stvb in prizna le organizirane prakse, na katerih se študentje kaj naučijo. Da ne bi odhajali na privatne prakse tudi slabi študentje, bodo odslej dajale fa-kultete potrdila o izpolnjenih pogojih za vpis v naslednji se-mester. Ker so nekateri Student-je ostajali v tujini po več me-secev in s tem zanemarjali šta-dij, bodo to preprečili tako, da Jim ne bodo dovolili naknadne-ga vpisa. USPELO PREDAVANJE V vrsti prireditev v okviru tedna pravnikov in proslav ob štirideseti obletnici KPJ in SKOJ je združenje študentov prava priredilo zanimivo pre-davanje nažega znanega kul-turnega delavca tov. Ivana Bratka z- naslovt>wi Napredno predvojno študentsko gibanje na ljubljanski univerzi. Predavatelj je na mikaven način orisal razmere, v kate-rih je rasla, živela in se borila tedanja generacija študentov, ki se je v obliki političnih združenj na tedanji univerzi s težavo borila za svojo avtono-mijo in proti ukinitvi posa-meznih fakultet ter za ostale kulturne, socialne in ekonom-ske pravice našega naroda. V prvem delu je predavatelj 6kušal podati celotno sliko te-danjega političnega stanja na Slovenskern in trenj, ki so na-stajala v obdobju med obema vojnama. Za svoje predavanje je predavatelj moral zbrati in obdelati precej materiala in zato bi bilo prav, če bi se ta material (seveda še bolj ob-delan in v mars.ičem dopol-njen) tudi objavil. saj bi tako predstavljal lepo dopolnilo k boljšemu poznavanj-u polpre-teklega časa in prizadevainj naše napredne študentske in-teligence. Zlasti mladina bi marala dobro poznati težave In napore, ki jih je v svojem boju vlagala prejišnja gene-racija študentov, da bj znala bolje ceniti njihove pridobitvp, ki jih sedaj vsi uživamo. Tako bi z večjo prizadevnostjo in z večjirn poletam izpolnjevala naloge, ki jih sedaj pred njih postavlja naša družba. Na koncu svojega poročila je rektor dejal, da je dekan filo-zofske fakultete poročal Univer-zitetni upravi o problemu pro-feserja Slodnjaka. Fakultetna aprava je sestavila posebno ko-misijo, ki je temeljito prončila njegovo knjigo, izdano v tujini in ga na sestanku z njim opo-zorila na znanstveno-strokovno nevzdržnost vrste postavk v nje-govem delu in na moralno-po-litično škodo, ki jo knjiga, iz-dana v tujini, lahko povzroči ugledu univerze. Na osnovi tega razgovora je nato profesor Slod-njak zaprosil za upokojitev. Po razpravi o rektorjevem poročilu je Univerzitetnl svet zafcel razpravljaii o predlogu, da dobi Institut za sociologijo sta-tus znanstvenega zavoda. To spremembo je narekovalo pred-vsem dejstvo, da bo zavod do-bil ustrezne prostore in knjiž-nico SZDL, ki je ena izmed največjih v Jugoslaviji. S tem je zavodu omogočeno, da izvede dokaj obširen pedagoški pro-gram. Da bi čimprej zagotovili strokovni kader za izvajanje pouka družbenih ved na vseh fakultetah, namerava zavod po-deliti dvajsetim diplomirancem štipendije, ki se bodo nato v po-diplomskem študiju usposobili za pouk na univerzi. Ker proti tej spretnembi tudi Svet za zna-nost LRS nima pomislekov, je predlog Univerzitetni svet odo-bril. Za direktorja zavoda je bil ponovno izvoljen tov. Ziherl. Nato je Univerzitetni svet raz-pravljal o predlogu novega pra-vilnika o delu Kuratorija štu-dentskih domov in tnenz ter o novih pravilih Studentskega na-selja in Akademskega kolegija ter ju z manjšimi spremembami tudi sprejel. Predloga je obraz-ložil član komisije Kuratorija, ki ju je izdelala. Ko je uteme-ljeval potrebo po novih pravilih za študentsko naselje in Kole-gij, je dejal, da je bilo treba urediti vprašanje življen.ia in dela v domovih, pravila pa vskladiti s temeljno uredbo o fi-nančno samostojnih zavodih, z zakonom o socialnih zavodih in z univerzitetnim statutom. Clan komisije Kuratorija je tu-di povedal, da so pravila izde-lali v tesnem sodelovanju z za- konodajnitn odborom Ljudske skupščine LRS in da so v skla-du s principi družbenega samo-upravljanja, saj upravni odbor sestavljajo predstavniki Univer-zitetne uprave, ZSJ, kolektiva zavoda, študentov koristnikov, ljudske oblasti in drugih mno-žičnih organizacij. Organ, ki predvsem afirmira principe družbenega samouprav.-ljanja, je zbor študentov-korist-nikov doma. Temu zboru je po-vsem omogočeno, da sodeluje pri upravljanju zavoda. Izvršilnf organ zbora študentov je štu-dentski svet, ki ima točno dolo-čene funkcije. Med drugim skr-bi za red in disciplino štnden-tov. imenuje tri študente v di-sciplinsko komisijo, preverja študijske uspehe koristnikov do-mov, obravnava in rešuje soci-alno-ekonomske probleme štu-dentov itd. Studente bodo spre-jemali v dom na podlagi razpisa. Ce bo prosflcev več kot pa raz-položljivih postelj, bodo imeli prednost otrocl padllh borcev ln žrtev fašističnega nasilja, otroci brez staršev, študentje višjih semestrov, ki so že bili prejS-nje leto v domu in ki so v redo opravili svoje študijske dolžno-sti ter študentje izven Ljubtja-ne. Seveda bodo pri tem upo-števali tudi gmotno stanje, učne uspehe in aktivnost v družbeno-političnem delu na univerzi In izven nje. V imenu komisije za predvo-jaško vzgojo pri Izvršnem sve-tu LRS je nato seznanil Unfver-zitetni svet s probletnom te vzgoje na univerzi Vlado Maj-hen. Dejal je, da je komisija prišla do zaključka, da je treba pouk iz tega predmeta skrajšati na dve leti, kvaliteto predavanj in terenskih vaj pa izboljšati. V zvezi s tem je predlagal, naj odgovornost za vsebino in or-ganizacijsko stran predvojaške vzgoje prevzamejo fakultete, ne pa rektorat univerze, pri čemer naj postane sestavni del fakul-tetnih učnih načrtov. Da ne bi trpela kvaliteta in se zmanjšal obseg nujno potrebne snovi, naj se predvojaška vzgoja vključi v učne programe, kjer prihaja do naravnega povezovanja snovi. Pri pouku predvojaške vzgoje naj bi sodelovali tudi profesor-Ji-rezervni offcirji, predvsem v težjih strokovnih temah (na me-dicini, kemiji, agronomiji \n gradbeništvu) ter vojaškl stro-kovnjaki. Pouk predvojaške vzgoje naj se poživi z razniml oblikami telesne vzgoje, športa in Ijndske . tehnike (strelstvo, krosi, patrolni teki, pohodi, av-tomobilizem, radioamaterstvo, ogled filmov, vojaških objektov in novosti v oborožitvi vojske) Da bi uresničili te načrte, je potrebno, da se na vseh fakul-tetah formirajo komisije za predvojaško vzgojo. V njih naj bodo člani fakultetne uprave, študentje in predavatelji. Ko-misije naj bi fazpravljale o iz-boljšanju predvojaške vzgoje in dajale fakultetnhn upravam v tem smislu predloge. V okviru univerze pa naj bl se dosedanja komisija za telesno vzgojo pre-osnovala v komisijo za telesno in predvojaško vzgojo. Načelno se je Univerzitetni svet strinja! s temi predlogi in priporočH faknltetnim upravam, naj o vsem tem razmislijo in to vprašanje uredijo do prihodnjega študij-skega leta. Čas bojev in zmag Gotovo se ie mnogi spominjamo dneva, ko sta se lansko poletje vrnili z avtomobilske ceste našl prvi dve brigadi, obe trikrat udarni. Toda razen brigadirjev menda le še malokdo ve, kako sta si brigadi priborili naslova »trikrat udarni«. Zato smo poiskali dnevnika obeh brigad in ju prelistali. In pred nami je vstala vsa borba, vse zatajevanje in ves zanos, veselje tistih dni, polnih de-lovnih ztnag in pesmi. Najprej smo vzcli v roke dnevnik I. študentske de-lovne briga.de Toneta Tomšiča: Nedelja, 29. junija 1958. Na kolodveru smo. Drug drugemu smo tuji. Upajmo, da bomo kmalu postali pravi tovariši. Pred nami je stala dolga želez-na kača in strpali smo se v va-gone. Ta začetek ni bil še nič kaj pripraven za spoznavanje. Toda bili smo skupaj. S postaje Videm-Krško so nas s kamioni prepeljali v naselje Ivana Milutinoviča. Tu smo do-živeli prvo presenečenje — »za-prafeivanje«. Večerjali nismo ve-liko — vsi.smo čutili spremem-bo okolja in veliko utrujenost. Komaj smo čakali, da se zlek-nemo po slamaricah in zaspimo. Sreda, 2. julija 1958. Zgodnje-mu vstajanju smo se že priva-dili in zborom tudi. Skušamo opraviti tudi telovadbo. Wa de-lovišču srrio šele drugi dan, a so že precejšnje posledlce. Naš sanitejec ima polne roke dela. Roke so vse žuljave, pokazali so se prvi znaki vztrajnega dela. Upamo, da se bodo roke kaj kma,lu,utrdile in da bodo z vsem zaletom prljefe'' za delo. Danes se vračamo v taborišče bolj mir-n.i in tihi. Marsikomu je težko prenašati strašno vročino, pa tudl žeja je velika. Komaj ča- kamo, da popadamo na posielje v naših šotorih. Cetrtek, 3. julija. Zavedamo se, da od dobrega začetka zavisi tudi dober konec. Zato je treba prav v prvih dneh pošteno plju-ni^T 'V f&Re. "D»lovnih oblek še nismo dobili, morda jih bomo popoldne. Na delovišču poteka delo v najlepšem redu. Normo smo presegli za 128 odstotkov. Skušali bomo pastati udarni. Spoznali smo, da sistematično delo mnogo pripomore k uspe-hu. Torek, 8. julija. Dnevi pote-kajo enoli6no, brez kakšnih po-sebnih sprememb. Vztrajno pri-čakujemo prihod gostov — Na-serja in Tita. Naši sosedje Za-grebčani so obupali in danes je izginil plakat z napisom Naser-Tito. Mi pa še vedno upamo, morda zato, ker pravijo, da je naše naselje .najlepše urejeno. Podoben je tudi začetek dnevnika II. študentske brigade Majde Vrhovnlko-ve. Naslednjft stranj pa ' govore vedno več o bor-bah, žrtvah in končno tu-di zmagah. Prelistajmo jih: Cetrtek, 10. julija. Spet je po- NAD 600. IZPOLNJENIH PRIJAVNIC Po podatkih, ki jih trenutno ima Pripravljalni štab študentskih delovnih brigad, se je dosJej prijavilo za letošnjo mladinsko delovno akcijo nad 600 študentov. Kljub temu, da se študentje še vedno v velikem številu prijavljajo in da bomo kmalu irneli tisoč izpolnjenih prijavnic, pa si je treba še nadalje prizadevati, posebno na tistih fakultetah, kjer agitacija ni prinesla večjih uspehov, da izpolnimo svoje ob-veanosti in kljub poostreaiemu zdravniškemu preglcdu pošlje-mo na avtomobilsko cesto štiri lastne brigade, srednješolskim brigadam pa zagotovimo tehnični kader, to je 200 ljudi, pred-vs«m medicincev, gradbenikov in geodetov. Pri agitaciji za letošnjo delovno akcijo so doslej dosegli največ uspehov na filozofsiki fakulteti, kjer se je prijavilo že 130 študentov. Zanimivo je, da so ta uspeh dosegli v nekaj dneh po izredni skupščini, kjer so se dokončno dogovorili, da pošljejo na avtomobilsko cesfco lastno brigado. Poaebno dobro se je izkaaal klub germanistov, ki je doslej veljal za enega najslabših klubov na fakulteti, saj se je doslej prijavilo v brigado že okoli 40 študentov. Izredno lepe uspehe so pri agitaciji dosegli tudi strojniki, kj^r je te 115 študemtov podpisalo prijavnice. Tudi oni name-ravajo fortnirati lastno brigado, ki bo verjetno dobila ime po slavnih pohorskih junakih, nn obljubljajo. da bo brigada dosegla na avtomcbiJski cesti velike uspehe. Razen teh dveh fakultet so samo še pravniki in socialni delavci doslej dos^gli tisto število prijavljencev, ki ga je pripravljalni štab študentskih deJovnih brigad dolo^il za vsako posamrano fakulteto, višjo in visoko golo ter akademijo z ozirom na število študentov. Zelo slab odziv na delovno akcijo je doslej na prirodoslovno-matematični fakulteti, ki bi morala dati 73 brigadirjev, prijavila pa sta se le dva študenta. Tudi na kemiji nl nič bolje; v brigado naj bi Slo 74 študentov, prijavilo pa se jih je le 9. Na arhitekturi se je odločilo za udeležbo v delovni akciji 18 študentov, oddelek pa mora dati 70 brigadirjev, na VPS je prijavljenih doslej 14 študcntov, v brigado pa bi morali dati 53 študentov. Na ostalih fakultetah je nekoliko bolje, vendar nikjer, razen na medicimkj fakul-teti, ne upajo, da bodo uspeli dati predvideno število bri-gadirjev. Izredno lepi uspehi v tej akciji na nekaterih fakultetah nam dokazujejo, da niso resnične izjave nekaterih Ijudi o odporu iin nezainteresiranosti študentav za delovne akcije in da so za sramotne rezultate na nekaterih fakultetah kriva vodstva predvsem združenj, ki niso bila sposobna ali pa se jim ni ljubilo tevesti dovolj široke agitacije, ki bi zajela vsakega posameznega študenta, delovno akcijo pa prikazati kot pomembno kolektdvno in politiono akcijo študentske organizacije. Kakor lansko leto, tako se tudi letos pojavlja problem brigade, ki naj bi delala na avtomobilski cesti v mesecu avgustu. Zato naj združenja pri nadaljnji agitaciji vplivajo na študente, da se v večji meri prljavljajo za to brigado. Da bodo imela združenja pregled, kdo se je prijavil v brigado in da bodo v jeseni lahko ugatavljala, kdo je dejansko odšel na delovno akcijo, naj študentje izipolnijo prijavnice v dveh Izvodih. Ker se bodo začeli zdravniški pregledi že ta mesec, naj na združenjih agitacijo pospešijo, da bo še pred zaključ-kom ^iiidijskega leta jasno, koliko brigadirjev dejansko imamo. S fakultetnimi upravami naj združenja tudi uredijo vprašanje izpitnih rokov, ki naj bodo za brigadirje pred 25. junijem. tekel dan — vroč in naporen, v borbi s traso, v borbi za ku-bike in metre, s samokolnicami kamenja in peska na vročem soncu. Brigada je delala pridno, tako da popoldne marsikomu ni bilo do drugega kot do spanja. Komandant se nas je usmdlil in dovolil prosto popoldne, tako da je dan minil enkrat brez ure-janja šotorov. Začenjajo se prvi tečaji — zanje vlada precejšnje zanimanje. Prehodno zastavico je dobila prva četa. Ponedeljek, 14. julija. Oblaki so nam olajšali delo in delali smo pošteno. Posebno so se iz-kazali tovariši pri betoniranju mostu — bilo jih je 35 in so prekoračili normo za več kot 200 odstotkov. Zvečer so se vse brigade zbrale okoli taribune in komandant je prebral vse bri-gade, kl so v tej dekadi postale udarne — četrtič, tretjič, drugič in prvič. TUDI MI SMO BILI MED NJIMI. Veseli smo bili tega priznanja! Polovica brigad-nega življenja je že za nami. Še štirinajst dni in poslovili se bomo od Gorjancev, od počasne Krke, od naselja, v katerem smo prebili ta živahni čas, poln ma-lih in velikih zmag, pa tudi porazov. Sobota, 19. julija. Danes je zadnji dan druge dekade. Kdo ve, kako smo se tokrat odreza-li... Sreda, 23. junlja. Potem, ko smo dva dni prekosili same se* be pri delu, ko smo doživeli svoje največje zmage, nas je V zaletu ustavil dež. Zdaj smo s« naepali in naležali. Cetrtek, 24. julija. Dež nam j« požrl ves dan. Se celo literarni večer, ki je bil pripravljen, j» utonil med bliski in gromom. Dan je praktično minil brez do-godka. Morda je bil edini dogo* dek ta, da so se dekleta do pol dvanajstih ponoči smejala in šalila v svojem šotoru. Nedelja, 27. julija. Bližamo s« koneu. Danes smo delali zad-njikrat. Delo nam ni šlo preveft ©d rok. K sreči je čas hitro mi-nil. Ko smo prišli domov, smo naredili ie nekaj pasnetkov. — Vsa brigada je šla celo na tra-CER SMO BILI TRETJIC PRO-so, da smo se tam slikali. ZVE-GLASENI ZA UDARNO BRI-GADO! Torek, 29. julija. Odhajamo. Sotori so izgubili svojo domač-nost. Ekonom je pobral že vso posteljnino. Stvari so že v kovS-kih, brigadirji že nebrigadirski, v šotoru 14 igra harmonika, še zadnjič urejamo šotore. Naselje se prazni. Prišla je tudi že nova brigada. Odhajamo veseli in ža-lostni. Ostane nam spomin ha vedre in jasne drti, ki smo jih preživeli skupaj pri d6lu in za-bavi. Prvslavljamo se od trase z zadovoljstvom v srcu, da smo izvršili svojo nalogb. Še vedno na začetku Ze pred nekaj meseci je bil ustanovljen Sklad za izgradnjo študentskih stanovanj, v katere-ga naj bi prispevali sredstva po-samezni okraji, s čimer bi si pridobili določene ugodnosti za svoje štipendiste. Toda žal je akcija Se vedno nekje na za-četku. ReoErultati akcije so skTomni, morda celo porazni. Doslej so na to pobudo odgovorili le trije okraji: okraj Gorica, ki je pri-pravljen prispevati milijon in pol, okraj Maribor, ki je oblju-bil deset milijonov ln okraj Ko-per, ki je odgovoril, da za to nima sredstev. Poleg tega se je s ponndbo, da bi v okviru iz-gradnje Studentskega naselja zgradili tudi lasten blok, oglasilo š« Združenje jugoslovanskih že-lezarskih podjetij. V gradbenetn programu fto predvideli, da bi letos do jeseni spravili pod streho vsaj dve stolpnici, ki bi imeli kapaciteto po 125 postelj. Nafcrti so *e po-trjeni, geološka raziskovalna de- la pa so Se v tekn. Tudi t grad-benim podjetjem Tehniko je že vse dogovorjeno. Blok za iti-pendirance železarn bi investi-rale železarne, drugi blok pa naj bi zgradili skupaj vsi okrajl. Toda — za to bi rabill najmanj petdeset milijonov. Kako pa je z njihovim odzivom, pa smo že videli. Ker bo Sel denar, kl ga je lani odobril Izvršai svet — 35 ntilijo-nov — še za opremo nove men-ze t Studentskem naselju, bodo morali sredstva za predvideno gradnjo vsaj enega bloka v ce-loti nositi okraji sami. Zato bo treba med njimi, potem ko so formalno pristopili v članstvo pri Skladu za graditev študentskih stanovanj, organizirati š« širšo akcijo kot doslej. Tu bodo imeli veljke naloge študentski pokra-jinski klubi, ki so z vodstvl okrajev v mnogo tesnejših stikih kot pa j« lahko na primer Uni-vefzitetna uprava. Tej nalogi je bil tudi posTe^en nedavni sesta-nek predsednikov vseh itudent-skih pokrajjnskih klubev. MLADI V DRUŽBI Družbeno politična vloga mladine se vedno bolj krepi in prihaja vse moč-neje do izraza. Mladina vedno bolj množično zavzema aktiven odnos do druž-benih problemov in s tem prevzema nase odgovornost za napredek in graditev naše socialistične družbe. Danes je že veliko število mladih ijudi v kakšni izmed družbenih organizacij, ki se ukvarjajo z reševanjem vsakdanjih problemov in nalog našega družbenega razvoja. To dejstvo je odločilen moment v formiranju osebnosti mladih Ijudi in njihove socialistične družbene zavesti. Če danes pogledamo uspehe, ki jih mla-dina dosega, potem vidimo, da so bili ti do-seženi v osnovnih mladinskih organizacijah: delovnih kolektivih, naseljih, šol«h itd Ne bi oa mogli trditi, da se ti uspehi odražajo tudi pri reševanju problemov komun kot celote, kar bi moralo biti in bo v bodoče eno najvažnejših delovnih področij mla-dine. Sicer pa je mladina za svojo strokov-no izobrazbo, za športna igrišča, za druž-bero in kulturno življenje dobivala doslej v veliki večini dejansko, materialno pomoč od pod:etij in manj od komun. Taki odnosi so vplivali na to, da se aktivnost mladine ne obrača dovolj do komun, ker mladina še ni spozna]a vseh svojih možnosti za delo-vanje v okviru te skupnosti. Po drugi strani pa kornune s svojim do-¦edanjim delovanjem niso nudile dovolj ta-kih elementov, da bi mladi ljudje čutili v njih \,:podbudo za svojo dejansko aktivnost v tej smeri. To je istočasno idejni in poli-tično-praktični problem mladine in njene organizacije. Če pogledamo število mladine v samo-upraxrnih organih, potem bi lahko rekli, da je to število zadovoljivo. Ce pa ocenju-jemo njihovo dejansko aktivnost, lahko ugotovimo. da dostikrat ni na potrebni vi-šini. Mladinci. člani teh organov, ne nasto-pajo dovolj pogosto v ustvarjanju politike in stališč mladine, da bi potem organizirano vodili bilko za ta stališča in politiko v ?amoupravnih organih. Morda je največja slabost v tem. da oni predstavljajo v ten organi bolj sebe kot svojo organizacijo. Za-kaj je situacija taka? Odgovor bi morda našli v tem, da mladinska organizacija se nima izgrajene prakse, da bi postavljala pred institucije komun probleme, ki bi mo- rall biti rešeni skupno s komunami. Mla-dina se je doslej obračala h komunam samo takrat, ko bi morala od nje dobiti kakšno pomoč, ne pa zaradi skupnih aktivnosti. Verjetno je, da mladina tudi zelo malo ve o komunah, o njihovih možnostih in po-dobnem. Rešitev teh problemov s strani ko-mune in mladinske organizacije je pred-pogoj, da bo mladina in mladinska organi-zacija dobila v komunalni ureditvi tisti po-men, ki ji pripada. Zaradi čisto praktičnih problemov, kot so ločenost med posameznimi sloji mladine — delavske, vaške in študentske, podpiranje kulta o intelektualnem delu pri enem delu mladih ljudi, je zelo malo skupnih akcij, ki bl združevale študentsko, delavsko in kmečko mladino. Seveda bi napravili na-pako, če bi za to stanje obtožili današnjo generacijo. Ta nasprotnost in tdejni pro-blemi, ki iz nje izhajajo, so zgodovinska nujnosu. In naša socialistična družba je ta problern začela močneje reševati prav v zadnjem času. Velike spremembe v naši so-cialistični družbi so postavile mladino v tak po*ožaj. da lahko maksimalno razvija svojo družbeno in strokovno aktivnost, kar vse bo doprineslo k odstranjevanju omenjenih na-sprotij. Prostovoljne mladinske delovne akcije objektivno predstavljajo danes družbeno aktivnost, kjer so dosežene največje mož-nosti za odstranitev razlik med duševnim in fizičnim delom. Enaki ali podobni živ-Ijenjski pogoji vseh udeležencev delovne akcije, skupni cilji, enake skrbi in radosti, popolnoma nov odnos do proizvodnega de-la, odgovornost pred sefcoj in kclektiva, vse to doprinaša k zbliževanju različnih slo-jev mladine in to ne formalnemu, temveč dejanskemu zbližanju, ki ima svojo močno osnovo. Treba pa je poudariti, da je de-lovna akcija samo ena od aktivnosti mladi-ne, ki doprinaša reševanju tega problema. V industriji delujejo danes klubi mladih proizvajalcev, ki jih sestavljajo delavci, teh-niki in inženirji. Kmetijski strokovnjaki so-delujejo s kmečko mladino v sekcijah mla-dih zadružnikov. Vedno bolj se razvijajo šolske zadruge, lokalne delovne akcije in podobno. Z višjim nivojem teh oblik druž-benega delovanja mladine, z vnašanjem no-vih in svežih elementov, bo mladinska or-ganizacija še več kot doslej doprinesla de-janski socialistični vzgoji mlidine. Ce razpravljamo o mladini, njeni dejav-nosti in njenih nalogah, ne smemo iti mi-mo naporov mladinskih organizacij na šo-lah in študentske organizacije na univerzi, da bi svojo mladino čimbolj približala de-lavski in kmečki mladini. Dejstvo je, da se je sociaina struktura srednješolske mladine in tudi študentov precej spremenila. Pre-cejšnji del te mladine živi izven šole v ta-kih pogojih, da prihaja v neposreden stik s fizičnim delorp, kar vse doprinaša k pre-mostitvi razlik med fizičnim in umskim delom. Pri razpravljanju o idejnih in vzgojnih problemih med intelektualno mladino je treba začeti pri njenem družbenem polo-žaju. Vse družbene spremembe in predvsem dejstvo, da smo prešli že precej poti v pre-magovanju razredih odnosov, starih pojmo-vanj in navad v naši družbi, je privedlo do tega, da so odstranjeni tisti elernenti, ki so prej študentsko mladino