Leto LXXIIL, št. 299 Ljubljana, torek Ji. decembra I940 Cena Din i.— Izhaja vaak dan popoldne tavaemJi nedelje m praznike. — ln«er»a do so petit Trat a Din 2 do 100 vrat 6 Lfln 2.50 od 100 do 300 vrat a Din 3, već jI tnaeratt petlt vrata Dtn 4.— Popust po bogovom. loaeratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja maaeftjo v Jugoslaviji Din 14-—, sa inozemstvo Din 25._. Rokopisi se os vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafl jeva ollcm št. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-2d in 31-26 Podružnice: MARIBOR.. Grajski trg *t- 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska ceata, telefon št 26 — CEIJE. celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 6, — Poštna hranilnica v Ljubljani ŠL 10351. Grški pritisk na Ifalono Grki p c ročaj o o uspešnih krajevnih operacijah - Srditi boji na 40 km široki fronti med obalo severno od Himare ter Klisuro — Prihod novih italijanskih divizii kaže na rear0an.xaci.11 italiiafiskih čet v Alhaniii Atene, 31. dec s. (Atenska tel. ag.) Grški generalni štab je oojavil ponoči naslednje 65l vojno poročilo. Na raznih delih bojišča je naša vojska izvedla uspešne lokalne operacije. Zajeli smo nad tisoč ujetnikov, med njim. cel bataljon z vsemi častniki. Zaplenili smo tudi štiri topove, mnogo avtomatskega orožja in havbic ter mnogo drugega vojnega materiala. Neki italijanski smučar, ski vojaški odde'ek, ki ie poskusil napasti, je bil razpršen ter je pristil v naših rokah mnogo orožja in nekaj ujetnikov. Angleška poročila London. 31. dec. b (Reuter) V merodaj-nth krogih v Londonu so izvedeli, da je brl odbit italijanske prol napa** v področju Podgradca Grki so zavzcii T< bru*o. 25 km južnovzhodno od Bcrata. Grk. se tnd; napredovali neznatno na cest' pr ti Beratu m rudi zapadno od Tepclcniia na cesti proti Va'nni. Voja'ki kr^gi so mner. ia. da hočejo Grki zavladati nad križiščem cest, kj vodi v Berat. kakor tud; cestt. k je kakih 15 km južnovzhodno od Valone Čt jim to uspe, bo Italijanom ostala sam' še ces^a preko Tepclenija za unik a? z* riačcnja. London, 31 dec e Po zavzetju Himare so gr"ke čete pr poTo:Mih iz Aten, zavzele še tri kraje, severm* m severnozapadno ob obali. GHo so doscg'i tc uspebo po zelo krvavih bojih Severno od Kbs-uT* »o Italijani poVah nove moči \ bej in **o izvrsni protinapad Tud' na ostal trditi so Italijani pričeli z ofenzivo kar pen iujejo tudi v Atenah Ang'e^ka 'etala so \ nedeljo 42-tič bombardirala Valono Ameriška poročila Atene, 31. dec s. (Ass. Press). Po 65 dneh vojne z Italijo gledajo v grških uradnih in vojaških krogih še vedno s popolnim zaupanjem na polo/.aj grške vojske ter pričakujejo nadaljnjih uspehov v bodočnosti. Po grških Informacijah so včeraj grške čete skoraj na vseh delih bojišča dosegle lokalne uspehe. Posebnj važnost pripisujejo hitremu grškemu prediranju na sever od Himare. Tu so se Grki sedaj po cesti že močno približali Valoni Dalje proti vzhodu so grški oddelki prodrli v gorato ozemlje za Tepelenii^m in Klisuro ter na ta način že vnaprej pre-prečuiejo vsako možnost italijanske pro-tiakrije večjega stila. Na severno vzhodnem delu bojišča potiskalo Grki Italijane polagoma z važnih strateških postojank v gorovje zapadno od Podgradca in Ohridskega jezera. Te postojanke so tem važneiše, ker varujejo strateške dostope do Elbasana. Vreme je še vedno na vsem boiižču slabo in ovira vojaSke operacije. Toda grška vojska kaže izredno vztrajnost ter ne dovodi Ita^ianom nobenega oddiha. New Tork, 31. dec s (Tass). United Press poroča z grSko italHanskepa bo;i-š"ča. da so boli sedaj posebno srditi na 40 km široki fronti med oba^o severno od Himare ter KTM^Tra. Ita^Mani se branilo rja močrvo utrjenih noložaiih v ffotroviu ter ramo^^lo s š^evimo vo^v0. Pravkar 5o pre*ej?l ItaTrtatii n» t**m sekt^riu fronte oi«če~*e dveh novih divizij, ki sta prisne!! iz Italije. Novoletni poslanici kralja Jurija In prectsedniKa Metaxasa Atene, 31. dec s. (Ass. Press). Kralj Ju. rij je naslovil na grško vojsko novoletno poslanico, v kateri izraža vojski v imenu vsega grškega naroda zahvalo za dosedanje uspehe ter ji želi novih uspehov v prihodnjem letu. Kralj Jurij pravi dalje, da se nikdar nobena vojska ni borila za boljšo stvar nego sedaj grška ter da nikdar vojaki kjerkoli niso pokazali večjega junaštva. Borba bo še huda, pravi kralj, toda grške moralne rezerve so neizčrpne Trdno sem prepričan, da gre Grčija varnejši in lepši bodočnosti nasproti. M-nistrski predsednik Metaxas pravi v svoji novoletni Dos^n:ri grškemu narodu med dmcim Zaradi edinosti grškega naroda in zaradi odločnosti naše voj.ske so se sovražne rakave <*>de Orčiie '.zia-lovile Grčija lahko z upanjem in zaupanjem praznuie novo leto. M'sHm. da ie voina. v kateri <=e borimo, sveta in pravična. Prav;ra m°ra zm^^ti Venrem v sedanjost in bodočnost grške države. Z naSe meje Chrid, 31. dec. e. Tudi včerajšnji dan je bil na severni grško italijanski fronti zelo buren. Topniški dvoboj v področju Podgradca na položajih pogorja Mokre in v gornjem toku rek Skumbe in Devoli je trajal od jutra do večera. Po srditih bojih preišnjih dni ie pred-snočnjim nastopilo zatišje, ki je trajalo včeraj od 7.30 zjutraj Iz notranjosti A) banije so se slišali le redki streli Italija ni so s svojih položajev ob Ohridskem Jezeru z žarometi razsvetljevali cesto, da b-jim Grki ne priredili kakega preseneče nja. Ob 7.30 se je pričel srdit boj okrog gornjega toka reke Skumbe. Cule so se pogoste detonacije Letalskih bomb. Grki so bombardirali Cukus. Opoldne se je pričel močan dvoboj tež-Kega topništva na odseku Podgradee-Lin Topništvo Je obstreljevalo obojestranske položaje Jasno vrem? je omogočilo dobro vidnost Močno bombardiranje je trajalo vse popoldne V Ohridu so se »res1 a v akna. Ob 14.30 so italijanska letala, ki so priletela od severa, bombardirala prsk^ položaje nad Podpradoem Detonacije so ^rajale več ur. Grško protiletalsko topni štvo je takoj storilo v akcijo. Topnišk; dvoboj je trajal do 17. Letalski napad na Napeli Kairo, 31. dec s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja snoči v posebnem komunikeju, da so v noči od nedelje na ponedeljek angleški težki bombniki izvedli napad na Napoli Napad je bil izveden v dveh skupinah. Bombe so bile vržene zlasti na ca-rinarne in pomole V zapadnem delu ca-rinarskih poslopij v pristanišču se je pokazal žar od požarov. Zaradi slabega vremena ni bilo mogoče ugotoviti vseh podrobnosti rezultata napada. Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta. Po Rooseveltovem govoru „Ogromna večina v državi z vsem srcem odobrava glavno Rocsevcl- tovo teza", ugotavlja ameriški tisk TPashfngton, "51 dec c (Reuter) Roose-veltov osebn- tajnik Earty je izjavil, da je Rovssevclt izredno zadr-'^ijeu z vtisom, ki ga jc napravil njegt/v govor po radiu Ear-ly je izjavil novinarjem, da je predsednik na ta govor dobil mnogo več odgcvorov kakor na kakršenkoli prejšnji svoj govor. V vseh svojih odgovor *h se Američani v razmerju 100:1 izjavljajo v prilog vsebine Rooscvelt o vegs govora. New York 31. dec AA (Reuter) O Rooseveltovem govoru pnna-ajo »Nevvvork Times« uvodni članek v katerem med drugim pravijo' Ogromna večina v državi z vsem srcem odobrava glavno Rou&evelto-vo tezo, namreč da bo pomenila zmaga sil osi »novo strašne razdobje« Rooseveltovo kramljanje tudi pomeni, da sc je po anketi predsednik odloči' nuditi Veliki Britaniji či-m večio pomoč. Izjavljajoč jasno, da smatra on nemskv»-ita!i jan>ko-japonsko zvezo naperjeno proti Zedinjeniin državam, je Roosevclt tem trem silam sporoči] da je možnost, da jih smatra, ako že ne za sedanje, potem pa za morebitne nasprotnike. Iz Rooseveltovega govora Včeraj smo kot prvi ojjaviu veuki govor predsednika Roosevelta. Iz govora je — ne po naši krivdi — izpadlo več odstavkov, ki jih danes objavljamo iz uradnega poročila agencije Avale. Omenjajoč govor, ki Je bil izgovorjen 27. septembra v Berlina in je bilo v nJem poudarjeno, da sta se dve evropski državi in en azijski narod združili za primer. Če bi Zedinjene države posegle v vojno, je Roose ve it izjavil, da so se imenovane tri države združile v akcijo proti Zedi-njenim državam. Oni, ki so imeli takšne govore, hočejo spraviti celo Evropo in tudi ves svet pod svojo oblast. NadaJje je rekel predsednik RooseveVt: Zedinjene države ne bodo odnehale od sklepa, da podpirajo Veliko Britanijo. No« ben diktator, niti nobena diktatorska kom bfnaeMa ne bo z nikakršnimi crožn.fami omajala te ni»5ie odločenosti, kat«re samo tolmač sem jaz. Jaz verujem, da drfavi osi te vojne ne bosta dobni. To svoje prepričanje onira.m na najnovejša in najboljša poročila. Izkustva diktature bodo pokarsia, da nfhče d;ktature krotHi ne more, N*>*fe ne more nrfvr^o.Htl ti«nra, če ra bofa in če -a poskusa nire^iti tsko krotkega k^nr ie mačka. A^eHkanri. k« so nr'««taSf p~**-«fri-tve. pravijo, da bo os v vn^Vrm pHi^oni zmagala in da naj zato Zedinjene države Napetost med Madžarsko in Rumunifo V Budimpešti očital3 Rumtinom nelojalnost pri izvajanju dunajskega sporazuma Budimpešta. 31. dec e. NapetoM v od-Bjo'aj^h med Madžarsko in Rumunijo traja dVie. V Budimpc'ti poudarjajo, da ie Madžarska v smislu prizadevanja s svoje strani storila vse. da se nesporazum z Rumunijo odstrani, da pa nezaupljivo zadržanje nekaterih elementov Železne garde zelo atežkoča pomirljive težnje Madžarske To je tem bolj vredno obža'cva.ija. pravijo v BitdimpeTti. ker že 26. februarja poteče rok za optiranje Madžarov v Rumuniji in Rumunov na Madžarskem Če do tedaj ne bo dosežen sporazum potem je veliko vprašanfe. kaj bo z narodnimi manjšinami v obeh sosednih državah čf-čenfe v romunski vojski Buki-ešt*, 31 dtc e (Umted Pre*s) Na seznamu o*eb tzk'ji'čer» h iz romunske vojske, je de---1 nktivn h po'Vo^-kov. general NikoTaj Marincscu b:vši minister narodnega zdravja ter brat h'v-ega policijskega prefekta v Bukarešti Gabrijeta Marinesca, Bukarešta, 31 dec e. Polici ta je odkrila novo komunistično organ-.zaci.io Med are-tiranci je mnoge intelektuaJee\ m delavcev, ki so širili letake Aretacije so bile izvedene največ v kraiih, kjer ži\xi železni ški de!avci. Nemško vojaitvo v Rumuniji New Tork, 31. dec s. (Columbia B. S.) Tudi danes poročajo o novih pokretih nemškega vojaštva preko Madžarske v Rumunijo. Nekateri viri pravijo, da nameravajo Nemci svoje posadke v Rumuniji od prvotnih 50.000 mož povečati na 40 divizij s 600.000 vojaki. Bukarešta, 31. dec. s. (Reuter). O prihodu novih nemških voiaskih oddelkov v Ru.nunijo prihajajo vedno nova poročila. Nekatere mformacije pravijo, da so bili novi nemški oddelki opaženi v Transilvaniji, druge pa, da so jih videli v bližini bolgarske meje. zastavijo svoj vpliv v to smer in sicer na stran diktiranega miru ter s tem dosežejo kar največjo mero od tega, kar oni imenujejo mirovna pogajanja. Kakšna bedarija! Ali so to mirovna pogajanja, kadar tolpa obkoli vašo zajednico in vas pod grožnjo iztrebljenja prisilijo, cia p'a-čate davek, da bi rešili svojo kožo?! Tak mir bi bil dejansko premirje, ki bi vodilo v strahovito tekmo v oboroževanju in najbolj okru*no trgovinsko vojno v svetovni zgodovini. Veliki Britaniji smo dali veliko materialno podporo in ji jo bomo dali v bodoče še več. Ponavljam, da noben diktator in nobena diktatorska kombinacija«.ne bo oslabila z grožnjami te naše odločitve, in jaz sem — kakor sem dejal — prepričan na podlagi najverodostojnejših obvestil, da državi osi ne bosta zmagali. Najvažnejši odstavek W a*»luiip,ton, 31. dec. AA. (ReuLer). V Ameriki Se zmeraj povsod govore o Rooseveltovem govoru. Opazovalci v Wa^hing-tonu se pri svojih razčlembah govora strinjajo, da je najvažnejši v Rooseveltovem govoru naslednji odstavek: »Pri pošiljanju pomoči Angliji ne bo priSlo do nobenega zavlačevanja pri ameriških sklepih, prav tako pa ne bo noben diktator in nobena diktatorska kombinacija z grožnjami osla-i bila odločnost Amerike.« SIcer pa prevladuje po govoru predsednika Roosevelta v Ameriki prepričanje, da se moralna vojna spravi v zvezo z materialno vojno proti osi. Tudi ameriški izolacionisti za Rooseveltova načela New York, 31. dec. s. (Reuter). Izolacio-nističnl senator Wheeler je Imel snoči govor po radiu, v katerem je zavzel stališče proti včerajšnjemu Rooseveltovem u govoru. Izrazil je mnenje, da Ameriki ne grozi napad s strani osnih velesil, ln da se take napovedi samo fantomi. Wheeler je dalje dejal, da bi bilo treba, da pride v Evropi takoj do miru, preden se Zedinjene države ne zapletejo same v vojno. Zedinjene države, je lziavii Wheeler, že ne korakajo več. temveč vprav tečejo po poti, ki vodi v vojno. Wheeler je nato naštel osem tečk. ki bi tvorile po njegovem mnenju pod'a,To za pravičen mir v Evropi. Med temi točkami so tudi naslednje: Obnovitev meja Nemčije iz leta 1918, vrnitev kolonij Nemčiji, obnovitev samostojnosti Francije, Belgije, Nizozemske, Norveške in Danske ter priznanje avtonomije Poljski in Češki, končno sistem, ki naj bi omogočil omejitev oboroževanja. Prvi vtisi v Berlinu Berlin, 31. dec e. Govoi predsednika Zc-dinjen:b držav* Rcosevoita je izzval v berlinskih političnih :n dip'omats-kih krosih. kakoT tudi v kirvd'h turh novinarjev največjo pozornost Das' meredajni krogi in tudi prestolniški trsk n.so zavzeli nobenega stališča do govera »e je vendar v vrstah politikov izkristalizira'o mnenjf.. ki ga bo najbrž sprejel tudi tisk in morda tudi službeni Berlin. Na prvem mestu s* sp^fno ustavlja, da je Rosevelt tudi 5e nadalje obdržal svojo ostrost proti tr tslitarnirr. državam. Toda to rrikakor ne preseneča, ker so bili zadnji govori predsednika Zedlnienih držav vsi prežeti z nepomfrljivostjc do držav osi. Na drugi strani pa pravijo da se trditev o nevam^ti, ki gri/zi Z?d:njen:m dižavam od narodno soc'a ;stične Nemčije po mnenju tukaj "njih pedn:k Zedinjemr držav da »fi- v tej vojni ne bosta zmagali in da v tem pogledu razpolaga z zanesli• vimi .nio^macijami. Kar sc tiče dobrih obvestil, piav-o v Berlinu, so Zedinjene države narav uOM primer šolske nepoučeno**- kljur izrednemu novinarskemu aparatu n ki jut zc o raz ir-jeni vohunski službi in drugtn. s--eJ:>tvoin. Italijanski glasovi Rim, 31. dec. s>. (CbS) Virguno Gavda komentira v »Giornalt: d'Itaha« Roosevcl-tov govor ter pravi, da vodijo Zedinjene države s svojo pr litLko prav z* p*av nenapovedano vojno proti Nemčiji in Italiji. Gavda piše dalje, da sta bil Nemčija in Italija doslej sncer zelo popustljivi nasproti Ameriki, da pa bc fud: ta poru^tljivost dejanje bi smatrale osne velesile, če bi po-imela svoje meje. Kot posebno sovražno skušale Zedinjene države Angliji pomagati pri prodoru skozi nem ko b.ckado. ali če bi zaseg'e nemške in italijanske ladje v ameriških lukah. Kim, 31 dec. AA. fŠtefani). >Meaaage-ro« piSe, da je v Rooseveltovem gevoru novo samo to, da ;e podčrtana stara teza predsednika Roosevelta, po kateri je Anglija prva ameriška obrambna črta ln bi zmaga držav osi bila samo uvod za napad na Ameriko in južnoameriške republike. Od tod izvira za Ameriko potreba, da se Angliji nudi čim večja pomoč in od tod izvira tudi potreba, da se nadaljuje bitka za svobodo Anglije in varnost Amerike. Last opoze.rja, da ni nikjer nobenega dokaza aH pa vsaj prepričljivega nastopa napadalnih namenov totalitarnih držav proti Ameriki, kajti to bi bile demonstracije, ki bi bile nemogoče, ker je otročje pomisliti na to, da Italija ln Nemčija pripravljata kakšen napad proti Ameriki. Turški komentar Ankara, 31. dec. s. (Reuter) Lradni turški radio je snoči komentiral včerajšnji Rooscvclto-v g crv OT ter prinomn-i. da »eda j ne mrrc biti nobenega dvoma o s*ali:čti Zcdinjcn:h držav k mednarodne nu poto>-žaju. Po turškem mnenju je mogoče na poJ'agi Roosevc'tovega govora a sledečimi tremi točkami cznačiti ameriško politiko: 1. Zedinjene države bodo nudile Angliji vso materialno in moralno ponidc. da lahko zmagovito zaključ. vojno c Od tega jih ne bo odvrnila nobena grožnja 3 Če bevlo tri velesile, podpisnice berlinskega pakta, smatrale, da p*.men. amenvka. pomoč Angliji direktno ude-!ežbt> Zedmjenih držav v vojni, bode Zedinjene države to izzvan jo pač sprejele. Amerika bo pns®dila vojni material vsaki državi Posvetovanje med Rooseveltom ter finančnim mini* strem Morgenthau&m in Punviscra XFa*hrngton, 31. dec. a (Reuter) Predsednik Rooscvelt je včera' dop<'!dric sprejel finančnega m:n:>t«-a Morgent'.aua ter r/redsedn;ka ang!e:ke komisije za nakup vojnega materiala v Zedinjcnih državah Purwisa. Rooscvelt je nato oba pridržal na 'o a v dien ci je izjavi 1 P urvvi.* nrvmarjem. tankov in 10.000 pušk na mesec, Poročilo odbora pa pravi, da ta proizvodnja, fte nt dosegla za/iovo!jive višine. PcoDjIlo za narodno VToshfn^fon, 31. dec. e. (Hava»; Kakor sc izve iz dobro poučenih knojgov. bo v4ad* da se je razgovarjal z Rc/oscveltoin o sp!o&- I leta. 1941 razpisa-la posojilo v znesku pet glijt nih vprašanjih amer^kih do^av Angliji. Pur^'is je pripomnil, da Rcof»evei:u n. predložil nobene nove liste b'aga, ki Li ga An-g'ija potrebova'a ter rudi ni predlagal, naj bi ameriške vojne ladje spremljale an-?le-"ke konvoje, ali da bi Zedinjene države rekvirira/e trgovske ladje osnih vclestl kolikor j:h je v ameriških lukah Pur^is je dejal, da jc odločanje o takih zadevah popolnoma stvar Amerike same VFsshington, 31. dec. s (Ass Press) Finančnega ministra Morgenthaua so včeraj na konferenci tiska vpnTah novinarji, če bodo Zedinjene države tud Grčiji m Kitajski posodile a'i prepusrile vojni material za čas vojne. Morghenthau je odg/voril. da se načrt o posojilu vojnega materiala An-lahko raz'iri na vsako državo. V poučenih krofih tolmačijo to izjavo tako, da bo najbrž že v petek predsednik Rooscvelt stavil kongresu prediglede posojanja vojnega materiala drugim državam v smislu, da ne bo mogoče posoditi materiala samo Angliji, temveč tudi Grčiji, Kitajski ter drugim njihovim zaveznicam. Na vprašanje novinarjev, če nameravajo Zedinjene države zaseči ali odkup.ti tuje trgovinske ladje, ki so v ameriških lukah. ni hotel dati Morgenthau nobene izjave. Vojne dobave Washln«rton. 31. dec. s. (CBS). Nacionalni obrambni, odbor je včeraj službeno javil, da je odcbril nove kontrakte za dobave ameriški vo.^sM in mornarici v vrednosti 10 milijard dolarjev. Po uradnem poročilu odbora Izdelujejo ameriške tvornice trenutno vsega 2400 letalskih motorjev. 700 popolnih letal, 100 milijonov do'arjcv krvt podporo za financiranje narodne obrambe. Pri realizaciji tega posojila boJo sodelovali vsi družabni sloji. V zvezi 9 tem b-- dana v promet rudi postna znamka za 25 centov, kakor v pretekli svetovni vojnL Bolgarski zakon o zaščiti naroda Sofija, 31. dec e. Zakon za zaščito na— roda, ki je bil definitivno sprejet pretekli teden v narodnem sobranju, bo te dni rare'ašen in takoj uveljavi i en. Vladna kriza na Finskem Helsinki, 31. dec. A A. (Štefani). Finska vlada še ni mogla biti ses+avljena, ker mandator še ni mogel doseči soglasnosti oaroma sodelovanja med posameznimi političnimji strankrmi. Nemške ladje v Tihem oceanu šan«haj, 31. dec s. CTass) Associated Press r>oroča iz šangkaja. da je v Tihem oceanu na dc'u več nemških Iadi;, ki napadajo trgovinske ladje Anglije ir n»en;h zaveznikov. Zadnjt čase je izginilo v Tihem j oceanu črko!: 15 angleških nizozemskih m drugih ladij. Smatrajo, da sanx med kitajskimi obalami ir Avstralijo operejo štiri ncm'ke ladje ki napadaje angle^o trgovsko b rodov je Curih, 31 decembra. Beograd 10 Pariz 8.90. London 16.10. N*ew York 4ii. Bruselj 69.25 M'an 21.72. Madrid 4C Amsterdam 229.50. Berlin 17230. Stocknolra 102.75, Oso 98 50, Kopenhagen 83.50, Scfija 437.50 MiTlcnrc^ta 2? 5, Nič novega na zapadu Fo velikem razdejanju v tt&či na ponedeljek je potekla minula noč v Lomionu povsem mirno London, 31. dec. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutmjem komunikeju: Nič novega. London, 31. dec. s. (Columbia B. S.). Po strahovitem napadu, ki so ga izvedla nemška letala na London v noči od nedelje na ponedeljek, je potekla pretekla noč v prestolnici povsem mirno. Do ranega jutra ni bil v mestu dan letalski alarm in sovražna letala se sploh niso pojavila. Mislijo, da je vzrok izostanku napada slabo vreme, ki vlada nad Kanalom in severno Francijo. Churchill ogleduje škodo London, 31. dec. s. (Reuter). Nemški letalski napad na londonsko CIty v noči od nedelje na ponedeljek je povzročil ve'iko škodo. Med drugim je več ali manj porušenih 6 znamenitih starih cerkva. Mestna hiša Guildhall je tudi tako rekoč porušena. Predvsem je uničena glavna dvorana palače, v kateri so se od nekdaj vršili tradicionalni sprejemi visokih osebnosti, ki sta jih prirejala vlada ali londonska občina. Od Mestne hiše stoji samo še glavni portal, na katerem še plapola angleška zastava. Tudi osrednie kriminalno sodišče Old Bailev je trpelo ori napadu, prav tako pa mnogo drugih znanih zgradb. Poročevalec angleške radii >ke družbe, ki je opazoval napad na London, pravi, da je samo v prvih dveh urah padlo na Citv več tisoč zaž'.^n'h bomb. Cele ulice, ki so bile poprej mirne in tihe, so bile že pet m:nut no pričetku napada popolnoma v plamenih. Včerai s?i je škodo, ki je bila Dovrroče-na v Cityiu. v dveumi vožnii og'edal ministrski predsednik Churchill v spremstvu svoje soproge. Churchill je med dru- gim stopil tudi med ruševine Guidlhalla. Prebivalstvo je Churchilla povsod navdušeno pozdravljalo. Delavci ki so bili na delu med razvalinami, so vzklikali: Dobri Winston, povrni jim to razdejanje! j Neka ženska je vprašala Churchilla, kdaj bo konec vojne. Churchill je odgovoril: Ko jih bomo premagali. Množica je ta od-i govor navdušeno pozdravila. London. 