postavljali v izje-men položaj. V družbi, ki se vedno hitreje razvija v smeri nagrajevanja po delovnem učinku, se tudi družbeni položaj intelek-tualca vedno bolj izenačuje s položajem vseh drugih delovnih ljudi. S tem ie naša družba ustvarila osnovne predpogoje za pravilno socialistično vzgojo mladih inte-lektualcev. Vendar pa so to samo predpo-goji, k: lahko, ne morejo pa takoj, dajejo velike vzgojne rezultate. Kakšni bodo ti rezultati, v mnogočem zavisi od možnosti in pravilnosti reševanj dnevnih problemov na-šega šolstva, učnovzgojnega sistema in družbeno politične usmerjenosti mladin-skih organizacij med srednješolsko in štu-dentsko mladino. Kljub uspehom, ki smo jih že dosegli pri ustanavljanju lastnih vi-sokokvalificiranih kadrov, pa se še vedno srečujemo z nekaterimi resnimi idejnimi in vzgojnimi problemi med intelektualno mla-dino. Tu je predvsem vprašanje družbene ne-odgovornosti enega dela študentske mla-dine. Ti namreč mislijo. da jim je družba dolžna zagotoviti šolanje — in to ne samo osnovno, da pa pri tetn oni nimajo prav nobenih družbfcnih odgovornosti. Lahko bi cel govorili o občutku večvrednosti, ne-skromnosti, karierizma in podobnem. Kje so vzroki za take tn podobne pojave? Nekateri so v naši objektivni situaciji. Družbo brez eksploatiranih in eksploatator-jev smo gradili in jo gradimo v izredno tež-kih okoliščinah. Od osvoboditve pa do da-nes vidimo težko borbo za politično in eko-nomsko neodvisnost naše dežele v odgovor proti vzhodnim in zahodnim težnjam. Naša PROF. DR. DOLFE VOGELNIK, REKTOR LJUBUANSKE UNIVERZE: KONTROLA po načrtu, ne občutku Na najrazličnejše fakultete in oddelke Ijubljfanske univerze se vsako leto vpisujejo nove generacije študen-tov. Med njihovim študijem se doslej ni nihče zmenil zanje — ne za i.jihove uspehe, pa tudi ne za težave, ki so jih povzročale objektivne okoliŠčine, včasih študentje sami in včasih tudi profesorji. Dosedanja kontrola štu-dijskih uspehov in dela profesorjev je bila vse preveč odvisna od občutkov. Se nekaj časa in temu bo konec. S sistematično ana-lizo študijskih uspehov bosta univerza in študentska orga-nizaclja imeli pregled nad izpolnjevanjem študijskih ob-veznosti kolegov, pa tudi posameznih letnikov, ob kritič-nem položajn pa jim bosta lahko nudili pomoč. Ob teh problemih smo zastavili dve vprašanji tov. rektorju prof. dr. D. Vogelniku: Kaj menite o sistemu kontrale študijskih uspehov? Za mnogo botlj zadniberesdiraina za-njo. S pregiLedom štiuditjskih uspeihoiv rua)j bi začeli pri koie-gih, ki so se laosko leto vpd-spremljainie študdjjskiih sali na univerzo. Sitatdsitdični uspehoiv se boimio posluziili v list, ki ga bodo v kratkem u- vedli, bo osmova za statisitiko izpitov. Nanj bodo profesorji zapisovali izpiitne ocene. Ob novem univeraiitetneim ziakonu bo kontnola študijskih uspe-hov še toliko važnejša, ker bo z njo možno sproti ocen-jevaiti uspešniost nove reforme- ¦ V B€o>gradu so prvi od vseh jugoisiloivsinskdh uiniivefizatetniiih cenitrov uvedii komitrolo študi-ja, ki pa slomi na d.rugi meto-di i/n doslei ni potkazaiLa zad«r votLjdvAh rezmltaitav; delno za- / to, ker to delo iaavaja admini-stracija. Ob komtirodi štodijja p>a gre predivsem za ugotavlijamge so-cialnega poiložaija študenta (kot n. pr. ali se vozi, koliko štipandije pa^aiema itd.), ker so vee diosedaiajc amkete o tem preveft neitočne in nezaaieslijl-ve. Seveda pa gne tudi za na-črtno spremljainije študijslkiih uapehov posaimemih štmdent-skifh gesneracii od vpisa štu-denta na umiverzo pa vse do diplome, oibenem pa tudi za kanifcroiLo prafesorjevega dela. Kakšen je načrt za orga- niziranje študentskih skupin, ki naj bi poma- gale pri študiju pred- vsem novincem, pa tudl ostalim kolegom? Vsi letndfki na pasatneznih fakultetah im. oddedikih ljub-Ijanske umiivenzie morajo diabi-ti svooegia merttorja, ki bo or-ganizinal seistamlke oziroima se-minairje med pnofesarji in predsitaivniki štiudentoiv. Kjer je pri nekem predmetu vediko Silužaiteljev, pa maio asistein-tov, nai bd ustainiavili študifl-ske skupiine (po 10 študentov)- Na poseibmiih steiminiargih se bodio sestaijali profesarrji in predstaivniki teih štiudijskih skupdm, katerim bodo prafe-sorji pa&redtOivaili odgovoare na težja vprašajnija iz sinoivi. Stu-dentje, vodje študijskili sku-pin pa .bodo nato odgovore po sredovali svotjim kolegom. Prvi uspehi teh skuipin ek> se pokazali že na ekomjomski fa-.kulteti — pri pnof. Vadinalu in p»rof. Krašovcu, študijsike skupii\e pa boido uvedli tiudi na teihniških faikultetah. Orgainizaoija študijskih sku-pin nad bi bila predvsism na-loga študentsike orgamizacije, ki naj bi posterbela za njihovo ustanovitev in delo posebno taim, kjer jih doslej še ni. Važmio pri študijskih skupi-nah pa je piredvsem aktivno sodelovainiie med študeinti in prtrfesoiirji- M.K. Sveti letnikov za enkrat prva naloga svetu že prizanaine Gamtave metode. tiatoo da v tem ne bo novosti. Gre za to, da ima vsak študent šitiuidijsiko črto, ki teče horiziontailno v času-Nanjio se z majtoiimi sdmiboli vpisluij'8'jo reizultati študiija. Ze samo pogled na to črto bo po-kaaal sdtuaeijo štodi^sikega uspeiha leDmiika, pa tudii posa-mezindika. Mediiim, da bd biiilo prav, če bi sisteimaitični pregled kon-tnole uisipehciv prevzetla in vo-d-ila štutdentska orgiaindziaciLia im da hi biilo pameitaeje, ce bi^ to delo deoeintralizdrald na leit-nike. Zaemkrat bo prevzielia to kontrolo aidmdindstiraciija, vem-dar je vprasainoe, 6e ne bo pregiled iizvajian pretveč zbiro-kraitizirano. O>d ad:ministiraci.ie bi bilo niaimireč preveč priča"-kovaiti kakšno veiLje zaniima-nje za analiiizo, miedtem ko bi moraia biti Zveza študentov PROTEST PROTI ZATIRANJU CENTRALNI ODBOR ZVEZE STUDENTOV JTUGOSLAVIJE JE V ZVEZI Z DOCODKI V AVSTRIJSKEM SOLSTVU POSLAL DRZAV-NEMU SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADE-VE V BEOGRADU NASLEDNJE PISMO: Centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije, izražajoč čustva vseh študentov Jugoslavije, izraža svojo zaskrbljenost in negodovanje zaradi Zakona o manjšinskih šolah na Koro-škem, ki g^a. je sprejel avstrijski parlament in ki ukinja dvojezični pouk, ter zaradi zakona, s katerim se omejuje uporaba slovenščine na sodišždh kot uradnega jezika. Mislimo, da sta ta dva akta protizakcnita, ker sia v na-sprotju s 7. členom avstrijskc državne pogodbe in da služita omejevanju osnovnih pravic slovenske narodne manjšinc na Koroškem. Zato zahtevamo od odgovornih državnih organov, da podvzamejo potrebne ukrepe, ki bi zaščitili in uveljavili upravičene zahteve koroških Slovencev. Na nedavnem plenumu Univerzitetnega odbora ZSJ je bilo sklenjeno, naj začno na vseh fakultetah usta-navljati svete letnikov, ki naj jih sestavljajo študentje in profesorji. Tam, ^jer so se zavedaJi izrednega po-mena teh svetov za nad aljnji razvoj družbenega uprav-Ijanja na univerzi in njihove vlogc pri reševanju raz-nih problemov, ki nastajado ob reallzaciji študijske reforme, so jth že ustanovili in so tudi že doseglj pri svojem delu nekat«re u spehe, drugod pa jib koinaj ustanavljajo ali pa jih oelo odklanjajo, ker se jim ne zdijo potrebna. Kdor j« skrbno spremljal povojno življenje in delo na naši unitv«mi, mora prizna*!, da se je sicer počasi, toda vztrajno spreminijala v sooiali-stifeno ustanovo. To preobrazbo so zavirali močni ostanki kon-servativnih sdl na univerzi, ki se kar niso mogle sprijazniti z dejstvom,. da so potrebne kore-nite spremembe, katere zabt«-va izredno hiter dmžbeno eko-nomski razvoj naše države in ki bi gpodbile njihove pozicije, PA tudi drugi, predvsem mate-rialni vzroki. Odlocilni korak za hitrejši razvoj univerze koi socialistič-ne ustanove je bil doseien z uvedbo družbenega upravlganja in z zakonom o univerai. S tem so dobile silo, ki odločno zajgovarjajo družbene zahteve in poirebe, v roke pomembno orožje, s katerim lahko izpol-nijo svoio nalogo — reformi-rajo štndij in s tem omogo&ijo, da se študentje vzgajajo v takšne strokovnjake, ki se bodo odlikovali po svojem strokov-n«m znanju, idealoški usmer-jenosti in družbeni razgleda-nosti. Studentje smo doslej aktivno in dokaj uspežjao sodelovali, predvsem pri študifBki refor-mi, t organih družbenega upravljanja in samoupravlja-nja na univerzi, toda le po svojih predstavnikih. Teh pa je tako malo, da naše težnje, zahteve in poirebe miso vedno prišle do izraza. To se je zlasti pokazalo pri sestavljanju učnih načrtov in programov, ki ne-kateri niso le nereaJni in Stu-dentom ne bodo cmogočili di-plomirati v določenem roku ali pa s« izvenštudljsko udej- stvovati, temveč tudi niso v polni meri odraz dosedanjega razvoja znanosti in družbe. Zaradi tega lahko trdimo, da smo bili doslej nekako odri" njeni cd upravljanja na uni-verzi. Do tega zaključka je prišel tudi IV. Ttongres ZSU, zaradj česar je sprejel sklep, naj študentska organizacija vztrajno zahteva, da dobimo več mest v organih družbene-ga upravljanja na univerzi, s čimer bi v večji meri sodelo-vali prj soodločanju o raznih problemih, za kar se čutimo povsem sposobne. To smo sicer zahtevali, ker pa nismo bili dovolj vztrajni, s svojimi zah-tevamj nismo prodrli. Z ustanovitvijo svetov letni-kov na fakultetah so soglašali tudi organi družbenega uprav-lijanja itt samoupravljanja tet obljubili pomoč pri njegovi re-alizaciji. To obljubo so pone-kod tudi izpolnili, saj so ta-koj, ko so bili svetj ustanov-ljeni, imenovali svoje pred-siavnike vanje, ali pa so bili celo pobudniki za njihovo for-miranje. V želja, da bj čim več štu-dentov sodelovalo pri uprav* ljanju univerze, je študentska organizacija predlagala, naj se na vseh fakulteiah ustanovijo sveti letnikov 8 podobnimi na-logami, kot jih ima^o razredne skupnosti v srednjih šolah. Te svete naj bi sestavljali štu-dentje, izvoljeni na zborih vo-livcev in profesorji, imenovani od fakuiteinih uprav. Svete let-nikov bi vklju&Mi v sistem družbenega upravljanja, ga s tern izpopolnili, približali štu-dentom in profesorjem ter do-segli, da bi se tj bolj zanimali za dogajanje na univerzi Tako bi se čutili bolj soodgovorne za delo teh organov. Dobra stran teh svetov bi bila tudi v tem, da bi fakultetni organi neposredno z njihovo pomočjo nudili študentom pomoč pri reševanju študijskih, material-nih in drugih problemov, z njimi pa bi tudl študentje uve-Ijavljalj svoje zahteve. Kakor pri vsakj akciji, ki jo izvaja Studentska organizacij/a na naši nniverzi, tudi tokrat lahko ugotovimo, da so se ustanavljanja svetov letnikovz vso resnostjo in prizadevnostjo lotila samo nekatera združenja. Ker se nam zdijo ti sveti pre-cej pomembnd za nadaljnji razvoj družbenega upravljanja na univerzi in za realizacijo vseh sprememb, ki jih je pri-nesla študijska reforma, ni mogoče opravičiti malomarno-sti posameznih združenj. Cas je že, da ia združenja seznani-jo študente in profesorje na svojih fakultetah z namenom in vlogo svetov ter jih ustano-vijo in poskrbijo, da bodo za-čeli reševati razne probleme, katerih je povsod dovolj. Doslej so svete letnikov ustanovili že na ekonomski in medlcinski fakulteti v vseh Iet-nikih in na kemijskem ter strojnem oddelku, kjer so pri svojern delu že dosegli precejš-nje uspehe. Na elektrotehniki in arhitekturi jih bodo tudi kmalu ustanovili. O njih so razmišljali tudi na f ilozofski in naravoslovni fakulteti. Na obeb fakultetah so ugotovili, da bi kazalo te &vete formiratj pri njih po oddelkih, to pa zato, ker so posamezni letniki zelo maghni. Teh svetov tudi še ni-ma-J« na fakulteti za agronoml-jo, gozdarstvo in veterinarstvo, kjer zanjo tudi med profesorji ni zanimanja. Popalnoma od-klonilen odnos do teh organov imajo na pravni fakulteti, kjer zatriujejo, da vlogo svetov Lahko odigrajo odbori letni-kov. Tako staliSče j« zgreieno predvsem zato, ker so sveti letnikov družbeno upravni or-gani, ki zastopajo vse študen-te, člane in nečlane študentske organizacije, odbori letnikov pa so izključno organi ZSJ. Težave pri organizaciji sve-tov letnikov imajo tudi n» geodeziji, metalurgiji ter neka-terih visokih šolah in akade-mijah, kjer je malo študenitov. Tudi tu mislijo, da sveti niso potrebni, češ da s profesorji in asistenti že zdaj dokaj uspešno sodelujej«. Za njih bi bil» mcrda najboljša rešitev ta, da formirajo svet slušateljev za oddelek ali šolo, v katerem bi bili predstavniki vseh letni-kov. R.E. Koledar naprednega študentskega gibanja na Ijubljanski univerzi za mesec april 1. APRILA 1920 so štu-dentje priredili protestni shod proti brezbrižnosti vlade za ekonomsko sta-nje študentov. OD 20. MARCA DO 1. APRILA 1936 je bilo na univerzi veliko stavkovno gibanje v zvezi z novo uredbo o tehniški fakul-teti in določanju šolnin. 8. IN 9. APRILA 1940 je bil v Beogradn organi-ziran mirovni kongres štu-dentske mladine Jugosla-vije kot delo KPJ. SIo-venski delegati, razen enega, so bili aretirani že pred odhodom iz Ljub-ljane. 28. in 29. APRILA 1940 Je prišlo pred univerzo do velikih spopadov napred-nth študentov s klerofa-šističnimi Stražarji. revolucija je emancipirala osnovne sociali-stične ideje in ideale, vendar ti niso mogli biti vsi na enkrat uresničeni. To je včasih del intelektualne mladine, posebno tiste, ki ni bila trdno povezana z našo vsakodnevno prakso, privedlo v situacijo, da je podvo-mila v te ideale. K takemu stanju je morda pripomoglo tudi dejstvo, da se je študentska organi-zacija v preteklosti premalo ukvarjala s problemi vzgoje, idejnosti materije, ki se predava, z odnosi na univerzi in aktivnim delovanjem študentov v družbenem življe-nju izven univerze. To je doprineslo k lo-Cevanju dela mh.dine od družbenih proble-niov. Tretji element, ki je vzrok za navedene fclejne probleme, je nezadostna družbena aktivnost dela profesorjev in vzgojiteljev. Osebni primer vzgojitelja je zelo pomem-men faktor pri formiranju učenčeve oseb-Oosti. Večina današnjih vzgojiteljev so ^udje, ki so za socializem, za nadaljnji raz-Voj socialistične Jugoslavije, vendar pa ni-majo dovolj izkušerij in navad kot družbeni dela'.:ci. Praksa je najboljše potrdilo za to trditev. S tem v zvezi nujno nastane vpra-Žanje izbire učnega kadra., posebno še ria fakultetah. Dckier ne bomo uspeli v priza-devanjih, da pribajajo za asistente ljudje iz prakse, ki seveda odgovarja.io določenim kriterijem, cbs^o.ii nevarnost, da bodo pri-hajali za bodoče vzgojitelje ljud.ie. ki po normalnih družbenih kriterijih ne bi tja ni-koli^ prišli. Posebno pa je važno vnrašanje o družbe-ni aktivnos^i tistlh m^adih intelektualcev. ki so po diplom1' odšii v prakso. Ugotovili ¦mo, da smo DrešM že rrecej poti v orema-govanju razrednih odnosov in vzrokov, ki •0 vodili do razredne diferenciacije. Vendar pa je vprašanje, zakaj se kljub temu del te mladine nekako ločuje, pa naj bo to v tem. da se določene skupine intelektualcev zapi-rajo v svoj ozki krog ali pa, da del te mla-dine zadovoljuje samo svoje osebne ambi-cije. Do takega stanja prihaja zaradi več vzro-kov. Takoj po revoluciji, ko je bilo treba organizirati družbo in proizvodnjo na nov način in v pogojih, ko nam je primanjko-valo strokovnjakov v vsakem pogledu, je bila družba prisiljena, da si pomaga tudi s tistimi strokovnjaki, ki niso bilina idejnih pozicijah socializma in ki so izkoriščajoč to pomanjkanje strokovnjakov postavljali včasih nerealne zahteve v materialnem oziru in se spreminjali v lovce na denar, brez kakršnih koli družbeno-moralnih ozi-rov. To je pozneje, vsaj nekaj časa, nega-tivno vplivalo na del mladih intelektualcev. Danes je situacija zaradi samega objektiv-nega razvoja že bistveno drugačna. Drugi element, ki vpliva na omenjene pojave, je neskladnost med spoznanji o na-ših ekonomskih in družbenih problemih v šoli, in prakso, v katero odhaja intelektua-lec po končanern študiju. Na žalost moramo ugotoviti, da je pri pouku v večini slučajev popolnoma zanemarjen družben aspekt vzgoje in je zato potrebno precej časa, da se mladi strokovnjak prilagodi sredini, ki ga obdaja. Ti mladi Ijudje odhajajo na svoja delov-na področja pripravljeni, da se spoprimejo z zaprekami, ki stojijo na poti našega druž-benega in ekonomskega razvoja. Vendar pa del teh mlacHh kmalu izgubi precej svojega mladostnega zanosa, ker na svojih delovnih mestih naieti na zapreke, katerih niso pri-čakovali. Še vedno imamo primitivne sre-dine, ki niso pripravljene sprejeti osvežitve, sredine, v katerih se posamezniki bore za položaje. V takih kolektivih samoupravni delavski organi še ne funkcionirajo, kot je treba in zatc so možni taki pojavi. Izvršni kcmite CK ZKJ je na te pomanjkljivosti opozoril v svojem znanem pismu. Ker je mladina objektivno bila v takem položaju, da ni mogla neposredno sodelo-vati pri razširjanju takih pojavov, ima se-daj močan moralni kapital, katerega mora izkoristiti v organizirani borbi proti vzro-kom navedenih pojavov. V današnji situ-aciji je to mogoče najbolj doseči s krepit-vijo organov družbenega upravljanja. To je najboljša in najhitrejša pot v današfijih pogojih za še večjo afirmacijo mladih moči v borbi proti vsakovrstni zaostalosti in po-sebno proti birokratizmu, proti, kot^pravi Lenin: »egoistom in drobnim lastnikom, proti tisti psihologiji in tistim navadam, ki pravijo: jaz gledam za svoj profit, ostalo pa me nič ne briga.« Danes, ko smo še vedno zelo blizu te-meljnim, toda premaganim oviram na poti našega razvoja, je normalno, da so ostale določene sledi, ki prinašajo tudi nezaželene posledice Ravno tako neizbežno se pojav-ljajo tudi — glede na to, da graditev socia-listične družbe ni linearno gibanje — gotove slabosti v našem razvoju, ki imajo tudi ne-gativen vpliv na mlade ljudi Ce torej govo-rimo o nekaterih negativnih pojavih med mladino, potem je to gotovo, da je zelone-znatno število tistih, ki so v tej zgodnji dobi povsem dozoreli in si ustvarili take življenjske nazore in stališča, ki ne sovpa-dajo z osnovnimi stremljenji naše sociali-stične družbe. Največkrat gre tu za nezadovoljstvo, zato, ker se v praksi dogajajo napake in to ne tiste objektivne, temveč napake, ki ob- jektivno ne bi smele biti in ki podirajo stremljenja in predstave mladih o socializ-mu in družbenih odnosih, ki naj bi bili v njem ustvarjeni. V tem je ugodna osnova za številne škodljive vplive in seveda tudi negativne pojave pri mladini. Zato izvore negativnih pojavov med mladino ne smemo toliko iskati v nekih začasno nebistvenih dejstvih, kot so moda, vpliv slabega filma, tuje propagande, slabe knjige, umetniško in idejno slabe gledališke predstave itd. Razumljivo je, da vse to v danih pogo jih škodljivo vpliva na mladino, na formi-ranje njene družbene zavesti, toda vzroki, ki pogojujejo te vplive, niso v njih samih. Vsi ti in njim podobni faktorji imajo danes stalen vpliv na mladino in tega ne smemo podcenjevati. Posebno na področju kulture in umetnosti še nimamo dovolj razvite idejne borbe, ki je nujna in neobhodna in so za to razni socializmu tuji vplivi, svo bodnejši v svojem delovanju na mladino. Zato mora biti poudarek naše borbe usmerjen na odstranjevanje negativnih pojavov v naši družbi in istočasno tudi proti slabim filmom, slabi literaturi, so-vražni propagandi itd. Vendar pa je v praksi pogosto drugače, največkrat zato, ker se izgublja občutek realnosti do življe-nja in družbenega razvoja na sploh. Tako imenovana neizkušenost mladine, njena nepomirljivost, je pogosto razlog, da se mladino ne usmerja na najtežje naloge, ki zahtevajo odrekanje (izvzemši lansko in letošnjo delovno akcijo), v tem pa je ključ številirm slabostim. Ce se pred mladino stopi odkrito, z argumenti, če se od nje konkretno zahtevajo napori in odrekanja, potem se bo mladina gotovo masovno angažirala do najvišje možne stopnje. Če gre za subjektivne napake, katerim bi se bilo moč izogniti, potem je mladina do njih skrajno kritična in že v začetku nanje ne-strpno reagira, če pa niso odstranjene, vse bolj na različne načine izraža svoje neza-dovoljstvo. Mladega človeka največkrat ne zanima sam konkretni primer nepravilnosti, pač pa nepravilnost sama in nanjo ostro reagi-ra. Mladi ljudje iščejo vzore in največkrat dobre vzore. Za generacijo mladine, ki se-daj stopa v življenje in tisto, ki bo vstopila pozneje in katera našo revoluciju pozna samo iz knjig, ni dragocenega izkus^va, spoznanj in zato v spopadu z vsakodnev-nimi subjektivnimi napakami pogosto za-padejo v brezvoljnost, protestirajo v sla-bem smislu, ali pa sprejemajo stil življenjl, ki je tuj našim prizadevanjem. Kritična ocena današnje družbene ak-tivnosti mladine pa ne bi bila popolna, č* ne bi upoštevali njenega sodelovanja v št*-vilnih kulturnih, športnih, prosvetnih, stXO» kovnih in tehničnih organizacijah. Res 1% da stjpa mladina v te organizacije zaraolnim to dolžnost z ogle-dom kakšnega filma, v povprečju pride po en film na teden. (Tehn. fiz. III.) Da, največ kino. (Tehtn. fiz. V.) Redno oibiskujem kino in to predvsem zato, ker je najbolj poceni (Naravosl. abs.) Da, vsak teden prisostvujem vsaj dve-ma kulturno-umetuiškima prireditvama. Razumljivo je, da sem največ v kinu. (Fil. abs.) Če š-tejemo obiskova-nje kina tudi v sklop kulturno-umetniškiih prireditev, po-tem sem vsaj enkrat teden-sko na taiki pri-reditvi. Če pa ne, je stanje balj žalostno. Predvsem mi primanjkuje časa, včasih de-narja, včasih pa me tudi sam repertoai ikulturnih ustaraov nič ne pritegne (Fil. Nasprotno pravi šiudent I. letnika AGV: Navadno obiščem gledališče ali opero po enkrat na teden, kimo pa bolj poredko. Drugi tip odgovorov bi najlaže ozna-čili z besedami štadenta III. letnika stroj-ne fakultete: Povprečno bi prišla name ena priredd-tev na mesec. Pogostejšega obiskovanja le-teh mi ne dovoljuje študij, morda so iemu včasih, vzrok iudi finance. Nič manj niso značilni tudi naslednji odgovori: Ce napišem da, ali pa če napvšem ne, obakrat se bom zlagal. Saj sami veste, kako je z nami »reveži«, en teden morda vidiš kar po tri filme in dve gledališki predstavi ali morda celo opemo, nato pa 7e dva di j^aejšo razlago, potem lahko opazimo predvsem pomanjkljivo kulturno-umetnostno vzgojo, ki jo posreduje srednja šola. Morda je za to trditev zelo zgovoren odgovor študenta III. letnika tehniške fizi-ke. Njegove odgovore navajamo v celoti: 1. Kulturno-^uiaetniSkiin iprirediitvam ne prisostvujem noben teden. Me ne zanima-jo. Včasih pa poshišam četrtkov večer do-inačih pesmi in napevov (mdslim, da je to kultoira). 2. Gledališča, opere, filharmonije vn falerije sploh ne obisikujein, v kino grem povprečno vsak mesec enkrat, pa še ta-krat mi je žal. 3. Literarnih kujig sploh ne berem, prav iako ne literarnih revij. Berem le livljenje in tehniko, Ljudsko pravico in rčasih TT. 4. Slovensko literarno ustvarjaoije jne prav nič ne zanima in ga seveda tudi ne poznam. Menim pa, da bi bil že čas, da bi se poeti, pisatelji in podobni lenuhi že enkrat lotili poštenega dela in da bi tudi kaj koristnega spravili izpod rok. 5. Z repertoarno poHliko Drame, Mest-nega gledališča in Opere sem popolnoma zadovoljen, ker nobeue izmed teh »du-hovinih hiš« ne obiskujem. 6. Slovensko 1/ikovno ustvarjanje po-znam po nekaj zinazkih v časopisih in na železni ograji ob Operi, kjer bradali ple-skarji ponujajo svojo geometrijo. Cenim staro generacijo, od živečih pa Božidarja Jakca in še ostale redke slikarje, kaierih umotvore zmorem prepoznati v manj kot četrt ure. 7. V zadnjih dvajsetih letih nisem bil aa nobeni razstavi. 8. Resna glasba me ne zanima, ne tuja in ne slovenska. Sem pa velik ljubitelj zabavne glasbe, a ne jugoslovanske. Da mi sloTeuska zabavna glasba ne ugaja, je vzrok v tem, ker je prestaromodna, prepočasna in predolgočasna. Poživlja jo le grozoo tul.jen.je im cviljenje nemoffočih solistk (zlasti Čvetežarjeve). moških sa-Ksiov k sreči nimamo. •9. Od slovenskih filmskih stvaritev sem videl le film Na svoji zemlji, zato na to vprašanje ne morem odgovoriti. 10. V kino grem precej poredko, zato ne morein dati kake sodbe o programski politiki naših kinemato-grafov. Morebiti je ta odgovor sicer nekoliko ekstremen, je pa v milejši obliki včasih kaj značilen za mlojšo študentsko gene-racijo. K prej omenjeni ugotovitvi bi lahko pridružil še drugo, to je, da so študeiitje v svoji kultumo-umetnosini vzgoji pre-puščeni v veliki meri samim sebi, da jim fu ne priskočita na pomoč niti univerza, wAti organizacija Zveze študentov, da jiin študij jemlje čas za dejavnost, ki bi pre-segala okvire stroke, da so štipendije še vedno prenizke itd. Prednost ima belo platno Na drngo rprašanje odgovarja nekaj anketiran-cev z lakoničnim »niti nei«. Toda ugotoviti more-mo, da )ih niti ni tako zelo veliko, zaradi česar se tudi ne bomo dalj časa ustavljali ob njih. Vse pa kaže, da postaja študentom klno vse bližji in bližji. Vzrokov |e Teč. Razberemo jih že iz odgovorov samih: Kinol Poceni in včasih tudi kvalitetno. (Pra-vo III.) Redno obi^kujem kino, in to predvtem rato, k«r je razmeroma najbolj poccni. (Natavosl. abs.) iSajbolj obiskujean kino, dober film mi nudi oelo v€č, kakor gkdafiška predsiava. Tudi se mi zdi kino boW dostopen, ker nima astronomskih cen. Redno obiskujem tudi umeiniške razstave. dočim hodim v gledališč« bolj poredko. (Fil. I.) V ^lavnem obiskujem kino in galerije in to predvsem zato. ker je najceneje in «i človek tudi s študentsko denarnico lahko to privošči. (Fil. IV.) R«dno obwkuj«n le kino, to pa zato, ker moj Studij zahteva veliko dela in se navadno odloČiin za obisk kina šele pol ure pred predstavo. (Na-ravosl. I.) Drngi pa spet dajejo prednost zdaj gledališča. zdaj galeriji, zdaj filharmoniji: Najbolj r«dno obisknjem Opvero. Mislim, da je sedai prilika, da spoznam operni »vet. Prej smo hoditi v Opero po enkrat na leto z gimnazijo, ali pa še to ne. Tako moram sedaj nadoiknaditi, kar sem zamudila. Hudo pa tni je, ko potnislim, da bo pozneje, ko bom v službi kje na terenu, opera zarae spet le sanje. Ce prem v Opero, mi zmanjka časa za drufre prireditva. Včosih si paL utream fas še za kino. (AGV I.) Red.jo ©biskujem Opero (imam abonma) in kino, draj?e kulturne ustanove pa 1« tedaj. de m« kaj zamma ali 8e ie stvar zelo dobra. Na vprašanje zakaj? bi morala odgovoriti, da zahajam v Opero zato, ker uživam v lepi glasbi in mi j« tudi nekaka d-uševn.a hrana. V kino pa zahajam prvenstveno zato, da se »prostim in odpočijem. Je ipa kino tudi najcenejša zabava, dostopna Tsakemu študentu. {naravosl. III.) Redno obiskujem pledališče: Opero, Dramo in Mestno pl&dališče, kolikor toliko kino, Filharmonijo zelo redko, od tasa do 6asa gal^tije. Obisk kul-turnih ustanov, zlasli ^ledališč, mi pomeni ves čas študija nenadomestljivo duševno hrano, skoro e>di-nl stik z -iimetnostjo in zabavo .obenem. Na mojo redno obiskoraajc ^ledališča v.pliva &e to, da se bo sle) ko prej zaradi stroke jtudija (delovno mesto agronoma ,je več ali manj na deželi) zmanjšala možnost obiska kulturnih ustanor. (Ahs. agr.) Od našt«tih kTilturnih ustauov obisknjem re>dno le sledališče in kino, ostale pa le priložnostno. Gledališče obiskujem redno predvs«m zato, ker s« že od nekdaj zanimam za to umetnost. Zdi se mi, da v gledališču na zelo neposreden načm, v intim-nem stiku umetnika in gledalcev, zaživi žiTljenje v tsej šVoji pojavntwNe, ne berem« ali: »Samo včasih.« Da je temu tako, je vsaj delno upoš^tevanja vreden vzrok, ki ga podajajo odgovori: Knjig ne berem, ker ni časa. Rad pa berem v ipočitnicah. Nimam jasnega po-gleda v maderno dogajanje v naši knji-ževnosti. (Kemija II.) Veckrat se spomniim žalostne resnice, da sem skoro izgubila stik z literaturo. študij in honorarno delo me toliko zapo-slujeta, da skoraj ne najdem več časa, da bi sedla h knjigi. Tako sem tudi veselje do branja, ki sem ga imela v gimnazijskih letih, nekako izgubila. (Abs. agr.) Knjig zaradi študija, ki mi vzame pre-več ča<5a, sploh ne berera. Zato sem z za-ložniško politiko kar zadovoljen. Morda bi želel več slovenskih strokovnih knjig. (Gozd. III.) Da, strokovna knjiga in pa cena knjig, to sta za študentski svet poglavje zase: Knjige zadnje leto prav malo berem, pač pa redno berem nekatere revije (Ob-zorja, Našo sodobnost, Mlada pota itd.). Zanima me literatura z moderno vsebino, zato bi mnogo več bral, če ne bi bile cene knjig za štodente nesprejemljive. Menim, da ni treba toliko luksuzne opreme knjig, če hočemo povečati zanimanje zanje. Se-veda imam tudi časa premalo, da bi mo-gel brati vse, kar me zanima. (Pravo IV.) Kolikor toliko, znanstveno teoretično. Zeleti bi bilo več serioznejših del s tega področja. (Fil. IV.) Naše založbe redno najdejo čas in de-nar za tiskanje vseh mogočih literarnih del, za učbenike in strokovne literature pa nimajo ne denarja, ne časa. (Agr. III.) Knjige še kar dovolj redno prebiram. Najraje segam po sodobni svetovni in srbsko-hrvatski literaturi in to zato, ker pričakujem od literature kar največ ak-tualnosti in ne>posredne prizadetosti ter VPRAŠALI SMO: # Ali vsak teden prisostvnješ vsaj eni kulturao-umetniški prireditvi? Če ne, zakaj ne? # Katero izmed kulturnih ustanov (gledališče, opera, filharmonija, kino, galerija itd.) redno obiskuješ in zakaj? # Ali redno prebiraš knjige? Kakšna literatura ti je najbolj blizu? Ali slovenska založniška podjetja zadovoljujejo tvoje zahteve? Če ne, zakaj ne in česa si želiš^od njih? 9 Ali redno zasleduješ sodobno slovensko literarno ustvarjanje? Kaj meniš o njem? # Kako si zadovoljen z repertoarnto politiko Drame, Mestnega gledališca in Opere. # Ali poznaš sodobno slovensko likovno ustvarjanje? Tvoja sodba o njem? # Katera izmed razstav v ljubljanskih galerijab. te je v poslednjem času najbolj pritegnila in zakaj? # Ali ie bolj priviači sodobna slovenska lahka in zabavna glasba ali pa resna glasba? Zakaj? 0 Kaj meniš o poslednjih storitvah slovenske kinematografije? Ali sodiš, da je le-ta že stopila v korak s svetovno oziroma jugoslovansko filmsko proizvodnjo? 9 Tvoje mnenje o prograttiski politiki ljubljanskih kinemaiografov? reagiranja na neposredno, sodobno živ-ljenje, ki nudi toliko problemov in nepre-slamih družbenih preinikov. Rad prebiram tudii sod^>no poezijo, seveda če ni preveč abstraktna in surrealistična. K založniški politiki bi pripomnil to, da si želim več prevodov iz sodohne svetovae književno-sti (v ostalih jugoslovanskib. kulhirnih središčih- je to občutno bolje rešeno) ter več del mlajšib. slovenskih literatov; v zadujein času izgleda, da se tudi lo izbolj-šuje. (Fil. II.) Berem veliko in iščem knjige, ki mi ustrezajo. Redki so prevodi leposlovja, s katerimi sem zadovoljen. Najslabši so pre-vodi iz amgleščine (n. pr. Dos Passos — Manhattan Transfer), dobri so prevodi iz rulčine (n. pr. Bratje Karamazovi). Z za-ložbami je vse v r©du. (Naravosl. III.) Očitek: več realnosti tx> ma piejšnje vprašanje smo v veliki merl dobili negativen odgovor, tokrat pn se je le 8e povečalo število odgovorov v smislu: ne; ne zasle-dnjem; ne zaslednjem in ne morem dati izjave; s sodobnim slovenskim literarnim ustvRrjaajem ni-mani veze; ne znsledujem, zelo pa so mi všef Mlada pota; ne zaslednjem redno; poznam bolj malo ira. . Ostali anketiranci. žal v manjšini, pa napišejo svoje odgovore v plribližno takih variantah: Da. Naši sodobni iitetatt so preveč abstraktni In odmaknjeni od življenja. Unionska kava in hlapi vina zelo razkrajajo njihovo dotnišljijo, realnost pa . jiin. je ^tnja. (Agr,. IIJLj A 5i s ¦¦ ¦: i; „ .. .,-. Šlovensko literarno ustvar|anje zasledujem. Vendar se mi zdi, da fii'doraslo sodobiii svetOTni knjiž«vnosti (boljša je poezija). (Med. I.) Da, to zasledujera reduio. Menim, da je razvese-ljivo dejstvo, da se je število , ustvarjalcev po vojni zelo povečalo. Negativno pa je cepljenje pis-cev na razne struje, ki g'e javlj^fo bodisi odkrito ali prikrito. S<>dim tudi, cLa je učenje pisoev, kaj in kako naj pilejo, škodljivo za pozitivcn razvoj naše literatuie (to je meuil že Prešer«n). Mne-aja sem pa, da je le to umetnost, kar je osnovano na realhin pojavih v življ.enju in da to ni umet-oost, česar bralec ne razume (niti inteligent, kaj pa manj izobraženi?). Menim, da bodo »štirje« vse-kakor ostali na pomembneni mestu v naši litera-tiiri, dalje Smiljan Rozman, Branko Somen, Cuoidrič Tine, Saša Veigri in drugi. Omenil sem le te, ker jih tudi osebno poznam in sem zasledoval njihovo delo. (Pravo IV.) Sodobno s'lov«nsko Hteraruo življenje_ je prav-zaprav ležko sprejnl.iati, predvsem zaradi neureje-nega revijalnega življenja. V zadiniem času je opaziti na slovenskem knjižnem trgu več del sodobne ustvarjalnosti, zato si človefc že lahko ustvari določeno mnenj« o njem. Predvsem je ču-titi, zla3ti pri mla.jšib, ljeka nova vsebinska' in formalna iskanja, ki zahajajo -včasih v ekstrem — z.golj v modcrnizetn v forn>i, vendar vsaka novost, 6e je v »kladu z našim družbenim življenjem, ra«veselju;e. (Fil. II.) V glavnem dobro, morda več sodobnosti! Kolikor je odgovorov na to vprašanje, jih lahko v glavnem razdelimo na tri sku-pine. V prvo spadajo tisti, ki jih repertoar povsem zadovolji. Naj naštejemo neka-tere: Zdi se mii čis-to pravibaa. Seznanja nas z modernimi in klasičnimi deli. Bila so dobro izbrana. (Fil. I.) Mislim, da je dobra. (Tehn. fiz. V.) Z repertoarjem Drame, Mestnega gle-dališča in Opere sem papolnoma zadovolj-na. (Naravosl. abs.) Pritrdilnica in nikalnica sta značilni za drugo vrsto: Z repertoarjem Mestnega gledališča sem zadovoljen, manj z Dramo, za Opero pa ne morem reči, ker me operna glasba ne zanima. (Pravo IV.) Najbolj sem zadovoljen z delom Dra-me, zato sem tudi najbolj zahajam. Ne-katera dela v Operi se mi zde samo še zanimiv kulturno-glasbeni dokument. (Fil. IV.) Z repertoarji gledališč in Opere sem v glavnem zadovoljna. So sicer dela, pri ka-terih se človek vpraša, zakaj so jih upri-zorili, vendar jili dobre izvedbe dobrih dramskih del - umetnin odtehtajo. Tudi operni spored mi je letos všeč. (AGG IV.) Z repertoarno politiko Drame, Mestne-ga gledališča in Opere sem in nisem za-dovolien. Zelel bi si morda več novih do mačih in tujih del. (Fil. abs.) Od zadovoljstva me ravno ne razganja. Nimam pa nič priporriniti. (Tehn. fiz. III.) Nezadovoljneže pa predstavljamo z naslednjim odgovorom: - , - Z repertoarno p-olitiko našili gledaliških hiš nisera zadovoljen. Njihov repertoar je vse preveč tradicionalen, na sporedu so predvsem klasična dela, ki s.icer imajo svojo umetnišiko vrednast, niso pa aktual-na za naš čas in ne razodevaj.o novih sme-ri v gledališki umetnosti, ki so se po sve-tu že zelo uveljavile in kljub včasih pre-tiranemu modernizmu pomenijo živ odraz sodobnega življenja,. Pogrešam torej več sodobnih del iz svetovne dramatike pa tudi več domačih novilet. (FiU II.) Svet barv in črt sta odmaknjena Ze ko smo zastavljali to vpraianje, smo vedeli, da bo tu najbolj škripalo. Splošno izobraževalna &ola. v tem primeru gre v glavnem za gimnazije in druge sreclnje ali strokovne iole, so doslej vse -preveč zanemarjale likovno vzgojo in jo zreducirale le na ponk risanja z dvema tirama v tednn. Zna-čilna sta predvsem dva odgovora: Sodobno slovensko likovno ustvarjanje poznam samo nekoliko z razstav in iz kritik. Ker niti do-mačega niti tujega ne poznam hoij natančno, ne moretn soditi o njem. Samo razstave so ipremalo. Morali bi uvesti tudi kakšna poljudna predavania o umetnosti, zlasti o moderni. Napačno je tudi, da umetnostna zgodovina ni ve6 predmet v srednji šoli. Tako nam manjkajo prepotrebne o»nov€ v spoznavanju umetnosti. (Fil. I.) Sodobno sloven«ko likovno ustvarjanje pr«malo poz-nam, da bi n o njem ustvaril svojo sodlbo. Morda je moii premajhni zainteresiranosti za to umetnost vzrok silno pomanikljiva likovna vzgoji v sistemu Bašega šolstva. (FU. II.) Zato tudi ni čudno, da velika večina anketiran-cev odigovarja po terale rzoru: ne (naravosl. III.); ga ne poznam (AGV L); poznam zelo površno iu ne morem dati nikake sodb€ (narav©9'l, abs.); laikl (Strojna III.). Ostali, ki se ne smatrajo r tolikinl meri xa laike, so v odgovor zapisali; Ta stran umetnosti me zanima in dostikrat obi-ščem razstave. Zadovoljen sem s stanjem, ki je danes v teh krogih. (Kemija II.) « Poznam približno 80-odstotno, kolikor p&i uie-gnem. Sodba: več dela, y«5 poglobitve, več izku-šenj in tudi uispeh bo boljši. (Strojna abs.) Sodobno slov«n»ko likovno ustvarjanje ima lepe perspektive, saj so se uftkateri mladi umetniki lepo uveljavili doma in v svetu. Meni osebno je ¦ všeč njihov izvirni in pristni sloe, ki daje nji- hovim umetninam pravo vrednost. (Fil. II.) Grafika zadovoljuje. Ostali pa naj kar še iščejo novih poti. Bo ž« colje; upam na skorajšaje roj-stvo dobrejja slikatja. (Strojna abs.) Prednost imajo stari Ker »ta šesto jn sedmo vprašanje y posredni medsebojni zvezi, je razumljivo, da je bil v večini anketnih listov prazen prostor. Iz vseh ostalih odgovorov pa je kaj lnhko izluščiti dejstvo, da so vsem, prav vsera anketiranim itudentom tnja in nerazumljiva pota modernega slikarstv«. Zato se navdušujejo za Groharja, za razstavo slovenskega portreta, za Signaca ira. Sicer pa naj o tem spre-govore sami: % Spominska raz,stava našega knpresionista, Gro-harja. (Fil. abs.) Poljski plakati (Strojna abs.) Zelo zanimiva se mi je zdela razstava Portr€t na Slovensk«m, to pa zaradi lepega in pou6nega prikaza slovenskega likovnega ustvarjanja, njego-vega razvoja skozi d«setletja in stoletja. (Fil. II.) Pečarjeva razstava karikatur v Jakopičevem pa-viljonu. (AGV III.). Poljski plakat in razstava del Paula Signaca. Bili sta kvalitetni in vsaka zase zaključcna celota. (Tehn. fiz. V.) Razistava del Ivana Groharja in razstava polj-skagva film*kega plakata. GToharjevih del, razen po-sameznih slik, nisem poznala in tako sem bila te razstave zelo vesela in si samo želim, da bi lahko videla vsa dela slovenskih impregionistov, kajti njihove razstave bodo ba.je vsako leto. Zelim pa si, da bi ljudje, ki so odgovorni za naš filmski plakat, ob tej razstaTi malo razmislili. (Fil. IV.) Zabavna glasba na pohodu Morda je že vzdušje samo vzrok, da s>e v zadnjem času bolj in bolj približujemo oblikain umetnosti, ki bi jih lahko ozna-Čili s terminom »lahke«. Torej ni čudno, da se je velika večina anketirancev izre-kla za lahko in zabavno glasbo in da so le redki zapisali odgovor: Resna, zaradi resnosti. (Fil. IV.) Najraje poslušam resno glasbo, ven-dar ne sodobno slovensiko. (Gozd. III.) Resna glasba. (Strojna V.) Bolj me privlači resna glasba. To pri-pisujem samo svojemii značaju. (Fil. I.) Nekateri se spet navdušujejo nad obe-ma. Te bi lahko označili z naslednjira od-govorom: Bolj me privlači resna glasba, pred-vsem zaradi umer/enosti, čeprav sem nav-dušena tudi za lahko zabavno glasbo. Kot že rečeno, se je velika večina izre-kla za lahko in zabavno glasbo. Nekateri utemeljujejo to odločitev tako, drugi spet drugače. Sicer pa naj naštejemo njihove odgovore: Privlači me lahka in zabavna glasba, ker resne ne razumem dovolj. (Fil. IV.) Bolj me privlači lahka glasba, ker si želim od glashe le razvedrila in trenutne-ga užitka. (Kemija II.) Lahka in zabavna, pa čeprav ni -taka, kot bi želel. Za resno giasbo nimam do-volj smisla. (Tehn. fiz. V.) Všeč mi je slovenska lahka glasba, saj je za uho prav prijetna in zabavna. Še važnejše je to, da se ji je že posrečilo najti svoj lastni izraz. (Fil. II.) Nekaj odgovorov pa takemu mnenju nasprotuje. Na primer: Na lahko glasbo sem besen, resno red-kokdaj slišim. (Naravosl. III.) Lahka glasba, ki jo pri nas izenačujejo z jazzom, je za eno figol Imamo sicer fe- stival v Opatifi, nagradne popevke, to in ono, pa vse skupaj so samo plagiati ali italijanskih kancon, franco«kih šansanov etc. etc. Rezultat? — Kučica u crijedu, Tata, kupi mi avto... in besedilo!! Bosr obvari! Adamič pa je plagiator! In zdaj se še na Avsenikove polke ne moreš za« nesti, ker nikdar ne veš, ali so Avsenl-kove ali ne. (AGV III.) V pričakovanju dobrih filmov Da fe slovenski film zašel ˇ neko frndno ©b-dobje, ki bi ga najbolj pravično označili s pojmom kriza, ugotavlja velika večina anketiranih štnden-tor. Nekateri vidijo izhod v tem, da se slovenski filmarji strnejo in končno le ustvarijo nmetnino, drugi menijo, naj bi se raje naslonih na sodobntt tematiko, tretji spet iščejo poti iz krize ˇ čeflft drugem: Slovenska filmska industrija je še v povojih. Njena karakteristika je — anemiinost. Slovenci imamo toliko materiala za kvalitetne filme, tod* ne znamo ga izkoristiti. Razen filma Kekec in Tre-nutki odločitve me še noben film ni navdušil. S takšnitn filmom, kot j« t Soboto sTečer, alt Svojega telesa gospodar, ali Skozi vejevje v nebo, fi se res ne more meriti noben slovenski film. er s«m kot statist bil pri Triglav filmu, sem lahkd opazoral, kako se tam dela. Najprei bo treb« discipliniraii vodstvo in postaviti take ljudi, ki se razumejo na žirljenjsko problematiko, jo znaj« prikazati v vs«h p^iholoikih variantah Itd. Razea t«ga pa bi bilo potrebno posnemati še rnozemstvo, kar se tiče vodtetva. Ed«n ima besedo, ostali pt delajo (predvsem brez paničarslva!). Ko bo t« problem rešen, tematika pravilno izbrana iz iir-ljenja in obdelana. bodo >vremena Kranjcem ift zjasnilac. (Pra,no III.) Brez komentarja, razep kratkih filmOT, ki m> mi zelo ugajali! Ostalo j« samo dober zaslužek za nekaj neizobraženib filmnkih »odelaTO«T. (Stroj-na abs.) Vse najslabše. Postal sem popoln pesimlst. Ne z eno, ne z drugo se ne more primeriati. (Gozd. III.) Seveda nekateri oporekajo taklm strogim sod-bam in priznavajo slovenskemo tilmn vsaj delna, če že ne popolne vrednote: 5e ne sodi v svefovno kinematografijo, r ju. goslovansko pa vsekakar. (Strojna abs.) Da smo v koraku z jugoslovansko proizTodnjo, o tem n« dvomim. Bolj t«žko bi se primerjali • svetovno, aamreč s celoTečernimi um«tniškimi fil-mi. Z Dolino miru stno pokazali, da daleč za njimi nismo. Seveda je tu tudi problem igralcev in ko-produkcije. O tem se j« že mnogo pisalo in tudi j&x sem mnenja, da ie je pri nekem filmu nai delež le neznaten (mogoče samc pokrajina in «ta-tisti), se filma ne jemlje za domačega, V omenje-nem filmu aasfropa tuj igral«c. Je pa edini, »nloveniji partdjska organizacija te povsem obnovljena ter sd je gastavila za svojo prvo nalogo, |>ovezati se z ljudskimi množi-fasmi in prevzeti vodstvo v bor-t»i proti diktaturi in za njene gaspodarske zahteve. Istočasno pa. je zahtevala od članov par-tije poglobljen študij marksiz-tna-leninizma. Uspehi obnovlje-He partije v Slov&niji &o bili na Ipubljanski univerzi vidni že ob »tavki v začetku le-ta 1933, oka-teri pravijo Rdeči signali (febru-»r-marec 1933), da se je spre-menila v velike demonstracij e zairadl beograjske grožnje o uki-niitvi medicinske in tehndške f a-kultete na ljubljanski univerzi. Po krivdi klerikalnih in liberal-nih študentov je rektorat uni-verzo zaprl in s tem preprečil možnost borbe na sami univerzi. Na pritisk »borbene akademske mladine« in ob podpori študen-tov zagrebške univerze je konč-no prišlo na ljubljanski univer-zi do generalne stavke, ki pa ni uspela v celoti, ker so se Ja-dranaši (liberalni študentje) opredelili proti stavki, klerikal-ci pa so jo s svojo pasivnostjo začeli ovirati. Leta 1933 je PK za Slovenijo navezal tesnejže stike s takrat-nim CK KPJ, ki je bil takrat v inozemsfcvu, od. česar pa ni bilo posebnlh koristi (Gorkič). Leta 1934 je bila sklicana pokrajin-ska konferenca v Sloveniji, ka-tere se je udeležil tudi tov. Tito. Rdeči signali torej sovpadajo z obnovitvijo KPJ v Sloveniji. Zanima nas njihova revoliicio-narna reakcija spričo nekaterih dogodkov 1932/1933 na Sloven-skem in zato na kratko preglej-mo zgodovinsko podobo teh dveh let. Velika svetovna gosp narno. Zveza rudarskih delavcev je že v začetku leta 1932 zahte-vala resnično svobodo združeva-nja ter svobodo strokovnih or-ganizacij in delala neutrudno med rudarskimi delavci. Uspeh novega slovenskega PK KPJ in delovania , te Zveze je billa ve-lika julijska gladovna stavka leta 1934. Zanimivo je, kako je v začetku te stavke zapisal takratni klerikalni Slovenec: »Nihče ne more vedeti za orga-nizatorje oziroma iniciatorje te nenavadne stavke, kajti ¦ celo delavski zaupniki so bili prese-nečeni nad tem strumnim in so-lidarnim nastopom slehernega tnoža. Gladovno stavko je vodil obup množic, vodila jo je res-nična lakota.« Ta velika gladovna stavka se je začela 3. julija 1934 s tem, da so rudarji, fco je prišla izmena, ostali v rovih. Tem sta se pri-družili še dve izmeni, tako da je bllo v rovih okoli 1300 rudarjev, zunaj pa se je stavki pridružilo še 200 delavcev. Rudarji v rovih niso delali, odklanjali so hrano in nekateri celo vodo. Bili so skrajno disciplinirani in vse varnostne naprave so funkcio-nirale v najlepšem redu. 4. julija so se začela pogajanja v Trbovljah, kjer pa je bilo go-vora le o varnosti in redu v revdrjih. 