31. dec. s. (Reuter). Kralj Ju-I rij je poslal o priliki snočnjega strahovitega letalskega napada na londonsko City londonskemu županu posebno poslanico. Izjave maršala Darlinga (utaua 31. dec. s. (Reuter). Bivši poveljnik angleškega lovskega letalstva maršal Darling, ki je bil v posebni misiji poslan v Ameriko, je podal snoči novinarjem v Ottawi izjavo o letalski vojni nad Anglijo. Darling je dejal med drugim, da je trdno preprčan. da se bo že v nepredolffem času posrečilo odvzeti nemškem nočnim I napadom ra Anglijo večino moči. Darling je izjavil dalje, da se angleško letalstvo z vso naglico preureja po novih metodah S temi metodami bo že do pomladi mogoče obvladati najhuišo silo nočnih napadov na Angliio. Sestreljena letala London. 31. dec. s (Reuter). Po uradnih podatkih so Angleži v preteklem tednu sestrelili skupno 109 sovražnih letal. Od tega je bilo 98 italijanskih in 11 neruskih letal sestreljenih nad An trli jo. Angleži so izgubili v tem tednu 23 aparatov in sicer 15 v obsežnih napadih na Nemčijo in zasedena ozemlia. onega pri obrambi Anglije. 7 pa v Afriki. Vsem svojim zavarovancem, prijateljem in sotrudnikom želi v novem letu mnogo sreče ln zadovoljstva „DBAVA", ki je PRAVA ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA MARIBOR — SODNA ULICA 1 — V LASTNI PALAČI Najlepši film sezone »Balalajka« Premiera za novo leto v kinu Unionu — Nelson Eđdy ima novo partnerico Hono Massey Ljubljana, 31. decembra. NVLson EJddy je priznan kot eden najboljših pevcev naše dobe. Zvočni film in njegovi zaporedni trlumfi v filmu so slavo tega slovečega pevca in umetnika ponesli po vsem svetu. Milijoni in milijoni nje- kel vse rekordne posle in poeete velikih MGM filmov kot >Grofica WaJewska«, »Ve liki valček«, »Nlnočka-. »Rosemarie« in celo »Beli jorgovan«. Pri nas v Jugoslaviji je bil film »Balalajka« že dolgo časa napovedan, vojne težave pa so dobavo filma iz Amerike nekoliko zavlekle: ko pa je film končno le dospel, je premiera filma v Beogradu In ZagTebu pokazala ogromno zanimanje najširših krogov občinstva. Po cele tedne je bil v naprej razprodan in zadovoljno občinstvo Je proglasilo aBalalaj-ko< za največji Eddy Nelsonov triumf in za najboljši film sezone. Pevski šlager j-Balalajka« je čez noč postal popularen, peli in igrali so ga po kavarnah, barih, plesnih lokalih skratka povsod! Zanimivo je, da je film režiraj Nemec Reinhold Schtinzel, mož ki je svoječasno delal pri Ufi ln napravil pri tej produkcijski družbi krasne filmske operete kot na primer »Kongres plese« itd. »Balalajka« je torej velik film. krasen po svoji romantično ljubavni vsebini, ki" Ima tudi malo tragične note, še pomembnejši in skoraj nepozaben pa je film zaradi prekrasnega petja Nelsona Eddvja in lepe njegove partnerice Hone Massev. Uprava kina Union a, ki skuša svoje mnogoštevilne pooetnike vedno in vedno presenetiti z najnovejšimi in najlepšimi filmskimi deli, stavlja ta film na svoj program ob zaključku starega in začetku novega leta z r menam nuditi Ljubljančanom nepozaben užitek takoj že pri prvem koraku v novo leto 1941. Ker bo zanimanje za senzacionalni sil-vestrski in novoletni program kina Unlo-na po vsej Ljubljani ogromno, priporočamo cen lenem u občinstvu, da si vstopnice preskrbi v predprodaji. 2999. govih zvestih oboževalcev se danes ne morejo pozabiti njegovih filmov »Rose Marte«, »Belega jorgovanac, »Tarantele« itd. V vseh teh filmih je bila Nelson EJddvjeva partnerica tudi slavna Jeanette Mac Do-nald. V svojem najnovejšem filmu »Balalajka« pa igra in poje s slavnim Nelsonom Eddvjem nova pevka, katere ime sicer še ni tako popularno kakor Jeanettino ,toda njen glas in njeno petje za Jeanettinim prav nič ne zaostaja. Ilona Massey je nova pevska zvezda na filmskem nebu, umetnica največjih kvalitet, mlada, lepa in krasne postave. V to znamenito pevko največjih vrlin so stavljali producenti ameriške filmske družbe Metro Goldwyn Maver vse nade, ko so ji dodelili glavno vlogo v filmu »Balalajka« in jo postavili za partnerico slavnemu Nelsonu Eddvju. In v slojih nadah se niso prevarili. Ilona Massev je bila popolnoma kos svoji težki nalogi. 2e v svojem prvem filmu je zmagala na vsej črti. Njen glas se je uveljavil v zvočnem filmu v polni meri, ravno tako njena igra, njena mladostna pojava! Film »Ba-lalajkac, ki je bil izdelan z bajnim razkošjem, ki sl ga lahko nrivoSč<1o danes edi-nole Se bogati Američani, je Izpadel nad vse pričakovanje. Publika je bila navdušena in uspeh filma ^Balalajka*- je potol- Proračun upravnih stroškov PZ Ljubljana 31. decembra Na zadnji seji upravnega odbora Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je bil spreiet predračun upravnih stroškov' zavoda za 1 1941. Novi proračun se mnoge ne razlikuje od lanskega, pač pa vsebu ie posebne izdatke za dravinjske d< klade nameščencev zavoda. Malo so rud1 povečani izdatki za pisarniške stroške (stvanv izdatk ). Proračun upravnih stroškov znaša skupno 4.6 milijona din. Na osebne izdatke odpade 3.2 milijona din na stvarne izda*ke 700.000 din in obveze *z prejšnjih let 200.000 din. Za draginjske doklade nameščencev je namenjena vsota 400.000 din. proračunska rezerva pa znaša 100.000 din Na pristojbinah za podeljevarje posojil je določen dohodek 200.000 din, tako da bodo znašaj' upravni strogi 4 4 milijona din. Prihodnje leto bo znašal predpis premij brez Da'macije 4ć milij din. tako da bodo upravni stroak pod dovoljeno kvoto 10V». Ce p« pride do noveiz*cije zakona o pokojninskem zavarovanju, b^ predpis premij precej višj- m marno se bodo dvignili rudi upravni stroški KINO MOSTE ■■■■■■■■ Za Silveatrovo ob 20.30. na Novega leta ob 14.30, 17.30 in 20.30. v Četrtek ob 20. pri večernih predstavah trije filmi: S KRIŽEM i MEČEM | HALLO, SINA SEM DOBIL Don Jose Mojica, junašid menih, v filmu I Heinz Ruhman v raketi smeha in brisani o zatajevanja prepolnem krasnih arij I Ijantne komike ter za dodatek na ailvestrovo |ft?JBVrf f DATrDTTUi ln na praznik ob 20.30 uri Z*?Z rUTEPUHI Za VESELO P. Horbiger, R. Carl, E. Druzovič silvestrovanje pa smo Vam pripravili še poseben užitek — čigar vsebine pa ne izdamo! Emanuuel Zelinka ponovno obsojen Epilog hrastntike žalo igre pred okrožnim sodiščem v Celju Celje, 31. decembra Okrožno sodišče v Celju le 4. junija obsodilo 441etnega Emanuela Z^nko, proku-rista kemične tovarne v Hrastniku, ki je 15. aprila okrog 14. pred tovarniško pisarno v Hrastniku s samokresom ustrelil 391etnega odpuščenega delavca kemične tovarne Vilka Gačnika iz Hrastnika, zaradi zločina po § 178-U k. z na 2 leti strogega zapora, izgubo častnih pravic za dobo 2 let in plačilo povprečnine v znesku 1.000 din. O tej zadevi smo po razpravi obširno poročali. Zelinkov zagovornik odvetnik dr. Milan Korun iz Ljubljane je vložil proti sodbi revizijo In priziv. Vrhovno sodišče v Ljubljani je sodbo razveljavilo m odredilo novo razpravo, ki je bila v ponedeljek. Tričlanskemu senatu je tokrat predsedoval a o. s. Cepuder Zelinka je tudi pri tej razpravi 1 priznal svoje ejaaje in se zagovarjal e Si-lobrarom. Zaslišanih je bilo 14 pvie, ki pa niso izpovedale ničesar bistveno novoga. j Zelinkov zagovoitak dr. Korun je predlagal zaslišanje Se nekaterih prič rn ogled na j kraju samem, kar pa je sodišče odklonilo. Državni tožilec je vztrajal pri obtožbi. I Izjavil je. da je v slojem srcu prepričan, da gre za zločin po ž 167-IV k. z., čeprav predlaga obsodbo po f 17S-II. Zagovornik je izvajal da je Zelinka ravnal v upravičenem silo branu in je predlaga! oprostitev. Razprava je trajala od 8. do 15 Predsednik senata je cb 15. razglasil sodbo. Emanuel Zelinka je bil zarodi prekoračenja putativneera silobrana obsoien po 5177-I k. z. na 1 leto in S ni^oa strogega pora in plačilo povprečriine v znesku 1000 dinarjev. Zagovornik je prijavil revizijo in priziv. Srečno, zdravo leto 1941 iskreno želi svojim sotrudnikom, poverjenikom, ustanovnikom in članom VODNIKOVA DRUŽBA — Ljubljana Plesni turnir Ljubljana. 31. decembra Ob zaključku plesnih vai sta tudi letos priredila SK Svoboda in SK Grafika za svoie obiskovalce tradicijona'ni plesni turnir in naiboliše oare nadradila s oraktč-nimi darili. Tekmovanje se ie vršilo v soboto in nedeljo v veliki dvorani Deavske zbornice in ie tekmovalo skupni 12 izbranih parov. Kot najboljši so bili nagrajeni nari no sledečem vrstnem redu: Premir Matko - -Starec Freda. Debevc Ivan - Korošec Fani. Bose] Milan - Zbono Mira in Dol in ar - Berdajsova. Za zaključek sta nagonila še dva para od Plesno-špcrtnega kluba Vodušek - Brodar jeva in Goli - Podbersckova ter v angleškem valčku pokazala navozočim vse lepote izšolanega plesa. Kot točkovni sodniki so fundirali že ru-tinirani plesalci, v \rhovni žiriji r>a so bili gg.: Jugovcc. Guzina, Fain in Cesar. Turnir, katerega sta vodila plesna mojstra ss. Jeločnik in Trost. ie pokazal agilnost in soosefonost odbora prirediteljev, ter mu ffre na polju plesnesa športa vse priznanje. Iz Kranja — Kino »Narodni doma bo predvajal velezahavni film »Pazi. da se nc zaljubiš! _ Kdaj bo prevzela Banovinska h ran H - nira Mestno hranilnico? Našo javnost zelo zanima, kdaj ho izvršena dolrončna prevedba Mestne hranilnice. Po izjavi gosp. Kocka, predsednika Mestne hrantnice, je bilo prvotno namenjeno pol leta za popolno likvidacijo, toda na predlog Banovinske hranilnice je bilo končno v sporazumu obeh strank sklenjeno, da prevzame Banovinska hranilnica domaČi zavod po treh mesecih. Seveda pa bodo še po tem Času ostala še vedno kakšna vprašania nerešena, kar pa rednega de!a ne bo motilo. — Kino v StražiSčo bo prpdva^al krasme filme: »Begunci«, »Križ ob potoku« in ^Pustolovščine Hucka Finni. Spored predstav je objavljen na reklamnih oknih. Skupno bo zavod dal v ta namen 600.000 dinarjev. Zavod nima večjih sredstev za takšne izredne izdatke. Ob tej priliki se je pa izkazalo, da je treba poskrbeti tudi za dra-ginjske doltlade rentnikom ter najti primerna sredstva v ta namen. Potreben bi bil fond, da bi iz njega izplačevali draginj-ske doklade, ko je eksistenca rentnikov tako resno ogrožena kakor zdaj. Furlani Peter Podpore rentnikom PZ Ljubljana, 31. decembra. Mnogi rentniki Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani prejemajo tako nizke rente, da je akorai nerazumljivo, kako morejo Živeti od njih. Zlasti posebno jih je prizadela sedanja draginja in v skrbeh so. kako bodo preživeli zimo. Po podatkih »Organizatorjac prejema 398 zavarovancev le do 400 din rente na mesec. 527 do 600 din, 427 do 800, 260 do 1000 in 202 nad 1000 din. Doslej zavod ni priobčeval podrobne statistike o višini in vrsti rent; zanimiva bi bila primerjava o višini rent, ki jih zavod izplačuje svojim bivšim zavarovancem, glede na starost rentnikov in zavarovalno dobo. Potrebno bi bilo z anketo osvetliti, v kakšnih razmerah žive rentniki, ki prejemajo tako ni?ke rente. Upoštevati je treba, da so bile rente razvrednotene zaradi naraščajoče draginje za približno 50 %. S čim naj rentniki nadomeste to izgubo? Varčevanje samo jim ne more več pomagati, k°jti, kjer nič ni, ne moreš tudi nič prihraniti. To pa so vendar upoštevali tudi v upravnem odboru Pokojninskega zavoda tn na seji bo sklepali o izredni zimski podpori rentnikom, ki prejemalo manj kakor 1000 din rente na mesec. Sklenili so. da bodo izplačali enkratno zimsko podporo vsem tem rentnikom v višini 200 do 500 din. operni tenorist, ki je na nekaterih nemških odrih pel z velikim uspehom, bo pel danes na »Slavčevem« silvestrovanju v veliki dvorani Kazine. Pri klavirju operni dirigent g. R. Simoniti Iz Zagorja — Na silvestrovanje v Sokolski dom, kjer boste ob pestrem sporedu preživeli zadnje utripe starega leta. Pa znanih določilih bo zabava trajala samo do 2. ure zjutraj. Vabljeni pripadniki tn prijatelji Sokola — Pokopali smo 681etnega rudarskega upokojenca Vinka V e n g a r j a. Zrušila ga je dolgotrajna huda bolezen. Bil je znana pojava tembolj, ker je dolga leta igral pri rudarski godb L Naj mu bo lahka zemljica, preostalim naše sožalje! — Hripa razsaja in skoraj je ni družine, kjer bi kdo ne ležal bolan, da. ponekod se bolniki kar vrste. Važno je, da takoj ležeš in piješ čaje ter se spetiš. Vstati prezgodaj, se pravi, klicati bolezen nazaj, kar ni priporočljivo, ker nastanejo potem težje okvare in neredko smrtonosna obolenja. — Smučanje je postal pravi doPnski šport, vse smuča, staro in mlado, čeprav je zadnje dni prav nemilo pritiskal mraz in je stalo živo srebro 19 stopinj pod ničlo. V nedeljo je že nekoliko odnehalo, danes v ponedeljek pa se je dvignilo živo srebro na eno nad ničlo. — Mali Govejškov Toma-žek si je pri smučanju zlomil nogo in so ga morali odpeljati v bolnico. — Tudi sankači so imeli lepo nedeljo. Vse popoldne So se sankali na znani sankaški progi s Čoinišč. Tudi okoliški hribi so imeli nekaj vnanjih posetnikov, ki so se pohvalili z dobrim snegom. Ce bo zapadlo še nekaj centimetrov snega na dosedanjo podlago, bodo prilike tudi za razvajene smučarje prav ugodne, na kar opozarjamo vse ljubitelje bele opojnosti. KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom žeti vsem svojim vlagateljem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1941 f$et einiea K O L F I) A R Danes: Torek 31. decembra, Silvester Jutri: Sreda, 1. Januarja: Novo leto. DANAŠNJE PRIREDIT V K KINO MATICA: Pomladna pesem KINO SLOGA: Cirkus bratov Marx KINO UNION: Balalajka KINO MOSTE: S križem in mečem. Halo. sina sem dobil ln Veseli potepini. UMETNIŠKA RAZSTAVA IVANA IN BRUNA VAVPOTICA ▼ Obersnelovi galeriji na Gosposvetskl cesti 1. Vstop prost. SILVESTROVANJA: Ljubljanskega Sokol*, Narodni dom Sokola I. na Taboru ob 20.30 Sokola n. v Trnovem v novem domu Sokola III. Bežigrad ob 20. t svojem domu na Tvrševi cesti Sokola Vič ob 20. Sokola otepanja vas ob 30. Pevskega društva »Ljubljanski Zvon« ob 20. prt Mikliču. Delavskega glasbenega društva »Zarje« ob 20. v dvorani Delavske zbornice. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Gospa ministrica«, premiera ob 20.30. FRIREDITVE NA NOVEGA LETA KINEMATOGRAFI: nespremenjeno, ŠENTJAKOBSKO G LED AL 18 C" E: >Goopa ministrica«, premiera ob 20.15. DE2UBNE L E K A K N F Torek: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41. Tm-koczy ded., Mestni trg 4, U star, Solen-burgova ulica 7. Sreda: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg t. Ramor, Miklošičeva cesta 8t. 20, Mur-maver, Sv. Petra cesta 78. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljala od torka ob 8. zvečer do četrtka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica 2 i t k o v a, Plctersnikovm ulica St. 13. Telefon st. 47-"4. Snežne razmere Poročilo TPZ v Ljubljani ln Mariborn, ter SPD 31. XII. 1940. Rateče-Plan ica. 870 m: —11, jasno, 14 cro snega, pršić. Plani ca-Ta mar, 1108 m: —10, jasno, 30 cm pršiča. Erjavčeva koča. na Vršiču. 1515 m: —S\ oblačno, 20 cm pršiča. Podkoren, 800 m: —o, jasno, 5 cm snega prsič, drsališče uporabno. Bled, 501 m: —4, oblačno, jezero za drsanje uporabno. Bohinj. Sv Janez. 530 m: —3, Jasno, 8 cm snega, srež. BohinJ-Zagradee, 700 m: —1, jasno, 8 cm snega, srež. Bohinj-Zlatorog, 530 m: —5, jasno, 5 cm snega, prsič. Dom na KomnJ, 1520 m: —10, jasno, 30 cm snega, prsič. Valvasorjev dom, 1180 m: —4 10 cm me. ga, spihan. Jezersko, 800 m: —2, oWsfcno, vetrovno, 22 cm snega, pršič. Polževo. 620 m: 0, oblačno, 40 cm snega pršič. Kureščck, 833 m: —2, oblačno, vetrovno, 35 on snega, pršič. Mrzlica. 1119 m: 1, oblačno. 30 cm snega, južen. Kom, 1219 m: 1, oblačno, 30 cm >ne?a južen. Dom na Kofcah. 1500 m: —5, jasno, 20 cm snega, pršič Kamniška Bistrica, 601 m: —1, 10 cm sne. ga, oblačno. Ribnica na Pohoriu. 715 m: —5. jasno, 18 cm snega, pršič. Senjorjev dom, 1522 m: —5, jasno, 40 cm snega pršič. Rimski vrelec. 530 m: —12, jasno. 28 cm snega, pršič. Kremžarjev vrh, 1161 ra: —12, jasno, 30 cm snega, pršič. Peca. 1654 m: —8, jasno, 35 cm snega, pršič. Rogaška Slatina 238 m: —2, jasno. 38 cm snega, pršič. Mozirska planina, 1344 ra: —3, oblačno 15 cm snega, srež. Koča pod Kopo, 1377 m: —6, oblačno. 60 cm snega, pršič. Vlomi in tatvine Ljubljana, 31. deconbrt V pasaži hiše St. 17 na Mestnem trgu j« tat vlomil v izložbeno okno, iz katerega j« odnesel trgovcu Petru Kresojeviču dve rdeči pleteni jopici, siv moški pulover, tri pare raznobarvnih damskih usujatfh rokavic par volnenih rokavic in dva pletena looiča. Vlomilec je oškodoval trgovca s* 1800 din. — Iz Kajfeževe gostilne na M*-sarvkovi cesti je nekdo odnesel AJojsiki Glini zavitek, v katerem je imel nov, rde* damski žemper. dve novi pisani moSJr. srajci dva. p-^ mc^k'A nogavic, spalno srajco in trsnjato žensko ročno torbico. Glina je oškodovan za 550 dlrL V Mestni zastavljalnici je policija zaplenila te dni srebrno dvokrovno moško uro znamke »Ornega«, vredno okrog- 800 din, in fotoaparat znamke »Agfa« z optiko 7X7. ki je bil v usnjatem etuiju, podloženim z modrim barzunom. Oboje je zastavn neki A 1072aj JezerSek, doma iz Ljubljane, ki ga sedaj iščejo. Ura in fotoaparat sta bila nedvomno nekomu ukradena. Na Vodnikovem trgu se je tat dobro založi s šunko. Ponoči je vdrl v mesarsko stojnico Ivana Marjeti Ca in mu odnesel štiri velike šunke, vredne okrog 800 din. Na Vodnikovem trgu jO bPa okradena tudi branjevka An*oni1a Vrečarjeva, ki ji je tat odnesel košaro iaic in nekaj zelenjave v skupni vrednosti 150 din. Prav podjetni so postali v mrzlih zimskih dneh tudi tatovi po kavarnah in gostilnah. Včerai je odnesel nekdo inž. Lojzetu Zupančiču iz neke kanrne lepo temno suknjo, vredno 20^0 d;n. nekemu drugemu gostu pa je bila iz kavarne ukradena suknia, vredna 1500 din. 2eleznlčar1u Alojziju Pirnatu pa je tat ukradel 10O0 din vreden železničarski kožuh kar iz predsobe njegovesa stnnovania na Celovški cesti 41. Gostilničarka Antoni ia Sede j je prijavila, da ji je med voinjo v tramvaju proti St. Vidu žepar izmaknil denarnico, v kateri je imela okrog 300 din. žepar se je lotil v neki gostilni v BeHaški ulici tudi Karla Bizjaka in mu ukradel črno usu jato denarnico, v kateri je imel dva stotaka in nekaj drobiža. Na pol;ci1i se je z^asil tudi godbenik Stanko Kooal. ki 1e prijavil, da mu 1e bila ukradena iz točilnice nolee kavarne »Central« na Sv. Petra nasiou *000 din vredna klavirska harmonika znamke »Super 8">lo«. ki je bila v lesenem temnorjavem korčegti. gfcerv. 299 >SLOVEXSKI NAROD«, torek, 31. deeetnbra Stran S Najnovejši triumf kralja pevcev! Ne I son Eddy in njegova nova partnerica Ilona Massey ▼ naj razkošnejše m pevskem velefilmu očarljivih melodij in arij. muzike, ljubavne tragike, napetega dejanja, skratka — v najlepšem filma vseh časov! PPwEDSTAVE danes ob 16.. 19. ob 15., 17. in 21. uri, jutri na dan Novega leta . 19. in 21. url Ljubljana v zrcalu in mrliških knjig rojstnih, poročnih Matične knjige ljubljanskih župnij pričajo, da življenjska sila stare Ljubljane peša, ker število rojstev ne napreduje, novi deli Ljubljane in njene okolice pa kažejo večjo rodnost Ljubljana. 31. decembra. Potrkali smo, kakor vedno, ob zatonu starega leta na vrata ljubljanskih župnih uradov in gg. župniki so nam razgrnili rojstne, poročne in mrliške knjige, ki kažejo življenjsko bilanco Ljubljane. V bistvu se življenje Ljubljane ni dosti spremenilo v primeri z letom 1939., ugotoviti pa je vendarle da rojstva v Ljubljani ne napredujejo preve<č razveseljivo v tako imenovani >s*tariomač.ih parov je bilo torej skupno 23 poročenih. ženini so bili vsi polnoletni, najstarejši ^e imel 36 let. Najmlajša nevesta je bila stara 19 let. najstarejša pa 41 let. Med ženini sta bila dva vdovca, med nevestami ena vdova. — Vseh oklice v je bilo 37. Enemu paru se je po oklicih ^podrlo**, t. j. poroke ni bilo. Pred 100 leti, leta 1840, je bik) v stolni supnijl tudi 38 porok. Rojstva. Rojenih je bilo 19 otrok. Pred sto leti. leta 1840, je bilo v stolni ftupniji rojenih 62 otrok. Umrli. V stolni župniji je umrlo 17 žup-ljanov, od teh 3 v bolnici. Med umrlimi je 7 moških in 6 žensk. Najstarejša umrla Scala Katarina je hila stara 82 let, najmlajši pa 1 dan. Stolni župljani so umirali za rajličnimi boleznimi, največ zara-dfi okvare srca, a nihče ni umrl za jetiko ali rakom. Najmanjša umrljivost je bila v mesecu oktobru in novembru, ko od 28. septembra do 7. decembra ni nihče umrl Vidi .te. da ie stolna župnija najbolj zdrav kraj v Ljubljani. Pred 100 leti. leta 1940, jih je umrlo v stolni župniji 70, med temi 10 za tuberkulozo. V letu 1910 se je po vseh ljubljanskih ferpnijah in cerkvah ter zavodih veliko molilo za mir in blagor domovine in država Neprestano se vrste devetdnevuice; ko se konča devetdnevnica v eni cerkvi, se sačne takoj drugi dan v drupi. Poleg teh mlrmrnih poboŽiiosU sta bili dve veliki prošnji pobozaio-sti: 1. septembra spokorno tn prošnjo romanje b Kraljici miru na Ku-re&ček in 8. ftcptetnhra ganljiva, otroška procesija na Rakovniku. Obe pobožnosti je vodil p rv vzvišen i gospod škof dr. Gregorij J5 oi man. Frančiškanska župnija V župniji Marijinega Oznanjenja se je *r letu 1940. rodilo 79 otrok, in sicer 29 dečkov in 50 deklic. Tudi v tej župniji so močno prevladovale deklice. Razmeroma mnogo se jih je rodilo doma, in sicer 18, ostali pa v bolnicah. V porodnišnici se je rodilo 44 otrok, v Leonišču 7. v sanatoriju Emona 4 in v šlajmarjevem sanatoriju 6. Porok je bilo v tej župniji razmeroma mnogo zaradi tega, ker pari iz drugih župnij kaj radi stopijo pred oltar pri frančiškanih. Porok je bilo 2S2. od teh je bilo 129 parov tujih. LTmrlo je 86 faranov, in sicer doma 50, ▼ bolnici pa 36. med temi je bilo 38 žensk in 4S moških. Najstarejši umrli moški je bil star 90 let. najstarejša umrla ženska pa 87 let. Bežigrajska župnija V župniji sv. Cirila in Metoda za Bežigradom duhovno življenje zadovoljivo napreduje. Fara je imela v marcu mesecu sv. misijon, ki so ga vodili gg. profesorji na III. drž. gimnaziji. Misijon je bil zelo dobro obiskan. Fara ima 7000 duš in se neprestano razvija. Je to mlada fara, ki jo čakajo Se velike naloge. Prav radi neprestanega naraščanja se ljudje neprestano selijo. Iz istega vzroka statistika ne pokaže porasti življenja v fari. kot morejo to izkazati fare. ki so že ustaljene. Faro vodi X vso vnemo p. Kazimir Zakrajšek, ki jo je tudi ustanovil. Z vsemi modernimi duš-nopastirskimi sredstvi skuša faro privesti na čim večji duhovni nivo. Pri tem mu pomaga tudi farno glasilo »Mi Bežlgrajcic Zelo dobro razsvetli razmere za Bežigradom knjiga »Naš Bežigrad«, ki podaja ves razvoj Bežigrada. Mnogo bo pripomogel k duhovnemu napredku novi prosvetni dom ki je že toliko napredoval, da se lahko v njem vrši vsaj glavno prosvetno delo. Farni kronist nam je odprl na vpogled matične knjige iz leta 1940, iz katerih po-Taamemo sledeče: ______ Rojstev v fari je bi!o 74. doma je bilo rojstev 14. od teh 9 fantkov In 5 deklic. V bolnici je bilo rojstev (bolnici prištevamo tudi Leonlščc. šlajmarjev dom in sanatorij Emona > 60, 34 fantkov, od teh nezakonska, in 21 deklic, od teh 3 nezakonske. I'mrlo je vseh skupaj 49 faranov, od teh 32 moških in 17 žensk. Porok je bilo 52. 