5. julija je prišlo do pogajanj v Ljubljani, kjer so delavski zastopniki zahtevali, naj TPD zviša mezde in prekli-če ukrepe o redukcijah. Toda TPD je ostala trdovratna. Po-gajanja so se nadaljevala 6. ju-lija v navzočnosti ministra za gozdarstvo in rudarstvo, ki je apeliral na delavce in TPDr naj se sporazumejo, ker bo to v korist skupnosti. Pogajanja so se končala 8. julija. TPD je obljubila, da bo zvišala mezde in preklicala redukcije, čim bo država povečala dobavno kvoto. To je bila delavska zmaga, kajti teh dveh letih je sedel pri vlad-ni mizi v Beogradu liberalni del slovenske buržoazije, zato je bila sicer razpuščena SLS avto-matično v opoziciji. Da bi SLS popravila enaindvajsetmesečno sodelovanje svojega šefa Koroš-ca v velikoskrbski vladi, je bila to pot v zelo hudi opoziciji in je, zlorabljajoč zlasti revolucio-narno razpoloženje slovenskih kmetov, organizirala dosti parad, pa tudi incidentov. ki so močno prekoračili od vodstva SLS pri- ča'kovani in z.aželeni okvir Znane parade vodstva SLS so bile v tem času: proslava Ko-roščeve šestdesetletnice; Ijub-ljanske punktacije, ki so med drugim zahtevale, naj se zgradi Jugoslavija po svobodnem spo-razumu med Srbi, Hrvati in Slo-venci na demokratični podlagi samoupravnih enot, od katerih bi bfla ena tudi Slovenija; uda-rec katoliškega episkopata po Sokolu kraljevine Jugoslavije zaradi Tyrševe ideologije; pro-slava H)00-letnice Kristusove smrti, združene z biserno mašo nadškofa Jegliča, na kateri se je zbralo na stadionu v Ljubljani vsaj 60.000 ljudi itd. Te parade pa so nadkrililr tako imenovani šenčurski, ko-mendski in mengeški dogodki. Vodstvo SLS je hotelo v teh krajih razbijati shode režimske-ga poslanca župnika Barleta/ni pa predvidevalo, da se bodo te demonstracije razvile v hude proteste proti sami državi, kar dobro dokazujejo vzkliki s teh demonstracij: Zivela samostojna Slovenija! Zivela republika! Dol s kraljem! Zivel Mussolini! itd. Rdeči signali (februar-marec 1933) so iapisali ob sodnem pro-cesu kot zaključku vseh teh do-godkov, da je prišlo povsod v Jugoslaviji in zato tudi v Slo-veniji do kmečkega gibanja, kl je bilo spontano »kolikor ga ni organizirala KSJ.« Buržoazno vodstvo se je za-čelo udeleževati tega gibanja šele takrat, ko je začeio zavze-mati radikalnejše oblike. Tako je nameravalo slovensko kleri-kalno vodstvo z revolucionarno razpoloženimi slovenskimi kmeti doseči dvoje, speljati zradikali-zirano kmečko gibanje v Koro-ščeve vode in dovoliti demon-stracije samo -v toliko, kolikor bi ji te mogle služiti kot argu-ment pri pogajanjih za konce-sije slovenskega kapitala. Tudi ljubljanske punktacije so ozna-čili Rdeči signali v isti številki kot Koroščev poskus »zajeziti revolucionarni izstop kmečkih snnožic proti v&llkosrbski dik-taturi«. Povsem naravno Je, da je spričo te klerikalne ofenzive prešla liberalna režimska bur- žoazija v protiofenzivo. Nikakof ni bil slučaj, da je bila prav ott času senčurskih dogodkov il proslav Koroščeve šestdesetlet-nice (zažiganje kresov, nošenj« zelenih kravat itd.) posvečena pravoslavna cerkev v Celju in položen temeljni kamen pravo-slavni cerkvi v Ljubljani. Prav istega dne, ko je v Nemčiji pri-šel na oblast Hitler, so bili in-ternirani klerikalni veljaki Ko-rošec, Natlačen, Kulovec in drugi, kmalu za tem je banska uprava razpustila dve mogočnl klerikalni prosvetni organizaciji, Prosvetno zvezo v Mardboru in Ljubljani itd. Tako so hočeš nočeš postall klerikalni prvaki mučeniki, SLS pa stranka, ki se je borila proti velikosrbskim poskusom staplja-. nja slovenskega naroda v nek jugoslovanski narod, postalo je borec za slovenstvo, v čemer jo je nekoliko na »višji« s-topnji za-čelo podpirall neko novo nasta-jajoče gibanje okrog glasila Slo-venija. Na poskuse takega reše-vanja slovenskega nacionalnega vprašanja so Rdeči signali več-krat odgovarjali. Ze v prvi šte-vilki poudarjajo, da mora vse-bovati rešitev vseh perečih pro-blemov slovenskega ljudstva tudi nacionalno in socialno osvo-boditev, da je malomeščanska ideologija »slovenstva« pod vpli-vom reakoionarne tradicije, da je nadonalno vpraŠanje poveza-no z ekonomskim razvojem in da je pravi nosilec reševanja nacionalnega vprašanja le pro-letariat. Le revolucionarni pro-letariat, boreč se proti vsakemu izrabljanju in proti nacionalne-mu zatiranju, more dokončno rešiti nacionalni problem in pri-vesti do osamosvojitve vseh narodov. Revolucionarna razgibanost slovenskih ljudskih množic in vedno bolj razvijajoči se itali-janski in nemški fašizem sta po-tisnila pero v roke znanemu klerikalnemu sociologu in časni-karju dr. Ahčinu (Drin), ki je v Slovenčevem članku Fašizem proti boljševizmu 17. maja 1933 zapisal tudi tole: »Fašizem ima brez dvoma v svojem gibanju mnogo simpatičnih potez zav katoličana. Spomnimo samo na njegovo prizadevanje za moral-ni dvig, za odpravo razrednega boja in ustvaritev korporativne države. Kar je pozitivnega na fašizmu, to je vzeto iz krščan-stva in v tej smeri more biti fašizem res tudi del protiboljše-viške fronte. Toda, to še ni ves fašizem. Velik del njegove dok-trine raste iz machiavellizma in hegelianizma ... Res pa je, d& boljševi-zem predstavlja za cer* kev daleko večjo nevarnost... Ce &e bo cerkvi posrečilo, da ga (fašizem) očisti poganskih pri-mesi in izčisti njegovo državno in socialno ideologijo, more tudi fašizem postati dragocen so-delavec Cerkve.« Odlomek je tako jasen, da ne pcytrebuje komeiitaroa. Zato je tudi jasno, da so si Rdeči signali prav kmalu zadali kot eno svo-jih prvih nalog tudi borbo proti fašizmu vseh oblik in to kot masovno borbo vsega delovnega ljudstva. Po pojmovanju Rdečih signalov je fašizem najostrejša metoda neposredne diktature buržoazije v dobi imperializma. Rdeči signali zelo dobro analizi-rajo fašistično taktiko, s katero si ta pridobiva ljudske množice na svojo stran. Ko je fašistični buržoazijd socialna demokracija že pomagala do oblasti, jo je ta takrat odpahnila od sebe in fašizem je začel posegati po novih geslih o potrebnosti na-cionalne enotnosti, o koristoosti stanovske ureditve države, o po-trebnosti borbe proti židom in njihovemu aderuškemu kapi-talu itd. Tako smo si ob kratki analizi dveh let iz naše najnovejše zgo-dovine ogledali glavno reagira-nje Rdečih signalov na vse po-glavitne dogodke. Reči moramo, da so te danes že tako redke številke tega ilegalnega študent-skega komunistienega glasila zelo pomembne iz dveh razlo-gov: so revolucionarno ogledalo tedanje dobe in zgled pravih revolucionarnih študentskih od-govorov na vse, kar je težll« tedanjo družbo. NENAVADEN PRISPEVEK ZA ŠOLSKO REFORMO V STATISTICNIH POROClLIH O IZPITIH NAJRAZLlCNEJSlH UNIVERZ PO SVETU JE KAJ LAHKO OPAZITI DEJSTVO, DA SE JE ODSTOTEK NEUSPEŠNO OPRAVLJENIH IZPITOV V ZADNJIH STUDIJ&KIH LETIH POVECAL, POSEBNO 8E, CE TO PRIMERJAMO Z RAZDOBJEM OD LETA 1949 DO 1954. CE BI ZA VSE STU-DENTE, KI SO USPESNO OPRAVILI SVOJE IZPITE VELJALA UGOTOVITEV, DA JE NJIHOVO ZNANJE NA VlSJEM NIVOJU GLEDE NA SPLOSNO KULTURNO STANJE IN TEHNICNO ZNANJE KOT NJIHOVIH PREDNIKOV, BI LAHKO TA POJAV SMA-TRALI ZA NORMALEN IN BI SAMO KAZAL NA TENDENCO ZA USTVARJANJEM VISJEOA AKADEMSKEGA SVETA. KER PA TO V VSEH PRIMERIH NI TAKO, PO-MENI PORAST NEUSPESNIH IZPITOV PRVI ZNAK ZA NEVARNOST, KI LAHKO V NEKAJ LETIH PRIPELJE DO RESNE KRIZE Z DALEKOSEZNIMI DRUZBENIMI IN PSIHOLOSKIMI POSLEDICAMI, CE SE BO TA SEDANJI RAZVOJ NADALJEVAL OZIROMA POSTAJAL SE BOLJ KRITICEN. ZATO NE BO ODVEC, CE BOMO SKU- Sali. naSteti nekaj vzrokov, ki so med drugim prsvedli do takega STANJA. Danes neuspeh na izpdtu ne pomeni samo osebni poraz, razo-Caranje ali ne&re6o za študenta, tetnveč prav tako tudi precejš-njo finantoo izgubo. Za študen-ta, ki je prišel na univerzo le s pcttnočjo velikih žrtev, pomeni pdgosto njegov j>rvi večji ne-uspeh tudi konec njegove uni-vecrzitetne poti. Tiati, ki laiiko ponavJtjajo prvo leto na univer-ri, pripadajo navadno bolje si-tuiranim &lojem. Nobenega dokaz^a ni, da strogi kritariji na izpitih v resnici za-gotavljajo seleikdjo najbolj spo-sobnlh kandicfatov. Pred lebrihtnega«, da bi obi-slooval predavanja. »Cvekanje« je edina stvar, kl jo tl ljudje eli-šlijo na prediavanjih. Ta absti-nenca je po naš&m mnenju eden glavnih vz^rokov za veliiko števi-lo neuspešno opravljenih izpi-tov. Obiskovantje predavanj ni samo dolžnctet za študenta, tem-več tudi vaja v sami disciplinl, pa tudi znak vljudnosti in dobre vzgoje .Naj bodo predavanja še tako moreča in predavateljski talent profesorja enak ničli, iz predavanja se da naučiti marsi-kaj, česar ni v kmjigah. Drugi očitek, ki ga želimo po-vedati na račun dela današnje študentsk« generacije, je Po na-šem mnenju pomanjkanje vsake »intekktualn« želje, potrebe po resnih knjigah, to ije resničnega poželenja po znanju. Ta del štu-d"entov je prepričan, da Je po-trebno prebrati samo naslov in morda kazalo knjige, da bd se seznanili z njeno vsebino in da jim to znanj« pcpolnoma zado-stuje. Tudi to je vzirok, da šte-vilni študentje kažejo pri ob-ravnavanju splošnlh kulturnJh vpraSanJ mnccgoikrat popolno neprizadetost ali-. pa neznanje. Ce, zna med teml študenti kdo formulirati kako idejo, je to že nekaij Izrednega, kdar pa je spo-soben izpodbijati idejo drugega (5e jo seveda ima), je to že res-niično pres«nečenje. Kalko revna je spložna kultur-na raven povprečnega študenta, se čisto lahko in ja«no c?pazl v sfcoraj neverjetnih napakah v n,jih.ovem govorjenju iti zapis-kih: osnovne napake v slovnici, napake v oajenostavnejših clta-tih i» tujih jezikov (ki so se jih učili več let), napake pri ime- nih, pdsateljih ,fll«zofih, znan-stvenikih (ne toliko športmiikih, fihnskih zvezdah itd.), v imenih, ki bi morali spadati v najosnffv-nejie Studentovo znanje. 2a-lostna je tudi ugotovitev, kako malo študentje berejo zlastl do-mačo literaturo. Oe že kaj be-rejo, poteni so to best sellerjl. Ce pa se jim hočeš zameriti, po-tem jih vprašaj za dela ali av-torje iz n. pr. 17. stoletja. In tako se dogaja, da na izpi-tih ti nedozoreli študentje ne najdejo »zveze«, ne morejo do-dati citatov, ne morejo omeniti imen, ki jih profesor ni omenil na predavanjih, ne znajo zgra-diti mostu med dvema različni-ma precTmetoma, ne znajo na-praviti prim&rjave med dvema osebnostima, sttfletjema all ide-ologijama. Seveda vsega tega niso krJvi samo Studentje, toda razprava o tem presega te okvire. Brez dvomja bi se lahko tudi vprašali, ali ni n«ke zve?« med padcem kulturne stopnje štu-dentov Im. d&mokpatizacijo unl. verzitetn«ga pouka. Student, k[ prihaja iz intelektualnega ckolda ima določeno pirednost pred sv<3-jim koleg'Oim jki prihaja iz ered-njih slojev ali delavskega raz-reda. To se bo moardTa marslko-mu zdela precej nerodna trditev, ker &e iz nje laJuko dzvaja do-ločena dlskrimlnaclija, toda dej-stvo je, da ta trditev nima no-benega vpliva pri individualnem oeenjevanju. PROFESORJI Najbalj enostavno bi bilo re> či: če profesor pri svojem dela ne uspeva ,potem se to pri štu-dentih odraža na izpitih. No, to bi gotovo ne bilo pametno. Toda po drugi strani tudi oni niso po-polnoma brez krivde. Starodav-na in že stara je pritožba, da se profescrji, razen nekaj izjem za-pirajo v slonokoščene stolpe in kažejo le malo interesa za štu-denta oz. ne iščejo stika s fitu-denti in ne cenijo teh poizkusov približevanja s strani študentor in podobno. V vsem tem je ne-kaj resnice, ki nikakor ne prl-speva k Izboljšanju atmosfere v univerzitetnem življenju. Toda dosti važneje kot to je dejstvo, da so Se drugi, večji in po-membnejši očitki. Na univerzah so zelo različni učitelji in bila bi huda laž in velika nehvaležnost trditi, da nihče med profesorjl ne izipol-njuje svoj« dolžnosti. Res pa je, da so večinoma profesorji bolj znanstveniki kot pa pedagogi, da »o mnogl bolj zainteresiranl za svoje znanstveno kot za pe-dapoško delo. Zato Iahko brez dvoma govo-rimo o vedno večji abstinenci tudi s stranl profesorjev. Niso redkl slučaji. da profesorjl po celc tedne ali mesece ne preda-va$o, kar gotovo ne pospeiuje unfverzltetnega študija. Kako različne so naje razmere cd onih, kl jih Imajo v Angliji: profesorji življo tam znotraj caiinpusa — univerae — in v marsičcm mečejo blagodejno senco na študentsko življenje; njihove sobe so središče zaupa-nja in sodelovanja. Mnogo naSih profesorjev pa je preneslo svo-je interese v člsto drugo smer. Predavanja so v velikih prena-polnjenih prostorih, kjer je po-treben naravnost junaiki duh, da se Iahko sledi predavanju. Drugi nedostatek, k{ pogosto povzroča težave pri izpitih je, da nekaterl profesorji pričnejo svoja predavanja zelo pozno in poCasl, proti koncu semesira Pa delajo vellke skoke in pogrosto pustijo, da morajo itudentje pol snovi sami predelati. To daje Se bolj naipačno sliko o predmetu. Tako se lahko zgodi, da je Stu-dent dobro seznanj«n s prvo po-lovico snovi, izpitna vprašanja pa dobi iz druge polovlce. Na irplftih pa se profesorji marsikdaj spremeniio v podobe iz hudih sanj. En tmn pogled na naveličanl in mrkf izraz, hladna beseda — In študent se priSne poiitl kat star vojak. To je ne-dvomno tudi ena od razlag, da ,ie mnogo študentov, kl ne satno, da na izpltu padejo, temve^ so zaradi tega že vnaprej prestra-šeni tako, da izgubilo pognm ln ne vzdržijo bitke kot mož do konca. Kot rezultat velikega Stevila študentov so seveda izpiti tudi za profesorje težka naloga. Zaio bl bilo treba razumeti dalgo po-stajanje študentov pred vrati ali od časa do Casa profesorjev izbruh alj izgubo potrpežljivosti v slabem trenutku, ne samo kot znak osebne slabe volje ali pod-cenjevanja, t«mve8 prej kot po-sledica nepiimernifa izpiinih me-tod. Na žalost pa se ie vedno dogaja, da se Studentje Sutijo le številke In da nlmajo prilike pokazati svoje prave vrednostl. Marsikdo iutt, da mu ni bila dana priložnost, da bf dokazal svoje znanje, prlložnost, do ka-tere pa Ima polno pravico. Še enkrat: ŽENSKE NA UNIVERZI Ze samo nadenjanje tega vpraSanJa b* marslkdo oonačll za reaJccionarno. tn res je to kot prilivanjp ol^a na. ogenj latenitnega fevninizma. Če smo se vpra-šali, ali imaio ženske iste pravice do višje vzgoje kot moški — odgovor seveda rie more biti drugačen kot »da«. Zadeva je seveda poleg vsega odvisna še od osebnih sposobnosti in konkretnih možnosti družbe, ki vzdržuj* udne zavode. Vendar pa vpraišanje le nl tako enostavno kat izgleda nia prvi poigled. Eno&tavno je le v primeru, če ga jemljemo kot kvamtitativno vzgojno vpraiša-nje: vzgoja j« dobpa »tvar lo več je Imaiš, bolj© zate. Dejan-sko pa v*et>uje vpraSsmj« že toiiko predebatirano vpraSanje ženske narave, njenega dela v člaveškem značaju, njene vlioge v družbi, ne teoretične, temveč pralotlčne zdaj in na tem me-stu (naloga amerlSke, evropske itd. žene). Ravno tako Pa vse-buje tud| drugo stram vpraša-nja: sam značaj in namen uni-verziitetne vzgoje in stopnja njene prilagoj&nostl potrebam današnje družbe — drružibe mož in žena danes. Ali naj gredo ienske na uni-verzo? Da bi odgovorili na to vprašanje, nam ni tr©ba upo-rabljati domnev ali slučajnlii osebnih izkušenj. Na zahtevo komisije Združenih narodor w status žena, je < organizacija UNESCO skoraj že od vsejga začetka svoje aktivnosti za&ela raziskovati pofložaj žena na univetrzah. Nekaj mednarodnih konferenc je bilo posv©6enih iz.kjjui6no temu ypraSanju. Ob-javljeno je bilo precejšnje Ste-vllo knjig o ženskj vzgoji od predšolske doibe do univerz«. 2e bežen pogiled na ta mate-rlal dokazuje, da «o s& mož-noetl za žensko vagojo fccnnstant-no šlrlie na vseh podro^jlh, da paj© Se vedno vellko neeoraz-merje med dečki ln deklicamj v dotoro d&čkov, vsaj kar se tlče vzgoje. Ne bo odv«č cltat iz omenjenega materiala; »V oserninsedemdesetih deže-lah in teritorijih ni notoenega vižjega vzgojnega zavoda ne za de6ke, ne za deklice. Večins teh niso samoupravni teritoriji. Poleg tega sta Se dve dežell, kj©r ni nobenega viijega vzgoj-nega zavoda za deikleta, za 7 drugih dežej UNESCo nirma podatkov o višji vzgoji za može in žene, meditem ko za na-daljnjih 39 dež#li nl statiističoih podatkov o vUji vzgoji za žene. Od osUllUi 60 dežel j« le ena (New Z«iand), kjer je vpis de-klet večji od fantov (55°/o) in Se ena (Cuba), kjer je enak. Saino v eai deželi i^aoaml) za-vzemajo vpisana d«kleta 40 od-»totkov od b»cupa»#a StevLla učencev, V vseh ostalih 57 de-želah je ta številka nižja od 40 Jn prlde celo do 25 odstotkov.« Drtigo očitno vprašanje j«: KaJ »o vzroki 5a do nesoraz-fti^e v univerzitetni vzgoji? Smo »ajzagrizeinejši feminist bi odvrnill, da je to disikrimlaacija v najalabšem smlslu. Prva stvar, ki jo je treba resno vzeti v presojo, kadar govorimo o relativni odsotnosti žena na univerzah je dejgtvo, da je njihov dostop na univer-ze pofiojen z možnostmi, ki jih imajo ^a dosego srednješolske izobrazbe. Najprej mora v&ljati splošna šolska obveznost za dekleta i'n imeti morajo dostd ve^ možnosti za pridobiftev srednješdiskih kv«lifi'kacij, predetn bi lahko rekli, da &o univerz« odprte ^vsepa^ti&tim.^k^ so^ jih sposob-ni dokončati. In še* drugi V-ažni" problemi — ekonomiski In družbeni — so v žtevilnih de-želah. In teriitorijih v tem ozdru zelo zapleiteni. Ne smemo pa tudi pozaibiti, da &o ienske dobille pravico vpifia zia univerze v v«č4ni pri-m«irov žele niedavino, na ne-mirnih univerzah srednjega veka bi le težko zasledili ž&n-sko. Moderni 5as pa je ustvarii izklju'čno moški ideal iKtzumni-ka in temu ustrezajoč ideal poMevne, če®tokrat praznogla-ve žensko«ti. Naj bo kakor koli; dejstvo je, da so celo v današ-njem času zenske na univerzah še majrsikje novost. Celo tam, kjer ne vladajo zabonske ali ekonomske ovire, s<> druge, največikrat psihološke naretve, 'ki jih je treba prema-govaiti — ves način mišljenja in ČMHvovaaija — preden se bo u^.^erzi^etna vzgoja smatrada za nekaj oormaUnega za mlado dekle, ki nima potrebne spo-sobnosti. V mladlii d«želah, ki jih ne teži tradlcija, se zdijo take ovire nepomembne, Icer &e pojavljajo v 61sto drugačnih oblikiah, kot n. pr.: »Pii njenih letlh noče ve6 frepeti podeg knjlg,« in »Denar lahko zasiluži tudi na dnugačen nafrin,« ali »Le zaltaj bi hodila v šole, ko Pa ee bo itak poročile?«. Lahko da se zdi, da so veiike razlike med takim stallščem in morda staiiiščem musliroanov. Vendar pa ostane v enem in drugem primeru konino dejstvo: zakaj bi se ženske trapil© z učenjem, ko pa bcdo tako in tako »le« gospodinje in matere? Oglejmo sl zopet naSo ste-tistiko! Kaj deMeta najraje šiudirajo? Gotovo je, da jih je aa umeitniških akademijiah vpi-sanih največ, za AvstraliJo na prlroer veljajo števlllke: na umetnos*nfih akademijah je ' vplsahih 2582 dekl«t, 719 na aaravoslovni in 540 aa medi-clnski fakulite^ti. Podobina raz-merja veljajo tudi za ve&n* drugih dežel. Res pa je tudi, da naraSčajo številke na fakul-tetah za medicino, stomatdio-gljo, pravo in zlasti farmacljo, kjer je marsikje več deklet kot fantov. Iz teh podatkov pa bi bllo prenagljeno zakljiičiti kar koli o sedanjem položaju žensk na univerzi. Vendar pa lahko pre-oej gotovo domnevamo, da je števido dekl&t na umetnostnih akademijah veliko zaradi tega, ker: 1. kažejo resnično veliko spo-sobno&t za študij umetnosti, li-terature, jezikov ipd.; 2. ker je njihova kariera P^-dagogov na ^h področjiii naj-bolj zagotovljena; 3. v mnogih primerih »ao-stavno zaradj ponaanjkanja po-zitivne orlentacije do profesio-nalnega d&la, ki bi jo Lafaiko d&fm.ira)li z osebnlmi pofcrebamt In odgovoraostjo do družbe. K«r pa družba z vedno manj. šlm odporom sprejema žeae n* vseh. podračjih, na vseh mogo-čih položajih, je gotovo^ da a» bo število deklet tudi na dnigiii fakulteitah poveoalo. Vendar pa ostane odprto še eno vprafia-nje: do kakšne mere s,o unl-verze v resnici prilagojene po-trebam in možnostim večiai njhovih ženskih štiudentOv, pa naj bo to za tiste, ki gredo na »moška« področja, ali pa za tiste, ki študirajo z neja*ao predstavo o bodočem učitedj«-vanju ali podobno kariero^ »če se medtem ne bo zgodiHo nii drugega«. In kaj počno ženske, ko za-pustijo univerzo? Odgovor na to vprašanje daje do neke mere že vse prej omenjeno. Jasno Pa j€, da je v pretežni večini dežel na vseh področjih (z morebitl edino Izjemo poučevanja io zdravstvene službe) sodelovanj« žena v »univerzitetniiih pokll-cih« še danes bolj eksperimen-talnega zna^aja, kot pa njihov^ dejanska prisotnoat na univ«r-zi. Diploma še n\ vse m treba bo precej ča.sa, da bo žena * ervakimi kvailifikacijamd tudi dejansko ena'ko tretirana v družbi kot moški. Kar pa je najvažnejše, J» ugotovitev, kako po že doblje-nih izkušnjah ilabko diiplomanit-ke koristno prispevajo za dobro družbe: kot žene, matere, v svojem pokdicu in tudi širšem druibenem in političnem žlv-Ijenju. To pa ni vprašanje, r» katerega je m«S dati teorai^čaa odgovor. Treba je najprej ugp» toviti dejansko stanje in na oCj jasra problemi ob nastanku, Nove Kltdfske. Leta 1840 /e Angli-ja vod&la eno od prvih napa-dainih vajn proti I^itajski-Sledile so vhjne, ki so jih skupno vodile 15 let pozneje zdrav!-« In njune misli so se res srečale v trpljenju, trpljenje pa ima po Cankarju očiščujočo moč. Rešita ga materina in Lojzkina ljubezen, lii mu v tem najbolj kritičnem trenutku, ko so bile vse njegove perspektive obrnjene nazaj (»Nckoč je bilo življenje pred menoj, kakor — cesarska cesta v soivcu«), vlijeta življenjski optimizem. Sprejel ga je, ker po Cankarju »¦ni mogoče, da bi bilo na svetu srce, ki je že vse hrepei*enje umrlo v njem.. .*> (Gospa Judit, Cankarjevi zbrani spisi VIII, 17). Tako je napravil obračun: Cankar je čudovito dopolnil ta tragični lik in mu dal globoko human značaj. Vedel je, da kdor vsega ne postavi na tehtnico, ne postane nikdar človek! Jermana je peljal skosL zunanjo politično in kulturno refor-macijo v notranjo, v ljubezen in humanizem. Jerman se je oprijel čiste človečnosti: ne bo več spraševal ljudi po veri ter jih sodil po jeziku. Spoznal je, »-da dobro vino ne rabi imena«! Hlapci kongenialno dopolnjujejo Cankarjev pisateljski opus. Po težkih dvomih so pomagali njegovim življenjskim pojmovanjem in umetniškim spoznavanjem izkristaliizirati vero v življenje, ki jo je literarno upodobil v mogočni triadi: Zivljenje, Mladost, Ljubezen. (Podobe iz sanj, Cankarjevi Zbrani spisi XX, 129). Po Hlapcih se ni lotil več daljšega teks-ta, pisal je le kratke črtice, skope z besedami, tenkočutne, polne bogatih izkušenj in predvsem vere v življenje. Estetsko so razkošne, kot da je hotel svoje delo posuti s biseri. Globoki humanistični nazor, ki ga je izrazil Cankar v Hlapcih in po katerem je presojal življenje, je njegovo ve-liko kulturno izročilo, ki ga je vredno ponovno pretehtati in sprejeti, posebno danes, ob štiridesetletnici pesnikove imrti, ko se toliko govori, še več pa govoriči o njegovi človeški podobi. Ce ga bomo tako sprejeli, se bomo najbolj človcško oddolžili velikemu Cankarjevemu spominu. Delo je bilo februarja 1959 nagrajeno s študentsko Pre-Sernovo nagrado. Angtija in Frandja, 1884. leta sama Francija, 1894. leta Ja-pcmska, ter kotično leta 1900 kombvnirane Me osmih dežel: Anglije, Rusije, Francije, Nemčiije, Amerike, Jatponske, ltaliye in Avstrije. Končne po-sledice vil ter najsmotrnejši porazdelitvi teh sil. To se odraža tttdi v kitajski Uteraturi. Del kitao-ske literaiture obratmava iz-ključno aktualno problemati" ko novega razvoja,- Ta del li-terature je izrazito program-ski in diSi po parolah. Na drw g\ sttrami pa Kitajci obdietujejo tudi snovi iz six>je klasične pretehlasti ali pa jih obUku-jejo z novimi perspektmami, ker je zaradi večje čmovne odtdaljenosti bolj umetiniško prepričijiva in močna, kotpa njihova aktualna poezija. Med povojnimi deU zavze-ma roman Brcmasti zid goto-vo uajodločticjše mesto ter naflepše prikazuje tisti ča$,to )e borbo Sevemih šensov za svobodo ter o>drrms\e med voja-ki na fromM vn Ijvdstijom v zaledju. Za primer odstavek iz tega rorruma: »... nje&oveiffa jekienosive-ga ktmja ter mtalo jezdno ži-vptso so vodMi tavariši za rijim v krastki razdaiji. Smeh-Ijaje se « svojim značilnim prijassmm smehliajem, s pn-metnimi in bleščečimi očmi, je zrl po brezkončnem morju poštenih obra>zov kmetov, ki so bM na obeh strcuneh.-.« Ta ocBsfavctfc opisuje Ijubezen avt&rfa do nek&ga voditelja kitafclke Ijiidske vstaije. Vzemimo za. primer še nar slednjo pesfmico, 6e je smemo taJco imeinovaiti, pesmAco ne-znamega vojaka: ... Moja puška. je očiščena in se blešči ob bre2ŠtevtM,h bojih, z nfo tvc. pre&a Čicmg moja pttSfca... To so p&smb, ki se iz izvirne kitaijičim težfco prevedejio v odgovarjvijoče slovenske ali evropske metrične obrazce' Kitajski verz je z&rcudi emer zloSsMfo kitajskih besed tafco pdbn rim, da je v kitujski po-ezfcfi teže napisati verz, ki se ne rima, kot verz, ki ima prar vibne rime z ozirom na zohte-ve kitatfskega jezika. Zatio je bolje ne prevaoati kitajtsko poezik> v evropske metrične oblike, kmti rvjihov verz, pre-veden v prozo, se za na$e uho lepše sliši. Razen omenjenih motiuou iz osk>K>bodPlnega boja zajemafo mladi pisatelji predvsem stio-vi iz povojne graditve. Oulej-mo si naslove nekaterih novel: Novi čas, nove metode, Jaz se hočem učiti,, Zrtvovanje ku-hinjskemu bogru. Vsg te nove-le abranmavaJK) oblikova/iije novega življenja. Najbolj čudovite pa so brez dvoma tako imenovane Tang zgodbe, ki izviratjo iz časa Tang dinastije. V tistem času je namreč vzniknila literarna oblika, ki je bila posledica takratmh vzgojmh metod pri izpraševanju zgodovine. Dabi preizkusiU kandidatovo zna-nje zgodovine, je moral napi-sati krajšo zgodbo iz določene dobe. Na ta način so preizktr sili učenčevo znanje zgodovi- Zgodba je bila natisnjena ^ Pekingu 1954. leta — ob 20-letnici avtorjeve smrti. Začn« se z značilnim mottom: Liudje v življenju gredo različna pota, generali, drzavtiiki svetniki in celo Tiesmrtniki začno kot navadni Ijmdje. Na^odi vstajaito in padajjo, jutro se spremeni v noč. Veter z reke je utrgal stasr) Ustje, rnoč, bogastvo dostojanstvo in slava, vse izginj'0, brez siedu, torej prezirajmo vse to, ne zapravijkijma e tem svoje dnevH, kdo ve, kam voda nasi cvettove, zato se požvižgajmo na vs4> Paul Signac: študija za Nedeljo v Parlzu ne, razen tega pa tu^i lite-rarne ter kritične spcsobno-sU' Z oblikovafnjvm vrste zgodb, ki jih lahko opredelimo v že omenjene pojave v kitaj-ski UteTatv/ri, $tremijo za tem, da poleg kitatjske aktualne po-ezije gojijo ttbdi klasično po-ezijo. Te TasTug zgodbe pa obenem karakterizturajo ča>s, v kate-rem so rmstale, to je čas pred 200 leti pod Mcmhu režimom, ki se ;e ravno takrat boril proti mpomemu Ijvdstvu. Šte-vilna patriattčna inteligenca tedanje dobe je simpaiiz&rala z Ijudstvom in med njo je tvr di avtor zgodfoe, ki nosi nar slav: Pailača večne mladosti. Pri sodobni kitajski literam turi pa opazimo tudi to, da nanjo močno vpliva Uteratura Sovjetske zveze. Čeprav so-dobna kitajska književnost, predvsem tisti njen del, ki se ukvarju s Sodobmtni proble-mi, ne pomeni za. nas ničesar novega, pa je po drugi strcmi zanimiva, v kolikor nam od-kriiva pvavitlnost dohJČenih zakonov v razvoju družbe. Nova Kitajska je mogočno politično dejstvo ne samo v Aziji, temveč na svetu sploh. Njen jezik se uvršča med vo-dilne jezike na svetn. Ob tem pa neprestano raste pomemb-nost kitaoske literature. M. Š. D. H. L0WRENCE: Zmagovalec na gugalnem konju Bila je lepa žena in imela je vse pred-nosti svojega spola, vendar sreče ni imela. Poročila se je iz ljubezni in ljubezen se ie sesula v prah. Imela je čedne otroke in kljub teinu je čutila, kot da so ji vsiljeni in zato jih ni mogla ljubiti. Otroci so ]o gledali hladno, kot da bi ji kaj očitali. ln nenadoma je začutila, da mora popraviti v sebi neke napake. Vendar pa ni mikoli vedela, kaj je tisto, kar mora poipraviti. Kljub temu pa je vedno, kadar je bila poleg otrok, čutila, da ji srce postaja hlad-no. To jo je vznemirjalo in zaio je na svoj način še bolj skrbela zanje in bila z njimi prijaziia, kot da bi jih zelo 1 jubila. Samo ooua je vedela, da je v njcnem srcu majhno trdo mesto, ki ni sposobnoza lju-beaen, za ljubezen do nikogar. Ljudje so o nj«j govorili: >Tako dobra mati je. Obo-žuje svoje otroke.« Samo ona in njeni otroci pa so vedeli, da to ni res. Drug dru-gemu so lo brali v očeh. Imela je fantka in dve majhTii deklici. živeli so v prijetni hiši z vrtom. Njihova glužinčad je bila diskretna in počutili so §e vzvišeni nad vsakim v sosedstvu. Ceprav so dobro živeli, je bilo v hiši v«nomer čutiti zaskrbljeno&t. Deaarja ni bilo nikoli dovolj. Mati je imela majhne dohodke, prav tako tudi oče, vse to pa je komaj zadostovalo, da so obdržali svoj družbeni položaj. Oče je hodil v inesto v neki urad. Čeprav so bili obeti veliki. se niso nikoli uresničili. Zato jc bil v hiši vedno glodajoč občutek pomanjkanja de-narja, kar pa se na načinu njihovega živ-ljenja ni poznalo. Končno je mati dejala: »Videla bom, 6e lahko kaj storiin«. Toda ni vedela, kje začeti. Napcnjala je mnžsjane in poskušala to in ono, vendar brez uspeha. Neuspehi •o piivstili jr' boke črte v. njenem obrazu. Otroci pa sa r > ->1 i in mnrali bi v šolo. Zato je bilo treb« i1 ' fi več denarja. dosti več denarja. Za o.VUi. ki je bil v svojih okusih Tedno zelo i/l)irčen in zapravljiv, se je zdelo, da ne bo nikoli več sposoben storiti kaj koristnega. Mati, ki je imela veliko zaupanje vase, ni uspevala nič bolje in v svojih okusih je bila prav tako zaprav-ljiva. Tako je v hiši vedno visel neizgovor-jeni stavek: Potrebno je več denarja! Po-trebno je več denarja! Otroci so to lahko slišali ves čas, čeprav ni tega nihče dejal na glas. To so slišali ob Božiču, ko je bila otroška soba polna dragocenih igrač. Za svetlim, modernim gugalnim konjern, za majno lično hišico, je šepetajoč glas po-navljal: Treba je več denarja! Treba je dobiti več denarja! In otroci so prenehali z igranjem, za trenutek prisluhnili in drug drugemu gledali v oči, da bi videli. čev so to vsi slišali. Vsak je videl v očeh dru-gih dveh. da sta tudi ona dva slišala. »Tre-ba je dobiti več denarja. Treba je dobiti več denarja.« Šepetajoči glas je prihajal od vzmeti mirno gugajočega se konja in celo konj, sklanjajoč svojo leseno glavo zmagovalca, ga je slišal. Velika lutka, ki je vsa rožna-ta in muzajoča se sedela v svojem novem vozičku, ga je lahko slišala čisto jasno in zdelo se je, da se zaradi tega še bolj zavestno smehlja. Tudi neumni psiček, ki je zavzel mesto medvedka Teddvja, je ^ledal tako nenavadno neumno samo zato, ker je slišal skrivnostni šepet v hiši: >Po-trebno je več denarja!« Vendar ni tega nihče glasno spr&govo-ril. Šepet je bil vsepovsod in zato ni o njem nihče govoril, kot nihče nikoli ne reče: Dihamo! kljub dejstvu, da dihamo neprestano. »Mati,« je dejal nekega dne Paul, >za-kaj nimamo lastnega avtomobila? Zakaj se vozimo le s stričevim avtomobilom in taksijem?« »Zato, ker smo revni člani rodbine,« je dejala mati. »Toda zakaj smo revni?c >No, miislim,« je odTmila ipočasi in grenko, >da zato, ker tvoj oče nima sreče.« Deček je bil nelkaj časa iiho. >Je denar sreča, mati?« je skoraj plaho vpražal. »Ne, Paul. Ne popolnoma. Sreča je vzrok, da imaš denar.« 2>Oh,« je neodloono dejal Paul. >Mislil sem, da kadar pravi stric umazan dobiček, da pomeni to denar.< j.Umazan dobiček ne pomeni denar,« je dejala mati. >To je dobiček in ne sreča.« »Oh!« je dejal deček. »In kaj je polem sreča, mati? c »Sreča je vzrok, da imaŠ demar. Če si srečen, imaš denar. Zato je bolje biti sre-čen kot bogat. Če si bogat, lahko izgubiš svoj denar. Toda če si srečen, boš dobil vedno več denarja.« >Oh! Ali res? Tn oče ni srečen?< >Lahko bi rekla, da je zelo nesrečen,« je grenko odvmila. Deček jo je opazoval z negotovimi očmi. >Zakaj?« je vprašal. >Ne vem. Nihče ne ve, zaikaj je nekdo srečen in drugi nesrečen.« >Ali res? Prav nihčeP^Nihče ne ve?< >Morda bog. Toda on tega ne pove.t »Moral bi povedati. In tudi ti nisi sreč-na, mati?« »Jaz ne morem biti, ko imam nesrečne-ga soproga.< \ »Toda ti sama, ali nisi?« »Včasih, predno sem se poročila, sem mislila, da sem. Sedaj pa mislim, da sem zares zelo nesrečna.« »Zakaj?« »No, pustiva to! Morda pa v resnici ni-sem,« je dejala. Otrok jo je pogledal, ali misli resno. Toda iz črt njenih ust je videl, da samo poskuša nekaj stkriti pred njim. >Naj bo kakor koli,« je trdo dejal, >jaz sem srečen«. »Zakaj?« je viprašala njegova mati z nenadnim smehom. Zazrl se je vanjo. Splob. ni vedel, za-kaj je to dejal. >Bog»mi je povedal,« je hitel ves rdeč zatrjevati. . »Upani, da res, dragec!« je spet dejala s smehom, ki je imel grenak prizvok. »Povedal mi je, mati!« »Imeoitno!« je dejala mati, u,porablja-joč enega izmed vzklitkov svojega moža. Deček je videl, da mu ne verjame in da njegoviin zatrjevanjem ne posveča no-bene pozornosti. To ga je nekje ujezilo in zaželel si je, da bi vzbudil njeno pozor-nost. Odšel je strain, neodločen, kot odhajajo olroci, ki iščejo pot do sreče. Ves poglob-ljen v iskanje sreče je hodil okrog kot tat in se ni zmenil za druge ljudi. Želel si je srečo, želel jo je, želel jo je. Ko sta se obe dekiici igrali v otroški sobi z lut-kami, je on sedel na svojem velikem gu-galnem konju in ga besno poganjal, tako, da sta ga deklici nemirno opazovali. Zival je divje dirjala, temni deckovi lasje so plapolali im njegove oči so imele čudea blesk. Deklici si ga nista upali q»jovo^i. Ko je prispel na konec svojega norega malega potovanja, je splezal nazaj in stal pred svojim gugalnim konjem, nepremič-no, strmeč v njegovo povešeno glavo. Nje-gov rdeči gobec je bil rahlo odprt, nje-gove velike oči so se stekleno svetile. #>Sedaj,< je ukazal sopečemu konju, »sedaj me ponesi tja, kjer je srečal Po-nesi me!« In udaril je konja po vratu z majhnim bičem, katerega si je bil v ta namen iz-prosil od strica Oscarja. Vedel je, da ga konj lahko odnese tja, kjer je sreča, samo prisiliti ga mora. Zato se je zopet povzpel nanj in pričel z divjo ježo v upanju, da bo končno prispef tja. Vedel je, da lahko pride tja. >Polomil boš svojega konja, Paul.c je dejala strežnica. >Vedno tako jaha! Rada bi, da bi pre-nehal,« je dejala sestra Jean. On pa je samo brez besede strmel va-nje. Strežnica je odnehala. Z njim ni mo-gla ničesar storiti. Prerasel jo je bil že. Nekega dne sta mati in stric Oscar sto-pila v sobo ravno v trenutku, ko je bil na eni svojih divjih jež. Ni jih ogovoril. >Pozdravljen, mladi jockeyl Dirjaš za stavo?« je dejal njejrov stric. >Ali nisi že nekoliko prevelik za gugal-nega konja? Saj veš, da sedaj nisi več majhen deček,« je pripomnila mati. Toda Paul jo je samo pogledal s svoji-mi velikimi, plavimi očnii. Kadar je bil v svojem zagonu, ni govoril z nikomer. Mati ga je opazovala z zaskrbljenim izrazom na obrazu. Končno se je nenadoma ustavil, prešel v mehaničen galop in zlezel s konja. >No, prišel sem. tja,< je povedal z ža-rom. Njegove oči so še plapolale, ko je z razkoračeiiimi nogami stal na tleh. »Kam si prišel?« je vprašala mati. »Kamor sem hotel priti,« ji je odvrnil s svetlim pogledom. »Taiko je prav, sinček!« je dejal stric Oscar. »Ne ustavljaj se, preden ne prid©š tja. Kako je konju ime?« »Nirna imena,« je dejal deček. >In mu je kar dobro brez njega?« je vprašal stric. >No, različna imena ima. Prejšnji te-den se je imenoval Sansovino.« ' »Sansovino, a? Zinagal je v Asootu. Od kod poznaš to ime?« >Vedno se pogovarja z Bassetom o konjskih dirkah,« je dejala Jean. Štrica je razveselilo dejstvo, da je nje-gov mali nečak poznal vse novice o dirkah. Bassett, mladi vrtnar, ki je bil v vojni ranjen v levo nogo in je dobil sedaoijo službo s pomočjo Oscarja Cresswella, či-gar sluga je bil med vojno, je bil strokov-njak za dirke. Živel je samo za dirke in mali' deček je delil to življenje z njian. Vse to je Oscar Cresswell zvedel od Bassetta. »Gospod Paul pride in me vprašuje, tako, da ne morera storiti drugega, kot da mu pripovedujem, gospod,< je dejal Bas-sett s smrtno resnira obrazom, kot da bi govoril o religioznih stvareh. »Ali kdaj stavi na kakega svojega ljub-ljenca?« »No, o tem nočem govoriti, on je mlad tovariš, imeniten tovariš, gospod. Ne bi raje vprašali njega samega' V tem nekako uživa in mogoče bi čntil, da sem ga izdal; če^ie zamerite, gospod.« Bassett je bil resAi kot v cerkvi. Stric se je vrnil nazaj k svojemu neča-ku in ga odpeljal na vožnjo z avtomobi-lom. »Povej, Paul, stari mož, ali kdaj k-aj staviš na konja?« je vprašal stric. Deček je čednega moža pazljivo pogl©-dal. PRED NOVIMI POTMI * T pretektean letu se Je pojavtto na slovenskem knjiineni trgu toliko pesnifikih zbirk kot še nobeno leto doslej v povojneui razdobju. Razen tega razveseljivega dejstva labko tudi ugotovitno, da si je večina avtorjev tefa ztotrk eačela oblikovati svojo pesniSko fiziognomijo šele v povojnih letih, da so to »koraj vsi mladi ljudje, katarih peani&d razvoj še ni dosegel vrhunca, pa kljub teann ž« razodeva v večini primarov nekaj tipttnega in sebl lastoega* Vse to je ustvartlo siovenski sodobni poemjl ie nekatere skupne z&ačUnosti, kl dajejo slutiti njeno podobo in njeno razvojsno pot. Preoejšnji razmab pesniškega ustvaa-janja zadnjih fat in iskanje novih rasvojnih poti v poeziji je nekje pogojen tudi v sploftnem kulturnem razmahu sloven-skega kulturiieffa žavljenja v novJh druibenito pogojib, ki jih nudi naša sociaJistiAna stvarnosi. Ob presojanju naše sodobne poezije ne moresno mlmo vpli-vov precej močne tradloije suo-venske llrike, ki si je ob svo-jem razvoju ustvariia nekatere snaSiinosti ia zakooitojsti. Pred-vsem je opaziti moino sobjek-tivno noto, ki se je uveljavila že v naši romantiki, torej v ča-sn, ko sploh Sel« lahko zaftnemo govoriti o sJovenski lirlki. Sub-jekiivkem, emocionaJlnost, ki i§če svojo predmetno ©enovo v realnem, snovnem svetn, in ustvarjanje idealnejšega pesni-Skega sveta, v katerem skusa umetnife reševati SloveSke, dražbene psrobletne, vse to je ustvarilo že skoraj pojetn slo-venshe lirike. "h te osnovne čustvene, oseb-no izpmredne in refleksne zna-čilnostj s prfrcej sentimenta iz-hajata v razvoja slovenske po-ezije dve gkrajnotti: poglobitev v notranjl frJovekov *v«t g pro-diranjem v najbolj skrite labi-rinte njegovih Sustvenih vzgi-bov, kar vodi v skrajno subjek-tivnos* in odmakndenost od re-alnega iivlj©nja, ter dianaetrai-no nasprotj« temu — realistič-na poezija, ki poudarja živ-ljenjsko stvarnmt in tlovekovo čustvovanje ter razumska spo-znanja v danih drulbenih in Sloveikffa tfdnoslh. Do podobnih skrajno»ti je prišlo v razvoju slovenske poe-zije v razgibani Hterarni tvor- nooti med obema vojnama, ko je naša lirika začela bolj kot kdaj prej iskati no»e izrazne možno*ti, ki bi ji daln rooč, iz-razitl silna dražbena protislor-Ja kap>italistične oreditve ter razkroj človekove osebnostl po strahotah prve svetovne vojne in t tesnobnem priLakovanju novega razsula človeških vred-not. Vsa ta prizadevanja je z močno umetnlSko poienco in globoko osebno tragiko najmoi> neje izrazil Kosovel, ki je v rasvodu slovenske lirike morda tndi do danes priiel najdlje. Prav ta iskanja novih vsebin-skih jn Izraznih prfjemov v vo-e*i|l kažeJo še tedaj na začetke moderne poezije, kt je hotela prelomiti a tradicijo in ustva-riti nekaj novega. In ko danes ffledamo na našo sodobno poe-zijo, nikakor ne moremo mtano vplivov ziasii ekspresionistlč-nega izraasa, ki je pustil pre-cejinje sl«dove v verzih masl-katerWg» »odobnega pesnika. Tudi narodnooj»v«bodilna b»r-ba in naSa revoluolja je zapn-stila precej bogatih in sngesitv-nih pesniških doscžkov, ki so š« danes preprtftljiva izpov«d ve-likih družbenih Ln človeŠkih pretresov, vojnih strahot in sveile vere v boljSe člove.^ke odnose. NavduSenje po končani vojni, leta obnove in delovnef a zanoaa so daJa tud-1 poeziji n»-kakšen kol«ktivističea pe^at, kl pa ni naiel močnejš«ga ofcliko-valca In zato tndi v poezijl n3 zapusit trajmejftega sledu. Vendar so se vo|na l«ta s precejšnjo t»Jo carezala v do-življanje in SustvoTanie ljudi. S porazom fašizma in naclzma smo si priborili narod- svobo-do, tovedli smo drnžbano in ekonomako rcvolnciio, nalteiji boj — ustvarjanje novih odno-sov med Ijndmi. novih Mciali-sti&nlh eti&nHt in moralnih vrednoi, pa m ie nadaljuje. V«a nafta družfea si danei prin-deva za ekononulco preoimuz-bo naie domovine, za igradl-tev m»2ne osebne In dntibeoe etične oenore, za poJno uvftlja-vitev filorekore osebnosti in xa njegovo ustvarjalno sodel^ra-ni« v vseh druibenih zadevah. V t«m bogatem drnibenem p>rocesn, ko fre xa prevredoo-tenjc mnogih življen*skih po-Hvov in p&imov, ko gre sa od-miranie starega sveta In ustvarjanje n«nahM> pocredovati ob • činstvu. S tem v zvezi je mo-dernizlranje pe«nlškega izraza, iistvaritev njegove zgošženosti ln trdot«. Vsaka b«seda ho6« odigrati svojo zvobao, smfaeJno in titmiftno vlogo. Vse t>o je za-kZakaj? Misliš, da ne bi smel?« se je teognil odgovoru. »Še malo ne! Mislil sem, da mi lahko kaj svetujeŠ za dirke v Linoolnu.< Avtomobil je hitel po pokrajini proti posestvu strica Oscarja v Hampshiru. >Častna beseda?« je vprašal nečak. »Castna beseda, sinček!« je dejal stric. >No, potem, Daifodil.« »Daff-CKiil! Dvomim sinček. Kaj pa Mirza?« »jaz tpoznam samo zmagx>valca,« je de-Jal deče.k. >Tn to je Daffodil.« >Daffodil, a?< Nekaj časa s-ta molčala. Daffodil je bil precej neznan konj. »StricU >Da, sinček!« »Tega ne boš nikoraur priiporedoval, aJi •e? Obljubil sem Bassetiu.« >Pusti Bassetta, stari mož! Kaj ima on Orpraviti s tem?« »Midva sva partnerja. Partnerja sva že od samega začetka. Stric, častna beseda, on mi je posodil prvih pet šilingov, ki sem jih izgubil. Obljubil sem mu, časina bese-da, vse je bilo samo med menoj in njim, le da si mi ti dal deset šilingov, s katerimi sem začel dobivati in mislim, da imaš ti srečo. Tega ne boš nikomur pripovedoval. ali ne?« Deček je strmel v strica s svojimi ve-likimi, vročičnimi modrimi očmi. Stric se je premaknil in se nelagodno zasmejal. »Prav imaš, sinček! Tvoj nasvet bom ohranil zase. Daffodil, a? Koliko si stavil naBj?« 3>Vse, razen dvajset funtov,« je dejal deček. »Te imam v rezervi.« Stric je pomislil, da je to dobra šala. >Dvajseit funtov imaš v rezervi, ali ne, ti mladi bahač? In koliko si p»>tern stavi]?- »Stavil sem tri sto,« je dejal deček fesno. >Toda to je samo med teboj in menoj. tfiric Oscar! Castna beseda?« Stric je planil v gromek smeh. >Sarao med teboj in menoj. v redu, ti mladi Nat Gould.< je smeje dejal. »TdHJa kje so tvoji trijp stotaki?« »Bassett jih hrani zame. Midva sra partnerja.« »Partnerja. ali ne? Tn koliko |e Bassett •tavil na Daffodila?« >Mislim. da on ne gre tako visoko kot faau Morda je šel na sio petdeset.« >Čeea? Pe-nijer?« se je smejal *tric. >Funtov,« je dejal deček itn preseneče-no pogledal strica. >Bassett ima rečjo re-zervo kot jaz.< Začuden in razveseljem je stric Oscar molčal. Zadeve ni hotel gnati dalje, odločil pa se je, da bo Tzel svojega Bečaka s seboj na dirke v Lincolnu. »Torej, sinček,< je dejal, >»tavil bom dvajset na Mirzo in za tebe pet fvmtov na katerega koli konja želiš.« »Daffcdil, stric« >Ne, petaika ne na Daffodila!« >Jaz bi ga, če bi bil petak moj,« je de-jal otrok. »Dobro! Dobro! Prav imaš. Petak zame in petak zate na Daffodila.« Otrok ni bil še nikoli na konjskih dir-kah in njegove oČi so bile moder ogenj. Tesno je »tiskal ustnice in opazoval. Neki Francoz pred njim je stavil svoj denar na Lancelota. Divji od razburjenja je mahal s svojo roko gor in dol, krič«č »Lancelot!« s svojim franooskim poudarkom. Daffodil je bil prvi, Lancelot *drugi, Mirza tretji. Otrdk, rdeč im s sijočimi očmi, je bil nenavadno miren. Stric mu je prinesel štiri petfuntovske bankovce, štiri proti ena. »Kaj naj storim z njimi?« je kričal ma-haje pred deokovimi očmi. »Mislim. da bi se pogovoril z Basset-tom,« je dejal deček. >Zdi se mi, da jih imam sedaj petnajst sto in dvajset v re-zervi in še teh dvajset.« Stric ga je nekaj časa opazoval. »Poslušaj sinček!« je dejal. >Saj ne misli.š resno tisto o Bassettu in petnajstih stotakih, ali ne?< »Resno mislim. Toda to je samo med teboj in menoj, stric. Častna beseda?« >V redu, častna beseda, sinček! Toda jaz moram govoriti z Ba«settom.< , ¦»Ce hočeš biti partner z Bassettom in menoj, smo lahko vsi partnerji. Samo. ob-ljvibiti boš moral. na čast.no besedo, da bo to ostalo med nanii tretni. Bassett in jaz imava sroeo in tudi ti jo moraš imeti, ker je bilo tistih deset šilingov, s kaierimi sem začel dobivati, tvojih ...