7 parov se je šlo poročit drugam. Duhovni urad v ljubljanski splošni bolnici Ljubljanska bolnica ima največji matični urad v vsej Sloveniji Ln njene matične knjige, rojstne kakor mrliške, presegajo po svoji obsežnosti vse ostale ljubljanske župnije skupaj. Pod bolniški duhovni urad spadajo namreč poeg splošne bolnice še bolnišnice za ženske bolezni, za otroške bolezni in za duševne bolezni ter še Zavetišče sv. Jožefa. Smrt ima v bolnici tako rekoč stalno službo. Letos je pobrala 842 Zemljanov številka ne pove mnogo, a prinesla je v sterilne družine neizmernega gorja. število umrlih v bolnici je nekam ustaljeno, četudi število bolnikov skokoma raste, se giblje število umrlih že celo desetletje med 800 in 900. Največ jih pobere jetika, rak in razne nezgoie. Odkar imamo zavod za zdravljenje novotvorb, znatno pada v bolnici število umrlih za rake m. Letos je pobrala nemalo bolnikov epide-mična bolezen meningitis, in sicer kar 45. Najstarejši umrlič v bolnici je bil 94 let star. Bil je to vdovec zasebnik Janez Kor-če, rodom Vihničan. ki je bival zadnja leta v ljubijanski šentjakobski fari. Ljubljančanov je bilo meti umrHmi 283. Bolj razveseljiva je novoletna bilanca iz porodnišnice, etema veselja in tihe sreče vseh mater, ki tu rode. Letos se je rodilo v porodnišnici 1960 otrok, to je 8 več kakor lansko leto. V večini so bili. kakor doslej že več let. dečki. Ljubljančanov je bilo med novorojenčki, in sicer iz stolne župnije 16, iz šentpetrske župnije 140. iz župnije Maminega oznanenja 7. iz župnije sv. Jakoba 51, iz trnovske župnije 105. z viške župnije 82. iz šišenske župnije 86. iz bežigrajske župnije 54 in iz župnije sv. Družine v Mostah 74. Te številke nam zgovorno povedo, da je »stara« Ljubljana že precej izčrpana v svoji življenjski sili, dočim novi deli Ljub'jane ter njena okolica kažejo dekaj močnejšo vitalnost. Nezakonskih rojstev je bilo v bolnici 219 nezakonski je bil torej vsak 9. otrok. 6e pred 2 leti je bil vsak drugi v bolnici lojeni otrok nezakonski. Da se je to razmerje danes tako zelo spremenilo, je vzrek ta. da je bilo včasih nekam nemastno rediti v javni porodnišnici, dočim je danes porodnišnica najbolj humana in ugledna socialna ustanova, in sicer ne samo za nižji, temveč, za srednje s^oje. šentjakobska župnija V župniji sv. Jakoba je biio lansko lete rojenih doma 19 otrok, krščejiih pa je bilo razen teh še 8 otrok, tako da znaša prirastek skupaj 27 otrok. Od teh je bilo 14 dečkov in 13 deklic. Umrlo je v fari doma 46 oseb, v bolnici pa iz šentjakobske fare 22, skupaj 6S. Poi-oki sta bili 102. Od teh parov je bilo razmeroma precej iz drugih župnij, kajti mnogi so želeli, da bi jih poročil priljubljeni župnik g. Janko Barle. Pred tedni je g. župnik precej hudo zbolel in ga bolezen še vedno drži v postelji, toda obrača se mu na bolje. Srčno želimo, da bi g. župnik kmalu popolnoma okreval . Trnovska župnija V trnovski župniji, ki jo vodi po smiii župnika Cegnarja župnik g. Ivan Vindišer. je bilo 155 rojstev, in sicer 91 dečkov in 64 deklic Doma se je rodilo 39 otrok, v bolnici 107 otrok, v san at ori jih pa 7. Porok je bilo 111. domačih parov 101. od drugod pa 10. Umrli so 104. in sicer 19 doma, ostali pa v bolnici. Med temi je bilo 56 moških in 48 žensk. Življenje v fari je bilo v verskem pogledu dokaj razgibano, župljani sami so zbrali denar za novo monstranco, ko so tatovi ukradli staro. Na Barju je bila dograjena podružnica cerkve pod vodstvom profesorja Matkoviča. Šentpetrska župnija Statistika življenja, ki jo izkazujejo matične knjige šentpetrske župnije, je v to-:D;o zanimiva, ker so v župnijskih maticah vpisani tu:i mnogi tujci. Kdor je namreč rojen ali umrje v sanatoriju Leonišče. šlajmarjev dom, Emona ali v Ban. institutu za novotvorbe. Je vedno vpisan v maticah župnije sv. Petra, četudi nI šentpetrski faran. R°j»tna knjiga izkazuje za 1. 1940 377 rojstev, in sicer 193 dečkov ln 184 deklic. Od teh pa gre v prirastek domače fare le 238 otrok, to je 114 dečkov tn 124 deklic. Dvojčkov je bilo 4 pare. nezakonskih otrok 5, mrtvorojenih 3, Poročna knjiga Ima vpisanih 222 parov: 182 parov je domačih faranov, ki so se poročili v župffii cerkvi, ali v kateri izmed cerkva, oz. kapelic v župniji; 17 parov domačih faranov se je šk> porocKi drugarn; 23 parov je tujih vernikov, ki so bili poročeni pri sv. Petru po pooblastilu. Trije zakoni so bili tekom leta poveljavljeni. Mrliška knjiga izkazuje 258 umrlih: 117 j moških in 141 žensk. Na domačo faro od-j pade 209 umrlih, in sicer 90 moških in 119 žensk: drugi so tuji verniki, ki pa jia j je smrt dohitela na teritoriju šentpetrske fare. Oi drugod so domov prepeljali 6 j umrlih faranov, 4 moške in 2 ženski- Med umrlimi je dosegla najvišjo starost ' 93 let ubog-a služkinja, ki je umrla v mest-j nem zavetišču 27. 7.. Katarina Vidmar, i roj. 22. 4. 1847 v Prevojah, žp. Brdo. Vi-| seko starost 92 let je dočakala tudi Ma-I rija Zor. vdova po vratarju, roj. 5. nov. 1847 v žp. Mavčiče, umrla v Step. vasi 25. avgusta. Na splošno je bila starost umrlih precej visoka. Nad 80 let jih je bilo starih 31, nad 70 let — 54, nad 601et — 35. Med boleznimi, ki so po zdravnikih, označene kot vzrok smrti, je vpisano: rak 22, kap 14krat, jetika 6krat — znamenje, da so se zdravstvene razmere pač zboljšale, 6a pa ljudje več trpijo raji nemirnega življenja. župnija sv. Antona na Viču Župnijske matične knjige za 1. 1940 nudijo sledeče zanimivosti: Okli ena in poročna knjiga izkazuje v primeri s prejšnjimi leti kar visoke številke. Okiicanih je bilo 10S. poročenih 80 parov, od teh 74 doma. 6 drugod. Ena nevesta je stopila v zakon v starosti 17 let, dve v starosti 18 let; najstarejši ženin je bil star 71 let. Sodnijsko ločenih je bilo 5 zakonov. število rojstev je zopet malo manjše kakor v 1. 1939. Doma je bilo rojenih 35 otrok, v bolnici in v sanatorijih pa 86 otrok, skupaj 122; od teh 60 dečkov in 56 deklic. Nezakonskih je 10 otrok. Mrliška knjiga: doma je umrlo 51, v bolnici 15, drugod 12. skupaj 78. Na župnijskem pokopališču je bilo pokopanih 70, pri sv. Križu 8. Od umrlih je bilo 42 moških in 36 žensk. Nad 80 let starih je umrlo 6 oseb; najstarejši moški je im<*l 91 let, najstarejša ženska 87 let. Mrliška knjiga je v letu 1940 zabeležila en samomor in 3 smrtne nesreče. Najbolj so ljudje umirali zaradi srčnih bolezni in na raku. Otroška umrljivost je neznatna; v starosti do 2 let je umrlo 7 otrok. Iz rimokato^ke cerkve je izstopila ena oseba. Značilne so številke porok in rojstev. Število porok raste leto za letom, število rojstev pa pa<> kulturno zgt Jcv.no. Verda* b' bilo treba na-pisati o iuSi'antu nekfrj vrstic, četudi bi r'cgovlh .'as'tg za naro 1 nr poznali; An*e Beg jc enen tistih rvdkh rnož, ki jih «c, kan uredn^rvo »Do-m«'\ inc* v Celju na vabdo Draj;ct:na Hribarja in novinarskega poklica se jc oprijel s pravo vneme rojenega nov.narja. N vinar jc postal žc I. 1897 in naša vav-nos* k še d« bn spominja, da smo I. 1°37 praznovali -KMctntco Be^ovetja novinarskega dc'a. L 1901. po smrti odgovornega urednika našega lista J. No*ll:ia. je prevzel uredništvo SN Ante Beg in ponosni smo, da jubilanta tako štejc.no med svrje ured- nike. V našem uredništvu .se je udejstvo-val do I. 1900. ko jc prevzcJ službo potovalnega učitelja, organizatorja in gospodarskega nadzornika. Ta pokl-c je bil naporen in še bolj od£o*vi ren kake**- uredniški. Najprej so mu poverili področje. Iri je obsegalo Koroško. Goriško m n tch'nimi razpravami v na^ih dnevnih in v Ftrckovnih listih. Se vedno se tudi posveča gi b( /nanstvu in v tej stroki uživa pri nas edinstveni sloves. Zato je bil tudi predvsem poklican, da je lani priredil razstavo gob na velesejmu; ta razstava je bila prva nvojc vrste na Balkanu. Vsega publicističnega Begovoga dela ni mogoče našteti ob tej prrljki in tudi nisrno poklicani, da bi ga ocenjevali, spričo' mučilne Begove delavnosti pa smemo reči. da šo ni zaključeno. Ko smo voščili jubilantu vse najbolj-ie. je dejal, da goji edino željo: rad bi preživel jesen svojega življenja v krogu svojih otrok in vnukev v svojem domu v Rožni dolini. Na stara leta je osamljen; vdovec jc že 15 let Oženjen jc bil s hčerjo sl( vitega slovenskega pedagoga Andreja Praprotmka Ivano. Bp!a je učiteljica na mt<-tni šentjakcbs4ci dekliški šoli Tudi vsi trije njuni otroci sn sc odločili za učiteljski rK.kiic. Starejši sin, Tonče, jc Šolski upravitelj v Trbovljah (tudi njegova ?\-na Pavla je učiteljica), mlajši sm Dušan jc prafe-iar na drž. trgovski šoli v Celju m hči Milena jc učiteljica v Birčni vasi, poročena ♦« šolskim upraviteljem Jurčcccm Naš jubilant si vroče želi. da bi vsaj eden izmed njegovih otrok dobil službo v Ljubljani. Milena si jc po službeni dobi m šolski oceni — kakor tudi njen nw ž — že davno priti -bKa pravico do namc-stitve v Ljubljani. Naš jubilant ni n;kdar i-kal protekcije, zato se ni hotel tudi obrnrti s prejšnjo na vplivne gospode, da bi vnukom znamenitega slovenskega pedagoga, čigar ime no-lita v Ljubljani dve šoli, dali službo v aflo-vemki prestolnici Jubilant menda pričakuje, da bodo v Ljubljani m bližnji okolici razpi-mne učiteljske službe, toda kaj takšnega se ni zgodilo žc dc.ictletja. Tudi mi želimo vrlemu, značajnemu možu, da bi se mu izpolnila edina želja, ki j« res tako skromna, da bi mu jr morali takoj izpolniti, a ne le morda raradi nje-govih zaslug, temveč, ker so si tc njegovi otroci zaslužili. Želimo mu pa tudi. da hi ostari .-ie dolgo tako zdrav, delaven in mladosten, kakršnega poznamo. KINO MATICA — Tel. 22-41 — Predstave ob 16.. 19. in 21. uri, jutri na Novo leto ob 15., 17.. 19. in 21. uri. Matinejska predstava odpade! ZA SILVESTKOVO in NOVO LETO: Slavni pevec GIVSEPPE LUGO poje nesmrtne arije iz oper >Rigoletto< in >l*o«ca>{ v sijajnem pevskem velefilmu največjega formata šaljivo resna zgodba o lekarnarjevi ženi, ki ae zaljubi v stavnega pevca... toda ta noče ločitve zakona in jo «ato namenoma razočara, da ae vrne k možu ... — V" glavnih vlogah: GIUSEPPE LUGO, Laura, Nucoi. Rabj Dalnm POMLADNA PESEM Najzabavnejši in naj vesele jši sil ves trski in novoletni filmski program Vam nadi Metrofiim CIRKUS BRATOV MARX *Kig.sloga pri predstavi ob 21. uri sodeluje Se VESELI KVARTET PAVLIHA s svojim izbranim komičnim programom Obilo cirkuških atrakcij, muzikalnih filagerjev in komičnih prizorov x nenadkrllii-vlml komiki brati GROUCHO, CHACO in HARFO MARX Predstave danes ob 16., 19. in 21. url, jutri ob 15., 17., 19. in 21. mrl Nabavite si vstopnice ie v predprodaji! Vsem našim naročnikom, inserentom, sotrudmJcom in čitateljem želimo sreče, zdravja, uspehov in zadovoljstva pol&o leto 1941. UREDNIŠTVO IN UPRAVA DNEVNE VESTI -— Ponovno povišanje carinskega ažia. Z odlokom finančnega ministra je bil s 30. t. m. carinski ažio povišan na 1.4O0. To je že drugo povišanje v tekočem letu. Pred meseci je bil carinski ažio povišan na 1300. Nov carinski ažio velja za vse carinarnice v državi. — Zvonimir Rogoz odpotoval v Prago. V nedeljo je odpotoval iz Splita v Prago ne gostovanje prvak splitske drame in rež.ser Zvonimir Rogoz. V Pragi bodo igra li v njegovi režiji v Narodnem gledališču Držičevo delo »Dunda maroja« v prevodu ravnate'}a vinohradskega gledališča Gabriela Harta. Smufarski vlak jutri na Dolenjsko ne bo vozil. Ze'ezniSkn direkcija ie v današnjih listih objavila, da bo vozil tudi jutri na Dolenjsko poseben smučarski vlak. Nenadoma se je pa vreme izpremenilo. dobili smo jug in potreba po posebnem vlaku je od^arPn. Jutri torej smučarski vlak na Dolenjsko ne bo vozil. Sicer pa imaio smvčnrii itr>k na raznolaeo reden potniški vlak, ki odhaja iz LJubljane ob najpri-mcme^em času ob 7.50. — Železniški promet zopet normalen. Na večini naših že'ezniških prog je bil žele/1 ški promet zaradi snežnih žametov in h • "n mraza pred in med bo?.!čn!mi prazniki močno oviran. Zdaj je mraz popustil in v^ki vozijo vprnoma točno po voznem redu. Ce}n na liski proffi. kier ra*ta-nei > največkrat prometne ovire, i« železniški promet zopet normalen. Vaki iz S*":;1;) in Sušaka */ooet voiiio redno. — Po hombarjlir tn.iu Sušaka. Kom:^; |a su tske mestne občine ie prejela že okrn<* 150 prijav meščanov, ki so utrpeli ob b " 1-r rrnui Sv5okn škodo. Koliko z^a-Ša š'zoda, še ni to*no u^olov^pno, potpvo pa |e, da znn5a okro.T 3 milnor-e. Oblasti h lo I !H: Ir-hko ugotovile, kateri državi je rjripadalo letalo, ki je metalo iv»mhe N; "i so namreč še en ve^ik kos h^mHp. na k;. + nrem so razni znaki in besede. Po njih bo lahko dognati, kateri državi je pr-V.^rlalo letalo. D a res ob 29.30 SILVESTROV VEČER Sokola I na Taboru I PROGRAM PLES — Posvetovanje strokovnjakov o novem Indeksu cen na debelo. Na pobudo Narodne banke je bilo 27. in 28 t. m. v Beogradu. Posvetovanje gospodarskih strokov-nj kov o novem indeksu cen na debelo. V odboru, ki določa indeks, sta tudi vseučili-ški profesor iz Ljubljane dr. Billmovič in g Tii tajnik ljubljanske Delavske borze v p< koju in kontrolor cen dravske banovine g. Filip Urntnik. Da ustreže želji gospodih in znanstvenih krogov je poverila Narodna banka določitev novega indeksa posebni komisiji strokovnjakov. Obsežne g ivo za njeno delo je pripravil oddelek 7. gospodarska proučevanja pri Narodni b. -nki. SILVESTROVANJE Sokola Vič DREVl OB 20. URI. Pester spored. — Niky jaz/.. — Ples. »Hrvatska straža.« preneha izhajati. OS koncu januarja preneha izhajati v Žagi ebu dnevnik »Hrvatska stražam, ki jo je vodil do svojega odhoda v Rim prof. Janko š.mrak. Namesto >Hrvatske straže« pa zi fine Izhajati nov hrvatski katoliški dnevnik, ki bo last istega konzorcija. »Hrvatska stra2a je izhajala v 1.500 izvodih. — Sovjetska gospodarska strokovnjaka v Dubrovniku. V Dubrovnik sta prispela iz F prada sovjetska gospodarska strokov-i .ng. Aleksander Kolorko in njegov tajnik Aleksander Petrov. Stopila sta v stik s predsednikom društva za izvoz bou-k-ita. Sreeiio in veselo novo leto želi BUflnP.PPSfiŽR nEBOTIČniK« — Prihodnje leto bo zasajeno mnogo ju uij tobaka. Uprava državnih monopolov iv objavila načrt o sajenju tobaka v prihodnjem letu. Po tem načrtu bo zasajeno j 3oo 5 milijona sadik ali 390.9 milijona (22.7%) manj kakor letos. Tobaka bodo sa/lili toliko manj zaradi tega, ker je poraba zadnje leto manjša in ker ne morejo računati na večji izvoz. _ Razpisana zdravniška služba. Banska uprava dravske banovine razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika za 8. pol. skupino v banovinski bolnici v Celju. Prošnjo je treba vložiti do 14. januarja pri banski upravi. — Popravljamo. V božični številki smo priobčili članek o modernih skladiščih veletrgovine g- Ivana Gregor ca na dvorišču velike hlse na Ajdovščini. Pomotoma je bilo pa v Članku rečeno, da je opremila skladišča tvrdka R.emec & Co. V resnici je skladišča opremilo strojno mizarstvo Anton Zalokar iz St. Vida nad Ljubljano, dočim je tvrdka Remec & Co. dobavila samo pisalne mize. — Tatinska ciganka. Po okolici Komende, v Cerkljah in Zalogu se kaj radi klatijo cigani Brajdiči. ki pa ne ostajajo samo v dolini, marveč oblezejo tudi vasi po hribih. Zlasti radi prihajajo cigani na šen-turško goro. kjer obiskujejo samotne kmetije in kradejo. Oni dan je prišla na Sen-turško goro 151etna ciganka Olga Brajdi-čeva. ki se jf je pridružil potepin Ft Zagore. Zglasila sta se pri posestniku Štefanu Jeršetu in mu pred odhodom ukradla nekaj denarja, več jestvin in nekaj druge robe. Na Silvestrevo godba vsi k »šestici« prost — Verne. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in južno vreme, nagnjenje k padavinam. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 15, v Dubrovniku in Kumboru 10, na Rabu 6, v Zagrebu 5, v Beogradu, Sarajevu in na Visu 4, v Ljubljani 1.5, v Mariboru —4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.2. temperatura je znašala 1.2 na aerodromu 0.0. v Mariboru —5, v Zagrebu —14, v Beogradu —11, v Sarajevu —14. na Visu in v Splitu 1.0. v Kumboru in Dubrovniku 3.0, na Rabu 2.0. — Poskusen samomor Slovenke v Zagrebu, Včeraj zjutraj si je hotela v Zagrebu končati življenje hišnica Štefanija Globočnik. V hipni duševni zmedenosti je segla po samokresu in se ustrelila v prsi. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so jo takoj operirali, toda zdravn'ki nimajo mnogo upanja, da bi ji resili življenje. Globocni-kova je živčno bolna. — Vlomilcem iz st. Petra na sledu. Poročali smo, da je bilo 12. t. m. vlomljeno v blagajno Zadružne hranilnice v št. Petru na Do!enjskem. Vlomilci so svoje delo opravili strokovnjnško ln odnesli iz blagajne okrog 20.000 din. Orožniki so ugotovili, da sta vlomilca dva brata, doma iz Trsta in pristojna v Ljubljano. Na blagajni sta pustila tudi več prstnih odtisov, ki so jih kasneje primerjali v krimimlni razvidnici na policijski upravi v Ljubljani in ugotovili, da so identični z odtisi zasledovanih bratov, ki sta pa pobegnila. SILVESTROVANJE v Delavski zbornici Miklošičeva 22 od 20. ure dalje ■ ■ ■ ■ 111111 u ■ ■ ■ in — Trije ponesrečenci. 191etna sobar-ca Ivanka Groznik. uslužbena na gradu Bo- genSpergu nad Litijo, se je včeraj snn-kala pod gradom, pri tem pa tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nojo. — Pri smučanju nekje v ljubljanski okolici si je zlomil nogo tudi 191etni krojaški pomočnik Savo Žigon iz Ljubljane. — V bolnico se je dalje zatek?! 441etni delavec v Remce vi tovarni v Duplici France Pro-sen, ki ga je pri delu pograbil stroj in mu odtrgal štiri prste na desni roki. — Zdravnica brez sledu izginila. Iz Zagreba je brez sledu izginila zdravnica dr. Marija Lulza Hadži-Ivanov, rojena leta 1SS4 v Montpellleru v Franciji. Pogrešajo jo že več dni. — Aretacija predsednika beograjskih pekov. V Beogradu ie bil v nedeljo aretiran predsednik Združeni a pe-k^v Radomir S:^a-sojevič in sicer zato. ker so pekli peki iz dodeljene moke kruh in ea drago prodajali. Beograjska občina namreč daje pekom moko za kruh. ki nai se pred "t i a po določenih cenah. Peki so ga pa kar na svojo roko prodajali mnogo draži e in zato je bil S^a^ojevič aretiran. — Samomor bivšega župana. Bivši župan sremske vasi Bogdanovci Anton Cimerman se ie v nedeljo z voiaskirn samokresom ustrelil. Pred samomorom je streljal na svojo ljubico in jo smrtno ranil. Cimerman se ie moral že trikrat zagovar-iati pred sodiščem za umor in rope. S sveta ie spravil tudi svojo zakonsko ženo. d3 je lahko živel z drugo. Poles tega ie bil vdan pijači. Kakor je živel tako je tudi končal svoje burno življenje. — Vlak povozil inženierja. Blizu prsta je Cengič-Vile v Bosni se ie pripetila v nedeljo zjutrai težka nesreča. Likalni vlak Sarajevo—Ilidže ie do snm-ti povozil uradnika kmetijske in kontrolne postaje v Sarajevu inž. agronomije Vladimiri a Para-ševića. Nesrečo ie zakrivila gosta megla. Danes veselo in zabavno SILVESTROVANJE v vseh prostorih kavarne »Nebotičnik« — Za božičnico slepe mladine so darovali potom podpornega sklada na zavodu za slepe otroke: g. Albert Ost rožnik iz Celja 200 din, Joško in Jožica Subert in ga. Almi Urbane iz Ljubljane po 100 din, ga, Ela Hren iz Ribnice 100 din. podjetje Bata 4 pare otroških čevljev; tvrdke: Valentin Hladin, Anton Fazarinc in Franc Cuk iz Celja ter 2a razred 2. dekli&ke meščanske sole v Mariboru po 50 din., — G. Roman Kornik, prokurlst tovarne Seta pa je poklonil rxxrpornernu skladu 1000 din v spomin na biagopokojno go. soprogo SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM CENJENIM NAROČNIKOM Franc Rebernik ffsss: LJUBLJANA — Komenskega ulica 22 — Telefon »1-77 Ano. ki je s tem postala ustanovna čla- * niča. Da bi velikodušni darovalci našii še mnogo posnemovalcev — dobrotnikom pa v imenu slepe mladine iskrena hvala! — Uprava zavoda za slepe otroke v Koce-.ju. — Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Ivanka Jermol rojena Zupančič, soproga kane. zvaničnika. Pogreb bo jutri ob 14. iz hiše žalosti. Stari trg 2. na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin žalujočim nase sožalje. SILVESTROVANJE v restavraciji nPri Katrci" Rožna dolina — Tel. 36-77 Srečno in veselo novo leto želita Tone in Katrca Primožič Iz Lfublfane —lj živilski trg je danes zopet oživel. Prejšnje dni mraz ni dopuščal, da bi prodajali prosto sadje in zelenjavo ln zato Je bil trg tudi slabše založen. Danes pa je bilo na izbiro zelenjave, predvsem uvožene, pa tudi precej domače. Precej je bilo domače endivije in zeljnatih glav. Italijansko solato prodajajo po 16 dir ndivijo. ki jo uvažajo lz Zagreba po J ".' *n. Najdražji je goriški radič, ki je po ^4 din kg. Najža-vahnejši promet je bil danes pri mesarjih. Prejšnje dni po praznikih skoraj nihče ni kupoval mesa, zaLo so ga danes tem bolj V denar pa ni šla mnogo perutnina. Z živo