« Stric Osoar je nekega popoldneva po-vabil Bassetta in Panla v Richmondski park in tam so se pogovorili. >Tako fe to, vidite, gospod,« je dejal Bassett. »Gospod PaTil me je prLpravil do pripovedovanja o dogodkih na tekmah, zgodfce, saj \estc, gospod. In vedno fe bil radoveden, ali sem dobil ali izffubil. Sedaj bo te>g& že leto dni, odkar sem stavil zanj pet šuingov na Flush of Dawn — in izgu-bila sva. Potem se je sreča obrnila; s ti-stimi desetkni šilingi, ki jih je dobil ckI va«, sva stavila na Singhalesa. In od t»ga ča«a nama je šlo t vseh stvareh precej po sreči. Ali ni tako, gospod Paul?« »Kadar sva siguraa, je vse v redu.v je dejal Paul. »Le kadar nisva popolnoma go-tova, propa0h, toda takrat »va bila previdna,« je dejal Bassett. >Toda kdaj sta siyurna,< se je smehljal stric Oscar. >Gosjpod Paiil mora biti, gospod,« je smehljaje dejal Bassett s skrivnostnim, re-ligioznim glasom. >Tako ie, koi bi to imel iz neba. Kot danes za Daffodila v Lin-colnu. To je bilo popolnoma gotovo.« >Ste vi kaj stavili na Daffodila?« je vprašal Oscar Cressw€ll. >Da, gospod. Dobil «em svoje.« >In inoj nečak?« Bassett je trdovratno molčal in opazo-val Paula. »Dobil sem dvanajst sto, ali ne Bassett? Povedal sem stricu, da sem stavil tri sto na Daffodilla.« >Tako je,< je prikimal Bassett. >Toda kje je denar?« je vprašal stric. »Varno ga hranim, gospod. Gospod Paul ga lahko dobi vsako mintito, če ho-če.< >Kaj, petnajst funtov?« >In dvajset! In štirideset, to je z draj-setimi, ki jih je dobil na dirkah.« >Presenetljivo,« je dejal stric. >Če vam gospbd Panl ponuja partner-stvo, gospod. bi jaz na vaŠem mestu spre-jel; če ne zamerite, gospod,« je dejal Bas-sett. ' - Oscar Cresisvvell je o vsem premišlje-val. >Rad bi videl denar,« je dejal. Odpeljali so se domov in Bassett je kmalu prinesel v vrtnarsko hišico petnajst sto funtov v papirjih. Rezervnih dvajset funtov je ostalo pri Joe Gleeju v banki dirkali^Pa. »Vidiš, stric, da je vse r redu, kadar sem gotov. Takrat smo močni in vse se narn posreči. Ali ne, Bassett?« >Tako je, gospod Paul.c >In kdaj si gotov?« je smeje vpra^al stric. »Včasih sem popolnoma gotov, kot za Daffodiia«, je dejal deček, »včasih imam samo idejo, včasih nimam rriti te, ali ne Bassett? Takrat sva previdna, ker^največ-krat izgubiva.« »Izgubita, ali ne! In kadar si gotov, kot za Daffodila, zaradi česa si gotov, sinko?« »Oh, no, ne vem«, je nelagodno od-vrnil deček. »Gotov sem, veš, stric, to je vse.« >To je kot dar iz neba«, je Bassett po-noril. »Tudi meni se zdi,< je dejal stric. Vendar je postaLpartner. In ko je Le-gev dosegai uspehe, je bil Paul >gotov« za Lively Sparha, ki je bil popolnoma brezpomemben konj. Deček je vztrajal, da stavi nanj tisoč, Bassett je šel do pet-&to in Oscar Cresswell na dvesto. Livelv Sparh je bil prvi in stave so bile ena proti devset. Paul je dobil deset iisoč. >Vidiš,« je dejal, >zanj sem bil popol-noma gotov.« Celo Oscar Cresswell je pospravil dva tisoč. »Poslušaj, sinček,« je dejal, >take stva-ri me napravijo nervoznega.« >Le zakaj, stric? Morda zopet za dolgo časa ne bom več gotov.< »Toda kaj nameravaš storiti s svojim denarjem?« je vprašal stric. »Seveda,« je dejal deček. >S tem sem začel zaradi matere. Rekla je, da nima sreče, ker je oče nesrečen, pa sem mislil, če sem jaz srečen, bom morda lahko usta-vil šepetanje.« »Ustavil kakšno šepetanje?« >V naši hiši. Sovražim našo hišo zaradi šepetanja.« >ln zakaj šepeta?« »Zakaj, zakaj?« je postal deček nemi-ren, »zakaj, jaz ne vem. Toda vedno pri-manjkuje denarja, saj veš, stric« Deček ga je opazoval z velikimi mo-drimi očmi, v katerih je bil silovit ogenj in ni spregovoril nobene besede vec. »Torej,< je dejal stric. >Kaj naj sto-rimo?« >Ne bi želel, da bi mati zvedela, da imam srečo,« je dejal deček. »Zakaj ne, sinček?« »Hoteia bi, da preneham.c >Mislim, da ne bi.< »Oh!« in deček se je zvil na čuden na-čin, »ne želim da bi zvedela, stric« »V redu, sinčekl Uredili bomo to, ne da bi zvedela.« Uredili so zelo lahko. Paul je na pred-log drugih izročil pet tisoč funtov svoje-mu stricu, ki jih je dal rodbinskemii advokatu, ta pa je obvestil Paulovo ma-ter, da mu je neki sorodnik izročil pet tisoč funtov, od katerih naj ji vsakih pet naslednjih let na njen rojstni dan izplača tisoč funtov. >Tako bo imela darilo za rojstni dan v naslednjih petih letih,« je dejal stric Oscar. »Upam, da ji bo to pomagalo.c Paulova mati je imela svoj rostni daa novembra. >Šepetanje« v hiši je bilo moč-nejše kot kdaj koli poprej in kljub svoji sreči ni mogel Paul ničesar storiti. Zelo je bil zaskrbljen, kakšen učinek bo imelo pismo za rojstni dan, ki bo materi prineslo novico o tisoč funtih. Ker ni bilo gostov, je Paul obedoval skupaj s svojimi starši brez nadzorstva služkinje. Mati je odhajala v mesto sko-raj vsak dan. Odkrila je, da ima nena-vadno spretnost za risanje krojaških mo-delov in je skrivoma delala v studiu pri-jateljice, ki je bila glavni »umetnik« za vodeče irgovce s suknom. Risala je žeo-ske figure na kožuhovino in na svilo ter cekine za časopisne objave. Ta mlada umetnica je zaslužila letno več tisoč fmi-tov, Paulova mati pa le nekaj sto in zaio je bila zopet nezadovoljna. Tako si je že» lela, da bi bila nekje prva, pa niti pri risanju skic ni uspela. Na njen rojstni dan je Paul opazoval njen obraz, ko je brala pismo. Poznal je advokatovo pismo. Ko ga je mati brala, je njen obraz otrdel in postal še bolj brezizrazen. Potem se ji je na ustnicali pojavila hladna, odločna Črta. Skrila je pisrao pod kopico drugih in ni spregovo« rila o njem niti besede. >Je med pošto kaj lepega za tvoj roj«t-ni dan, mati?« je vprašal Paul. »Nič posebnega,« }e dejala s hladn-iin in odsotnim glasom. Odšla je v mesto, ne da bi rekla kaj več. Tcxia popoldne je prišel stric Osoar. Dejal je, da je imela Paulova mati dolf razgovor z advokatom, katerega je vpra* Notranje izžarevanje in vitalni torzo Vsak likovni umetnik ustvarja v svojem svetu, nje-gova umetnost predstavlja izrazito subjektivno vizio-narno občutenega življenja okrog njega. Vseeno je, ali kleše kamen ali snuje na platno. Zlasti postane zani-mivo, če gre za primerjavo likovnikov, ki stojita daleč vsak sebi, tako v dobi, v kateri ustvarjata, kot po svo-jih umetniških koncepcijah tolmačenja prirode: Paula Signacs, znamenitega francoskega slikarja prve po-lovice našega stoletja ter izredno mlado, a prepričljivo umetnice beograjsko kiparko Olgo Jančič. Dela obeh umetnikov so se Utočasno znašla v Ijubljanski Moderni gaieriji verjetno za-radti čisto preprostega zuna-njega vzroka, časovne stiske, ki je silila organizatorje, da razsUmijo obenem dva tako različna tolmača likovne go~ vorice, čeprav loči njune raz-stavne prostore neprodirna stena. In prav je tako, čeprav bi bilo v konkretnem prime-Tu skoraj a pviori neizvedlji-va skupna razstava. Vendar pa to dejstvo kaže na pramien odnos do razstavljenih skulp-tur, ki se ga namerava Mo-derjia galerija še vnaprej tr-dno držati. Vsa leta do sedaj smo imeli pri skupinskih raz-siavah tako različrvih likov-nih ustvcvrjalcev kot sta sli-kar in kipar občutek, da so predstavljale skulpture le nujno izpopolnitev praznega razstavnega prostom, ne da bt pri tem vzbujale pozornost, Jci so jo v resnici zaslužile- Sicer pa to- le mim.ogrede. Naj spregovorita v svoji li-kovni govoriei oba umetnika oziroma njtme stvaritve, Osem olj iv. petmdvajset akvarelov in risb res ni veliko za tako žlahtnega umetntika, kakor je bil P aul Si g nac . Kot še danes žarupo njegova platna, je zažarel med likov- zatona: »Tone harmonizirarn tako, kot sam hočem, v$ake-ga postavljam na določeno mesto,- kjer jaz mislim, da je potreben, ne da bi pri tem pomislH na imitiranje in po-dobnost' Ko čutim, da barva začenja izgubljati na svežini, prekinem z delom.« To je zv.aČilen odhomek it)iod Si-gnacovega peresa. Imenovali so ga neoimpre-sionista zaradi svojevrstne tehnike nanašanja ba/rv na platno, kjer naj se spektrum združi šele v gledalčevih ačeh. Kljub temu, nekoliko znanstvenemu tolmačenju svo-je ustvarjcblnasti, se nam pred-stavlja v svoijih delih kot mojster palete, žareče v sonč-nih barvah, ki jih le redko kdaj zakrije senca temnega oblaka — trenutnega umetni-kovega nerazpoloženja. Vse pcr vsod se razodeva njegov op-timistični pogled na svet; išče lahkotne motive, izogne se težjemu va psOhološko za-pletenemu likovnemu izraža-n)u, saj ostune celo ob slika* nju pariške poplave skoraj neprizadet v svojem barvnem koloritu. Vse to mu je uspelo ujeti v množico migetajočih barv-nih točk, ne da bi pri tem ' "*......."^™" v' "*""!*»*•*"'*****'" y?""i, nimi puriškimi ustvarjalci, potem ko je Unpresionizem dasegel neko mrtvo točko. Pojavili so se tako imenovani neoimpresionisti — Signac je bil vodja te nove smeri, ki so sicer skušali dail v na-sprotju s soimenjaki svojemu umetnUkemu stremljenju vn v&tvarjcunju neko znanstveno osnovo- O tem priča sam Si-ffnac, ko govori o svojih pri-pravah za sHkanje sončnega ostala kompozicija nezačrta-na- Po umirjenejših, prostor-no izvrstno urejenih žanrskih prizorih (Nedelja v Parizu, Studija za zaijtrk), trepeee pred nami nebo nad Saint Tropezom in kot v jutranjih meglicah Benetke z zeleno obarvanim jadmm v ospred-)u. Zdi se, kot da bi se ustavil čas, toda trenutek na>to izgu-bi.§ ta občutek ob pogledu na nemirni to&kasti mozaik. Barvna razgibanost nekoii-ko popusti v akvareiih, kjer se umetnik spet in spel za-ustavlja ob vedno mu nezna-ni prirodi. Izjemo marda predstavljajo dela Karneval i) Nici, Modistkvnje ter Mar-seillske pristcmiške delavke — motivi, kjer se umetnik želi spozruzti s socialnimi proble-mi, ob katerih pa otaja ne-kje na površju. Vso tretjo sobo razstavne-ga prostora pa polnijo dela Signacovih prljateljev — zna-nih umetnikov, ki jih je inaj-ster globoko cenil ln spošto-val, čeprav se še zdaieč ne da govoriti, da bi imeii skup-no likovno govonco. Tu je Camfdle P i $ *i'a r o , katere-(la akvarel Vaški otrod lahko primerjamo tako po pmntili-stični tehniki kot po občute-nju svetlobe s Signacovirrd deli. Taijliustueno v svoji čr-no-beli tehruki učinkujejo ris-be Georgesa S eu r at a (Vrar tarica, Clochand) ^iltgraimjiJco nežno je Drevv in Patok v Provenci Edmanda C r o s s a . Isti umetnvk razstavlja tudi dve olji; pri njegovi Kmetici čutimo rahel impresionističen pridih. Svojo bujno domišljvjo in čutnost izraža Henri M a -tisse v komaj še predmet-nem olju Notre Dame v Pa-rizu, socialno prizadet v skcr raj ie izg&njajoči pointilistiš-ni tehniki se nam zdi Maxi-mtlien Luc e (Delavec pri umivcbnju, ToiHtrna v Charle-roiu. Posebno pazornost zcr slu-ži M anet o v o Razcvete-lo drevo s komaj prodArljivo svetlobo skozi gosto vejevfe. Končno so tu še umetniki B ou din in B onningt on z barvnhni študijami oblaikov, Vcm Rysselberghe vn J ongkind. Umetniška skupina Prostor S vključuje v svojih vrstah prepričljvvo avant&apdvstko Olgo Jančič. V okviru izmenjave sodobne slovenske iri srbske upodabljutjoče umet-nasti imamo možnost, spazma-ti že drugo (ie štejemo še ne-davno razstavo Nadežde Pe-trovič), zatio pa tem bolj tem-peramentno predstavnico Tai-parskega dleta. V sedmih le-tih, odkar razstavlja, ima za seboj že lepo število razstav, tako v okviru Društva likov-nih srbskih umetnikov, sku-pine Prostor 8, kot samostaj-ne v reškem Sailonu vn v Becr gradu. V petih letih ustvarjenih 27 skrbno izbramh urn,etnin /a-sno izpričuje umetniške težnje mlade kiparke, ki je končala likovno, akadeinlvSo leta 1950 v Beogradiu Ce se pomudimo ob nekaterih delih, označenih z bolj predmetnimi nazivi, kot so Glava, Portret D. O, k\ predstavljajo izjeme med neštevilnimi človeškimi torzi, takaj opazimo, da stoji umet-nica daleč od vsakega recnli-stičnega posnemarbja. Nizho, včasih komajda še vidno če-lo, ostro zasekane očesne vo~ tline, pošastna razkrečenost roke z deforrmranimi prsti (Znamenje), pripovedujejo na svojevrsten, n-a neposreden načln zgodbo o modernem človeku, polnem nasprotij in razočaranj, ki ima le redko-kdaj toliko časa, da utegne premišljati o samem sebi. To idtejno n\bt avtorica razple.ta in zapleta tudi še v nekaterih drugih svojih delih. Preko Ritma, Zivega bronastega klobčiča, polživalskih in pol-človeških figur, se nam ko-rak nehote ustavi ob oblikah, ki jih določen vseb-inski po-jem druži v celoto. Umetnica spoštuje materijo — kamen, zaio ne izdela človeškega te~ lesa do papolnosti — ostajn le torzo, vitalen in napet do skra>jnoj<9ki optimizem mlmie vmetrUce. Vendar yx tudi tega. ne mcmj-ka; sam-a imenuje svo/e Me-vilne ma§ke in ženske torze Ijubezen, ki jxl pmrvenifo peno. Družbeni, družinski, zgo-dovinski, psihološki, socialni ro-man i>n vsi, kar jifa je še, dobi-vajo s tem neko gtobljo vsebd-no; njihov namen ni več samo v zapisovanju elementov nekega tako ali druigače zanimivega do-gajanja, ki naj bi bilo obranje-no »poznejšim rodovom«, tem-več v z.družitvi dogajanja, ki bodi izsek iz realnega življenjja, v čemer je poeziija, in filozof-skega simbola. Se je v Aprilu to zgodilo? Ali je zgodba sama, ko jo podoživi-mio, postalia simbol nekega druž-beno dovalj tipičnega dogajanja, ozinoma ktonkretneje, aU je zgodba dekilasirane visokome-ščanske diružine, ki je ubežala iz življenja ,izgubLla čut za mo-ralno ^ravnanije, &e razbila ikljub svojemu navideznemu dostoiian-stvu in se pričela potapljati prav tedaj, kti je revoluoionarno gfibanje vzklilo v svetu, ki so se mu bili umaknili, res umetniško dodelana podoba izumirajoče buržoazije, v našem ipriKneru slovenskega nješčanstva in de-nairniištva, ki se je čLoveško de-geneiriralo? MLra Miheličeva je imela ne-dvomno najboljši namen, da bi tako stordla, vendiar se rni zdi, da ji derjanje ni v celoti uspelo. Ljubez.enska zgo?dba junakinje romana in njen razplet sta jo prev«č prevzela, tako da izzveni nijeno pisanje naposled sarmo še kot zgodba, ne pa kot roman slovenskega meščanstva nasploh. Iza Lazarjeva in njena življenj-ska ter Ijubezenska tragika je premalo tipična za tisto, kar se je v &lovenskem meščanstvu v letih pred revolucijo in kasneje med njeniim potekom zares do1-gajalo. Miheličeva je v prvih poglav-jih svojega deLa segla v dejanje z deganskim hotenjem Po anaU-zi, ki pa kasneje stopa vse bolj v ozadje in ®e naposled kar iz-gubi, namesto da bii se še bolj razrasla. In prav zaradi tega iroam občutek, da je April bolj zgodba izipred1 osemnajstih let kot analiza dogajanja v meščan-siki sredini in aimbolnia ixxloba družbenih in miselnLh pmjlomov časa. Seveda bi bilo zela preti-rano tirditi, da te aimboJjan vred-nosti in družbene a,naJKaj misliš ti, stric!*« je vprašal deček. >To prepuščam tebi, sinček.« >Oh potem naj jih ima! Mi lahko do-friino druge,« je dejal d^oek. »B-oljši je vrabec v roki kot golob na ttrehi, fantič!« je dejal stric Oscar. »Toda jaz sem gotov, da bom dobil za Grand National, ali za Lincolnshire, ali za Derby, Ciotov sem, da boru na eni od teh dobil,« je dejal Paul. Tako je stric Oscar podpisal dogovor in Paulova mati je dobila vseh pet tisoč. Poteni se je zgodilo nekaj zelo čudnega. Glasovi v hiši so nenadoina postali blaz-ni, kakor zbor žab v pomladanskehi ve-čeru. V hiši je bila nova oprema in Panl je dobil instruktorja. Nasledujo jesen bo res odšel v šolo njegovega očeta. Pozimi so bile v hiši rože in Paulova mati je upo-rabljala dragoceno cvetje. In vendar so glasovi v Kiši za vejami mimoz in man-deljnovega cvetja ter izpod kupov spre-minjajoeega se cvetja prepevali in kričali kot v nt^kaki ekstazi: »Treba je več de-narja: Oh-h-h-. Treba je več denarja! Oh, takoj takoj-oj. Takoj-oj-oj treba je več denarja! — več kot kdajkoii! Več kot kdajkoli!« To je Paula zelo prestrašilo. S svo-jim instruktorjem je šhidiral latinščino in grščino, toda svoje najbolj napete ure je preživljal z Bassettom. Minil je Grand National: on ni »vedel« in izgubil je sto funtov. Poletje je bilo blizu. Bil fe ves za-skrbljen zaradi I.incnlna. Toda tudi za Lincolna ni »vedel« in izgubil je petdeset funtov. Njegove oči so postale divje in čudne, kot da bi se v njem nekaj pri-pravljalo na izbruli. »Pusti to, sinček! Ne vznemirjaj se za-radi tega!« ga je tešil stric. Bilo pa je, kot da deček v resnici ne sliši, kaj niu stric pripoveduje. ^Moram izvedeti za Derbv! Moram iz-redeti za Derbv,« je ponavljal in v nje-govih velikih niodrih očeli je plamenelo nekaj kot blaznost. Njegova mati je opazila. kako je raz-dražen. »Dobro bi bilo. da greš na morje. Ali {e bi sel sedai rajši na morje, kot da ča-aš. Mislim. da bi bilo bolje.« ye dejida in ga zaskrbljeno opazovala. Zaradi njega ji je srce pastalo nenavadno težko. Toda otrok je dvignil svoje negotove modre oči. »Pred Derbvjem nikakor ne morem oditi, mati!« je dejal. »Nikakor ne!« »Zakaj ne?« je vprašala in njen glas je postal težak, ker ji je nasprotoval. »Zakaj ne? Z morja greš s svojim stricem še vedno lahko na Derbv, če to želiš. No-bene potrebe ni, da čakaš tu. Razen tega pa mislim, da se preveč zanimaš za dirke. To je slab znak. Moja družina je bila igraiska družina in šele, ko boš dflrasel, boš spoznal, kako je to škodljivo. Morala bom po«lati Bassetta proč in prositi strica Oscarja, naj se ne pogovarja s teboj o dirkah, razen če mi obljubiš, da boš bolj pameten: odšel boš na morje in na vse pozabil. Saj si ves živčen!« »Storil bom vse, kar želiš, mati, samo če me boš poslala proč šele po Derbyju«, je dojal deček. »Poslala ,pn>č? Samo iz te hiše?« sDa.« je dejal strmeč vanjo. »Zakaj, ti čudni otrok. kako da te ne-nadoma tako skrbi za to hišo? Nisem ve-deln, da jo imaš rad.« Strniel je vanjo brez besed. V vsej skrivnosti je imel svojo skrivnost. ki je ni nikomur zaupal, celo Bassettu ali stricu Oscarju ne. Toda njegova mati je dejala čez ne-kaj trenutkov, ko je bila neodločna: >No, naj bo! Če ne želiš, ne pojdeš na morje pred Derby.jem. Toda obljubiti mi moraš. da boš pazil na svoje živce. Ob-ljubi mi. da ne boš toiiko mislil na tekme in dogodke, kot to ti imenuješ!« >Oh, ne« je dejal deček negotovo. »Ne bom preveč mislil nanjo. niati! Brez skrbi. NTa tvojfin mestu bi bil brez skrbi.« >Ce bi bila ti jaz in jaz ti,« je dejala tnati. jsem radoveflna. kaj bi storila!« »Tnda saj ve.š, da ti ni treba skrbeti, mati. Ni ti treba skrbeti.« >Zelo bi bila vesela, če bi to vedela«, ye dejala utrujeno. »Oh, no, saj lahka, saj veš. Mislim, da moraš vedeti, da ti ni treba skrbeti,« jo vztrajal. »Res moram? No. lx>m videla.* je de-jala. Paulova skrivnost v skrivnosti je bil njegov leseni konj, ki ni.imel imena. Od-kar se je osvobodil nadzorstva pestunje, je preaiestil svojega gugalnega konja v lastno spalnieo na podstrešju. >Prevelik si za gugalnega konja,« se je upirala njegova mati. »Vidiš, mama, dokler nimam pravega konja, bi rad imel neko žival poleg sebe,« je bil njegov izogibajoči odgovor. »Se ti zdi, da ti dela družbo?« se je zasmejala. »Oh, da! Zelo je dober in kadar sem tam, mi vedno dela družbo,< je dejal Paul. Iu tako je ¦kon.j, že precej zdelan, stal kot v ustaljenem zagomi v dečkovi sobi. Derbv se je bližal in deček je ipostajal vedno bolj nemiren. Komaj, da je slišal kar so mu govorili. postal je zelo slaboten in njegove oči so bile v resnici negotove. Njegova mati je nenadoma začutila čnden nemir. Včasih je po pol ure čutila zaskrb-ljenost, ki je postajala skoraj rauka. Ho-tela je, da bi enkrat za vselej vedela, da je na varnem. Dvp nooi pred Derbyjem, ko je bila na veliki zabavi v mestii, ji je srce stis-nila nenadna zaskrbljenost za njenega dečka, prvorojenca, tako, da je komaj govorila. Na vse pretege se je borila proti občutku, ker je verjela v zdravo pamet. Toda bil je premočan Morala je zapustiti ples in oditi k telefonu. Pestunja je bila silno presenefena in zbegana, ko so jo zbndili ponoči. >Je z otroki vse v redu. gospodična Wilii>ot?Ne,< ie dejala Paulova mati z od-porom. >Ne! Ne skrbitn! Vse je v redn. Nikar nas ne čakajte. Taka in tako bomn kmaln doma.« Ni hotela. da bi ji sina vznemir jali. ••Dobro.« je dojala pestunra. Bila je ena ura. ko sta se Panlova mati In oče pripeljala do svoje hiše. Vse je bilo mirno. Panlova mat' ie odšla v svoj-ti snbo in si .slekla svoj beli kažnhovinasti plasč. Narorila }e svoji strežnici, naj ne čaka nanjo. SHšala je svojega moža. kako je sDodaj mešal \vhisky s sodo. Potem se je zaradi 5udne zaskrblje-nosti v srcu povzpela po stopnicah v si- novo sobo. Tiho je stopala po gornjem hodniku. Nenadoma je zaslišala slab ro-pot. Kaj je to? Z napetimi mišieamii je stala poleg njegovih vrat iu poslušala. Iz sobe je pri-hajal čuden, težak, vendar ne glasen ro-pot. Srce ji je obstalo.. Bil je skoraj brez-glasen, zaganjajoč se ropot. Nekaj ogrom-nega in nasilnega je mirilo gibanje. Kaj je to? Kaj za božjo voljo je to? Mora iz-vedeti. Cutila je, da pozna ropot. Vedela je, kaj je to. Vendar tega ni mogla točno povedati. Ne bi mogla reči, kaj je to. Ropot pa se je ponavljal kot blaznost. Trda od strahu in skrbi, je mehko pri-jela za kljuko vrat. Soba je bila temna. Vendar je videla in slišala, kako se na prostoru biizn okna nekaj zaganja sem in tja. Prestrašena in presenečena je strmela. Patem je nenadoma pnžgala luč in za-gledala svojega sina v njegovi zeleni pidžami, kako se besno poganja na gugal-nem konju. Luč je nenadoma osvetlila njega na priganjajočem lesenem konju in njo, ki je svntlolasa in v svetlozeleni obleki stala poleg vrat. »Paul!« je zakričala. >Kaj vendar poč-než?« »Malabar je!« je zakričal z močnim. čudnim glasom. »Malabar je!« Njegove oči so dolgo strmele vanjo čudno in nezavestno, ko }e prenehal pri-ganjati svojega lesenega konja. Potem je z ropotoin padel na tla in ona je z vs-o svojo izmučono materinskostjo prisknčila. da bi ga pobrala. Toda bil je nezavesten in nezavestcn je tudi ostal, z možgansko mrzlico. Govoril je, se premetaval in njegova mati je oka-nienela sedela pri njem. »Malabar! Malabar je! Bassctt. Bassett, jaz vcm! Malabar je!« Tako je kričal otrok in skušal vstati, da bi priganjal konja, ki mu je dal nje-govo inspiracijo. »Le kaj poment Malabari'« je vprašala mati s težkim srcem, , > »Ne vem,« je okamenelo dejal oče. »Kaj pomoni Malabar?« je vprašala svojega brata Oscarja. »To je eden od kon.j, ki bodo dirkali na Derby«, je bil odgovor. Proti svoji volji je Oscar Cresswell povedal to Bassettu in sam stavil tisoč na Malabarja, pri štirinajst proti ena. Tretji dan bolezni je bil kritičen, ča-kali so na spreraembo. Otrok se je s svo-jimi precej dolgimi kodrastimi lasmi ne-prestano premetaval po blazini. Ni spal, pa tudi k zavesti ni prišel in njegove oči so bile dva modra kamna. Mati je sedela poleg njega in čutila, da se ji je srce v resnici spremenilo v kamen. Oscar Cresswell zvečer ni prišel, pač pa je Bassett po«lal sporočilo, v katerem je prosil, če lahko pride za ininuto v sobo, samo za minuto. Paulova mati je bila nad vsiljivcem jezna, po premisleku pa je pri-stala. Deček je bil vedno enak. Morda ga bo Bassett lahko spravil k zavesti. Vrtnar, nizek možakar z majh.nimi rjavimi bfčicami in ostrimi raajhnimi rjavimi očmi je po prstih prišel v sobo, se pred Paulovo materjo s prsti dotaknil klobuka in se prikradel do postelje, strmeč z majhnimi, bleščečimi očmi na premetavajočega se. umirajočega dečka. »Gospod Paul!« je zašepetal. »Gospod Paul! Malabar je bil res prvi, popolna zmaga. Storil sem, kot ste mi naročili. Do-bili ste več kot sedemdeset tisoč funtov, zares, sedaj jih imate več kot osemdeset tisoč. Malabar je bil res prvi, gaspod . Pau!.« »Malabar! Malabar! Ali sem rekel Ma-labar, niati? Ali sem rekel Malabar? Mi-sliš, da imam srečo. mati? Vedel sem za MaTabarja, a!i ne? Več kot osemdeset ti-soč funtov. Maiabar je bil res prvi! Če toliko časa jaham svojega konja, da sem gotov, potem ti povem, Bassett, da greš lahko tako visoko, kot želiš. Ali si šel za vse, kar imaš, Bassett?« »Stavil sem tisoč, gospod Paul.« »Nikoli ti nisem povedal, mati, da če jaliam svojega konja in pridem tja, sem popolnoraa gotnv — oh, popolnonna gatov! Mati, ali sem ti kdaj povedal? Jaz imara srečo!« »Ne,\iikoli.« je dejala mati. Otrok je umrl še tisto noč. Še potera. ko je ležal mrtev, }e njego-va tnati slišala glas svoiega brata, ki ji }e govoril: »Moj bog, Hester, na račun tvojega sina si sedaj za več kot osemdeset , tisoč na boljšern. Toda ubožec je odšel iz življenja. ker je jabaje na svojem les»» nem konju iskal zmagovnlca.« Sredi rasti in zorenja Ves čas, ko sem hodil po skopskih ulicah, so se mi vsiljevale vedno nove primere. Toda vse sem moral zavreči. Kdo bi mogel stisniti v drobno primero vse silne in globoke podobe tega raesta? Stari Dušanov most z napisom v arabščini, stara Dušanova trdnjava Kale, ki samotna gospoduje s svojimi sivimi zidovi nad Vardarjem. Nove svetle pa-lače, bloki, stolpnice, nekatere še zakrite z zidarskimi odri, in vge bajte, stisnjene in skrite mednje, označene s cvetočimi slivami in češnjami, bajte, kakršne lahko rodita le zatiranje in revščina stoletij. Ljudje — Makedonci, Turki, cigani, Šiptarji — ki so vznemirjeni in polni upanja, ker se okrog njih poraja nekaj novega. Drobni, razcapani prodajalec bučnih semen na oglu. 77 minaretov, ki so zvečer razsvetljeni z venci žarnic ali pa samotni, ubiti, ker so mošeje ob njih že podrli. Reke Ijudi v ozkih uličicah in še ožjih proda-jalnah starega mesta. Nema veličina in grozljivost nakdanjih turških zaporov. Pisani zmaji, ki jih spuščajo otroci ob reki. Cigansko dekletce, ki mirno stegne roko: Daj dinare! Moped Colibri, ki odskakuje po kaldrmi in vleče na sebi moškega v opankah... Vsa stoletja je to mesto pregloboko zakopalo v svoja nedrja. Zato mu pravimo le mesto mladosti, poleta. VSEBINSKO 1N ORGAMZA-CiJSKO UTRJEVANJE Reforma študija, ki poteka na vseh ju-goslovanskih univerzah, je zajela tudi skop-sko univerzo. Gotovo se v tej deželi, ki je imela takoj po osvoboditvi zelo malo viso-kokvalificiranih strokovnjakov, zelo močno čuti potrebo po tem, da bi univerza svoje delo čimbolj priiagodila potrebam skupno-sti. Razvijajoče se gospodarstvo potrebuje vsak dan več in več mladih strokovnjakov, ki bi bili izšolani na domati univerzi. In te velike potrebe so že doslej določale ves razvoj mlade makedonske univerze. Drugo, kar tudi daje študijski reformi na skopski univerzi posebne značilnosti, je mladost te univerze. Na univerzi, kjer je šele rolovica fakultet praznovala svoje desetletnice, res še ne moremo imeti toliko opravka s tradicionalnostmi, okostenelostjo, zastarelo odvečno šaro in podobnim. Govo-rimo lahko le o ne dokončno izdelani po-dobi, o še neustaljeni organizacijski formi in o še ne dovolj določeni vsebini dela. Skopsko univerzo je študijska reforma zatekla sredi rasti in zorenja, ni ,je zbudila Makedonija. — Vse v tej deželi je mlado !n novo. Književnost, tovarne, elektrarne... Tudi univerza je šele v drugem desetletju. Najprej je bila ustanovljena filozofska fa-kulteta v študijskem letu 1946/47. V nasled-njem študijskem letu sta pričeli z delom še medicinska in agronomsko-gozdarska fa-kulteta. V letu 1949/50 so se vpisali prvi študentje na tehniško fakulteto, najmlajši pa sta pravna in ekonomska fakulteta iz leta 1950/51. V prvem študijskem letu, ko je bilo dokončno odprtih vseh sedanjih šest fakultet, je imela skopska univerza 3876 študentov. Toda že v preteklem študijskem letu je število vpisanih Studentov preseglo Stevilko 7000. Tako si je mlada univerza v nekaj letih priborila eno najpomembnejših mest v družbenem razvoju sodobne Make-donije. Prvih deset let življenja mlade univerze je označevala živahna organizacijska dejav-nost. V tej dobi je b\jlo treba univerzi polo-žiti temelje, na katerih bi se lahko nadalje razvijala. Da bi spravili pod streho vse šte-vilne oddelke, je bilo treba izdelati obsežen gradbeni program in ga tudi uresničiti. Pre-skrbeti je bilo treba materialno in tehnično opremo, posebno za tehniško in medicinsko fakulteto. Venomer večjemu številu študen-tov pa je bilo treba izbrati čim ustreznejše učno osebje. V začetku je bilo zelo otežkočeno ne le pričenjajoče se raziskovalno delo na posa-meznih fakultetaH oziroma oddelkih, am-pak tudi sam univerzitetni pouk in študij študentov. Seminarji, laboratorljl, posebno pa knjižnice so bile še nezadostno oprem-ljene. Posamezne stolice so se na fakulte-ta'- le počasi ustanavljale, vodili pa so jih le posamezni profesorji brez asistentov. V takih pogojih si je bilo tudi težko za-mišljati kakršnokoli uspešnejše znanstveno raziskovalno delo univerzitetnih učiteljev. Toda volja in zanos, ki je napolnjeval vso mlado univerzo, je premagoval marsikatere skoraj nepremagljive ovire. Kljub pomanj-kanju ustreznih materialnih pogojev so se lotevali znanstvenega raziskovalnega dela, najprej le v počžtnicah, nato pa vedno si-stematičneje in uspešneje. O tem lahko pri-ča že samo veliko število periodičnih in en-kratnih znanstvenih publikacij ter vedno več habilitacijskih del in doktorskih diser-tacij. Morda se slučajnemu obiskovalcu, ki se sprehaja po modernih zgradbah vzdolž dol-gih svetlih hodnikov, skozi nove, velike in lepo opremljene predavalnice, vse to ne zdi nič več tako posebnega. Toda make-donskim študentom in vsemu narodu po-meni nova in mlada univerza poroštvo za lepšo bodočnost. Makedonija je dežela, kjer je vse mlado in novo, kjer se vse šele gradi, kjer si svojo bodočnost ustvarjajo mladi ljudje sami. Za-to jim toliko pomeni vsak mlad inženir, mlad zdravnik, mlad profesor... Zato tudi mladim ljudem toliko pomeni poklic, ki so si ga izbrali in ki se nanj pripravljajo na univerzi. iz zaprašene tradiclje kot marsikatero drugo univerzo. Zato ji bo pomenila sistema-tično organizacijsko utrditev, določitev vse-bine in oblik dela. Gotovo je na univerzi, ki se je morala brez lastnih izkušenj pri svojih prvih kora-kih zgledovati po drugih jugoslovanskih univerzah, tudi še marsikaj takega, kar k njej ne bi spadalo, kar ji je tuje in jo le obremenjuje. Toda v razvoju, v vsebinskem prečiščevanju izginja tudi to. Pri spreje-manju statutov in študijskih načrtov, sredi česar so sedaj na skopski univerzi, se vse te značilnosti najjasneje kažejo. Zato se temu tudi posveča toliko pozornosti. RADI Bl ČIMPREJ SLUŽILI TEMU SVOJEMU NARODU Pogovori so včasih kakor vino. Takšni so bili tudi naši. Sedeli smo v uredništvu študentskega lista Studentski zbor. V so-sednji sobi so igrali namizni tenis, nekdo je vrtel hoola-hoop obroč, ki se je na koncu zlomil, naši pogovori pa so bili kakor vino. Prelivali so se v drobnih kapljah, tankih curkih, ki so šele dali slutiti okus in pravo barvo. Če sem bil v starem mestu? Tam onkraj Vardarja, v uličicah, natrpanih s trgovini-cami in delavnicami, med ljudmi v vseh mogočih oblekah, v blatnih uličicah, ki se vijejo med krušečimi se zidovi in na katere ne gleda nobeno okno... Seveda sem bil! Neverjetno, kako ... — Toda kaj veš ti, kaj je' Makedonija... Turki so nam gospodovali, pa vojne... Tudi on, Makedonec, ne zna povedati, kaj je Makedonija. Toda jaz sem prej hotel reči nekaj dru-gega. Nekaj o obrazih teh ljudi v starem mestu. O moškem, ki je nesel novo otroško posteljico, o Turku, ki je kupil nove čevlje in o njegovi ženi, ki je šla za njim in no-sila novo blago za svoje tradicionalno obla-čilo. O kleparju, ki je iz amerikanskih konzerv delal lijake, kanglice, cedila. — Radi bi čimprej služili temu svojemu narodu. To se zdi obrabljeno, to čuti tudi on sani. Morda pa le slutim, kaj bi rad povedal G sebi in o Makedoniji. — Slovenija je najbolj razvita dežela. Mi smo še daleč. Oba hkrati bi rada to skrila. — Rad bi bil med vami, — pravim. — Veliko morate narediti. Na radiu lovimo prenos Armstrongove-ga koncerta. Ujamemo pa četrtkov zabavni večer. Nekdo, ki je bil letos pri nas na avtomobilski cesti, lahko pripeva. — Veliko gradite, — pravirti, — tu, v Skopju. — Da. Toda mi mladi nismo vedno za-dovoljni s tem, kar gradijo. Radi bi lepo, res moderno mesto. Me-sto, ki bi imelo svojo posebno dušo, ki bi bilo njihovo mesto. Zato imajo študentje arhitekture toliko polemik. In mladi si iščejo svoj obraz ob vsem, kar se dogaja novega in velikega v tej deželi. Vsemu pri-spevajo svoje roke in svojo vero. Kozarec z mastiko, makedonskim žga-njem, je usahnil. Odšli smo. Na prvi pogled družabni večer študentov tretjega letnika ekcnomije ni izgledal nič posebnega. Šolske klopi, odrinjene k stenam, prekritim s pa-rolami: Vsi na avtocesto! Atvocesta je na-ša velika naloga in najboljša šola! Na katedru precej prehlajen zvočnik. V sredi zelo neizenačeno oblečeni pari. Učinkuje Ie novost okolja. Med dvema plesoma nekdo recitira svojo pesem. V spominu mi ostaja lerefren: Katarina! Na moji levi se vname prepir o poeziji, o sodobni poeziji, o makedonski poeziji. V pol dnevu sem spoznal že Iri pesnike in dve pesnici. V mladih je neverjetna že-lja, da bi oblikovali svoj jezik, da bi pri-povedovali svojo vero in moč, svojo srečo, svoj boj. Pokličejo me medse. Veš poet svoj dolg in nimaš več besed... — nekoliko tuje zveni. Toda čutim tisto: dolg pesnika, dolg ustvarjalca, tudi v njih je to. Nekdo poje Čuvajte ljubav. Zelo rad poje. Nekdo drugi strastno zapoje Dajano. V predavalnici je vse tiho. Ko je v bifeju zmanjkalo piva, se je pričel program. Nekak posnetek oddaj Po-dvoji ali pusti! Teme: ljubezen, študentska menza, študentsko naselje, šport. Sprva gre slabo, nihče ne pride preko prve stopnje. Kaj je ljubezen? Slišim še Čuvajte ljubav in Dajano. Nato: petnajst jedi v študent-ski menzi? Krompir, paprikaš, fižol, maka-roni, kruh, mleko, čaj... Tudi žirija ne pride mnogo dlje. Nekdo osvoji tretjo na-grado za odgovore o študentskem naselju. Že dve leti je tam ilegalec. Noč zunaj je črna, ob Vardarju piha mrzel veter. V naselje pelje avtobus šele čez pol ure. Dovolj časa, da prištejem vse to k številkam in uvodnim podatkom o skopski univerzi. PRI DELU ŽIVA PRIZADETOST Če bi hotel spoznati vse delo študentov, bi moral ostati na skopski univerzi dalj časa. Tako pa imam pred sabo le nekaj po-ročil, referatov, videl sem nekaj vabil na debatne večere na oglasnih deskah zdru-žen j, parole po predavalnicah ... Le težko spoznavam, kaj se dogaja med študenti v času, ko nimajo predavanj in vaj. Od vse-ga lahko ujamem le nekaj problemov, ne-kaj skic. Po združenjih se kaže potreba po še tes-nejšem sodelovanju med Zvezo študentov in Zvezo komunistov, zlasti pri ideološko političnem delu. Predvolilne priprave, kongres Zveze komunistov Jugoslavije, kongres Ljudske mladine Makedonije in Ljudske mladine Jugoslavije, vse to je lani močno razgibalo in poživilo delo študentske organizacije. Letos ga razgibava predvsem študij pro-grama ZKJ in proslavljanje 40-letnice KPJ in SKOJ. Pri delu študentske organizacije, pri re-ševanju problemov, s katerimi se spopri-jema, bi morali sodelovati prav vsi študent-je, če naj bo ta organizacija s svojim delom dopolnilo k usposabljanju strokovnjakov na univerzi. Z uvajanjem novih študijskih zahtev je dan velik poudarek osnovni nalogi študen-tov — študiranju. Pri tem ima študentska organizacija veliko vlogo, predvsem pri ustvarjanju potrebne delovne attnosfere na univerzi in prizadetosti med študenti. subvencije. Studentje si pomagajo še saml s honorarnimi zaslužki. V Študentskem naselju stanuje 1200 štu-dentov. Stanarina ' je sorazmerno nizka. Kdor ni sprejet, skuša stanovati v naselju ilegalno. Studentskih menz je kar pet. V njih se hrani okoli S000 študentov. Hrana najde seveda vedno dovolj kritikov. Študentska poliklinika je bila ustanov-ljena šele leta 1953. V nezadostnih prosfo-rih in s preskromnim strokovnim kadrona le težko skrbi za zdravstveno varstvo štu-dentov. Predvidevajo še otvoritev posebne* ga oddelka z 20 posteljami za teže boliife študente. RAZGIBANA KULTURNA DEJAVNOST Veliki razvoj povojne Makedonije spremlja izredno razgibano kulturno življe-nje. V njem imajo študentje kot mladi izo-bražencj zelo pomembno vlogo. Uveljavlja-jo se kot' ustvarjalci novih kulturnih in umetn'Ških vrednot, obenem pa tudi kot najhvaležnejša publika za vsa umetniška prizadevanja. Da bi združili študentsko delovanje na kulturno umetniškem področju in ga usme-rili, so si skopski Študentje pred petimi leti ustanovili kulturno umetniško društvo »Mirče Acev«. To društvo ima folklorno, umetniško in recitacijsko sekcijo. Folklorna sekcija je imela pomemben usc»eh na Mednarodnem študentskem festi-. : valu v Parizu leta 1957. Kot ena izmed najboljših skupin, sodelujočih na festivalu, je bila izbrana za nastop v zaključni prire-. ditvi festivala. Ostale sekcije tega društva se z uspe- j hom uveljavljajo po Makedoniji in so so-delovale tudi že na študentskih prireditvah po drugih univerzitetnih centrih. Klub mladih piscev privlači mnoge ta-lentirane in za umetnost zainteresirane štu-dente. Organizira diskusije in literarne ve-čere v Skopju in po drugih makedonskih mestih. Marsikateri sedanji vidnejši make-donski literarni ustvarjalec je pričel svojo' pot v tem klubu. Revija mladih piscev objavlja dela na-darjenih mladih literatov. Obdeluje pa tudi splošne kulturne in umetnostne probleme. Zaradi svoje kvalitete in številnosti sode-lavcev je v javnosti zelo popularna. MED PISANIMI ŠPORTNIMI DRESI Šport je med skopskimi študenti zelo priljubljen. Predvsem nogomet (čeprav trdijo, da zanj nimajo toliko smisla kot na primer Crnogorci ali Srbi), nato košarka, šah, namizni tenis ... Velika večina študen-tov je včlanjenih v športne klube in sode-luje v športnem "in telesnovzgojnem živ-. ljenju univerze. >- To življenje ie ^^^ """"""'"^ TT" '"'" se vrste razna medfakultetna tekmovanja in turnirji po ligaškem sistemu. Važno pa je ;>ri tem to, da športna prizadevanja skopskih študentov ne usiajaju ^yn.. c med stenami univerze. Fakultetna in uni-verzitetna moštva se srečujejo z najraz-ličnejšimi lokalnimi moštvi in obiskujejo ostala mesta Makedonije, kjer igrajo z raz-nimi šolskimi, delavskimi in kmečkimi moštvi v množičnih turnirjih. Več kot 300 študentov je tudi aktivnih članov planinskega kluba Šar planina, ki je eno najboljših planinskih društev v Ma-kedoniji. Ta klub ima važno vlogo v fizič-nem usposabljanju in krepitvi študentov, ko organizira ture, plezalne odprave, jorienta-cijske pohode in podobno. Res samo skice, podobne sklcam % dru-gih univerz, vendar tudi v marsičem raz-lične. Predvsem v ostrini in prizadetosti, s katero se študentje te mlade univerze lo-tevajo družbeno političnlh in družbeno go-spodarskih problemov svoje najlo razvija-joče se domovine. RAPSODIJA VSAKODNEVNIH SKRBI Tudi življenje skopskih študentov se vsak dan spotika nad majhnimi in velikimi skrbmi. Med velike lahko štejemo pred-vsem tiste, ki se tičejo materialnih pogojev za življenje. Mislimo si lahko, da v do ne-davnega še zelo zaostali deželi večini štu-dentov ni lahko. Potrebna jim je pač kar največja podpora skupnosti. Več kot 70 odstotkov študentov dobiva denarno podporo skupnosti — štipendije, Sahovski klub Student je najboljši ša-hovski klub v Makedoniji. Njegovi člani igrajo tudi na zveznih turnirjih. Strelska družina Mirče Acev je ena naj-večjih in najaktivnejših strelskih organi-zacij v republikh Nekateri prvaki državnih prvenstev so bili njeni člani. V relativno kratkem času je dosegel iz-reden ugled tudi kajakaški klub Moša Pi-jade. Njegovi člani so na več tekmovanjih dosegli zelo lepe uspehe. Da bi športnemu življenju na univerzi zagotovili potrebno kvaliteto, organizira športni odbor skupaj z Univerzitetnim od-borom ZŠJ tradicionalne seminarje za športne instruktorje in organizatorje. Počitniška zveza omogoča študentom z organiziranjem izletov in taborenj čim boljš? spoznavanje domovine in njenih le-pot. Na skopski univerzi šteje več kot 1500 članov. Na jadranski obali in na Ohrid-skem ter Mavrovskem jezeru ima tudi svo* ja lastna letovišča. Kje so taborniki l*a članek z gornjim naslo-vom, ki je bil pnobčen v Tri-buni št. 6, dne 8. aprila 1959, poijasnjiujemo študentje tabor-niki piscu članka in vsem štu-daatam nasl«dnje: Ugotavijamo, da je vsebina &anka agrešena in se čudimo pišoevirn ugotovitvam. Ne ra-zumemo, kako je mogoče spre-gledati živobarvne plakate na oglasraih deskah menz in fakul-tet, ki so otpozarjaii člane in simpatizerj© na redne sestan-ke, še manj pa kopico plakatov, ki so vabili na redni letni obč-fti z/bor. Presenefca nas, kaJco more »mac« trditi, »da tabor-nlki niso z ničemeir opozorili na svoje delo in da niso nikjeir polažili obračUna svojega de-la«? Vsiljuje se nam vprašanje, ali »mac« sploh pozna taborni-iko org&nizacijo, ali ve za Iz-vnSni odibor Zveze tabornikov Slovenije Ln za Okrajno stare-šinstvo v Ljubljand, kjer bi lahko marsikaj zvedel. o delu Studentsikega t&borniškega klu-ba. Ali ni njegov članek »zaje-roanje z veliko žlico« in »hla-»tanje« po .... honorarju? Rsec trdi, da j« bila ustano-vdtev kluba »primer študentske naipake — prevelike začetne vneme brez naitančniejšeiga raz-mišljanja«. Klub j« bil osnovan na pohudo štiudentov teubornikov, ki so se vpisali na ljubljansko univenzo in Izvxšvak>. da bo novousri viB^ajanju naijmtlajigih članov ter vodnlšk&ga kadra pri novo-ustarvovljendh enotah. Klufo pa je o svojim a'ktivnim delova-ttjem dokazoval, da mat&rialna pomoč ni bila zaman. Na 'Oib&netm zbo;\. i3. decem-bra 1958 sano pregledali d«lo-vain.is Klutoa v P'rvem letn ob-etaja. Re,9 je bilo od vpisanlh 70 čilanov aktivnih le malo, pa tudi odbor kluba ni mogel pre-tnostit(i vseh nastalih tezav Ceprav niso bile vse zadane nalog© Izpolnjene — pomanj-kanje tekušenj, lastnega prosto-ra, materialnih in finančnih sredsitev —, se je pofeazalo, da je ofosto.1 kluiba upravičen, kar sta izjavila tiidi nameistnik na-fielnika Izvršn&ga odbora ZTS tov. Pelko ln etarešina Okraj-n&ga starešinsitva tov. Kenk. Novoiizvoljeni odfoor si je za-daJ v letošnjem jubilejmem letu ZKJ obširen program. ki ga dosedaj tudi uspežno izpolnju-je. Izletl v ISkl Vintgar, Zbilj-sko jezero, dvodnevni v Kam-niško Bistrieo z vzpon&m na Sedlo, pomoč IO ZTS prt or-ganizacdji VIII. redne sikupšči-»e (gleij Talbomiški vestnik it. 2 t. dne 23. marca 1959), vodtoi-Ski teftaj pri n-ovoustanovljeni enott na Popolni osnovni šoli Vič, ki je tik pred Bakijuičkom, parldobljen kuJhin]ski inventar za 30 oseb, so mogoče zadost«n dokaz, da taborniki še deiuje-mo. Ekipa študentov taborni-kov bo sodelovala na Pohodu ab žici okupiirane Ljubljane, 22. apriila za Dan taborniko^' pa bomo potnsgali pri ..rgani-zaoiji tekmovanj v okviru Okrajnega starešinstva. V po-častitev 40. obletnice ZKJ je bilo predvideno športno tek-movanje dne 19. aprila, vendar smo ga rruorali na predlog OS preložiti zaradi prezasedenosti koledarja na jesenski čas. Glede povezave z ostalimi or-ganizacijami, ki jih navaja pi-sec, nai navedemo to, da smo večkrat prosili na UO za pro-stor. kjer bi lahko imeli svo}e uradne ure, kar pa še do sedai nismo dosegli in je popodnoma razumlljivo — z&radi pomanjka-nja prostora. Priznamo, da s Počitniško zve?;o nismo imelu povezave, kar pa ni povsem naša krlvda, a tudi ne povod »neslavnega konca dela tabor-nikov«! Po številu članov šfcudentske-ga taborniškega kluba, gLeda na število vseh študentov uni-venze, izgleda da naš klub ži-votari. Vendar majhno število članstva ne dokazuje nedelav-nosti kluba. Ljudi, ki bi se ho-teili vključiti v klub, delati sko-zi vse letp-, je zelo mialo, saj vemo, da je nam vs©m prosti čas zelo ozko odmerjen. Takih 1 iU-di. ki na ro>7^aio kiub ,3?.mc 0DG0V0R UREDNJŠTVA Naj sledi k temu od-govoru tabornikov še kratek komentar, da končno to stvar uredimo. Od kod tolikšna neobjektiv-nost tabornikov? Ze dovolj dolgo poznamo to organizacijo in takšnih odgovorov nismo vajeni. Ne moremo mimo dejstva, da se taborniške organizacije na univerai ne čuti in da se ni dovolj potrudila, dia bi vključila v svoje vrste dovolj veliko število študentov. Zdi se, da se držijo taborniki za zaprtimi vrati in niti ne stre-mijo za tem, da bi se njihov krog povečal. 