perutnino je bil trg slabo založen, precej pa je bilo naprodaj zaklane perutnine. —lj Letos se večji naval bolnikov v bolnico, v splošno bolnico v Ljubljani je bilo letos sprejetih nad 35500 bolnikov, dočim se jih je lani zdravilo v bolnici 34.500. V bolnici so bili skoro vse leto prenapolnjeni vsi oddelki, najbolj lregi s prostorom ap so bili na inten kirurgičnem od- delku. Tam so mora . ^mlki vse leto ležati po trije na dveh posteljah, zasilna ležižča pa so bila tudi na hodnikih in na tleh v dvoranah. Dežurni zdravniki so odklonili spiejem bolnikov v bolnico v 2S00 primerih. Darujte za staroloski »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Cek. rac. 14.672, >t>om slepih«, Ljubljana. —lj Letošnji občni zbor umetniškega društva »Slovenski lik« se je vršil dne 29. decembra v klubski sobi kavarne Emone. Pričel se je popoldne ob treh in trajal do poznega večera. Po jedrnatem nagovoru ga je vodil predsednik g. France Kralj. Ustanovil se je točni medsebojni odnos z ostalimi klubi, oziroma do DSLU, ki se kakor znano v reklamnih in pridobitnih primerih ravna vedno kot organizacija vseh umetnikov. Vodstvo je pooblaščeno, da razmerje zadovoljivo reši. Dosedanje delovanje društva je pokazalo docela ugoden razvoj po smernicah, ki jih ima zapopadene v svojem naslovu. V petih letih je bilo prirejenih sedem razstav, prva v Zagrebu zadnja v Celju. Začrtan je program prireditev za prihodnje leto. Za razne usluge moralnega in materialnega značaja društvu in njegovim udom so bili soglasno izvoljeni za Častne ude ban g. dr. M. Natlačen, župan g. dr. J. Adlešič, predsednik N. G. g. dr. F.Windischer. ravnatelj N. G. g. J. Zorman ter ravnatelj C. R. g. dr. F. Kotnik. Na novo je ostal ves dosedanji odbor. — Sok°l H v Trnovem se bo s svojimi prijatelji poslovil od letošnjega leta na svojem Silvestrovanju v prostorih novega doma. Vabljeni vsi, ki žele z vedrim nasmehom in korajžo stopiti na prag novega leta. 5S7—n u— Film »C'rkus bratov Mftrv« je odličen muzikalni čia^er Metro produkcije, ki je obenem najveselejši in najzabavnejši silvestrstai in novoletni filmski program, ki ga nudi svojemu občinstvu kino Sloga, Jc to veličanstven prikaz cirkuškega življenja ped šotorom v ra:'osti in veselju ter številnih dnevnih senzacij mnogobrojnih umetnikov, artistov, komikov in statistov. Ne manjka pa tudi odlično dresiranih živali in divjih zveri. Atrakcija tega cirkusa so nerazdružljivi komiki bratje Groucho. Chaco in H ar po Mane« ki zbujajo pri občinstvu a svojimi komičnimi nastopi naj-veselejše razpoloženje. V vrtincu tega hrupnega življenja pa se razvija ljubezenski roman mlade dvejice, ki pozabljata vse težave svojega poklica v prelepih sanjah mladih zaljubljencev. Divni so prizori muzikalnih prireditev, ki po svoji lepoti in izvirnih delodijah prekašajo vse slične vpri-zoritve. Bratje Mane so širom sveta poznani komiki in njihova cirkuška komedija je najveselejša in najsmešnejša filmska vprizo rit ev, pri kateri se bo občinstvo prav od srca zabavalo. Opozarjamo občinstvo, da bo pri predstavi na Silvestrovo ob 21. url sodeloval »Veseli kvartet Pa v liha c s svojim izbranim in komičnim sporedom- Priporočamo, ca si nabavite vstopnice že v pred-prodaji. V vseh restavracijskih prostorih HOTELA SLON — SILVESTROVANJE! —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO fiVO —lj Na silvestrovo in na novega leta dan bodo v Šentjakobskem gledališču uprizorili iaravno in duhovito Nusičevo veseloigro i Gospa ministrica« z go. Metko Bučarjevo v naslovni vlogi in v režiji Mirana Petrovčiča. Vedra vsebina, zdrav humor, besedna in situacijska komika nudijo gledalcem mnogo veselega smeha in zabave. Pri predstavi, ki je skrbno pripravljena, sodelujejo: Dimičeva, Hanžičeva, Evpper, Hanzič, LavriČ, Lom bar, Plevelj. Mesto obolele gdč. Grgurevičeve bo igrala teto Savko gdčna Cučkova, mesto obolelega g. Mooerja pa strica Jakoba g. Battellino. Ker je za predstavi ogTomno zajiimanje. kupite vstopnice že v predprodaji. —lj Danes zadnji dan razstave Vavpo-tičev pri Obersnelu. Razstava obeh umetnikov Ivana in Bruna Vavpotiča. očeta in sina, ki je vzbudila med našim občinstvom veliko pozornost in nedeljeno priznanje, je odprta samo še danes. Vabimo občinstvo, da pose t i Obersnelov salon na Gosposvet-ski cesti ln si ogleda razstavljena dela, ol*a in akvarele obeh mojstrov. Lepa umetniška slika, je tudi krasno novoletno darilo in v ponos in okra« vsake hiše. —lj Uprava kina U n iona naproša in obvešča svoje cenjene obiskovale« o naslednjem: Zanimanje za prekrasni silvestrski ln novoletni film »Balalajko« je ogromno; zato naj al vsakdo aa^otovi potrebne vstopnice z nakupom v predprodaji. Jutri na praznik novega leta sicer ne bo ob'čajne dopoldanske matineje, blagajna pa bo kljub temu poslovala ie od 10. ure naprei. V Novem letu 1911 vam iskreno želim, da bi v trdnem zdravju, polni optimizma, jeklene volje, vere in zaupanja v sair.ega sebe in v boljšo bodočnost premagali vse težave. Z mirnostjo in hladnokrvnostjo dokazimo. da smo vredni življenja ▼ današnjih težkih a velikih časih! AVGUST COKERT, klepar in vodov. inat. Ljubljana. Orac rčiCeva al 5, telefon 24-70. —IJ Strojepisni tečaji — novi (dnevni in večerni* se paično 3. januarja. Vpisovanje vsak dan. Prospekti na razpoago. Največja strogep.snica — 60 pisalnih strojev! Informacije daje: Chri*tof0v učni zavod, l^jub.jana, Domobianska ce 11 15 (tel. 43-82). 617-n —lj Važno za rezervne oficirje, s 15. januarjem 1941. se pričao prostovoljni tečaji za strokovno izpopolnjevanje x-ezerv-nih oficirjev glavnih rodov vojske. Tečaji bodo organizirani v obliki predavanj, diskusijskih večreov in oglednih vaj na terenu, predvsem iz vidika sodobnih vojnih izkustev. Podrobnejša pojasnila dobe rezervni oficirji pri pododborih in poverjeni-štvih Združenja rezervnih oficirjev. Za Ljubljano m bližnjo okolico sprejema prijave zaključno do 5. januarja 1941. ljubljanski pododbor. Zvezda, Kongresni trg. Vabimo vse rezervne oficirje, da se teh večernih tečajev v čim večjem številu udeleže. —lj Podružnica SVD siška ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v petek 3. januarja 1941. cb 19. v deški ljudski šoli v Spodnji Si&ki. Uvod bo strokovno predavanje. Vabimo vse člane za točno udeležbo. —lj Pri »Tičku na gričku« Vas bodo na Silvestrovo postregli s prvovrstnimi domačimi kolinami. Nasvidenje. Telefon št. 32-63. 616-n —lj Nič ne premišljujte! Danes pridite na Slavčevo silvestrovanje v veliko dvorano Kazine! —lj Novoletna plesna vaja Jenkove šole v Ka/ini bo v sredo ob ?0. nri nanosio torkovega tečaja. V č*»trtWi ob ^O. Njiet iz-popolnjevalni tečaj. V petpk ob 20. novi začetni&ko-nadaljevalni teč 4J s poukom svirka in četvorke. Posebne plesne me vsak dan. 614-n —li Silvestrov vc<.~rr na T.ibnru vam bo r.occj nudil izredno pester spored, nastopi čUnic in članov, kupleti, pevski jaz*, svift-gač stepi, kronika in alegorija — ter ples, tako da se boste dobro raz^o.oženi poslovili od starega leta in z veselem dočakal! novo leto. Vstopnina 10 lin. Pričetek ob 20 :'G. Okrepčila po nizkih cenan. —lj Silvestrovanje Sokola I. bo na Ta b<.ru. —lj Silvestrovanje do 3. v gostilni Lovšin. 613-n -lj Pečen puran v gostilni T ovšin. 63 2-n —lj Ne pozabite na Silvestrov voč^t Ljubljanskega Sokola! (—) u— Dostava peste 1. januarja. Ta dan bo dostavljala pošta Ljubljana 1 samo pisemske pošiljke in časopise Pokojnine pa bo dostavljala 2. januarja —lj Ukradena kolesa, izpred kina v Mostah je nekdo odpeljal 700 din vredno črno pleskano kolo znamke ■ Olimpia« Francetu Lozarju. — Z dvorišča hiie na Gasilski cesti 15 v Šiški je bilo ukradeno 700 din vredno, rdeče pleskano kolo znamke -»Bri-ljant« Josipu Slugu. — Iz drvarnice na Poljanski cesti 1 pa je tat odpeljal Janezu Kuharju 800 din vredno, črno pleskano kolo, znamke >Paris«, opremljeno z dinamo svetilko. —lj \1°m v izložbo. Oni dan je bilo vlomljeno v izložbeno ckno Golobove trgovine v VVolfovi ulici, iz katerega je vlomilec dnesel najprej racijjskl aparat, ki so ga pozneje našli v Ključavničarski ulici, kjer ga je vlomilec skril. Naknadno pa so ugotovili, da je tat odnesel tudi 1500 din vre on telefonski serijski aparat znamke ? MLvLn-Gereft«. ki ga še niso mogli izslediti. Kot vlomilca zasleduje policija okreg 25 let starega neznanca, ki je bil oblečen v temno zimsko suknjo, na glavi pa je imel sivo čepico. Neznanec se je delj časa sumljivo sukal okrog trgovine in se skrival na hodniku. —lj Izgnani iz Ljubljane. Za dobo dveh let je izgnana iz ljubljanskega policijskega okoliša 191etna Marija Klančar. doma iz kočevskega okraja. Za dobo enega leta je izgnan iz Ljubljane Slletni čevljarski pomočnik Ivan Bergant. doma iz kranjskega okraja. Za nedoločen čas pa je policija izgnala lz mesta bivšega mehanika Isikolo Kraja, doma iz Sarajeva. —lj Vse vozne karte pri PUTNIKU. —lj Društvo za zgradbo S^kolskega d°-ma v Šiški priredi dne 31. decembra 1940 Silvestrovanje s plesom v vseh prostorih SokoLskega doma v Šiški. Začetek ob 20. url 576—n —lj V Stritarjevi ulic* it. 6 v LJubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FK. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Sara o kvalitetna optika. 3. L Iz Celja —c Tekmovanje za pr\-enstvo Slovenije v umetnem drsanju bo v nedeljo 5. januarja v mestnem parku v Celju v izvedbi SK Celja. Na tem tekmovanju bodo zbrani vsi najboljši slovenski drsalci in drsalke, ki so znani kot najboljši umetniki na ledu v državi. Ljubljanska Ilirija posije v Celje svojo kompletno ekipo s Silvo Palmetovo in Emanuelom Thumo na čelu. Nastopili bodo tudi tekmovalci. SK Celja z lansko prvakinjo V lasto Sernečevo. Tekmovanje v obveznih likih se bo pričelo ob 9. dopoldne, prosto drsanje pa ob 14.30. Opozarjamo že sedaj na to izredno športno prireditev. —c K°ncert septeta bratov žHkov iz Maribora bo v četrtek 9. januarja v mali dvorani Celjskega doma. —c Nakaznice za petrolej za leto 1941 Se bodo razdeljevale na mestnem poglavarstvu v dvoriščnem poslopju zaščitnega oddelka ob naslednjih dneh v prpo-danskih urah od 14- do 18. V Četrtek 2 in petek 3. januarja za družine z začetnim abecednim redom od A do I, v soboto 4. in torek 7. januarja od I do P, v sredo 8., četrtek 9. in petek 10. januarja pa od P do 2. Obrtniška in industrijska podjetja naj dvignejo nakaznice v soboto 11. januarja med 14. ln 18. istotam. Prebivalstvo se naj zaradi lažjega in hitrejšega, poslovanja točno drži odrejenih dni- —e Prljava vOzil. Predetojnijtvo mestne policije v Celju razglasa: Prijave motornih vozil, blciklov in f i jak a rakih voz za leto 1941. morajo biti Izvršene v mesecu Januarju. Da sa pa prepreci prevelik naval strank zaradi prijav b!ciklov zadnje dni meseca Januarja, se bodo sprejemale prijave po sledečem redu: Lastniki koles s začetnico A do vključno J od 1. do 10. januarja, c J K do v k j učno R od 11. do 17. januarja, od S do Ž pa od IS. do 24 januarja. Me - 24. in 31.ja.nua: j.^u naj pii-javijo lastniki, ki v prej navedenem ča-*u ne bodo mogU urediti prijav. Piipominjamo, da bo po 31. januarju proti v&akemu zamudniku uvedeno postopanje po zakonu. Prijave se sprejemajo v sobi *>tev. 43. Za odsotne naj uredijo prijave njihovi svojci. —c Nopo&tenl posli. Neki celjski tr.i;^-vec je kupa v železarni v fitorah 100 sto-tov betonskega železa in naročil nekamtt posestniku s Teharja, naj pripelje to železo na neko stavbne v Celje. Voznik pa je pripeljal v Celje samo S5 stotov. Ugotovili so, da je os Udih 15 stotov železa zapeljal nekam drugam, ker ga je nekdo k temu nagovoril. Policija je uvedla pw *-kavo. Celjska pcllcija je aretirala 241etno Filomeno L. iz Nove cerkve, ker je v Oe-"ju ukradla razne obleke in več obuval ter se klatila okir-: Izročili so jo sodišču. —c Ngo v gležnju. Ko je 531etni dninar Franc Petrik iz Celja prenočeval v s;boto ponoči pod jaslim! v hlevu hotela »Pošte«, je stopil konj. ki je bil privezan k jaslim, nanj in mu poškodoval obe nogi. Na Sp. Hudinji pri Celju si je štiri etni delavčev sinček Karel stropnik pri padcu zlomil desno r^ko v komolcu. Vse ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. —c Lepa gesta. Generalni kor.r.il v p. d»r. Anton Novačan j€ poklonil DijaSkl kuhi rji v Celju 1000 din p>d geslom > Celjskim študentom za novo leto 1941». —c Zdravni&ko ile/.urno sluibo za člane Ol ZD bo imel v sredo 1. januarja l irav-nik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici. Prodaja radijskih aparatsv Ljubljana, 31. decembra Po tienu 22. pravilnika r» sprejemnih radijskih aparatih so ob pričetku novi i leta vsi radijs!ki trgovci drlžni zaprositi za podaljšanje dovoljenja za prodajo radijskih aparatov in prenosne radijske postaje. Direkcija poŠte opozarja vse trgovce, da smejo na podlagi dovoljenja za prodajo ln predvajanje rauijskih aparatov izdanja določeni radijski trgovini, vršiti prodajo samo njeni uslužbenci, obrtno oUa^na pooblaščeni trgovski potniki in agenti. Vse ostale prodajalce radijskih aparatov, kot so krajevni zastopniki, podzastop-niki. komisionarji in ulično, ki hranijo radijske aparate za predajo bodisi doma, bodisi v trgovskih lokalih, opozarja direkcija pešte, da v bod°če ne dovoljuje več prodaj«* radijskih aparai°v na pod'agi predpisov dovoljenj ra prodajo in predvajanje, ki ga jim stavijo na razpolago tvrdke, ki jih z radijskimi aparati zalagajo. Vsak prodajalec, razen gori navedenih uslužbencev, potnikov in agentov, mora zapcositi za samostojno dovoljenje za prodajo in eventuelno predvajanje radijskih aparatov in to v zvezi z dovoljenjem obrtnega obJastva za i izvrševanje trgovinske obrti. Elektrotehnična in elektroinstalacijska podjetja, ki se pečajo z monUižo in popravili radijskih aparatov, morajo plačevati pavšalno naročnino za en aparat, ki je prijavljen v lokalu, kjer se p:pra\ila izvajajo. Proti vsem prodajalcem, ki ne bodo izpolnjevali navedenih pogojev, so pošte dolžne postopati v mnislu p.avilnika o prejemnih radijskih aparatih in odredbe direkcije pošte o plombiranju radijskih aparatov. IMrekciJa pO V in telegrafa v Ljubi Jani Naše plsd^Hšče DRAMA Torek. 31. ob 2 1. Cigani. Izven. Znižan* cene od 20 din navzdol. Sreda. 1. januarja ob 15 : Ugrabljene Sa-blnke. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Četrtek, 2.: Lepa Vida. Red četrtek. Petek, 3.: Cigani. Red torek. Drevi na Slivestr°vo bodo Igrali v drami predstavo burke >C i g a n 1«, ki jo je napisal Fran Milčinski. Dejanje se godi okrog leta 1905 v majhnem provlncialnem kraju. — P. n. občinstvo opozarjamo na nastop Jožka in Ježka, ki bosta pn tej predstavi pela nekaj pevskih vložkov-Ta dva humorista sta občinstvu znana doslej kot priljubljena pevca tz radia. Veljajo znižane cene od 20 din navzdol. OPERA Torek. 31. ob 2 1.: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 80 din navzdol. Sreda, 1. januarja ob 15.: Angel z avtom. Izven. Mladinska opereta. Ob 20.: Car-men. Gostovanje altistke E. Karlovče-ve. Četrtek, 2.: Vesele žene wind«Drske. Red B Petek, 3.: zaprto. Drevi bodo peli v Operi Leharjevo opereto »Grof Luksemburški«. Njena uprizoritev v krošnji sezoni je nadvse privlačna. Pri tej predstavi bo zanimivost baletni komični vložek, ki ga bosta plesala Mohar-jeva in Pilato. Veljajo znižane cene od 80 din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDA I JACE Torek 31.: Gospa ministrica, premiera. Sreda, 1. januarja: Gospa ministrica. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 21 ob 21.: Cigan bnren. Premiera. Sreda, 1. januarja ob 15 : Na cesaričln ukaz. Znižane cene. Ob 20.: Habakuk. Z Jesenic — Zvočni kino Radio bo predvajal v torek (na Silvestrovo) od 20. in v sredo (na novega leta dan) ob 15. in 20. velefilm >2ivio! Očka sem.< V glavni vlogi znani komik Heinz Ruhmann. Med dodatki kulturni filmi. — Sledi velefilm >Cakala te bom.« Iz Litije — Danes zvečer bomo veselo Silvestre« vali v Sokolskem domu. Ne zamujajte, ker so prične program točno ob 2c. uri 609-n Pomenek z naročniki ob začetku leta Nereda pri razpošiljanju „Slov. parada" so pogosto krivi naročniki sami — Nasveti, ki na} jih ur oštevajo Ljubljana, 31. decembra. te neštetokrat se je zgodilo, da ste se razjezUi; »Slovenski Narod« je spet prišel prepozno v vase roke ali pa sploh ni prišel, čeravno ste upravi >pravočasno* sporoCili spremembo svojega naslova oziroma kraja, ki v njem bivate. V vseh takšnih primerih nereda je po mnenju naših naročnikov kriva naša uprava, >ki >ne posluje tako vzorno«, kakor bi si naročniki Želeli. Tudi tedaj, kadar ste zaostali s plačilom naročnine, je spet kriva naša uprava in uboga uprava je kriva tudi, če vam je kdo Iz vašega nabiralnika izmaknil naf list. Skratka — vsega, kar se zgodi in kar našim naročnikom ni všeč. je kriva uprava našega lista. Ob koncu leta ljudje sklepajo stare račune in načenjajo nove. Ne hudujte se. če Želimo tudi mi skleniti z vami »tare račune in načeti nove. ki na nobeni strani oe bodo povzročali marsikdaj prav nepotreb ne jezice. Najvažnejše pri vsakem listu, kar si mora vsak naročnik zapomniti, je: i m r o«'-n i na na liste se plačuje vedno % naprej. Naroč.nina na nas Ust znaša zdaj mesečno 14 din. Precej naših na ročnikov tega n«* upošteva, čeravm« smo naročnino zvišali od 12 na 14 din že s L septembrom in naročnike na te v našem lista te ponovno opozorili Naročnikom, ki malenkostno zvišanje na ročnine ne upoštevajo in še vedno nakazujejo mesečno po 12 din. uprava tega zne ska kot kritja za celomesečno naročnino seveda ne more priznati Takšni naročniki so od 1. septembra, ko je bila naročnina zvišana, do konca decembra s plačilom naročnine v zaostanku že za 8 din. ta zaostanek pa se bo še povečal, če niti v novem letu ne bodo zvišanja upoštevali. Tako ae bo počasi nabralo toliko dolga, da Do uprava takšnim površnim naročnikom pri-ailiena list ustaviti. Naročniki se bodo potem ogorčeno oglašali »Zakaj pa nas niste na to opozor'M?« Bodi jim povedano da smo jih na zvišanje naročnine ze ponovno opozarjali in jih opozarjamo še enkrat: naročnina na nas Ust znaša mesečno 14 dinarjev. Ce bo komu Ust ustavljen, naj nam tega ne zameri. Vsakega naročnika posebej o »višanju naročnine ne moremo obveščati, ker zahtevajo dopisi obilo časa, tiskovine so drage in tudi posta terja za vsak dopis prLstoibino. Pri tako nizki naročnini, kakršna je na naš list. mcranio paziti na izdatke, ker bi pretirani izdatki šli v breme bralcev oziroma naročnikov samih. Za velikonočne ln božične praznike odhajajo naši naročniki, ki ne žive stalno pri svojih družinah, domov. Tedaj nas prosijo, da jim pošiljamo med počitnicami list na njihov počitniški naslov. Vsem takim uprava prav rada ustreže, marsikomu pa ne more. Ce se začasno ali stalno preselite Iz enega kraja v drugega, nam morate vedno sporočiti svoj stari in novi naslov. V kartoteki imamo namreč naročnike razdeljene po krajih. Kdor torej sporoči svoj novi naslov, ne pa tudi starega, nam redno poslovanje samo onemogoči in Je tudi sam kriv, če na novi naslov lista pravočasno ne dobi. _ Iskanje kartotek s starim nas!ovom taksnih naročnikov je zelo zamudno. Uprava mora začeti z iskanjem pri Adlešlčlh v Beli Krajini in končati pri Žužemberku, če ni naročnik, ki ni sporočil tudi svojega starega naslova, živel dotlej slučajno v kakem kraju z začetno črko pred z. Takšno iskanje traja lahko včasih tudi po več dni, ker ga uprava opravlja sele tedaj, ko je vse drugo redno delo že opravljeno. Nekateri ljubljanski naročniki Imajo navado, da plačujejo naročnino včasih v upravi, včasih našemu inkasantu. Kdor dela tako, ne dela prav. Ce telite plačevati naročnino sami v nasi upravi, sporočite to nrvsi uradnici, pa bo zabeležila na vasi kartoteki ln vas nikoli ne bo nadlegoval in-kasant. Pogosto se zgodi, da ta ali oni naročnik plača prvega ali drugega v mesecu naročnino v upravi, nekaj dni pozneje pa se oglasi prt njem se lnkasant. Ce se zgodi kaj taksnega, se ne hudujte! Krivi ste sami in ne uprava Usta. Za več tisoč naročnikov samo v Ljubljani mora uprava pripraviti listke za inkasanta že po 14 dni vnaprej, tako da jih in kasan t dobi Se pred prvim. In kasa nt obračuna potem svoj ia-kaso z nami Sele ob koncu me eca, dot ej pa ne ve niti on. ali ste morda u& čas pm-čali v upravi, niti ne ve uprava, ali ste morda plačali Inkasantu. Pri vsaki stvari je nujno potreben red, tako tudi pri plače-vaniu naročnine. Zapomnite si torej dobro: če telite plačevati naročnino Inkasantu, Jo plačujte samo njemu in oe prihajajte v upravo, če p« jo telite sami plačevati v opravi, nam to sporočite, da bomo zabeležili na kartoteki ln da ne bomo po nepotrebnem delali listkov ta inkasanta. Kakor vsa dekleta po svetu, seveda tudi naše samske naročnice hrepene po zakonu In nekega lepega dne pride »vitez iz sanj«. Ljubezen je tu, zaroka sklenjena ln poroka blagoslovljena. S poroko v zvezi se je seveda izpremenil tudi priimek te ali one nase srečne naročnice Od dneva poroke dalje plačujejo potem takšne naročnice naročnino pod svojim novim priimkom, ki pa ga upravi seveda niso sporočile. V sv op sreči so na taksno »malenkost« najbrž pozabile! Kdo bi jim to zameril? Toda povejte nam, kako naj uprava ve, da je na praznik sv. fitefana stopila Micka Kovačeva pred oltar in postala Micka Demačeva. Vse položnice, ki nam po njih nakazuje naročnino Micka Demačeva, obleže v po- I sebni evidenci in čakajo tam. dokler se uganka ne po lasni To se navadno zgodi čez nekaj mesecev, ko zaradi zaostanka naročnine naša uprava Micko Kovačeve teri« Oglasi se seveda Dernačeva in rove da že dol^ro ni več Kovačeva ln da bi na Ba uprava to morala ve^tt ker so o n1e-poroki poročrli celo Usti Zadeva se t.-»koj uredi. Poležnice. ki nam je po njih posTala naročnino Micika Demačeva. vzamemo iz evidence in jih vknjižimo Miclki Kovače- vi, na kartoteki pa hkrati popravimo njen priimek. Micika. ki je dočakala svojega »viteza iz sanj«, je seveda prepričana, da je nereda kriva naša uprava. Uprava skomigne z rameni: naj bo! Nekdo mora biti kriv! Prosimo pa vas: Kadar »e poročite, sporočite tuid nasi upravi svoj novi priimek. Tako se boste najlaže ognili neprijetnostim, nam pa boste prihranili zamudno evidenco. Prav pogosto se oglašajo tudi novi naročniki iz Dola. Dunaja. Dvora, Javorja. Javornika. Jesenic, Kota. Mlak, Polja. Po-jan. Zagoric tn drugih krajev, ki žele. da jim urpava takoj začne dostavljati list Natančnejše krajevne označbe večina novih naročnikov ne navaja Ne pozabite, da je v Sloveniji 27 Dolov. 7 Dunajev (v območ ju pošt Zdole. Moravče. Krško. Krmelj. Kadeče pri Zidanem mostu. Selca nar5 Skofjo Loko in Trbovlje dva). 12 Dvorov 13 Ja%-orlj, 7 Javomikov. 6 Jesenic (poŠti samo dve: Jesenice na Gorenjskem ln Jesenice na Dolenjskem!. 17 Kotov 16 Mlak 16 Polj 23 Poljan tn 16 Zagortc Ce. ne verjamete poglejte v >PoStru kra;evni le Ksikon«. pa boste videli, da je to bridku resnica Ce nam torej pišete z Jesenic, nam povejte, s katerih — gorenjskih m M dolenjskih Naša uprava vam sicei lista ne more pošiljati pa boste vendarle ojo dolžili. da je kriva nereda ln če nam pišete iz Mlak. nam sporočite tudi to. v katere izmed 16 Mlak naj vam list pošiljamo. Nepopolni naslovi povzročajo obilo jeze naročnikom. 4e več upravi, ki bi vi*a komu rada ustregla, pa ne more. ker ne ve, v območja kut ere pošte spada jo va&e Mlake ali vaše Za gorice, rudi poštni žigi so včasih tako nejasni, da uprava niti pri najboljši volji ne more razbrati pošte ki v nje območje spadajo vaše Mlake ali Zagoricc. Večkrat se tudi zgodi, da naročniki na-roče. pa pozneje večkrat urgirajo dostavo lista, na dopise pa se nikoli ne podpišejo Nepodpisane naročilnice romajo v koš. ker si uprava z njimi res ne more beliti glave Kadar naročite Ust aU kar koli zahtevate od uprave ali uredništva, napišite na dopis ČItlijvo tudi svoje Ime. priimek, bivališče in pošto, ki v njenr območje vase bivališče spada. Takšnim dopisom bosta uredništvo in upra va takoj ustregla. Ce se sploh niste na svoj dopis podpisali ali pa ste svoje bivališče ozmačfli prepovršno, trko da vam ne moremo odgovoriti, ne dolžite glede nereda nas. ampak se sami sebe potrkajte na prsi in priznajte svoj greh! Posebno čitljivo napišite svoj naslov na položnice, ki nam po njih nakazujete naročnino Med naročniki imamo kar 33 Ka-vačev in 19 KovačiCev. poleg njih pa še celo vrsto naročnikov z drugačnimi enakimi priimki. Pri enakih priimkih in pri naglem knjiženju se pomote kaj lahko pripete, če niso naslovi označeni dovolj točno. Marsikdaj se sicer pri knjiženju lahke pripeti pomota tudi v upravi, vendar pa 5\ -umih z*1™ • Navodi ga pravočasno na KALODONT protUobnemo kamnu va« prosimo, da nam s točno napisa_nu~rij naslovi olajšate delo in preprečite pomote Včasih proti nasi volji izide >Slovensk Narod« prepozno V taksnih primerili t naši naročniki osebno v upravi ali po te lefonu pritožujejo tako da telefon poje vs. popoldne.. Ne pozabite, da popolnega člo veka ali popolnega stroja na svetu ni C* stroj samo malo nagaja, nam to povzroča velike težave, ker mora odpravništvo v pi ćli uri odpraviti blizu 20 000 izvodov ns posamezne ln skupne naslove. Pomislite kako hitre se morajo obračati pridm uslužbenk odpravništva in kako pazljivo morajo delati, da zadovolje vse Ce je zamuda, moramo najprej misliti na naročnike na deželi, ker vlaki odhajajo ob točo določenem času. ljubljanski naročniki pa v takšnih primerih pač morajo malo potr neti Bodite prepričani, da bi naša upravb prerada ustregla vsem. pa marsikdaj ne more. ker nagaja stroj ali nam ji zamudo povzročila višja sila. V7 tak^ nlh primerih izvolite pač malo poti i »m V ]r*n izide okoli 300 številk *Sloven skega Nardoa.« Ce jih izmed teb zamud1 10 ali i& ne zamerite in upoštevajte da se marši »rt *.J moramo boriti s težavami. »i» o njih ne moremo pisati in k. so naročnik ">r.i vedro s>:rite. Zamudo povzroči marsikdaj tudi naša želia. da vam poročamo o najnovejših dogodkih. Marsikdaj Izideta dve Izdaji našega Usta, prva za podeželje, druga za ljubljanske naročnike. V drugi izdaji ho najnovejša poročila o vsem, kar se je zgodilo do opoldne aH celo do prve popoldanske ure. V taksnih primerih namenoma zadržujemo izid lista, samo da bi vsaj ljubljanskim naročnikom postregli z najnovejšimi poročili o dogodkih ali govorih, ki so jih imeU vodilni politiki v opoldanskih urah. V takšnih primerih je torej zamuda ve prid ne pa v škodo! Ce boste torej upoštevali vse naše nasvete in tudi vse težave, ki se z njimi borimo, bomo v novem letu. ki vam želimo v njem mnogo uspehov, gotovo se boljši prijatelji. Fo težki prometiii nesreči v Šiški Kje tiči vzrok avtomobilske nesreče na železniškem prelazu v Sliki? ▼ ponedeljek 21 L m. se Je pripetila na tel. prelazu v Šiški nesreča Razbil se je avto, ki ga vidimo ta na sliki. Fotografirano 2 uri pozneje na kraju nesreče. Ljubljana, 31. decembra >Slov. Narod« je že poročal o nezgodi Id bi skoro zahtevala tri življenja in ki je povzročila za cca. 70.000 din škode na razbitem avtu Na tem križišču je bilo že več nezgod in je prav zanimivo vedeti, kakšne razloge navajajo za to strekovnjaki Opozoriti je treba javnost kakor tudi železn upravo na nekaj, česar doslej Še nihče ni opazil in kar igra pri vseh teh nesrečah odločilno vlogo. Kraj nezgode je žeiszniaki prehod, ki spaja Janševo m Cernetovo ulico v Šiški Malo pred rjcehodom »e cepita v ostrem kotu kamniška Ln gorenjska proga. V razcepu je postavljena železniška čuvajn'ca pred njo pa so nameščene priprave za spuščanje in dviganje zapornic Dokazati hočemo namreč, ca je prav ta razporeditev vzrok pretežni večini nesreč. Važna je tudi okoliščina, kje je postavljena svetilka, ki osvetljuje progo in kakšen razgled je mogoč iz čuvajnice same ln izpred nje: kajti večina ncrrjod se je pripeti1 a ponoči ln že-lezn'ška imrava si do?!ei se nI bila na lasnem kje tiči vzrok teh nesreč. Dclžni smo tudi m' s sv o le strani, da prispevamo k varnosti prometa Zadnja nesreča se je zgodila dne 23. t. m. oko'i 8. ure zvečer, ko je hotel inženir K. J. odpeljati svojo nevesto na njen dom v člški. pri čemer bi moral preOkati žel. progo na navedenem mestu. Proga j^ tnla zaprta zato je neko. ko počakal V tem času se je na obeh st aneh zapornic nabralo precej ljudi P: končanem p:enii!:u na kamniški provri je čuvaj p ogle ..al še po go- c- "ki progi ln ker ni ničesar opazil, je dvignil zapornice Ljn rje so se vsuli z obrh strani čez p. eho . prav tako je inženir po trn a a\tr. pre'kcl pro-ro ter s? počasi Mižal go:en skemu tiru. Tla na tem mestu vise proti progi ter so bila po ede-ncla in g'adka. Čuvaj je ncna.'oma oeozil v temi vlak. ki le prihajal z gorenjskega ter je pričel zopzt zapirati zapernice in obenem dejal zr.rmcnje z lujr. Čuvaj je opazil vlak še'e kakih c'e~ct metrov pred čuvatnieo čim je pri\cl v območje postajne sve*llk/e. ka;t- vlak je vozil brez luči. V zsdn'em trenutku je or>r.-ll prihajajoči vlak tudi inženir K J 6i tira j? bi! oddaljen le še kak meter. Pr"t:snl *e nr» zavoro, cbenom je okrcn 1 vozilo na levo. roteč ?>e s tem izo-niti karam bo*u Ri i v:s:če?a sveta in ra'*1 po-e-'cr.e'ia tal, k! nso H'i posuta s peskom, je avtoirj^.-' z4 '--v blize ter v rr*Me 'r.;vm t""e**n kn tr'i! v ž~'^z-nlTki voz. ki rr je c-itil "a !e-o za p:t metrov. Avto *e pri tem nck'M:o zavrtelo, tako ca Je dobil še en srack od zadaj. Prvi udarec Je bil tako silovit, da je zdro- ou ve? cesru sprecnji del avtomoDUa ter okrivi| dno kar<^«rije take da so se p*"i iruge- udarcu kJ je avto zavrtel m odrt- lU Ktpria desnu vrata pri čemer je padla sopotnici Skor!b, J* nila precej huda. taKc Ja se Je onesvestila ir m K morah * realnim ivtom odpellati v bolnico Poškod r>e inženjeria nisc bte take hude vendai 'd»-avnik' tziavlja.^o da bod< verjetno »rve-le posledice PfkJ vin k bi bil skorc pruel tudi neki pasant k1 je šele v zadnjem hipu opazi) prihajajoči vlak Iz navedenogr- b f »vrten onazo valeč sklepal- Vlak ni imet luči torej ga nj mogd videti čuva, prav take ni voda! «da oride Ker ie Ime: zamudo torei bj mora biti kti\ strojevo ja oziroma do-'lčni ki ni prtžtra luCi na lokomotivi Kes da ^vaj ni mogel opaziti prihajajočega vlaka Kei ta ni imel prižgane luči dokler ni prispel v območje p<">siajne svetlobe vendar to ne moremo smatrati za končni povod nezgode kajti nezgoda bi se dala preprpčitl tudi 'ako da se z žvižganjem 'oko-notive opozori na prihod vlaka Mišljenja smo da nit; žvižg niti luč na lokomotivi n: dovoli an varnost prometa na tem prehodu. Varnejši bi bil promet na tem prehodu če bi bil na tem mestu podvoz a'i nadvoz, v skrajnem primeru pa bi tudi zadostovalo da železniška uprava postavi še eno svetilko na progi v raz alji 50 metrov pred čuvanico ki bc omogočala tudi zvečer ra7c:led po progi Glavna napaka je pa v tem. da mora čuvaj svojo pozemost osredotočiti hrati na trt smeri, t. j. naprej proti kolodvoru, na levo nazaj po Kamniški progi m nazaj po gorenjski progi. ČMovek je grajen blsimetnčno Višek pozornosti in dojemljivosti je osredotočen v eni amen t. j naprej Iz tega raz* .oga stejl Čuvajnica za oko sicer na pripravnem mestu t- j. med obema progam«, vendar pa je to velika ovira za dobro izvrševanje službe ker se zahteva od slul-nujočega čuvaja, da hkrati gleda v tri o*»-*protne smeri. Pemesliti je treba da je na gorenj^d progi precej živahen promet Prav tako so zaporn.ee skoro vedno zaprte radi premika na kamnteki progi ter je pri tem čuvajnica v veliko oviro, ker zapira razg'ed, železnt';ka uprava bi morala za varnost arometa ukreniti sledeče: D napravita nadvoz ali podvoz in če to ni mogoče 2) prestaviti čuvajnico ob progi tako. da ne zasttra pregleda po progi in obenem tako. da je pozornost službujočega osredotočena vsii. Huno v dve smeti. Za nočni čas bi b'lo treba p staviti vsaj še eno svetilko, ki bi omogočala razgled Čuvaju po progi vsaj še f>0 metrov daleč 3) Ce ni možnosti za uresničenje prvega. In drugega predloga, naj se postavita na to ocigmorno mesto dva Čuvaja Istočasno, tako da bi imel eden nadzorstvo nad kamniško progo in kolo 'vorom. drugi pa nad gorenjsko prego in kolodvorom. Prepričani smo. da bi se z ria ved enimi ukrepi dale zmanjkati nezgode, če že ne popolnoma pa vsaj na najmanjšo mero ter smatram za potrebno, da se v izogib sUČ> nih nesreč v bodeče vsaj Še nekaj ukrene za boljSo zaščito varnosti na tem prehoda. Ciuseppe Lugo poje Iz »Ri«rolctta« ln »Tosce« v sijajnem pevskem vele filmu »POML.ADNA PESEM«. Film spada v vrsto izbornih muzikalnih del, ki privabljajo vedno več občinstva. Ght* seppe Lugo, o katerem trdijo, da Je s svojim prekrasnim petjem te zasenčil Glpllja. Igra v filmu glavno vlogo, je osredje vsega dejanja ln od začetka do konca navdušuje gledalce s svojim glasom in pristno, neprisiljeno igro. Partnerica Je lepa, temperamentna Laura Nucci. Iz Litafe — Več tuči na Htjtko postajo*. Znano je. da je Ltija menda že na petem mestu g'ede potn- ke«a premeta Za tolikšno šte-vi'o potniko* h' mora'a biti na*a postaja ob vsakem prhodu vlaka primerno razsvetljena. Pa ni tako. kakor si želi potu-j< ze obč:nstvo N":t: peron ni bil zadnje to;!n- dovolj razsvetljen, ker se je podrl vi^-ik že'ezrn drog. kjsr ie bi'a nameščena obY.cn ca. Kred't za nov dre-2 je prPel šele po božičnh praznik'h Ob hudem mrazu so mora'i de'avci kopati zmrznjeno zem'jo ter mc'ati beton Pc'e»? izkopane jame so zakurili cjjenj in 9c na pločevinasti p!ch h grel- pesek da je bil goden za mešan ie s cementom Se-, eda so morali mc'ati pesek in cement le 2 vrocc vodo. s:cer bi jim mr:?n ca snro razsvetli tud^ doh->1 dr* ko'odvora ki je zdaj v eg;ptrki »cmi — Sred> hude zime V nasr drVini je kazalo, da bomo imeli za božič južno vre- me. Pa so *e zmotili vsi tis*«, ti so pričakovali, da bo zima popustila Zdaj pred koncem leta imamo izredno ostro zimo. Proti jutru na soboto smo uudli ce!o 22 stopinj pod ničlo Mesarji in gostilničarji pridno zalagaio ledenice r ledom Po starih izku'njab je največ vreden led. ki ga zvozijo v ledemoo pred nov'm letom. Letos se je začela ledarska sezc na izredno zgodaj Prvi vozovi so začel* d ova rat i led že prod 15. decembrom. Led te bU debol do 17 centimetrov, kar se doga:a sicer okrog 15. decembra le redke Zanimivo je opazovati ledarjt in voznike, pa *udi njihove konje, vse v ivju. Tudi drvarji in njihovi voznki pridno dovažatc les iz gozdov. V hribih pa ni tak'nega mraza kakor v do'ini. Dočim ie do,;na skuraj do opoldneva v megli imajo v hribih ie na vaa zgodaj sonce JLT. r i i X m rmnrn i r r n j 111 i»11 rrj M A L* POLOŽI D*R DOMU NA OLTAR! r i ■■■ ■ ■ ■ ii ■ f ■ n s », i b F g i Stran 6 >5LOVBN5KI N A R OD «, torek, 31. decembra 1&40 3tev. 209 S pogumom v novo leto! Ljubljana, 31. decembra Od novega leta si ne smemo mnogo obetati, zlasti ne po izkušnjah preteklih let; vendar je dan novega leta tudi dandanes praznik optimizma, ki je zdaj še tem bolj potreben Cim hujši časi so, tem več optimizma ter poguma je treba Brez optimizma bi človek mnogo težje premagoval življenjske težave ter prenašal razočaranja Brez obnovljenega poguma ter okrepljenega optimizma ob novem letu, ko si sicer z otroško naivnostjo želimo toliko dobrega, bi nastopili mnogo težje novo leto. Seveda bi se pa ne smeli zalagati s takšno mero optimizma, da bi postal/ slepi za stvarnost ter da bi se zaziba-vali v škodljivo brezskrbnost; res nam je potrebno predvsem veselje do življenja in gojiti moramo upanje na bolj še čase, a moramo biti tudi do\olj močni in trezni, da bomo pripravljeni na poslabšanje, trezno presojanje se pa ne sme prevreči v neploden pesimt zem, ki krade ljudem pogum m vese lje do življenja Kaj bo kakor koli že življenje je vredno, da živimo, morda prav zaradi svoje pestrosti, da razii kujemo dobro od liudega. hude čase od dobrih, trpljenje in radost, morečo sk-b in sproščenost, stremljenje in smoter. Živimo res v časih, ki se nam zde upra\ičeno »zgodovinski« časi s tako številnimi usodnimi svetovnimi do godki. da najbrž ni še nobena dru fin generacija doži\'o!a več Toda ah ne čutite nekega posebnega zadoščenja, da smo za ceno žrtev — ki res niso ma'hne — priče zgodovinskega časa in da smo prestali zopet eno izmed po- sebno kritičnih let? Ali se vam ne zdi, da človek v času velikih preizkušenj in skrbi zna ceniti življenje mnogo bolj, da ne gleda več tako površno nanj. temveč se bogati z novimi spoznanji? Prav v tako resnih časih spoznamo bolje vlogo človeka v življenju, začenjamo z večjo skrbjo razmišljati ne le o usodi posameznikov, tem več narodov in Človeštva. Neprestana brezskrbnost ne napravi topih le posameznikov, temveč cele narode Preveč površno gledanje na življenje rodi lahko veliko nesrečo, ki je narod, vaje1! brezskrbnosti. ne prenese tako lahko Za to je dovolj dokazov iz najnovejše zgodovine. Razdelitey- Časa ne more vplivati na razvoj dogodkov: nastop novega leta ne pomeni začetka novega časa Tegs bi se naj zavedali, da bi se ne slepili s praznim upanjem Sicer pa zdaj ni mogoče pozabiti v kakšr'h časih živimo Ti časi se raztezajo čez dan stare-Ca leta. seoajo v »novo- leto in med njimi ni nobenih ostrih prelomov Ko 'edar sam na sebi ne more nič spre meniti Mnogo **eč. če ne vse. je odvisno od Hudi človek spreminia svojo usodo in narodi odločajo o svoji bodočnosti Novo leto pa ima svoj pn-men ze zaradi tega da si tedaj želimo bolj živo sprememb tn da se morda kdo spomni ne le. kaj bi se naj spremenilo razen člo\-eka samega. tem\*eč da se moralo spremeniti tudi ljudje Ć3 se naj spremeni svet Od starega leta smo sc poslovili lah ko. kaiti redke so izjeme med ljudmi ki imaio ra7folrdanfosti Ne. ne verjamemo tistim ki v teh "asih iztfuhliaio vero v človeka, ki obu-navaio nad razmerami in se jim zdi hndo^nnst 1p črna: lUidje imaio še do vofi poguma da npaio v lepše dni in *udi da prp^'V". če tre**a $t> slabše čase, samo. d^> krtn^r"-* rl~fo konca ye>f;lc** n^fi'rkttšn je naše dobe. KRONIKA ecnega in čudnega ki smo ga vendar preživeli, kar je pri vsem najbolj čudno in edino razveseljivo Ljubljana, 31 decembra Tudi kronist te kronike je preživel prestopno leto 1940 ter je imel torej več sreče od staroveških kronistov, ki so n. pr. opisoval konec Pompejev. Na srečo to vendar ni kronika o koncu sveta, Čeprav ga je letos lahko marsikdo pričakoval. ro;:en tistih, ki so 9e zalagali z živijenj-.^k:mi potrebščinami za priiiodnjih 100 let Ce bi ietes kakšna velika katastrofa poko-. pod razvaline našo civilizacijo, bi učenjaki v poznejših dobah po kupih ZiMi ob okostnjakih sklepali, da so ljudje že v 20. stoletju kakor nekdaj Egipčani polagali ob mrtvih živila za posmrtno življenje. Toda po nerazumljivem naključju 5mo ostali živi in zdaj nam ne kaže drugega, kakor da spričo tega tožimo nad slabimi časi, čeprav se z nekim posebnim zadoščenjem oziramo na dogodke preteklega leta. V resnici smo lahko ponosni, da smo vse to doživeli in preživeli Le pokUčimo si v spomin, kaj vse se je zgodilo, odnosno, kaj vse smo verjeli! Januar: Vse pritiska — mraz, draginja, Finci Leto še je začelo v ponedeljek, kakor da je bilo tudi v tem pogledu povsem normalno. Začel se je tudi hud mraz, kakor se spodobi januarja — toda vse drugo je bilo mnogo manj spodobno. To prav radi priznajo tudi Turki, ki jim je nebo po hudem potresu naklonilo še strahovite poplave Vrstile so se vesti o mobilizacijah (Belgija, Nizozemska), uvedbi vojaške dolžnosti (Afganistan, Slovaška), o »zanimanju« za Balkan, o letalskih napadih in raznih ofenzivah ter neprestanih zmagah Fincev, o ustavitvi prometa — ne le motornega v Ljubljani zaradi pomanjkanja bencina, temveč tudi na Donavi zaradi ledu; angleški vojrri mirri-ster (Belisha) je odstopil; na Japonskem je padla vlada: angleške ladje so se potapljale; Nizozemska je uvedla obsedno stanje — sicer pa, kaj bi naštevali vse te strahote: vso so bile v slogu čudnega, nesrečnega ter žalostnega leta, ki ni bilo le prestopno, temveč polno raznih prestopkov. Med vsemi temi dogodki in pojavi, ki smo jih dan za dnem poveličevali v časopisju, smo posvečali zlasti draginji primerno pozornost, namreč tisti, ki nas je prizadela Da bi ji posvečal nekoliko pozornosti še kdo drugi, so se vrstila mezdna gibanja druga za drugim in draginjo so slavili na anketah, konferencah, zborovanjih. Februar: V slogu mastnih časopisnih naslovov Pri vseh februarskih nesrečah ne smemo pozabiti tudi na to, da je bil letos ta sicer najskromnejši mesec za cel dan daljši, ker je bilo prestopno leto. Seveda bi bil deva i je kakor zaslnž;mo. četudi bi štel le tri tedne. — V začetku meseca se je sestal v Beogradu stalni svet Balkanske zveze, na kar vas naj tudi opozorimo, ker ste se zanimali najbrž mnogo bolj za »ruski pritisk na Mannerheimovo črto, nemške letalske napade na »konvoje«-, demisije poveljnikov generalnih štabov (v Belgiji ln na Nizozemskem), demonstracije na Irskem in — za hud mraz. Dogodkov je bilo pač dovolj za mastne časopisne naslove. Kdor je pa ostal brezbrižen spričo vsega tega. ga je spravil iz ravnotežia bodisi zamrznjen vodovod ali prazna drvarnica, nakaznice za bencin brez bencina uredba o rezervah živil brez živil Ob koncu meseca se je začel sprehajati po Evropi ameriški diplomat Sumner Weles, j kakor da je iskal s prižgano trsko pamet, ki je naši celini tako zelo manjka. Seve- I da so bile zaman vse avdience. kajti v Evropi se znamo pogovarjati le z orožjem, kar si naj Američani vendar že zapomnijo. « Marec: »Jubilej« — pol leta vojne«. Seveda je moral biti tudi marec nesrečen; dovolj je fe. da se je v tem mesecu pripetila velika železniška nesreća v Beli Krajini. — Letos ;e bila velika noč že marca, a zeblo nas je bolj kakor o božiču, zlasti v mestih, kjer smo pokurili vse kurivo. Zakaj je bil letošnji treznostni teden prav marca, kronist ne ve povedati; menda zaradi splošnega postnega razpoloženja, ne le tik pred veliko nočjo, temveč zaradi izpraznjenih shramb in drvarnic, ustavitve prodaje kuriva in bencina in podobnih vzrokov, ki bude treznostne misli, čeprav ne povsem treznih. Marca smo hoteli tudi imeti na Planici senzacijo, a se nismo posebno navdušili, menda zato, ker smo se ob »jubileju«, polletnici vojne, že preobjedli raznih drugih senzacij. Ob tej priliki je neki diplomat izjavil, da bo vojna končana čez leto dni. Na Finskem so to lahko trdno pričakovali, zlasti ob zasedbi Viborga; 12. marca je bil že sklenjen sporazum o likvidaciji »spora« in naslednji dan (čeprav je bilo 13.) so prenehale »sovražnosti«. Ob koncu meseca je govoril Molotov in njegov govor se jim je zdel skoraj po vsem svetu zelo zanimiv, ker so ga pač poslušali. April: To niso anrilske šale — država za državo pada ... Ali mora ostati kronist tudi spričo takšnih dogodkov hladnokrven? Ce bi poročal o proračunskih dvanajstinah. morda. Toda z velikim samozataievanjem omenja že podražitev mesa in brezmesne dneve; spričo dogodkov, ki so se začeli 9. aprila, ko se je Danska sprijaznila s svojo usodo in se začela vojskovati Norveška, bi pa moral tudi kronist izdati posebno izdajo, da bi lahko zapisal vse. kar je dolžen zgodovini in zanamcem. Vse to se je zgodilo aprila, prav za prav le v nekaj aprilskih dnevih. NaiDrei so Norvežani protestirali proti polaeanju min nb njihovi obali: že 6. anrila je norveški zunanji minister izjavil, da ie Norveška poslala 21 protestov proti kršitvi nevtralnosti. Cez dva dni je okrog 100 nemških ladii odplulo na sever in tretji dan je nemška voiska vdrla na Dansko in Norveško. Potem so Angleži poročali o svojih blokadah in molčali o r>omnr«kih bitkah, a s tem je že povedano naizan;mive\če Kai pomenijo sjoričo te*a domače novice, celo tista O ■ggTiluft St™ adi novica0' Na1 nme*i;mn samo še d* je bilo aorila v naši državi uvedeno strogo nadzorstvo nad tuici. Začela se je sezona tujskega prometa ... Majs Nadaljevanje okupacij is kapitulacij Maja se je majalo pol Evrope. Začela se je najbolj nenavadna, najčudovitejša sezona tujskega prometa. Sezona, ko so detoviščarji« padali izpod neba, ko so v nekaj dneh preplavili tujo državo in ko — toda, pišimo in čitajmo brez pripomb! Se 3. maja je belgijski zunanji minister izjavil, da bo Belgija obvarovana vojne, češ da leta 1940 ni to, kar je bila leta 1914 Cez teden dni. 10. maja so nemške čete vdrle v Belgijo, na Nizozemsko in v Luksemburg. Prihodnjega dne je — Jugoslavija podpisala trgovinsko pogodbo s SSSR. Zopet čez teden dni so Nemci zavzeli Roterdam in hkrati je časopisje po- ročalo o »veliki aktivnosti Rusije na Baltiku c. Roosevelt je sredi maja poslal Mus-soliniju apel, naj bi Italija ne vstopila v vojno. .Potem so Nem^ zavzeli belgijsko prestolnico, začeli so prodirati čedalje bolj tudi v Franciji, na Nizozemskem so postavili svojega komisarja, priključili so belgijske pokrajine, ki so jim bile odvzete po svetovni vojni, k svojemu ozemlju, francoska vlada se je rekonstruirala, in skratka, nadaljevalo se je, kar se je začelo aprila: okupacije, kapitulacije, pa zopet okupacije. Kapitulirala je Belgija. Prišlo je celo v razpravo, ali naj Francozi branijo Pariz. Sklenili so, da ga bodo branili... Tudi v Angliji so menjali načelnika generalnega štaba Nemške čete so prodrle do Rokavskega preliva. Kako se zde takšni dogodki spričo drugih svetovnih celo smešni, n. pr. vlom v zlatarsko trgovino v Ljubljani! In ali se še morda spominjate, da je bil maja pri nas »tuberkulozni« teden? Junij: Francija na vrsti Tudi dogodki se ne morejo ustaviti, ko so v prevelikem zaletu. Maja so se vrstili že z vrtoglavo hitrostjo, a junija se je naglica še povečala. Zdaj je bila na vrsti Francija, čeprav tega mnogi še niso sprevideli, celo Francozi ne. Angleži niso bili slepi in gluhi ln 6e so se s takšno naglico vkrcavali na svoje ladje, da b; čim prej zapustili Flandrijo, to pač ni bilo brez pomena. Tedaj je tudi postalo aktualno vprašanje vstopa Italije v vojno, čeprav tudi tega v začetku marsikdo ni verjel. Vojna v Italiji je bila sklenjena 4., začela se je pa 14. junija. Cez 10 dni so Nemci vkorakali v Pariz 2e 3. juniia so napovedovali, da bo vlado v Franciji prevzel maršal Petain, do rekonstrukcije vlade, ko je izpadel Daladier, je pa prišlo 6., a 7. so že otroci zapuščali Pariz, vlada ga je pa zapustila 11. Pariz je bil proglašen za odprto mesto 13., kar je nedvomno nesrečen datum za Francoze Cez štiri dni, 17. junija, ko je vlado sestavil Petain. je Francija zaprosila za premirje. Istega dne so sovjetske čete, ko so zasedle Litvo, prešle meje Letonije in Estonije. Naslednjega dne sta se sestala Hitler in Mussolini, da sta se sporazumela o pogojih premirja s Francijo. 