2al taborniki de-jansko niso opozorili s svojim pozitivnim delom nase. Misli-mo, da vse višje organizacije in forume prav dobro pozna-mo. Mislimo pa, da bi bilo zgrešeno, če bi se obračali za informacije nanje, ker bi tako samo dokazali, da je naša or-ganizacija tako slaba, da ne moremo najti na univerzi ni-kogar, ki bi mu bilo o delu ta-bomikov kaj več znanega. Ra-zen tega prenesc papir veliko in poročila višjim forumom so obižajno bolj ali manj olep-šana. Prvi plakat, ki smo ga videli, je prav ta, ki vabi ta-bornike na izlet na Golico. Upamo, da jih bomo sedaj vi-deli nekoliko več. kar pa naj taborniki ne po-zabijo na nekaj: Pot, po kateri hodijo, je da-leč od tiste, po kateri bi mo-* rali hoditi taborniki v pra-vem smislu besede. Prirediti izlet, to še ni vse. Na izletu je treba izvesti še delovni pro-gram. Kako naj bomo zado-voljni s taborniško organizaci-jo na univerzi, če ti očividci pokažejo popolnoma drugo sli-ko. Študentski taborniški izlet se konča v zakajeni, zasmraje-ni gostilni, nameslo da bi dal udeležencem kaj več. In tak-šen ^tabomik* ti končno še zaupa, da so se dogovorili, da ne bodo opravljali taborniških izpitov in da se sploh niso se-znanili z osnovnimi načeli ta-borniške organizacije. Osinav-ne taborniške spretnosti so jim neTaiane. Kako morejo funkcionarji naše taborniške družine zagovarjati tako delo in se z ©gorčenjem zaletavati v naše uredništvo, če® kdo je napisal ta članek, pokažite nam tega vašega »novinarja*. kl dela samo za to, da dobi ho-n«rar? Tudi mi dela ne ocenjuje-mo po številu članstva, am-pak po delu tega članstva. In če so zaradi tega prišli prav taborniki na dan, nas to ne sme in ne more pretresti. Se vedno smo se trudili, da bi bili z vsemi našimi organizacijami v tesnem stiku, le do tabor-nikov nismo mogli priti. aiti se niso oni potrudili, da bi kdaj srananili naše študentc s svojim delom in jih pritegnili v svoje vrste. Upamo, da bodo taborniki stopili na pravo pot in izpolnili vse tiste obveamosti, ki jih iz-polnjujejo njihove organiza^i-je na primer po gimnazijah. Z veseljem bomo pisali tudi o vseh njffliovih uspehih. (Kar pa zadeva honorar, bo laihko pisec odgovora taborni-kov sam presodil, če Je tako velik, da se je vredno sploh razburjati ali ga celo očitati!) Počasi prihaja v gore pomlad PREDSTAVLJAMO VAM NASE SPORTNE DELAVCE S FAKULTET Več pomoči s strani kolegov Vedno nasmejanega ga vidiš, kako dan »a dnem hiti v hišo Univerzitetne ga odbora. v mislih imana Marjana Kopeckega, študenta pravne fakultete. Ker so pra-vniki v letošnjem letu dosegli že lepe uspehe in ker vemo, da je on glavni pobudnik športnega življenja na ^pravni fakultcti, smo se obrnili nanj z ne&aterimi vprašanji. KAKSNO JE SPORT-NO 2IVLJENJE NA PRAVNI FAKULTETI? Pravzaprav zelo nerazgibano. Razen na treninge v košarki in nogomei;u še v telovadnico nihče ne prlde. Iimamo okrog 15 študentov, ki so res aktivni, vsi ostali pa stoje ob stra-ni. Predvsem se zanimajo za ko-žarko in nogomet. Namizni te-nis so igraili v glavnem regi-strirani igralci in še te smo morali prositi po domovih, da so prižll igrat. Zanirnanje za fitreLstv.o je m«d študenti prava zelo majhjio, tako da nismo uspeli dobiti niti ekipe za pr-venstvo univerze. Zadovoljni emo lahko predvsem s tem, ker se za športno življenje zanima-jo predvsem do sedaj še neak-tivni igralci, le da jih neuspe-hi preveč prizadenejo in nato izgubijo veselje do tekmoVanj. Leto« smo v okviru pravni-§kega tedna nameravali poleg številnih internih tekmovanj izvestj tudi dvoboj z ekonomi-sti. 2al kolegov ni biilo niti k srečanju v šahu, niti v košarki, v streljanju pa mi nimamo Pred vrati gradbenikov takrat, kadair je le njlna v ko-rist (šotori), nimamo v svojtih vrstah in iih tudi ne želimo. Vae Ijuibitelje nairave, pa naj so naši člani ali ne, vatoimo, da skupaj z nami prežive prijetne ure v naravi, saj vemo, da vsa-kogar po celotedenskem na-pormem delu v laiboratorijih in sedenju v pnenapotojenih pre-davalndcah svež z.rak in sonce krepiita ter mu vlivata novlh moči in veselja, da še z večjo vneano prlme za delo. Studentj« tabornikJ Nihde nam ne more očitati, da sano proti taborniški orga-nizaciji na univerzi. Mnenja pa smo, da mora biti, če je že tu, na dostojni tabomiški vi-šini. Tudi kak prostor bi se dal dobiti, če bi Univerzitetni odbor ZSJ videl, da si tabor-niki prizadevajo, da bi uresni-čili svoje načrte in zadostili statutu svoje organizaoije. Načrt dela novega odbora je brez dvoma zelo širok in upa-mo, da ga bo tudi izvedel. Ni- Gozdarji favoriti? Letos bo poleg številnlh drugih študentskih tekmo-vanj tudi prvenstvo ljublianske univerze v malem roko-metu. Akademski rokometni klub je prevzel nalogo, da bo poskrbel za izvedbo tega turnirja. Prav v zadnjih letih se je pokazalo, da je med Studenti za to dinamično igro veliko zanimanja. Naii športni delavci so zato pravilno razumeli, kaj je njihova dolžnost. To tekmovanje pa je zeto zahtevna stvar in je trebaza dobro izvedbo prven-r stva vložiti veliko truda in dobre volje. Toda o organiza-cijskih pomanjkljivostih pozneje. Za to tekmovanj« se je pri-javilo osem moških ekip in tri ženske. Moški igrajo v dveh skiipinah po sistemu vsak z vsakim kultete za agronomdjo - gozdar-stvo in veterinarstvo ter Višja š>&la za tedesno vzgojo, v drugi skoro celo uro sami v d&žju čakali na to, ali se bo tekma igrala ali ne. Ko je dež neko-liko ponehal, je bilo treba s kredo še črtati igrišče, čeprav bi moraiio biti začrtano z olj-nato barvo, ki drži dalj časa. Cudi nas tudl netovariški odnos igralcev tenisa. Ko so študentje pred tekmo 6akali na boljše vreme, ki je Po dolgem času le prišlo in so se hoteli nato sleči, so igralci tenisa iz- ekipe in tako je vse padk> V vodo. Za prihodnje leto naj ve-lj« vse na množični bazi. Za sode« lovanje Pa ne bomo nikogar prosili. Saj tak način dela, kot smo ga imeii do sedaj, ne vodl nikamor. Težko je tekatj od enega do drugega študenta, da jih dobiš skupaj. Kljub številnlm težavam p* so naši študentje doseglj iefco« nekaj lepih uspehov. V naših vrstah imam© ekipne prvake ˇ smučanju in v narniznem teni-su. Upam, da bodo uspehi ˇ •prihodniem letu Še večji. NA KAKSNE TE2AVB SI NALETEL PRI SVO-JEM DELU? Teh je več in ne vem, kj« naj začnem. Za športno udej-stvovanje v glavnem nimamo pogojev. Pri tem mislim na prepotrebna igrišča In telovad-nice. Cas bi že bil, da t»i en-krat rešili tudi to vprašanje. Od novih igrišč pod Cekinovim gradom veiiko pričakujemo. To pa zato, ker so igrišča skoraj v središču mesta in zato ne bi izgubiLi toliko dragocenega časa, Drugo, kar nas tare, je po-manjkanje finančnih sredstev in športnih rekvizitov. Nima-mo žog, kj so osnova za naša delo. Poleg te«a taoram ome-niti še veliko nepovezanost med študenti samimi. Ko bomo rešili še to, bo brez dvoma športno življenje na naši fa-kulteti steklo. Ne na zadnjem skupini pa tekstilct ekonomi- javili da upravni odbor njiho- m^stu je vprašanje ^ortnJH nato pa igrata še pr- sti, s^rojniki in ekipa Student- vega kluba ne dovoljuje, da bl delavcev Sam sei" Se ^* ^ voplasiranai/Sbehskupinmed ske,ga naselja. - — «"* «i«^i., Pr,v re* n« tos vkljirfil v delo in moram S€tx>j in prav tako drugo pla-sirana. Tekmovanja se je že pričelo. V prvi skupini ifiraio gradbe-nlki, pravniki io inoštvo fa- se pri njih slačili. Prav res ne , . , h. na moremo razumeti, kako morejo reči, da sem zelo napredoval. Z ozirom na to, da lahko na- • prepovedmi, ^^ So mi vse «™^ije ko- oDiiA Tnsi ieralci. ne glede na ^ i fDo«Qm "tnr st \\h mnrete lzmishti. ko sanii vedo, kako na tesnem Spet se bomo zbirali okrog košev pod Cekinovim gradom Ceprav je bila zima za naie košarkarje doba počiva-nja in priprav za naslednje prvenstvo, smo kljub temu imeli pnložnost, da smo si ogledali vrsto elitnih priredi-tev pod koši Gospodarskega razstavišča, ki jih še lep čas ne bomo pozabili. Sedaj smo pred začetkom tekmovanja za točke, pred prvimi tekmami v zvezni ligi. Vsa moštva so dodobra uredila svoje vrste ln se za tekmovanje dobro pripravila. Seveda so za nas najbolj zaniraivi naši štu-dentje. ^jihovo delo se je nadaljevalo |po končanem prvenstvu prav tako kot med samim prven-stvom. Preselili so se v telovad-nico in delo je teklo dalje. Kon-dicija je danes še posebno važ-na in predpogoj za tako zahtev-no tekmovanje. Da ne bi prene-hali s tekmiovanjem, so ustano-vili ljubljansko zimsko ligo, ki je brez dvoma odigrala v pri-pravah vseh naših košarkarjev veliko vlogo. Krona vsega pa je bil novoletni košarkarski turnir, kjer &o igralci Olympie prema-gali vse svoje nasprotnike. — Kmalu za tem smo videli repre-zentanoo Jugoslavije, ki je po-ražena zapuščala igrišče. Vse to vliva pred letošnjim prven-Btvenim tekmovanjem veliko upov za končno uvrstitev štu-dentskega moštva. Precejšnje število naših igral-cev je sodelovalo tudi v med-državnih srečanjih, ki jih je imela naša reprezentanca čez zimo. Bili so v Italiji in nato še v Franciji, končno pa &o se zbrali še na mednarodnem če-tveroboju študentskih reprezen-tanc Bolgarije, CSR, Jugoslavije tn Francije, kjer so ponovno v močni korukurenci osvojili prvo mesto. Prav zaradi tch uspehov se nam zdi, da so študent- je za lctošnje prvenstvo pripravljeni kot še nikoli. O pripravah je trener in kapetan moštva Boris Kri- stančič povedal: R«B je, letošnje priprave so Wl« od začetka v redu. Prese- Ittl »mo se v telovadnice in za- čeli z delom. Tu pa tam smo tudi naleteli na prve težave. Kolegi študirajo kot še nikoli, ker visijo izpiti nad njimi kot Damoklejev meč. Zato smo se na treningih težko zbirali v kompletni zasedbi. Seveda ra-zumemo, ,da mora biti študij na prvem mestu. Ce sem s trenin-gom v prvi dobi zadovoljen, pa nikakor ne morem biti zadovo-ljen z nadaljevanjem,. posebno še v zadnjem času. Srečanja, v katerih so sodelovali naši igral-ci kot državni reprezentanti, so nam razbila skupno delo. Pri-prave reprezentance so nam od-tegnile vedno po nekaj igralcev, kar prav gotovo ni dobro za nas. Trening mora biti v zadnji fazi neprekinjen, da se izpilijo vse drobne finese, ki se bogato obre-stujejo potem kasneje.. Dobro je vsaj to, da je bila naša petorka v Franciji, kjer smo pač na tekmah igrali skupaj, kar tudi nekaj pomeni. Brez dvoma pa ne bo lahko, posebno pa še se-daj, ko smo se zaradi slabega vremena kasneje preselili na prosto. To pomeni 'za vsakega igralca veliko spremembo. Da je tako, se dobro vidi pri metih, ki so precej manj točni in za-nesljivi kot v dvorani. Vsaka malenkost nas moti. kljub temu pa upam, da bomo takoj začeli s polno paro. KAJ PA VASI NASPROTNIKI? Predvsem nam mora biti jas-no, da ni moštva, ki bi ga pod-cenjevali. Vsako kolo bo letos pomenilo trd boj za točke in večkrat tudi bridko preseneče- nje. Moštva so se letos temeljito pripravila za ples pod koši in povsod bo precej vroče. Seveda gledamo najbolj budno pred-vsem na Beograd, ki nam je la-ni odnesel naslov državnega prvaka. Za ta naslov se bomo tudi letos m-očno potegovali. Pri tem pa moram reči, da imajo Beograjčani lažje delo, kot smo ga imeli mi. Oni igrajo z dvema najmočnejšima nasprotnlkoma — Partizanom in Crveno zvezdo vedno doma, na domačem igri-šču in pred domačo publiko. In to mnogo pomeni. ALI SO V MOSTVU OLYMPIE KAKSNE SPREMEMBE? Kakšnih posebnih sprememb v našem moštvu ni. Odkritje leta je mladi Jelnikar, kl ima še vso razvojno pot pred seboj. Da je temu tako, smo se lahko prepri-čald na Gospodarskem razstavi-šču. Potrebne so mu še izkušnje, toi pa jih bo že letos lahko na-bral v številnih razburljivih tekmah. Sicer pa bodo nastopali standardni igralci. Prvi nasprotnik ljubljansklh študentov je zrenjaninski Pro-leter. Zal bo naša ekipa nasto-pila brez Jelnikarja in Bajca, ki imata izpite. Nedeljo kasneje igrajo v Zagrebu proti Lokomo-tivi in nato doma proti Crveni zastavi iz Kragujevca. Zelimo, da bi že v prvih tekmah zaigra-li tako kot oni znajo in da bi se naslov državnega prvaka spet vrnil v Ljubljano. 6topijo vsi igralci, ne glede to, ali so aktivni tekmovalci aai ne, je tekmiovanje zelo za-nimivo in na dokajšnji tehnič-ni vižlni. Posebno dobra je ekipa fakultete za gozdarstvo, agronomijo in veterino, v ka-teri je nekaj znanih tekmoval-cev: Papei, Cretnik, Sober, pa tudi ostali eo precej izenačeni. Na splošno Pa se pozna, da so moštva na hitr0 sestavljena in nevigrana. Res je tekmovanje še precej zgodaj in ekipe niso mogle trenirati. Zato je razum-Ijivo, da ne morejo pokazati tis-tega, kar bi sicer lahko. V koui'kor pa bomo našim študen-tom dali možnost, da bodo lah-ko večkrat igrali v prostem ča_ su, lahko pričakujemo, da se bo ta športna igra hitro razši-rila in tudj med študenti za-vzela mesto, ki ga ima že med ostalo mladino. Se nekaj o organizacijl tek-movanja. Nekatere pomanjkilji-vosti &o razumljive zaradi le-tošnjega slabega vremena, vseh pa ne moremo s tem opraviče-vati. Izvedba tako velikega tur_ nirja zahteva sodelovanje vseh funkcionarjev, kj bi morali imeti delo porazdeljeno. Tako pa se je zgodilo, da so Lgralci srtio z garderobami. Poleg tega pa na tenižkih igrišičih še ni pravega živiljenja io tako tam rakometaši nikogar ne motijo Pa tudi pri tem ne narede ni-kakršne škode. Od teniškega kluiba bi želelj mal0 več razu-mevanja in potrpežljivosti, saj tekmovanje ne bo dolgo trajalo. V precej slabo voiljo pa igraL ce lahko spravijo tudi sodniki. Rekel bi, da sodijo prosto po pravilih Rokometne zveze Ju-goslavije. 2e samo dejstvo da se sodnik ne sleče, ko ^odi, me-č& nanj slabo luč. Ce se mora-jo igrailci sleči kljub dežju, se naj potrudi še sodnik. K vse-nurpa pride še materialno kr-šenje pravil. Vse to prav res nima smisla. Prvenstvo uni-verze naj ne bo poiz-kusni za-jec, kjer bodo sodniki eksperi-mentirali s pravili igre, Upaj-mo, da bo v bodoče tudi to boljše kar bo brez dvoma v prid uspehu prireditve; Odigranih j6 bilo že nekaj tekem z naslednjimi rezu^tati: Gradbena : Pravna 31:10, VSTV : Gradbena 10:11, FAGV : VSTV 32:10, Tekstilna : Bkon&mska 13:18. ?kor si jih morete izmislitl. Ni človeka, ki bi ml pomagal, dela pa Je vedno ve4. Upam, da se me bo kdo usmilil in pri. skočii na pomoč. ALI SI BIL PREJ AK-TIVEN SPORTNIK IN KAKŠNE CILJE Sl SI ZADAL V SVOJEM DE-LU? _iej se nisem nikoll kaj pri-da ukvarjal s Športom, torftj sem čisti rekreativec. Ker pa sem videl, da so kolegi le malo preveč leni, da bi kateri začel z delom na naži fakulteti, sem se odločil za ta »hvaležni« posel. Seveda, na6rti. Imamjih, mo. goče ce^o malo prevelike. Rad bi, da b\ zajelj čimveč študen-tov .v naže vrste in jim dali zdravo razvedrilo. Zal letoa nismo uspelj izvesti dvoboja z ekonomisti. To bomo v prihod-njem letu gotovo izvedli. Poieg tega bomo z dvema ekipama sodelovali v pohodu Ob žici okupirane Ljubljane. Da pa bomo drugo leto res uspeli, bo-mo za vsako panogo izvoliili po dva delavca, ki bosta popoi-noma samostojna in tudi odgo-vorna za pravilno delo. Prvenstvo v streljanju 7. in 8. aprila je bil0 na strelišču na Dolenjskj cesti prvenstvo univerze v strelja-nju z zračno puško za ekipe Ln posamezniike. Izvedba prvenstva ni bila ravno najboljša. Ne bi škodilo, če bi bilo na strelišču nekaj več članov ASD Olympia, ki bi skrbeili za red. Tudi nadzora nad tekmovalci ni bilo, saj bi lahko streljal kdorkoli, pa or-ganizatorji tega ne bi' opazili. Rezultati prvenstva: Ekipno moški: 1. elektro 1617 2. arhitektura 1555, 3. strojna 1552, 4. ekonomska 1534, 5. agro-nomska-gozdarska 1404, 6. ru-darsko-metalurška 1398, 7. elek-tro II 1360, 8. tekstilna 1155, 9. pravna 885, 10. gradbena 808, 11. kemija 497. Zenske: 1. arhitektura 416, 2. filozoteka 168, 3. kemija 154. Izven konkurenre: Studentsko naselje 1562, A Jemski kole-gij 1471. Posamezniki moSki: 1. Svetlla (rud.—met.) 183, 2. Mori (elek-tro) 181, 3. Jančigaj (strojna) 175, 4. Li^ina (agron.) 174, 5. Rems (arhitekt.) 174, 6. Sever (ekonom.) 173, 7. Spevec (edek-tro) 173, 8. Predalič (elektro) 173, 9. Gabrovšek (kemija) 172, 10. Solar (kemija) 171. Zenske: 1. Zvekič Greta (fl-lozof.) 168, 2. Sevšek Majda (ar. hitekt.) 160, 3. Maligoj Jelka (kemija) 154, 4. Jerina Judita (arhitekt.) 137, 5. Borštnar Cen-ka (arhitekt.) 119. Najboljši strelcj so dobltli praktična darila in diplom«, zmagovalna ekipa pa je prej«lt piebodnj pokal. SKRITA POEZIJA STARE LJUBLJANE »Ko se bova privadila, bova Easlužila najmanj tri tisoč dinar-jev na dan. Imela bova morje denarja.« »Toda meni se ne ljubi laziti po podstrešjih in meriti umaza-ne dimnike. Rajši bi si poiskal lepši posel, kjer bi bilo več ve-drine, vitaminov in podobnega.« »Pa ti si neumen! To je edin-stvena priložnost za arhitekta. Zdaj bova najprej premerila to staro bajto do millmetra na-tau.-čno in stairi oama bo kmalu zaupal kaj odgovornejšega. Po-tem bova šefa in merila bova dostojnejše prostore. Podstrešje je začetek. Bodi hraber! Posla ne bo zmanjkalo, saj mislijo prez^davati skoraj vso staro Ljubljano.« Na skrajno gostobeseden način Je Fič Buca prepričal in nekega jutra sta se polna pričakovanj splazila po godrnjavih stopnicah številke 11 v stari LJubljani. Fič je imel v žepu jekleni meter, ki ga lahko vidiš v vsaki veleželez-nini, svinčnik, papir in zavitek dateljnov ter polno listnico sle po životarjenju. Podstrešje je bilo ogromno kot pozabljena ka-tedrala. Skozi tri line se je iz-življal brezmadežni prepih in odnašal na cesto vonj po pred-potresnih ženskih vzdihljajih, gobavem tramovju in po pozab-ljenem piskru karbolineja. Pod-strešje je bilo visoko in okusno opremljeno s štirimi dimniki. Tajinstvenost je dihala iz vsake luknje posebej. Fič in Buc sta kot ponosna lastnika s pogledom objela kra-ljestvo pajkov in obesila plašče na žebelj, kateremu je odletela glava že ob potresu. Fič je energičho pohabil bolho, ki se je zgubila na njegovi zadnjici in prav tako energično pripomnil, da bi bilo treba pričeti z delom. Buc je najprej pohodil kukca, ki je smrčal na najbolj proraet-nem kraju in obenem še za-vzdihnil nad takim študijem arhitekture. Zgrabila sta vsak za svoj konec rutiniranega metra in ga raztegnila od vzhoda do zahoda. Fič je kar naprej pedantno sit-naril, naj dela Buc s posluhom in veseljem, ne pa da se drži za obroček kot meglena razbitlna. Buc se je pobito plazil po ne- dostopnih kotičkih, drgnil z no-som ob tramove, strešno opeko in druge nepremičnine ter do-sledno nabiral prah v žep kot ambiciozna čebela, ki nima poj-ma o karakterju. Fič je štel centimetre in brezdtišno po-imvljal: »Na*egni! Nategni! 25 metrov, 27,5 cm. Škandalozno, pol centi-metra predolgo! Se enkrat v drugi smeri!« Fič je prasketal od sitnosti, Buc pa je žalostno gledal koruzno sonee, kl je samo samcato prosevalo skozi ilegalno luknjo v strehi. ^tare bajte ne premorejo pravih kotov. To je skriti šarm starih bajt, ki pa ga znajo oce-niti edino miši. Narisati tloris kvadrata, ki ima vsako stranico drugaČno, je originalna naloga in zahteva teden dni počitka in malico. Fič in Bug sta se spravila vsak k svoji lini in streljala s pogledi po najbližjih oknih. Grizljala sta dateljne in iz črnih dlani je dehtelo po česnu, ki je pred sto leti eksplodiral od važ-nosti. Na nekem oknu se je pri-fcazal rimvalnik in bela roka, ki ie je obrisala v zaveso. Buc je s peketajočim srcem čakal, kdaj se pokaže obrazek in začel žvižgr.ti tri poltone neke himne, s katerimi je dor s p]a na. izg|ne s svojtmi po- nja kart. CLovek lahko bajno kuhinjo: žgani so ge ob naporu koristn0 dve luknjl na mah. Dniša mu je habljenimi" kartami naj ilh sku- opehari svoje kolege in čez noč »Obral bom ves premoien brusili in spomin se je uril kot potrkavala od važnosti. ko je ha. proda kamorkoii, vrže v sbra- obogati, si kupi ' termofor ali svet, nezaslišano obogatel in vsak vajensko nezreli kolovrat. Pri zapeljiv0 gledal skozi narejeno nišče ali zamenja za Hter ra- moped. Treba je samo znatl fi- dan hodll plesat. Kaj je za ve- kraljih je za hlp posedel In vr- luknjo in si pri tem želel. da bi denske ali za mo!ek. Na poker nese in poznati karte spredaj ln čerjo?« teč palec v lev0 smer komaj ga videla sosedova hčl. S pi- sO nam,reč že davno pozabili, ker zadaj. Sele potem lahko namlg- Kameli^hii ^ai na parlškl na_ vidnp poplesaval z brado po kovim kraliem ie hitro opravll. i6 teta nekomu poslala prekras- neš punčki. da bosta kmalu čin. Povedal je, da ga sovraži in dasrii dlani. Ko si je tako te- ^er ga je oblekel v staniol em. ne ameriške karte \% nylona s lahko povozila velikega ali ma. da gre ležat. m«l]ito pregibal ln sprostil te_ balažo in tako omogočil. da bi ^-udovitimi ženskimi akt) spre- lega prometnika ali pa tolsto Lajež kom«rjev. karte, preplri, lo, je aretiral četvorico vladar- g.a prepoznal celo z letala. da. ,n zadaj' z njim| pa se jQ dgarete. smeh, d&nar. obrazi. jev. Križevemu je s šivanko Veg napor je oblivalo Plnkovo dal lgrati samo Crni Peter tiha tragedija nekoga, ki ie za- o^rasll hrbet z mrtvaško plešo, veselje nad življenjem ln ne- kvartal čevelj, tramvaj za me. dopovedajoč si. da ie to globoko omajna težnja, pomagati ko- raco. Pinko je zbral stoupaj štirl fcradje in prizadevno lep čas buljii v njihove zadnje plati. Potem je ugotovil. da jih še ne loči, ker so neizrekljivo siično umazani. Rahlo je z nohtom za_ znamoval vsakega drugače ln iih naprej neprestano opazoval. Ko se mu ie zazdeio, da bo do-volj, je z,a trenutek poškilli v rokav, odpihnil čevelj, se po-žgečkal pod pazduho. odgrlznii kos zamaška in se v sllnem na-l«tu spravil na dame, ase. fan_ te, desetke in nehote S« na de_ vetke. Nato je pogledal stran in uganjajoč ra2ne norčije srečne-ga orangutana divje me^al. Koačno se je mukoma zbrai ln Pinko se ie odpovedal kartam sec dni In bedro zvestega de- slmboli sPl°h ze!o veličastno tarčo. Lehrman Niko kleta, vee to je živelo v Plnko- predstavlja kralja lj-udožrskega tal umlvat si ušesa, žvižgat vl-h sanjah, kl jih je končno porekia in sploh lovi] po zraku omaro, preštevat lesene primer- prekinila poezija petelinov ^n vse mogo^e izmišljotine, da bi ga prevaiila v rosno delavno ju_ si *im laže zapomnii, da je ta tro. Samokritično s« 1e oz^rl »a karta krali krlžev in težav. Srč- pošastno povešenimi uhlji. bllžnjo preteklost ln za hlp po- dvomil v jfotovosi; svojega po- slanstva. Vendar ie prehitro za. gledal žtiri dame ln jlh z ne- verjetnim veseljem pobožal. Prvl je odlomll vogal. dnigo Prepognll pol naprej in tk>1 na- ZA LEPO VEDENJE V POMLADNIH PREDAVALNICAH Nekaj nasvetov za,1. tretn narisal n» hrbet mai_ cen makaron, četrtl odgriznil tri vogale In se nečlove^ko namu. čil, ko mu te značilnosti niso 1. Kadar pomUadansko sonce poker; tarok, potaplja ladjice pobožno preizfcusil nabrano fOT^le °"a" ^06 ^apo' / ""j311.1 preveč potentno greje srajco, in učj prerokovatl z dianl. znanje. Kot razočaran enoceli. čar je ugotovll. da je vse po-zabil. »Kai mi ie sioriti? Se enkrat začeti? Vztrajnostl je treba pr\ vseh velikih rečeh. Potreboval 1e že. a!1 si ne bi raje Izbral neumnejši poeel, pa ie grde dvome z energiio pnvodnega ko-nja ndoihnil z ramen. »Moram vzdržati. ker 1mam motiv. Zdai pornam ?e ase \t\ žensike, Kmaiu bom sila.« Pre- bi pridno delavno ženico, ki bl Sernoje obliznU klitiko v>kna, zavihai nos ln skočli ria ri^alni žeblii^ek. ki 1e vse sfcurai vzei preve