22. junija je bilo sklenjeno premirje med Francijo m TOm-čijo. čez nekaj dni med Italijo in Francijo. — 4. junija, prav na dan. ko je Francija sklenila z Italijo premirje, najbrž po najkrajši voini z njo. je naša država stopila v redne politične odnose z Zvezo sovjetskih sociau'sričnih renuV-;k Cez tri dni je vlada SSSR predložila Ku-muniji ultimat, da ji vrne Re^rabijo- 28 junija so sovjetske čete prekoračile Pnie. ster. Po vseh teh dogodkih ko so listi načeli pisati o zadetku letalske ofenzive proti Angliji, je nastopila nova faza v svetovnem obračunavanju. . Julijt V pozorirču Rumunija Skoraj v vsakem mesecu tega nenavadnega leta so krojili usodo te ali one države, če že ni 'Tfilo na vrsti celo več držav. Rumunija je sicer prišla na vrsto te ob koncu junija, vendar ji je svet posvefai veliko pozornost tudi julija. V začetka meseca so sovjetske čete zasedle Besa-rabijo in Bukovino. 4. julija je Tatares;u oodal ostavko, a 10. julija je bil aretiran general Antonescu ... Proti koncu meseca so bili rumunski državnici sprejeti pri Hitlerju Toda v ospr^i^u pozornosti so bile tud; baltiške iržave. ki so začele pristopati k SSSR. V tem mesecu so se ljudje začeli zopet nekoliko "bolj zanimati za domače dogodke, odnosno zopet so jih opazili, kar je vsekakor Gobro znamenje. Sicer pa takšnega dogodka, kakršen je bil prihod poslanika SSSR v Beocrad, nI mogoče tako lahko prezreti. V tem blagoslovljenem letu, ko nas ;e r.c»bo lako radodarno blagoslavljalo mesec za mescem, smo lahko tudi pogo^o r sali o poplavah in lokalnih katastrofah, kakršna jq bila julija, ko so narasle vode, V Trbovlj&h. Sicer pa, ali je bil Kameri mesec bre? V.e_ sreče? Ali ni časopisja *se leto porcčalo predvsem o raznih oblikah »plosn j, uničevanja, od vojaškega do elementarnega? Avgust: Poplave in poplava dogodkov Tudi avgust ni mogei biti bistveno drugačen od drugih mesecev. Brci- nesreč ni šlo, a pri tem niti ne š?ejenio raznih podražitev — kruha — in pomanjkanja živ-Ijenskih potrebščin — drva in slanina --med nesreče — V začetku meseca je zopet govoril Molotov in med drugim j« »potolažil« svet. da "-»i izgledov na skorajšnji konec vojne Hkrati ste lahko ritali na drugem mestu, da je bilo v Ameriki izglasovanih nad 4 milijarde dolarjev vojnih* kreditov — Delitve ozemelj so rile Še vedno velika m^da ZaČ «la so se pogajanja med Bolgarijo fn Rumunijc raradi Dobrudže med tem ko so oila pogajanja med madžarsko in rumunsko dolecncijo ustavljena V prvi tretjini mes^-a je Nemčija izjavila, da se je začelo odločno obračunavanje z Anglijo. Kmalu potem so se začeli srditi letalski napadi na angleška pristanišča in 13 avgusta je nemška arterija tudi prvič streljala čez Rokavski preliv. Tedaj so se pri nas nekateri zabavali s framazonstvom. kar je seveda hva-ležnejši predmet razpravljanja kakor n. primer podražitev krompirja. Kakor veste, je avgusta začel dozorevati novi krompir, na kar so nas opozorili s podražitvijo. — 16. avgusta je 2000 letal napadlo London — toda ali se zde taksni dogodki dandanes čitateljem še senzacija? — Poplave niso bile edine nesreče avgusta in da so se meščani morali začeti vračati s počitnic zaradi mraza: v tem mesecu se ie prinetila tudi strašna letalska nesreča na Velebitu. — Za pogled v bodočnost tudi nekaj pomeni novica, da *e Amerika uvedla vojaško obveznost. — Ob koncu meseca so nadaljevali razdeljevanje Rumunije: po arbitraži na Dunaju je morala Rumunija prepustiti Madžarski Transilvanijo. September! Pri nas velesejem — drugod pa seu-jo bombe Zdelo se nam je. da se vračajo normalni časi. kajti v Ljubljani smo imeli zopet velesejem, toda medtem so »v naprednejših državah« sejali bombe. Mi smo odkrili kraljev spomenik v Ljubljani. drugje so pa spomenike podirali s hišami in vsem drugim vred. Da se pa nismo preveč veselili, je bilo dovolj razlogov. Razen v,ns-vadne< draginje, ki smo je biii že ne le vajeni, temveč do grla siti, se je začela šp sezonska, jesenska. Začela se je tudi sezona maksimiranja cen. V Ljubljani smo imeli protidragtnjsko konferenco, a draginja se je seveda ni ustrašila. Za nameček so se podražili še posebno čevlji, kakor se spodobi pred zimo. Tako smo se morali hočeš nočeš spomniti na v-ojne Na njo so nas opozorili tudi z vajo za obrambo pred letalskimi napadi. Naj ves še spomnimo, da so septembra v Rv.muniji spremenili ustavo, vlado in kralja ter prepustili Dobrudžo Bolgarom. Teca meseca je bil sklenjen tudi tako zvani trojni pakt (Nemčija, Italija, Japonskak Oktober: Od sestanka na Brennerju do vojne v Grči ji Tudi oktobra časopisje ni bilo dolgočasno, če ste čitali brzojavne vesti. Časopisju ni bilo treba poročati le o draginji in poplavah, o stavkah (čevljarji) m maksimiranju cen (kruha svinjine, slanine in masti); nekoliko sumljivo je bilo samo, da je poročalo o krizi na Daljnem vzhodu, kajti v sezoni takšnih kriz v resnici rade nastopa kriza za novice v Evropi. Tcda 4. oktobra je bil pomemben sestanek na Brennerju, da smo zopet lahko pričakovali nadaljnje dogodke ne le na Daljnem vzhodu, temveč tudi v ^bližnji« Evropi. Pri nas smo se pa že začeli pripravljati na zimsko spanje. Iz prometa je prišla cela vrsta vlakov, 12 oktobra so v Bukarešti slovesno pričakovali prvi oddelek nemškega vojaštva, ki so ga nekateri iine-.iovali »vojaško stražo«, drugi »vojaško misijo«, medtem ko so tretji še iskali pravo ime. Hud potres, ki je sledil temu dogodku v Rumuniji (prvi 22. oktobra), seveda nI bil s tem v nobeni zvezi. — 27. oktobra je prišlo do obmejnega inciden- ta na grško albanski meji olizu Korice, a naslednji dan so že zagrmeli topovi, ko so Grki odbili italijanske zahtev?. Istega dne sta se tudi sestala v Firen« i Hitler in Mussolini. Tako se je ^ače«a zopet nova vojna, kakor se začenjajo dandanes vojne navadno je>eni in sporni j ii. Kavemben Ameriške volitve, rumun»ki potre«, nemška diplomatska ofenilvu November je mesec novega vina, toda, ker je bilo letos leto nesreč, povrh vsega še trta ni hotela roditi; še večja nesreča se je pa zdela pri nas marsikomu nov gostilniški cenik, ki je bil uveljavljen v začetku novembra prav tedaj, ko je bila prilika, da bi napi val i ameriški volilni zmagi, v tretje gre rado, pravi ljudski rek, zato ponovna izvolitev RooseveMa pri nas ni bila posebno presenečenje SUer so pa ljudje zdaj že vajeni največjih presenečenj, ker jih dan za dnem pričakujejo v časopisju Prav tiste dni so čitali o bombardiranju Bitolja. Zato so se začeli še bolj zanimati za vojno v Grčiji in jim ni bilo nikdar dovolj zmag v vojnih poročilih. Zeprav je znano, da vsa vojna poročila govore o zmagah. — Za Rurmmijo se ljudje niso več toliko zanimali, pa *o se zopet morali začeti, kajti 8. novembra 'e bil tam strahovit potres, da je časopisje pisalo o njem skoraj prav toliko kakor o obisku Molotova v Berlinu i!3 i. — Sledil je Mussolinijev govor in listi so začeli rabiti izraz »-nemška diplomatska ofenziva*. Citali ste tudi lahko, da sta Rusija in Nemčija za mir na Balkanu. Znano je, da smo vsi za mir in tako so listi čez nekaj časa zopet pisali o pomirjenja na. Balkanu. Čitatelji si pa žele. da bi pisali o Balkanu čim manj, kar pomeni najboljše pomirjen je December: Od Kitajcev do GrKov — ali nara tx» prizan ešeno? Ko časopisje začne poročati o Kitajcih, ste lahko veseli; kitajske ali japonske zmage so v teh časih dobro znamenje za Evropo: namreč, če poročajo o njih, pa* primanjkuje domaČih strahot Toda tudi v zadnjem mesecu tega čez in čez nesrečnega leta nam ne more biti prizanečeno; kar smo se vprašali v začetku meseca. Ce ni bilo drugih nesreč, so bile pri nas vsaj železniške. 2e v začetku decembra te je začela prava zima, kar nam je pa bilo vsaj v tolažbo, da se bliža konec vražjega leta. Novic je bilo seveda tudi v tem mesecu vsaj dovolj, če ne preveč (za kronista). Na srečo jih ni treba mnogo naštevati, ker so vam še v živem spominu: bitke v Albaniji in v afriških puščavah, pakt O prijateljstvu z Madžari in smrt dr. Korošca. Razburkani valovi dogodkov so nas končno vendar zanesli na konec leta; tako je zopet potrdilo ,da je tudi vsega hudega prej ali slej konec — nesrečno leto na« je zapustilo na pragu novega Teta, ki menda he bo moglo biti hujše; sicer pa bomo videli čez leto dni. Zanimivosti Vsako leto opišejo naravoslovci blizu 6000 vrst novih rastlin. — Po italijanskih zakonih otrok ne sme imeti istega Imena kakor njegov oče. ali očetovi bratje odnosno sestre. — Stari grški in arabski zdravniki so bili prepričani, da je vzrok hiaterije maternica. — Inženjer j i so izračunali, da se obrabi na železniških tračnicah na varan svetu vsako leto okrog 250 000 ton ieleaa. prav toliko ga pa gre v izgubo pri železniških vagonih, skladiščih itd. — Višje plahti v atmosferi proučujejo učenjaki tudi te • pomočjo močnih reflektorjev, ki mečejo žarke 27 do 54 km visoko. — V naajprotju z zelo razširjenim mnenjem mandijl ne aluzijo organizmu za obrambo proti oscu-ženju, temveč so nasprotno večkrat vrat*, skozi katera pride okužen je v telo. —• Klinično je bilo ugotovljeno, da ae pojavi pol ure po zavzitju čaja 10% povećanje duševne in telesne delavnosti, čez pol ure p* postane delavnost zopet normalna. — Pi ve sveče so bile baje izdelane v Babilonu. Tam so namreč od ko pali tudi prve svečnika. — V ameriškem kopališču v Miami na Floridi so uredili pod velikim potapljaškim zvonom podmorsko plesno dvorano, kjer gostiš plešejo obenem pa opazujejo življenje morskih živali. — Prstni odtisi se uporabljajo zdaj tudi v arheologiji, če je treba sposjnstt lončeno posodo iz ene delavnice. PAMETNI PSI — Poznam ose. ki so mnojo rjsrne/neitt od njihovih gosoodariev. — Da. tudi jaz imam takega osa. CLU'1 J. E. Polak: Lobanra (11 ebrejska pravijica) Aleksander Veliki piru je, zmago slavno zopet on praznuje; tja do Inda je pomaknil meje, od radosti se mu duša smeje . .. Kaj se duša ne bi mu smejala; saj ovira je zdaj zadnja pala in odprta so na vzhod mu vrata. kjer zakladnica je prebogata ... Por ujet je! Por, kralj siloviti! Pora knezi skoro vsi pobiti! Aleksander Veliki piruje zmago slavno zopet on praznuje. jo praznuje, vzklika, dviga čašo: »Vsem na zdravje in na zmago na5o.« »Aleksander, čuj nas, tvoja slava, naj od lnda na strani vse plava!« zadoneli v zboru so glasovi kot bobneli v dalji bi valovi. »Velikaši indijski so strti in zdaj vojno napovedal smrti bi najraje! — Ali samo v dvoje. d^ okusi vse udarce moje!« Komaj to~le krali je izgovoril, *e v podzemlje vhod se je otvoril in ob vhodu okostnjak ogromen se polarni in dć: »Nisi skromen, da lotiti sam se hočeš smrti!... Pa naj bode!... Vhodi so odprti!... Aleksander, kralj mogočni, vstopi!... Ce kesaš se, Cevz naj tebe lopi in preganja kakor staro babo, ki za v peč je. ne za drugo rabo!.. •HahahaJ... Ti meniš, da bojim se? Okostnjak, čuj, jaz že veselim **, . da bom videl še deželo vašo, spil bom prej samo še eno čašo!.. m Ko točaj mu čašo je natočil, jo izpil je, vojnikom naročil, da končati prej ne smejo slave, dokler on jim ne prinese glave izpod zemlje, ki jim naj dokaže, da po\'esti so o smrti vraže. za otroke, žene in ženice, ki že v mraku prebledi jim lice, če le tu in tam kaj taropoče in po drevju veter v noč za joče. Z okostnjakom kralj zdaj odkoraka, radoveden on že komaj čaka, da zagledal bo kraljestvo smrti in pa smrt, ki on jo najbolj črti. Ko po rovu v daljo sta hodila, v rovu tema je kot v rogu bila. A ker konca bilo nt tet poti, kralja zdaj se nejevolja loti, »Naf Pozeidon ti kosti razbije!... Smrt pokaži...! Saj menda res ni Jt!* v rovu kralj začne zdaj godrnjati, 250 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 31. dBteniN* it«. St TŽđl T Kaj vam je usojeno po zvezdah v letu 1941 1 Ljubljana, decembra že od nekdaj je človeštvo verovalo v usodo In iz davnih časov in davnih kultui izvira prepričanje, da je naša usoda zapisana v zvezdah. Moderna astrologija se je razvila Iz najstarejših izkušenj o vpli-vu planetov na človeško dejanje in neha-nje. V pravcati empirični sistem so zgradili astrologi napovedovanje dobrih ali slabih dogodkov, dobrih in slabih učinkov posameznih planetnih konstelaclj. Tehnika horoskopije je dosegla višek, razlage o vplivih te ali one konstelacije so se poglobile s pomočjo neštetih izkušenj. Veliki ljudje so se pečali z astrologijo in verovali v srečne ali nesrečne zvezde, v najširših plasteh ljudstva pa živi ta vera v prepričanju, da je človek lahko rojen pod »rečno ali nesrečno zvezdo. Sodobna astrologija si razlaga vpliv planetov na človekovo življenje v tem smislu, da posamezni planeti in njih aspekti samo nagnejo člo veka v takemu ali drugačnemu dejanju, ali ga spravijo v določeno razpoloženje, je pa se človekova volja, ki se lahko nagnjenju upre in ga premaga, ali pa mu pomaga sama do popolnega učinka. Ljubljanski astrolog g. Blaž K o 11 e r , ki stanuje v Srbel-i ulici št, 13 v Šiški, je sestavil pričujoči horoskop za leto 1941., v katerem je v glavnem narxyvedana usoda ljudi v novem letu glede na to, v kakšnem zrkamenju so rojeni. Napovedi so seveda najbolj splošne, ker se nanašajo samo na pozicijo Sonca ob rojstvu ln more le individualni horoskop vsakemu posamezniku boij ixčrpno in natančneje dokazati, česa naj se loti, da bo uspel, in kaj nad opusti, da ne bo nesrečen- R o Jeni v Vodnarju tične kvadrature, ki ograža rojene v Vodnarju. Ozvezdje Rib se nahaja med dvema harmoničnima vplivoma, kar napoveduje v splošnem srečno leto 1941. Posebno ugodno bo leto za intelektualne delavce zaradi ugodne pozicije Merkurja v Kozorogu. Najnevarnejši čas za rojene v Ribah je vsako leto tedaj, ko teče Sonce v Dvojčkih, Devici in Strelcu. Rojeni v kajti, —a od njega je odvisna sreča. aH nesreča v novem letu. na tujo pomoč se namreč ne sme zanašati, ta je v k 1941. precej oddaljen* od njefra. Rojeni t Devici še.jo predvsem ohraniti moralne in gmotne dobrine, ki so si jih doslej priborili. Rojeni v Raka Rojeni med 21. marcem in 21. aprilom v Ovnu bodo imeli v L 1941. dokaj razgibano življenje. Rojeni na mejL torej od 20. do 22. marca, utegnejo doživeti nekaj važnega in odločilnega za nadaljnje življenje sredi L 1941., ker se tedaj srečata v Devici Neptun in zgornji lunin vozel ali zmajeva glava, katera označuje mesto, kjer prekorači mesec ekllptiko. Ovnovcl imajo svojo običajno smolo, kadar se Sonce pomika skozi ozvezdja Rak. Tehtnica in Kozorog. Oni ovnovci, ki imajo opravka v svojem poklicu z orodjem aii orožjem m imajo v svojem osebnem horoskopu Marsa v harmonični poziciji, bodo Imeli zelo srečne prve tedne v letu tja do sredine februarja. Ne obetajo pa se ovnov-cem uspehi v velikih kupčijah. Prijetno Silvestrovo noč lahko doživijo rojeni med 10. in 21. aprilom. Rojeni v Biku posebno pa za adravje, za odnose do dn»S* be in za morenitno politično udejatvom-nje. Rojeni v oktobru imajo rojstno pozicijo Sonca v opoziciji z Jupitrom in Saturnom, katero opozicijo čutijo tudi rojeni od 24. oktobra do 10. novembra. Rojeni med 11. in 23. novembrom pa, tmejo Urana v opoziciji. V prvih tednih L 1941. so pod kritičnimi vplivi zlasti rojeni med 11. m 23. nov* mr>rom, ker imajo Maram v ! tranzitu, kar ne kaže nič dobrega ss> zdravja. V splošnem bodo rojeni v skor j pijomi občutili povečano življenjsko silo In i bodo bolj pogumni in odločni kakor oM-| čajno, toda obvladanje svojih moči in pre-t vidnost je na mestu, da ne bo huds* po-I stedtc. Rojeni t Strelen brom v Devici bodo doživeli usodno srečanje med tako zvano zmajevo glavo tn Neptunom. Po astroloških izkušnjah ima konjunkdja med zmajevo glavo In Neptunom razdiralen vpliv. Id se pokaže na tem ali onem področju človekovega udejstvova-nja. Izjalovijo se lahko začeti načrti, zrušijo se prijateljske ali ljubezenske vezi, z neuspehom se lahko končajo že pričete akcije. Posebno močan bo ta vpliv, ki se prične že v prvih mesecih novega leta, proti sredini leta, nato pa se kmalu razdiralen vpliv konjunkcije porazgubi. In posebno močno bodo kritično konjunkcljo občutili rojeni med 12. ln 23. septembrom. v Tehtnici Rojeni med 22. januarjem ln 19. februarjem v Vodnarju bodo pričeli novo leto j £41 s tako zvano konjunkcljo Lune. V ozvezdju njihovega rojstva, kjer imajo Sonce, se nahaja na Silvestrovo noč Luna, kar ne obeta nič dobrega, za one, ki so rojeni med 9. in 11. februarjem. Ta konstelacija zavaja v zmote. Verjetno pa je, da bodo tudi ostali, ki so rojeni v Vodnarju, doživeli v 1. 1941. večje aii manjše neprijetnosti, kajti konjunkcija Urana, Sa-turna in Jupitra v Biku učinkuje s svojimi kritičnimi kvadratnimi žarki na območje Vodnarja, T" kritičen vpliv bo popustil v juliju in avg-ustu. Rojeni med 22. januarjem in 10. februarjem bodo občutili kritičen vpliv nadalje do Junija 1941. Po avgustu bodo prizadeti rojeni med 1L Jn 20. februarjem. Učinek se bo kazal najbolj izrazito v aprilu, maju in juniju. V teh mescih bodo rojeni v Vodnarju doživeli spremembe v zdravju ter v samostojnem aH odvisnem poklicu. V splošnem je za rojene v Vodnarju vedno kritičen čas, kadar teče Sonce v znamenjih Bika. Leva Tn Škorpijona. Rojeni v Ribah r%ojeui niea 22. junijem in 22. juugem v Raku imajo ob novem letu Sonce in Merkurja v kritični opoziciji s pozicijo Sonca ob rojstvu. Ta aspekt kaže na to, da bodo pričeli novo leto v razburljivem razpoloženju, da bodo nagnjeni k nerazsodnim dejanjem, da jim v finančnem pogledu ne bo So vse po sreči in bodo morda utrpeli gmotne izgube ter da, tudi njih zdravstveno razpoloženje ne bo najboljše v prvih mesecih novega leta. Približali se jim bodo tudi ljudje, ki jim ne bodo dobri prijatelji. Previdni naj bodo v sklepanju novih poznanstev in še bolj previdni v druženju z novimi tovariši v zasebnem aii poslovnem življenju. Kritičnost prej omenjene opozicije poveča še kvadratura z levega in desnega znamenja, to je iz Ovna in Tehtnice, zato naj bodo v Raku rojeni v prvih mesecih novega leta v vsem svojem dejanju in nehanju čHiječni in previdni. Od marca dalje se ublažijo našteti kritični vplivi, toda zablode, ki jih prizadeti lahko zagrešijo v prvih mesecih, imajo lahko krute posledice za celo leto. Rojeni v Levu Rojeni med 24. novembrom in 22. tlečem-hrom v Strelcu so imen že nekaj tadao-% pred koncem starega leta dobre dneva « prijetnim raspoloženjem, ki jih siti k uspelemu udejBtvovanju. Tudi v začetku 1. 1941. bo ta vpliv se trajal. Posebno blago de jen bo za one, ki se pečajo a kakšno Izmed umetniških panog. Imeti bodo taepsn* cijo v prvih tednih novega teta In ta &** lahko izkoristijo sa ustvarjanje. Aspekt* nadalje kažejo, da bodo imeti vetOt asp A» rojeni v Strelcu, ki jih je notranje nagnjenje privedlo v vojaško službo* v splošnem bo rojenim v StiHm potešilo arm> teto dokaj rtarnacnJčno. eem v Ribah ne bodo prizadeti zaradi kri- Rojeni med 22. aprilom in 21. majem v Biku bodo imeli kritično leto. Rojeni v Biku imajo že dolgo trajajočo smolo, že od pornladi 1940 se morajo boriti z ne-vsecnostrni m kritičnimi vplivi bodo zanje učinkovali tudi v 1. 1941. Sredi poletja bo kritičen vpliv nekoliko popustil, nakar se zaostri proti božiču. Jupiter pride iz konjunkcije z Uranom in Saturnom pomladi in se s tem kritičen vpliv omili, toda sredi leta se združita Uran in Saturn se tesneje, kar napoveduje kritično dobo za rojene v Biku posebno v poklicnem življenju m ▼ zdravju tja do pri četka 1. 1942. Samo z največjo previdnostjo in razsodnostjo se bodo rojeni v Biku Izognili v L 1941. velikim skrbem ha težkim preizkušnjam. Rojeni v Dvojčicih Rojeni med 22. majem in 21. junijem v Dvojčkih bodo pričeli 1. 1941. pod vplivom nekoliko kritičnih aspektov. Mars teče ves januar in februar skozi ozvezdje Strelca in je tako ta dva meseca v opoziciji z Dvojčki, kar kaže na nevarnost obolenja tn poškodb na glavi. Pa tudi glede na druge konstelacije lahko rečemo, da začetek v novem letu za rojene v Dvojčkih ne bo ravno srečen. Opozicija Marsa jih bo ovirala v napredku in jim bo povzročila marsikatero težavo, Kar so si rojeni v Dvojčkih pridobili in ustvarili po dolgem naporu in trudu v preteklem letu, je ogroženo s to opozicijo. Zaradi tega naj bodo zlasti v prvih mesecih novega leta do skrajnosti previdni in naj sku- Rojeni med 24. septembrom in 23, oktobrom v Tehtnici bodo v novem letu tudi prizadeti po poziciji Neptuna, vendar ne tako močno kakor rojeni v Devici, kajti Neptun se nahaja celo leto na meji Device tn Tehtnice, vendar je v harmoničnem odnosu do drugih planetov, tako do Marsa, Pluta ki Urana, kar omili kritičnost Neptunove pozicije zlasti v duševnem udej-stvovanju. Duševnega ravnovesja zaradi tega rojeni v Tehtnici ne bodo izgubili in tudi v ostalem udejstvovanju jih sreče ne bo popoln (Trna zapustila. Ako bi se zgodilo, da bodo v L 1941. v finančnih oeprili-kah, ali da jim grozi celo finančni polom, lahko pričakujejo tudi pomoči, ki bo največje zlo preprečila. Rojeni ▼ Rojem meu Z6. juujcin ui -o. ctvgu^Lom v Levu tudi ne bodo pričeli novega leta pod srečnimi zvezdami. Oni, ki so rojeni Se v juliju, bodo občutili kritično kvadraturo Jupitra ln Saturna, oni, ki so rojeni po 12. avgustu pa kvadraturo Urana, Obe kritični kvadratura prihajata iz ozvezdja Bika in ne obetata nič dobrega. Kdor izmed rojenih v Levu ni posebno trdnega zdravja, naj posveti vso pozornost svoji bolezni, da se mu stanje še bolj ne poslabša. Kdor izmed rojenih v Levu ne živi v urejenih razmerah ali je v starem letu že zavozil na napačno pot, naj se zbere in naj gre vase ter prične živeti pravilnejse življenje. Rojeni med 24. oktobrom ln 23. novembrom v Škorpijonu imajo do srede leta 1941. izredno slab tn nevaren čas za vse, okostnjak pa kralju Šepetati: »Le potrpi, čuj, samo še malo. sonce kmalu bode zasijalo! ... Mnogo lepše sije sonce naše nego sije zlato sonce vmšefm In po rovu dalje sta hodila, pot pa se je vedno dalje vila... Zdajci v dalji se odprejo vrata in dvorana velika, vsa zlata se zasveti v tolikem sijaju, da ni para mu v vsem božjem raju. Kralj obstane, gleda in se čudi, kaj prostrana mu dvorana nudi... Crkostnjaki v bojni vsi opremi, si Mi drug ob drugem so vsi nemi. Molk tegoben plul je po dvorani molk tegoben kot le pri M orani, po domov ju njenem se razliva, kjer molčanje smrtno le prebiva... Zdajci pa se v dalji smrt oglasi in takole govori počasi: »Aleksander, moje glej junake!... Ali videl si kedaj že take? — Če jih nisi, ali te še mika, da razvname vojna se velika, vojna strašna se med vojsko mojo in med vojsko, ki jo zoveš svojo? — To, kar vidiš, del je vojske moje, da je večja, kralj, od vojske tvoje, mimohod naj tebi, kralj, dokaže. ¥■? poveljnik smrt nikdar ne laže!« Okostnjaki zdaj so se zganili kot vojniki strumno so stopili. V mimohodu zdaj so šle kolone, borcev štele so na milijone ... Aleksander molčal je in gledal in ob sklepu smrti to povedal: »Smrt, ni moči s tabo vojevati; ti si močna, tebe se je bati bolj ko hrabrih Indov milijone, moj pogum se sili tej uklone!« »No, naj bode, jaz imam te rada! Med vladarji pa je ta navada, da se gosta vsakega obdari! ... In po moji, čuj. navadi stari, ti poklanjam tole, kralj, lobanjo!... Vtakni roko kar pri ustih vanjo in jo svojim vojnikom pokaži in z njo svojim vojnikom dokazi, da v resnici bil si ti pri meni. tam pod zemljo, tam pri oni ženi, ki nekoč bo vojnike vse tvoje uvrstila med junake svoje. Aleksander, res sem samo žena. a ne zmaga sila me nobena!« — Kot bi trenil luč je ugasnila, groza skoro kralja se lotila, ko se vračal je iz doma smrti in se plazil kakor črni krti je iz rova dalje, vedno dalje... Zdajci spet pod milim nebom stal je Tu se mu je sonce zasmejah in ga z žarki toplo pozdravljalo ... Pozdravljali so ga voje\>odi. vpraševati ga prav vsi povsodi, čemu nosi v rokah on lobanjo, ki strmeli vsi so v strahu vanjo in menili, da je smrt umoril in največji čudežev vseh storil. Kralj zdaj hoče dvigniti lobanjo... Toda, zlodej, kaj zašlo je vanjo; težka je. kot bi iz svinca bila!... Kje je neki težo to dobila? — Kralj ugiba... S kraljem vsi navzočni. In junaki, silni, čvrsti, močni dvignili bi vsi lobanjo radi. toda težja je od polne kadi... »Hej, junaki! Tehtnico dobite! In lobanjo nanjo položite! Zdaj zares me radovednost mika. če je teža nje zares tolika, da je nihče dvigniti r ? more. ali so le čarovnije nore, ki jih nihče nego smrt ume je, ki pod zemljo se nam glasno smeje!« Krali povelje komaj je izrekel. že junak po tehtnico je stekel. .. Ko junak je tehtnico donesel, pod lobanjo svef se je potresel... In lobanja kot bi se zbudila, sama je na tehtnico skočila ... Strah objame skoro vse junake, kralj pa reče jim besede take: »Prinesite najpoprej železa; saj lobanje tolika ni peza, da železo je od tal ne dvigne!« Vse zaman ... Glej tehtnica ne migne! Zdaj k železu kralj je ščit položil, tehtnice pa tudi ščit ni sprožil... Vrgel k ščitu je še meč svoj bojni—— Toda tudi ta dodatek dvojni tehtnice ni mogel premakniti ... Kralj začel se je zdaj že jeziti! — Tehtati so s srebrom jo začeti, z njim uspehov niso nič imeli... »Položite k vsemu zdaj še zlata; morda teža svetla in bogata bo lobanjo dvignila od zemlje!« Ko zlato na tehtnico so deli, spet uspeha niso nič imeli... Glej, v trenutku težkem mučnem temle okostnjak ob rovu se prikaže, se prikaže, se lobanji bliža, s čudnim križem tehtnico prekriža in jim reče: »Ta utež ne laže!«— Pa je v roki pesi prsti prinesel in s prstjo uteži je potresel.,. Kot bi trenil dvigne se lobanja in navzočnim se reže priklanja, se priklanja, govori počasi: in kot glas se izpod zemlje glasi: »Ne železo, ne srebro, ne zlato premoženje troje, rt* bogato Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozoroga bodo preživeli L 1943. v nekakšni nevtralnosti, kajti ne ogrevajo jih posebno kritične konstelacije, pa tud* posebno dobrih konstelacij od v zvezi z njihovim znamenjem. Kljub temu je pa mož ! no, da bodo rojeni v Kozorogu doCvrti i srečne dneve in tedne, toda Sele v juniju 1941-, ko se bo Jupiter ločil od Saturna m j Urana in bo zelo blagodejno učinkoval na j ozvezdje Kozoroga, Rojeni v Kozorogu ne*j i se torej sprijaznijo z nevtrelraml konsfe-lacijarni v novem letu m naj temu primerno urede svoje živi jen je, v juniju na naj skušajo Izkoristiti pobudo, ki jo bo dsU Jupiter. V tem času bodo s WwWfSWŠ ssjMfl j lahko uspeli. Profesor botanike je prinesel domov košarico gob, ki jih je bil sam nabral. Naročil je, naj jih kuharica spraži le za njegovo ženo. Gospa profesorjeva je jedla gobe z velikim veseljem in bila silno sedovol jn* s moževo pozornostjo. — Kako si spala?, jo je vormAil prihodnjega jutra profesor. — Zelo dobro, je odgovorila. — Ne čutiš se bolne? — Ne, niti malo. Zakaj vprašuje*"?, se je Čudila gospa profesorjeva- — Kakšna sreča, je vzkliknil gospod profesor. Odkril sem zopet novo vrst« gen, ki niso strupeno. ne odtehta, čuj, lobanje mojn, ker je težja ko bogastvo tvoje, ki ste z ropom ga po svetu brali, ki ste z meči ga po njem kopali, ne vedoč, da bodete spet dali vse nazaj, da bodete oprali kri, ki z njo ste se umazali! «^ g Hehehe ... Ko bodete, junaki, tudi kot jaz sem, okostnjaki, vam ne bode prav nič več do tn bogastva nje, ki pamet jemlje* Ali vredno vaše je divjanja, ali vredno je vse vaše klanje za ta leta, ki jih vi živite in v teh letih ropate, morite? — Hehehe , Ko bi se vi ljubiti in v ljubezni moč božansko pik, bi umeli čudno to lobanjo, ki strmite vsi osupli van jo! .. „ Le strmite ... Toda verjemite: ko ljubezen se vam v dušo vseh takrat šele bodete umeli da ljudje takrat najbolj norijo, ko ob ropu soljudi morijo .. m Ko lobanja neha govoriti, okostnjak jo vzame in izgine. Divja radost vse navzočne nihče noče več se veseliti.,. Misli težke so prav vse objele, kam le misli so vseh teh httete* Seja ljubljanskega občinskega sveta Pet let sedanje mestne uprave — Odobritev računskih zaključkov za L 1939-40 Nezadostno starostno zavarovanje mestnih delavcev Ljubljana, 31- decembra Na snočnji seji mestnega sveta je župan v svojem predsedstvenem poročilu počastil najprej spomin pokojnih, mestnega zdravstvenega svetnika v p. dr. Toneta Jamarja, iiniv. prof. dr. Janeza Plečnika, zdravnika dr. Pavla Krajca, prosvetnega ministra dr. Antona Ive rožen, mestnega višjega pis. oficiaia v p. Ivana Zirkelbacha, mag. direktorja v p. dr. Miljutina Zamika in ravnatelja meščanske šole za Bežigradom Rudolfa Pečjaka. Njegove besede so poslušali mestni svetniki stoje ter počastili spon.in pokrjnih s klicem >Slava!« Nato je župan podal pregled dela sedanje občinske uprave v zadnjih petih letih njenega otstoja. O tem delu je izdal tiskovni referat mestne občine tudi pzseb-no tiskano knjigo. V svojem poročilu je župan počastil spomin v tej dobi umrlih mestnih svetnikov prof. Evgena Jarca, šel. nadzornika Fortunata Lužarja, trgovca Karla Sossa in pis. ravnatelja Rajka Stojca, nadalje umrlih častnih meščanov in meščanov primaiija dr. Edvarda šlajmer-jat msgr. Toma Zupana, bivšega podžupana Josipa Turka, nadškofa dr. Bonaventu-re Jegliča, častne dvorne ckime Franje Tavčarjeve in dr. Antona Korošca. V svojem nadaljnjem poročilu je poudarjal, da. je mestna občina v zadnjih petih letih stalno odplačevala svoje dolgove, ki lo 31. marca t. 1. še 186.700.000 tur.orjev. V celoti so se znižali nad 65 milil.rov, vendar pa je v tej vsoti tudi vštetih nad 18 milijonov din, ki so se odpisali Splošni maloželesniski družbi, tako da znaša dejansko doplačilo nad 49 milijonov din. Na L to se je torej odplačalo povprečno po 10 milijonov din dolga. Znižala se je tudi ] ; ria obrestna mera za dolgove na povprečnih 5.70 odstotka. Kljub temu se je vre nosi mestnih nepremičnin zvišala za 1:7.500.000 din. ker je mestna občina v zadnjih 5 letin kupila nad 470.000 kv. m zemljišč in poslopij ter sama sezidala več avb. Med drugim je bilo kupljenih ob graščini Bokalcc 40 ha zemljišča za novi dom onemoglih, Iti ga bo mestna občina s pomočjo Mestne hranilnice ljubljanske pričela gladiti bržkone že spomladi. Da bi se gospodarstvo mestnih podjetij uredilo bolj ekonomično, se bodo združila vsa mestna podjetja pod skupnim vodstvom, ker se to na ta način zmanjšala rezlja. V svojem poročilu je župan nadalje iz-rekel zahvalo za podporo članom večlmake-ga kluba, pouJoiil pa je tudi, da so bili najlepši zgled nesebičnega, poštenega sodelovanja z najboljšim namenom tudi ostali mostni svetniki, ki niso člani večinskega kluba in ki jim je prav tako izrekel zahvalo. Poudaril je tudi hvaležnost pokojnem: mu meščanu dr. Antonu Korošcu, ki je podpiral prizadevanja mestne uprave, ter je izrazil prepričanje, da bo J enako skrb posvečal Ljubljani tudi nje- ' g lednik dr. Fran Kulovec. Razen te-ga je izrekel zalivalo ministru dr. Mihi Kreku, banu dr. Marku Natlačenu, njego- v mu pomočniku dr. Stanku Majcnu in cestnemu meščanu univ. prof. Jožetu Pleč-niku, za njUiovo delo v koilsl mestne občine. Končno je deial, da bi bilo vse delo zaman ali pa vsaj zelo ovirano, če bi mestna občina ljubljanska ne imela čobrih in vestnih uslužbencev. Od najvišjega uradnika do zadnjega delavca se je mestno ualuz-beastvo \seh 5 let prizadevalo z marljivim in uslužnim poslovanjem za koristi vseh ljubljanskih stanov. Nikakor nismo pozabili na njihov« razmere, je dejal Kupan, niti preslišali njihovih upravičenih želja in prošenj. Kakor pa ni bilo mogoče uresničiti vseh želja davkoplačevalcev, tu-( I še nismo mogli ustreči vsem zahtevam mestnega uslužbenatva, čeprav bi to radi storili. Odločitev uslužbenskega vprašanja je v rokah davkoplačevalcev, upanje pa je, da se bo našla pot. ki bo dtovedla do cbo'Pciranske zadovoljive rešitve. Ob sklepu je župan želel mestnim svetnikom in vso j Ljubljani srečno in mirno i>ovo leto. Finančne zadeve Za finančni odbor je poročal njegov načelnik prof. Dermastja o računskih za- .....:a leto 193U-4U. Proračun mestne- i za to leto je določal 123.608.744 din izdatkov, po računskem zaključku pa jih je bilo 126,132.766 din. Kijub temu je bil deležen prebitek 9.568.000 din. Ta prebitek je bil dosežen z odredbo, da se morajo proračunski izdatki omejiti za 10 odstotkov., s čimer se je prihranilo približno 1 milijo a dinarjev, nadalje z višjim pred pisom raznih davščin, zlasti trošarine, ki so prinesla okoli 7 milijonov dinarjev^. latno se je povišal tudi dotok občinskih doklad, ker je davčna uprava izvršila revizijo davčne podlage, ki jo je močno dvignila, zaradi česar so se avtomatsko povečale tudi doklade. To je prineslo več. kakor pa se je moglo pričakovati pri sestavi računa. K prebitku je veliko prispeval tudi porast prometa z nepremičninami. Aktivni zaostanek v letu 1939-40 znaša 6,031.661 din ali 7.25 odstotka predpisanih dohodkov. Aktivni zaostanek iz prejšnjih let je znašal nekaj nad 9 milijonov dinarjev, od česar se je iztir-jalo 3.590.647 din ali 40 odstotkov. Omenjenega prebitka seveda ni več v mestni blagajni, ker se je velik del že porabil. Tako se je porabilo za uravnovešenje proračuna za leto 1940-41 3.872.984 din, za uradni o tržnic 3 milijone dinarjev, ^a odkup sveta od g. Zupančiča milijon dinarjev, za regulacijo Subičeve ulice, za katero je bilo treba odkupiti hišo, ki ovira podaljšanje te ceste, pa je določenih 2 milijona 150.000 din. Blagajniški saldo je bil 1. aprila 1. 1939 4.721.470.48 din, 31 marca 1. 1940 pa 834.934 din. Velik prebitek obstoja tudi v aktivnem zaostanku, ki ga bo mogoče še izterjati. M^slni svet je nato odobril računske zaključke mestnega zak!ada, mestnih podjetij in vseh ostalih ustanov za 1. 1939-40, razen računskega zaključka mestne plinarne, ki bo predložen mestnemu svetu posebej v potrdilo. Ker je davčna uprava zahtevala od mestne občine, da mora plačati mestni plinarni cestno razsvetljavo, je bilo sklenjeno, da se plača mestni plinarni za leto 1939-40 500.000 din za cestno razsvetljavo, obenem pa se ji predpiše za isto leto občinska taksa za uporabo mestnih cest v zneskr1 pel milijona dinarjev. Ce~4a. ki vodi od Zaloške ceste preko mostu Čez Ljub'sanico za Hribarjevo tovarn ». je bila doslej državna last. Me- stna občina se je obrnila na državni zaklad, naj bi to cesto prepisal nanjo. Državni zaklad je zahteval odškodnino 10 dinarjev za kv. meter ter je mestni sklad sklenil, da se izplača v ta namen vsota 2.800 din. Oddelku za socialno skrbstvo je mestni svet dovolil, da sme do 100 odstotkov porabiti kredite svojega proračuna v 14 partiji za 1. 1940-41 ter izvršiti potrebno virmiranje. Staroste** zavarovanje mestnih delavcev 77 rentnikom mestne delavske zavarovalnice se je dovolUo takojšnje izplačilo izredne podpore po 400 din v skupni vso -ti 30.800 din. Pri tej priliki je m. s. dr. Bohinjec omenil, da je starostna preskrba mestnih delavcev prav za prav nebogljeno dete in da je precej problematična Najvišja pokojnina znaša nekaj nad 700 din. dočim povprečna ne dosega niti 300 din. Kljub temu je primanjkljaj mestne delavske zavarovalnice naravnost ogromen in znaša okoli 10 milijonov din. Finančni položaj postaja z vsakim letom težavnejši. Množe se upokojenci, vedno manj pa je zavarovancev, ki plačujejo prispevke. Zato bo treba to vprašanje načeti pri korenu, bodisi na ta način, da ustanovi mestna občina svoj samostojen pokojninski sklad ali pa prenese vse starostno zavarovance v okvir Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Položaj je naslednji: Pri OUZD znaša premica 3 odstotke od zavarovane dnevne mezde, pri mestni de^vsk' zavarovalnici pa 13 odstotkov. Pri 3 odstotni premiji se doseže pri OUZD v v najvišjem razredu 48 din dnevne mezde po 5 do 160 letih zavarovanja pokojnina 288 din na mesec, po 10 letih pa 432 din. Seveda je tudi ta pokoinjn^ nezadostna, toda zakonodajalec ie dal možnost, da se temeljno zavarovanje zboljša z dopolnilnim zavarovanjem, ki omn?^a zvišanje premije na 9 odstotkov. V tem primeru znašia pokojnina po 5 do 10 let.ih zavarovanja 748 din na mesec- pri plačevanju premije 112 din, dočim znaša pri mestni delavski zavarovalnici skupna premija 276 din, od česar plača delavec 92 din, mestna občina pa 184 din. Po 10 letih plačevanja zavarovalnine so doseže pri OUZD z dorx>lrunskim zavarovanjem pokojnina 1.300 din. Edina napaka pri splošnem delavskem zavarovanju je ta, da ostane pokojnina po 10 letih neizpremenjena. Sedaj je stopila v veljavo tudi nova uredba, po kateri doseže delavec z 80 din dnevnega zaslužka po 10 letih zavarovanja pokoi-nino 2.246 din. Mestna občina bi morala za mestne delavne, ki jih je okrog 700, organizirati nekakšno dopolnilno zavarovanje v okviru OUZD, da bi se s temeljno premijo 9 odstotkov lahko dvignila pokojnina v najboljšem primeru na približno 2000 din. M. s. dr. Meršol ie kot član nadzornega odbora mestne de^vske zavarovalnice pozdravil pobude dr. Bohinjca ter je izrazil potrebo, da bi se sestavil odbor, ki hi zadevo proučil in predložil točen predlog Poročevalec prof. "Dermastja je 5e pripomnil, da nrispeva mestna obČtm v mestno delavsko zavarovalnico kakor tudi v bolniško bla^aino znatne Drlspevke, vendar pa pravega u^o^b^ ri Ostale zadeve Na predlog načelnika gradbenega odbora dr. Steleta so bile odobrene razne zaprošene parcelacije. Na predlog načelnika personalno pravnega odbora Novaka je bil sprejet v občinsko članstvo trg. sotrudnik Stanislav Megušar. Izvoljeni so bili nato še zastopniki mestnega sveta v komisijo za disciplinsko postopanle zoper nameščence Mestne hranilnice ljubljanske. Odobren je bil tudi pravilnik o poslovanju mestnega preskr-bovalnega urada, ki mu račeluje župan in za čegar namestnika je bil imenovan m a Josip Bahovec. Nadalje so bili imenovani kot člani tega urada tudi zastopniki trgovine. Zveze industrijcev, iconzum-nih zadrug in potrošnikov. S tem je bil dnevni red izčrpan ter ic župan zaključil javno sejo, ki 1i je sledila tajna, na kafpri so bile rešene nekatere personalne zadeve mestnih uslužbencev. Gbčni zbor muzejskega društva v Krškem Inteligenca se vse premalo zanima za to važno kulturno ustanovo Krško, 29. decembra V nedeljo dopoldne je imelo muzejsko društvo za politična okraja Brežice in Krško svoj prvi redni občni zbor v mestni posvetovalnici v Krškem. Ker sc zbora ni udeležilo zadostno število članstva, se jc občni zbor začel s polurno zamudo Ugotoviti moramo, da vlada vse premalo zanimanja med inteligenco obeh brezov za to kulturno društvo. Kje tiči vzrok, je pač težko reči. posebno ker članarina, ki znaia amo 15 din letno, ne more biti zapreka. V obeh srežih, ki štejeta skupno nad 90 tisoč prebivalcev, ima društvo komaj 205 članov. Največ članov ima Kriko samo in bližnja okolica, ki imata menda 90°/o vsega članstva, kar jc pač največja zasluga g. Otona Aumana, ki jc nabiral člane, dočim imajo druga poverjeništva približno po 5 do 10 članov Vsekakor bo treba v prihodnji poslovni dobi posvetiti pridobivanju članstva mnogo več pozornosti, ako hoče-društvo še naprej tako uspešno delovati, kakor je v začetku. Občni zbor je otvorii predsednik dr. Josip Tomšič, sreski načelnik iz Krškega, ki je podal kratko poročilo o delovanju dru-ŠA\a. Naloga društva v prvem letu je bila predvsem nabiranje članstva. Druga točka programa društva je bila otvoritev muzeja, o kateri smo dovoli j obširno poročali. Omenili bi le še to, da je društvo odkrilo lep portal na župnišču iz baročne dobe ter očistilo Valvazorjevo hišo ometa, tako da pridejo sedaj kameniti podboji in stebri do pravega izraza. Društvo je tudi cerkvico sv. Duha. ki je scdžj preurejena v muzej, s prccej"nj:mi stroški lepo preuredilo in popravilo. Vendar pa čaka društvo tu se veliko dc^a. Sledilo je tajniško poročilo g. Puca, ki je na koncu v imenu odbora izročil predsedniku dr. Tomšiču in g. Aumanu krasni plaketi za njuno požrtvovalno delo, kateri je izde'al akad. kipar g. Vlado Stoviček. Blagajniško poročilo je pač bilo najbolj občutljiva točka, saj izkazuje v svep prvi poslovni dobi okrog 2000 din dolga, kar je v razmerju z ogromnim delom, ki ga je društvo storilo v prvi poslovni dobi m napram podporam, ki jih je prejelo zelo malo. Čudno jc pač. da se na drugi tram podpirajo va rro^xa društva s precejšnjimi zneski, a to kulturno društvo je b*Io deležno le skromnih podpor. Upaimo. da se bo društvu posrečilo pridobiti v novi ponovni dobi več podpornih članov, ki bodo društvo gmotno podprli, pa tudi oblast, da bo storila svojo dolžnost. Sledila jc izpopo'nitev društvenega odbora, ki se voli vsaka tri leta, ter so bili soglasno izvoljeni v odbor Se Fm^cls-berger Rupcr<\ vcletrgovcc v Krškem, ki jc zeflo mnogo pripomogel društvu k njegovim letošnjim uspehom in ga Stipluv'ck, v nadzorni odbor pa ravnatelj meščanske šole g. Josip Vutkcvič. viš. katastrski inspektor g. Bajt in akad. kipar g. Vlado Stoviček. Slediia je daljša debata o prihodnjem programu društva, ki se bo omejeval predvsem na pridobivanje članstva ;n pa zbiranje zgodovinsko važnih predmetov ter propagando med 'ljudstvom V ta namen bo tudi društvo napravilo več posnetkov muzeja iz njegove notranjosti, ki naj olajšajo delo propagande med ljudstvom. Sledil je samostojen predlog g dr. Rajka Fenca, naj sc Otonu Aumanu za njegovo delo da tuJi vidno priznanje njegovim zaslugam, posebno pa kot prvemu, ki je znova pokrenil vprašanje ustanovitve muzeja. Občni zbor je sklenil, da bo na me-rodajnih mestih izposloval, da bo g. Oton Auman, ki je sedaj le začasn- uslužbenec muzeja, tudi definitivno nastavljen. S tem je bil občni zbor zaključen in {iredsednik se je zahvalil navzočim na ude-ežbi s prošnjo, naj bi v novem letu prav tuko marljivo sodelovali in pomagali graditi naš p< krajinski muzej. Njegovim željam se pridružujemo tudi mi ter želimo mlademu društvu, da bi čim lepše uspevalo šc nadalje v korist naroda in kulture, k d-*5cžcn;m uspehom v minuli poslovni dobi pa mu iskreno eee'itnmo. L. Č. Aretiran međnarsSm vlomilec Franc Osojnik je z dvema pajdašema vlomil na Bledu v vež vil in v Dcžičcvo trgovino Ljubljana, 31. decembra V zapore ljubljanskega okrožnega sodišča so pripeljali blejski orožniki izredno nevarnega mednarodnega vlomilca, 26let-nega Franca Osojnika, ki je doma iz okolice Ptuja, živel pa je večinoma v Gradcu in na Dunaju, kjer ima tudi sorodnike. Letos poleti ln v jeseni je bilo vlomljeno v mnoge vile na Bledu, iz katerih so vlomici odnesli precej plena, še večjo senzacijo pa ie povzročil na Bledu vlom v trgovino z zlatnino in dragulji A. Božič. V trgovino je bilo vlomljeno v viharni noči med 29. ln 30. avgustom in so vlomilci odnesli za dobrih 100.000 din zlatih ur, zapestnic, dragih kamnov itd. O vlomu so bili takoj zjutraj obveščeni blejski orožniki, ki so uvedli strogo preiskavo, pa Je bilo vsako zasledovanje vlomilcev zaman. Zagonetka okrog drznih vlomov v vile in Božičevo trgovino je bila pojasnjena sele te dni in sicer po naključju. Blizu smitove vile na cesti proti Radovljici je oni dan opazila vojaška straža mlajšega sumljivega neznaca, ki Je skril v živo mejo precej velik kovčeg, sam pa se je skušal oprezno približati vili. Ker je pomotoma prišel preblizu vojaka, ga je ta ustavil. Zdel se mu je sumljiv in zato ga je takoj odvede! na stražnico, kjer se je neznanec legitimiral, in pripovedoval, da je delal na plodu. Vojaška oblast je neznanca izroMla orožnikom, ki so spoznali v are ti rancu Franca Osojnika in po daljšem zasliševanju ugotovili, da so prijeli Izredno nevarnega sve- drovca. Osojnik je priznal celo vrsto vlomov na Bledu, med drugim tudi vlom v banovo vilo ter vlom v trgovino A. Bcžiea. Izkazalo se je, da ni bil na delu sam, marveč z dvema tovarišema, nekim Francetom Novakom iz Gradca in Karlom Maver jem. ki je večkrat prihajal čez mejo. je pt-išel tudi na Bled. kjer si je ogledal več vil. pa tudi Božičevo trgovir.o. Ugotovil je. da se mu nudi več lepih prilik za vlome, ni pa šel sam na posel, mnrvcč se ie odpeljal naravnost v Gradec, kjer se je se^t.. obema pajdašema. Sestali so se ponovno v kavarni Rosegger na Anncnstrasse, kjer so skovali podrobne načrte za vlome na Bledu. Vsi trije so se ob kencu avgusta odpeljali do Spilja, m.to pa so po skrivnih potih prispeli na Bled, kjer so počakali na najugodnejšo priliko. Najprej so obiskali nekaj vil in ukrr.dene predmete razprodali kasneje v Zagrebu, medtem pa so se pripravljali na glavni vlom v Bož;čevo trgovino. Vlomili so v precej viharni noči. med silnim nalivom, ki je zaglušil vsak njihov ropot. Vso zlatnino in dragulje so odnesli v pripravljenem kovčegu in v dveh aktovkah, nakar so odšli na postajo Bled-jezero. Odpeljali so se s prvim j u trn jim vlakom, a samo do Dobrave, od tam pa spet po skrivnih potih prešli mejo in se odpeljali v Celovec. Tamkaj so se odpočili, nato pa M odpeljali dalje proti Gradcu in kasneje na Dunaj, kjer so ukradene dragocenosti prodali nekemu židovskemu prekupčevalcu. Naše varnostne oblasti so stopile v s vrh o 1 izsleditve ukradenih predmetov v stik z nemškimi oblastmi, ki so medtem sporočile, da so Nova]ca ie aretirali in da sedi v zaporu v Gradcu, dočim Karla Mayerja še iščejo. Delo škofjeloških sadjarjev Skofja Loka, 29. decembra Škofjeloški srez šteje 14 podružnic SVD in kot posebno značilnost naj omenimo, da šteje Škofjeloška 60 članov m to sedaj, ko so sc iz nekdanje loške podružnice SVD razvile nove v Retečah, v Žabniei in pri Sv. Duhu in je bilo v vseh teh krajih le 56 članov-sadjarjev. število organiziranih sadjarjev se je tako v neposredni soseščini škofje Loke povečalo za več sto odstotkov. Loški sadjarji so zborovali davi v novi soli. Udeležba je bila lepa. ko je ob 930 otvorii letni občni zbor predsednik g. Janez Demšar iz Vincarjev. O delu loške podružnice jc poročal v splošnem, o posameznostih pa je poročal društveni tajnik g. Karol Sovrc. Sadjarji so imeli v preteklem letu skoro vsak mesec sejo, pa tudi več sestankov. Loško območje ima že več sušilnic. Loka sama pa sušilnice nima, upamo pa, da bo dosežen med podružnico SVD »Kmečko zvezo in lastnikom sveta g. S'u-šarjem sporazum za posta v. te v sušiln ce, ki bo dostopna članstvu Sušilnica se že gradi za Pušarjevo hišo v Kariovški ulici. Čedalje nujneje se kaže poTreba po društvenih prostorih tn shrambi. Društveni in dokaj dragoceni inventar (škropilnice, ste-rilizator, čistilnik, škropiva itd.) je spravljen po zasiinih prostorih m noče nihče prevzeti odgovornosti za motebitno škodo. Upamo, da bo shramba prizidana k Pušar-jevi sušilnici, s čimer bi bile to vprašanje srečno spravljene z dnevnega reda. Z novo nabavljenimi aparati so se vršile preizkušnje, k? so se obnesle, a se bo pridobivanje brezalkoholnih pijač in čiščenje teh še nadaljevalo. Aparati predstavljajo vrednost najmanj 10 000 din. V okvru možnosti je 91a podružnica SVD svojemu članstvu na roko s pojasnili, z nasveti, pa tudi z dobavljanjem potrebščin, zlasti arborina. G. Ivan Pušar blagajnik SVD je povedal, da je prejela podružnica 11.623 din, izdala pa je toliko, da je še v blagajni 310 25 din. Kot posebnost podružnice deluje vrtnarski odsek, ki je bil v stikih s prav takim odsekom v Ljubljani, njegovo delo pa se je raztezalo na nabavo adik in semenja, prirejal pa je tudi predavanja. Potem ko je biila na predlog g. Vojtehn Debeljaka sprejeta razrešnica sedanji upravi, je bil izvoljen nev odbor, ki so vstopili vanj dosedanji preizkušeni delavci na polju sadjarstva. Dve mesti sta bili rezervirani za zastopnici vrtnarskega odseka. Iz Trbsvelf — Sankanje in drsanje do cestah in javnih pešpotih ie zavzelo že tak obseg, da ograža varnost oešcev in moti redni oro-met. Radi teea ie obMna v smislu ured e o zaščiti javnih cest in varnosti pr.mcia na njih izdala prepovod sankanja in drsanja do cestah in Dešootih. zlasti dq do onih, na katerih le živahen promet. Starši S2 oDoxariaio. da otrokom zabranilo sankanje in drsanie rx> cestah, ker bodo sicor kazen ko odsovorni za svoio deco! — Izredno oster mraz je za božične praznike pritisnil tudi v na*i dol ni. Ni dan pred svetim večerom je začelo Ž2 zgodaj zjutraj snežiti. Ves dan je močno snežilo. Takega snežnega vremena tu že dolgo ne pomnijo. Na sveti večer smo že visoko gazili sneg. z neba pa so še kar gosto padale snežinke. Na oraznike na ie živo srebro zdrknilo na 13 in 19 stoo nj mraza, v petek celo preko 23 stopim. V soboto in včerai je mraz nekoliko popustil, vendar toplomer še vedno kaže na 17—18 pod ničlo. Sne?a je pri nas zapadlo v dolini preko stare odeje še 25 cm. v okolišlah planinah pa ga ie mnogo več. Smučarji pravijo, da so pobočia Sv. Planine in Mrzlice sedaj idealna za beli soort. Niše višinske postojanke so bile za praznike odlično obiskane ter sta Mrzlica in Sv. Planina bili prepolni domrč:h pa tudi zagrebških gostov, ki zlasti za Bo/.ič prihajajo k ram redno na oddih. Kot vse k"že bo letos prišel smoški scrrt po naših oko'iš'-:ih vrhovih zooet do svoje p:lne veljave. Smuški odsek SPD rriprav'ja celo vrsto prireditev na Mrz'ici. Sv. Planina bo gotovo Izkoristila ugodni zimski Čas za srnru-ške tečaje. Kum pa tudi pridno dela za svoje kurnsko Dodročje! Trboveljske o'a-nine vabijo v vsei svoji beli zimski krasoti v go^te vse priiateli3 sm1.: skesa sporta. Smuški tereni so vsepovsod idealni, postrežba v vseh planinskih domovih ustreza vsem zahtevam! — V upravo nove s a občinskega prehranjevalnega urada so bili imenovani kot p.edsednik žuoan g. Klenovšeh Jakob, namestnik g. Robert Plavšak. Trgovce zastopata gg. Germ Alojz in Pol-un Edvard, za tukajšnjo industrijo inž. Kolka Alojzij, ravnatelj TPD in Mastnak Ivan. Za zadrugo »Delavski d m« Majcen Ivan in Vertačnik Ivan. za I. delavsko konzumno društvo Gre šel i Jakob in Renko Miloš, za potrošače na Alič Anton. VolčaniŠ2k Fr.. Ecnko Miloš in Be^ Anton. Orgamzac ja novega urada in njegovo ooslovanie je urejeno s r>c<-ebnim praviln;kom. Potrebno osebje bo občina pridelila izmed svojih uslužbencev, vendar sme naleti tudi drugo osebje proti nagradi, ki se izplačuje iz režijskih stroškov. Posle bo vodil kot or-ean ooslovodia. ki bo skrbel za pravilno izvrševanje sklepov in delovanje ura la. Občinski pre?k: bo valni urad bo od'a j nI življenjske potrebščine po nabavni ceni, h katerim sme oriračunat' prebitek dejanskih režijskih stroškov in 2^ prispevek za rezervni sklad pri eventualnih poslcr/nih izgubah. — Za pravo zimsko senzacijo je radovednim Trboveličanom po.lcrbel na prvi božični dan naš Nace Anžur. 2e zad-ji dve leti se ie produciral ob hudem mrazu na trboveljskih ledenicah. Leios se je zopet izkazal za praveza zimskega asketa, ki so mu po pravici nadeli naziv — kralja ledu. Ob desetih dopoldne ie Nace s svojim spremstvom prikorakal v kcoal-.ih hlačkah odet v orientalsko haiio ter k) maJinil k zmrznjenem jezu pri Ličarju. 2e so razsr minut. Ob nMtfcu se je nabralo polno mlad'ne in odraslih, ki jih je oač rorazilo pri pogledu edinstvene ledne kopeli, katera je očividno Načetu prijala kot kakemu tjulnu! P.cdukci.a ie imela seveda ooleg senzacije glavni namen — zaslužka. Dvomimo pa, da se je mrJ.:i kopel posebno izplačala! Sicer pa bo naš ljubitelj ledu gotovo ponovil predstavo er mu želimo da za svoje nevarno dalo zasluži tudi par kovačev. Ko bo minila zima bo Nace pa t poskrbel zopet za druge Posebnosti v katerih je tudi pravi mo:ster ter ca bomo gledali kako bo požiral ž ve martinčke, močerade ter kazal druge vragolije! Morda bi se nezaposlenemu fantu poskrbelo mesto v kakem cirkusu, kj?r bi gotovo uspeval kot posebna atrakcija, e. i mu sicer našlo kako delo! _ Nove občinske unvdne ure. Trboveljska občina je s prvim januarjem 1941 odredila nove uradne ure in sicer: ob delavnikih razen sobote od S. do 12. ln od 15. do 18. Ob sobotah od 7.30 do 13.30 neprekinjeno. Za stranke se uradu je samo ob ponedeljkih, sredah in petkih. Predsednik občine sprejema, stranke ob istih dneh od 9.30 do 11. m od 15. do 16. Blagajna Izplačuje ob istih dneh le dopoldne od 9. do 12. — Silvestrovanje. Sokolsko društvo priredi nocoj v svojem domu običajno silvestrovanje s plesom. Sokolske in napredne družine vljudno vabimo k številni udeležbi. — Za povzdigo živinoreje pri nas je občina razdelila nagrade po 50 din bikorej-cu Francu Strovsu iz Knezdola, Ignacu Drnovšku iz Gaberskega, Francu Kovačcu iz sv. Katarine in Alojzu Božiču iz sv. Marka. Iste nagrade so prejeli za dober odgoj merjascev kmetje Klančnlk Martin. Zupančič Janez in Hribar Pavel. — Katarinčanl so sklenili, da vendarle napeljejo v svoj okoliš električno razsvetljavo. Trboveljska občina je odredila že prvi prispevek z 10.000 din. Sedaj pa so pri-prizadeti posestniki obrnili na občino s prošnjo, da bi pri izgraditvi elektricnegs. voda prevzela obvezo, da plača eventualni primanikljaj. Občinski odbor je to prošnjo odklonil, pač pa se bo skušalo predvideti v novem občinskem proračunu nov prispevek s priporočilom, da interesenti zaprosijo za prispevek tudi bansko upravo. Najbolj pametno bo pač če bodo posestniki iz krajev sv. Marko in sv. Katarina ustanovili lastno zadrugo ter s tem najbolje uredili materialno stran izgraditve električnega voda. Iz Krškega — »Slovenski Narod« v vsako napredno hišo! naj bo naše geslo v novem letu. Današnji čas je tak, da se važn« svetovni dogodki zolo nagllo vrste. Ce želimo imen vsaj približen pregled položaja, moramo imeti vedno točne vesti o vseh dogoditi h. Te vam prinaša naš najpriliubljenejši po-poldnevnik »Slovenski Narod«, ki ga lah ko naročite za mal denar 14 din mesečno. Poleg svetovnih dogodkov pa prinaša vedno izčrpna poročila o domačih dogodkih, gospodarska pore čila pa tu Ji druge zanimivosti. Ker prihaja v Krško Se s popoldanskim vlakom, ga lahko takoj po prihodu dvignete na pošti Vse one naročnike pa, ki še niso poravnali naročnine do kou ca 1cta 1940. naproamo, da tc čim prej store ter nam nakažejo zaoetalo naročnino. Novi naročniki pa »e lahko na roče pri upravi lista potom dopisnice ali pa pri našem dopisniku. — Silvestrovanje krškega Sokola. Kakor vsako loto, bo imelo Sokolsko dru:tvo v Krškem rudi letos svoje tradicionalno silvestrovanje v dvorani Sokolskega doma. Poleg bogatega in zabavnega sporeda bo skrbel domači orkester pod taktirko br. Pfciferja za dobro zabavo, na>c vrle gospodinje pa so poleg debre kaplpce nagroma-dile lepe količine dobrot za naie želodčke, tako da bomo dočakali novo leto v pravem zado\oljsrvu. Vse, ki sc žele resnično zaba vati, vabimo, da pridejo v polnem številu. Začetek točno ob 20. — Zanke je nastavljal. Lovski čuvaj ▼ lovišču Antona Gorjupa iz Zagreba Jeke Franc *jc v lovišču pri Cerkljah opazfl ▼ snegu sumljive sledove človeških stopinj, kakor tudi sledove krvi in zajčje dlake. Te dni pa je našel več nastavljenih zank. Sel je po sledov i l, vodečih v bližnjo hišo. Tu jc zaslišal m'ado! et nega Vinka G., ki je nekaj časa tajifl, da bi btt nastavljal zanke, ko pa mu je lovski Čuvaj pokazal tudi ▼ okolici hiše nastavljene zanke, j« svojo lovsko strast priznal. V splošnem se slišijo zadnje čase stalno pritožbe o kraji divjačine ki je oblast že nekaj takih Hčer prijela. Iz Kamnika — Sokolsko silvestrovanje bo danes zvečer v kino-dvorani Gasilskega doma, ker naši Sokoli še nimajo svojega doma, ©e bo šlo pa vse po sreči, bodo danes leto lahko sllvestrovali že pod lastno streho. Kakor vse ostale prireditve, je tudi letošnje silvestrovanje prirejeno s tem namenom. Cisti debiček silvestrovanja Je namreč namenjen za dograditev doma. Zato smo prepričani, da bo kamniška javnost podprla stremljenja naših marljivih Sokolov kakor vedno doalej, v največji meri. Program je pester in zanimiv, posebno kronika pre-teklera leta je prav zanimiva in je skratka p 'eskrbljeno vse, da bodo udeleženci lahko prav v veselem razpoloženju prestopili prag novega leta. Igral bo prvovrstni kamniški jazz j>Danica«, vstopnina je minimalna, prav tako tudi cene jedil in pijač niso prav nič višje od običajnih gostilniških cen. Zato res ni prav nobenega razloga, da bi se kdo ne udeležil sokolskega silvestrovanja v Gasilskem domu, posebno še, če upošteva namen prireditve. — Drsališče, ki ga je pripravil zakupnik Mestnega kopališča, je postalo pravi eldorado zimskega sporta, pospbno letos, ko je za smuko premalo snega. Podnevi, pa tudi zvečer je tudi pravi živ žav. Prevladuje seveda mladi svet, pa tudi >starinac se spravi na drsalke. Včeraj so priredili zabavne tekme, ki so privabile obilo gledalcev. — Šolsko poslopje so prenehal! zidati, ko je pritisnil hud mraz. Pravijo, da bi bilo pod streho, če bi lahko zidali še dober teden. To bi bilo dobro in koristno že glede na slabe vremenske prilike, ki so preko zime v Kamniku. — Nujno potrebno pa bi bilo. da bi naposled vendar že enkrat zmečkali tista dsla pri novi železniški postaji, ker se Človeku v tem mrazu pre-neumno zdi zmrzovatl na postaji in čakat! na vlak ob novo zgrajenem poslopju. 'juuuuliljijujla i o. Postani Irt ostani član Vodnikove dr u i h e! *LOV9*B*i R<*ZK torek SI. decembra l#4r3 Ljubljana čestita k novemu letu SREČNO NOVO LETO ŽELI MESTNI STAVBENIK BATTELINO ANGELO LJUBLJANA VII Telefon 3 3-39 Aljaževa uHca 35 SREČNO IN VESELO NOVO LETO 2EL1TA GAŠPERŠIĆ - SUHADOBNIK I I Mehanična delavnica in trgovina dvokoles, motorjev in šivalnih strojev Dohrunje 77 LJUBLJANA Poljanska e. 7t Veselo in srečno novo leto želiš vojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem IVAN O C R I N V I N S K A V E LETBOOVI N A | L A V £ R C A PRI LJUBLJANI: Inserirajte v Slovenskem narodu! T E L J 2 9 5 1 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto l Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO IVAN N. ADAMIG prva kranjska ?rWM LJUBLJANA: Sv. Petra c. 31 MARIBOR: Vetrinjska u!. 30 CELJE: Kralja Petra c. 33 KAMNIK: Sutna *t. 4 v. pekarna VESELO IN SREČNO NOVO LETO 2ELJ j t ALOJZ LOMBAR § ! modni Mloa za sospode in dame f | . LJUBLJANA VII Celovška c. 48 | |J»»»♦♦»♦♦♦♦»♦♦•••»»»»••»»•♦»♦♦»»•»»»»♦♦»»»»»»»» SREČNO IN VESELO NOVO LETO ZELI zvočni iluto „Bela Krajina44 METLIKA < »»•»»»»»< PETRE ALOJZ*J gostilničar in trgovec DOLENJSKA STRAŽA < l želi vsem Novomeščanom, odnosno svojim cenj. obiskovalcem srečno novo leto! >•♦»»♦»»♦»»••»»•••»•••••••»♦»»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦» Koncesijonirani mestni zidarski mojster I AVGUŠTIN OKROGLIč NOVO MESTO se je preselil v svojo lastno vilo na Seidlovd c. 15 — tel. št. 40, kjer je sedaj pisarna podjetja, ki izvršuje dela vseh vrst zgradb, projektira, izvršuje jamska, vodna, nadzemna in vsa v to stroko spadajoča stavbna dela. «»♦♦*♦♦.............»»♦«♦«»♦«♦•♦»»»♦•»♦♦♦»»♦»»•»•♦»♦♦» £ »»»»»»»i »»»»»»•»»»»»»»»< »»»»»♦♦♦•»•.....»»»»...... ► ♦♦♦♦»»< SREČNO NOVO LETO 1EL1 II o II Slomškova ul. 19 Telefon 25-27 o I >♦»♦♦»•»♦♦««»»»»»»ee»»»»»♦»»♦♦»♦♦» o «»♦•••♦»»< Srečno novo leto želita vsem cenjenim gostom gostilna , PRI KOLOVRATU44 in gostilna KREGAŠ LJUBLJANA S TEPANJA VAS »»»•••♦••»»»•»»»»»»»»»»»»»»»t»»e»»ee»»»»»«»»»»»»»»«< J O S I P I N A VIKTORIJA ZIPKIN GORNJI GRAD o Vsem čitateljem lepe knjige želi srečno novo leto f f 2ELEZNIČARSKA JUBILEJNA KNJHTJICA NOVO MESTO j I i ••♦»•»♦•»»»»♦♦♦»♦»»•< o Veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem \\ DOLENC mesarija >««»»>♦»•>•>»•*»>» NOVO MESTO '»♦»»»»•»♦♦♦♦»»»»»»»»»»»»»»•»M Srečno ncvo leto želi podružnica »Slovenskega Naroda« NOVO MESTO ! i|IUM<»*»t»»M»».......m /»»♦ SREČNO NOVO LETO ftlCT.T ALOJZ VALANTIč slikar in pleskar NOVO MESTO «»»♦»♦»♦»♦»»♦»»♦»< »♦♦♦♦♦♦♦»♦< >»»»»»»»♦♦»»♦♦»»»•«•»♦♦♦»«»»»♦» »»M»M»»»»M»»»»»»♦♦»♦»♦»»»♦♦♦»»♦«»♦♦»♦»♦»♦»♦♦♦♦»•♦♦« SREČNO IN VESELO NOVO LET'— FRANJO KUNOVAR KAMNOSEŠKO KIPARSKO PODJETJE POKOPALIŠ ČE SV. KRI2 — LJUBLJANA : ; JAKOB PREŽELI splošno kijučavničarstvo in vodovodni instalater >»♦♦♦♦♦♦♦< >♦••»•••»••»»« SREČNO EN VESELO NOVO LETO ZELI VALENTIN VRHOVNIK zidarsko podjetje NOVO MESTO T Tapetnik in dekorater I FRANC JERMAN t zaloga tapetniških izdelkov i Cenj. občinstvu se toplo priporočam za nadaljnja ! * I naročila, katera bom izvršil točno, tolidno in po J nizki ceni! S NOVO MESTO Florjanski trg 11 ♦ ......»Ml.....M>MM»»»................... ¥ » » » » ♦♦♦♦4 NOVO MESTO Ljubljanska 16 •♦»»•»»»»»»»»»»»»»»»»»••»•»•»»»»»»»»>»»»»»»»»»»»»»»»•» »»»♦»»»♦♦♦♦»»»»♦♦»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»♦»»»»»»»»»»»»»»» I VECIZLO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM VELETRGOVINA USNJA, STROJARSKIH MAŠČOB, KEMIKALIJ IN STROJIL BRATA MOSKOVIĆ .......................m.........».........—4 »»»»»»•••»»»»»»»»»•»•»•»»♦»»»»•»»•»♦»»»+♦»»»»»»»♦•»«♦4 LJUBLJANA Telefon interurban 25-15 KOVACIC FRANC vodna žaga in mlin NOVO MESTO ter prva konceslonirana obrt za žaganje drv na električni pogon se qenj. občinstvu za nadaljnja naročila kar najtopleje priporoča Cene povsem zmerne! ♦♦»»»»»»»»»♦»»»»»»♦»»»»»»♦♦»♦♦♦♦»»»♦»»»»♦»»»»»»»»»»»»♦ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim naiočnikom GAZVODA JOŽE ♦ splošno mizarstvo Z GOTNA VAS NOVO MESTO Izdeluje po naročilu moderne spalnice, jedilnice in kuhinjske opreme — solidno in po zmerni ceni ,♦♦.......»»»»♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦»♦♦»+»♦♦«•»♦•»»»»»»»♦♦♦»♦♦♦♦ JOSIP KOBE trgovina s Specerijo in delikateso NOVO MESTO .......»»♦»»»»»»»»♦»•»»♦»»♦♦»»»♦»♦•»•»•»»»♦»»»»»♦»»»»• • ^IlECNO NOVO LETO ZELI »»♦ »»♦»»»»»»•»»»••»< M. SE'DL gostilničar — Jakše Anton NOVO MESTO _ < > toči samo pristna domača vina iz lastnih vino- ! I o j| grradov. Izborna kuhinja, »»»»•»♦»»»•»•• >ee»»»»»»»»e»»e> >»»»»»»»»♦»»•• >»»»»•♦»»»»»»»»♦»>»>»«»»»»eeeeeo»e»»»ee»e»»»e«»»»»e» o Srečno in veselo novo leto želi cenjenim gostom gostilna PRI SODČKU" ZABJAK št. 6 Josipi na Jurlič j| KERAMIKA tovarna peči, štedilnikov, kamenine in samotnih izdelkov J. KLEMENCIC, D. Z O. Z., NOVO MESTO 1 se priporoča za naročila peči in štedilnikov. Vedno j; v zalogi emajlirane ploščice za obložitev sten in j J keramični tlak. Prevzame vsa v pečarsko in keramično stroko spadajoča dela in popravila. — X Cene zmerne! Cene zmerne! | »♦♦♦♦♦»♦»»»»......»»».........»»•»»»»»»»..........»»»« 41 ;; j j j; VESELO IN SREČNO NOVO LETO* FRANJO RATAJ zidarsko podjetje novo mesto i i FRANJO KASTELIC trgovina RANDIJA — NOVO MESTO ♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦»»»»»♦♦♦♦»»»♦»»♦♦♦♦»»»♦»•»•♦♦»♦♦»♦»»♦»»»»•t FERUĆ JOŽE avto-mehanična delavnica NOVO MESTO j: JOSIP WINDISCIf£R HOTELIR MESAR IN AVTOGAEA1A t i KANDIJA — NOVO MESTO »♦»»♦»»»»»♦♦»♦♦»»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦< Prvo ju goslovensko transportno d. d. SCHENKER & Co. MARIBOR Zupančič Alojz prevozništvo :: KRANJ, Kopališka ulica 4 Inž. arh. Jelenec U inž, Slajmer | gradbeno podjetje In tehnična pisarna, d. z o. z. ;; MARIBOR TEL. 22-12 Pri parku 5 j; Kavarna »ORIENT« FRANC MAJCEN MARIBOR palača Pok. zavoda MODNO KROJAflTVO »ELITA" J. STUCIN KRANJ I I Jakob Pungcršek splošno mizarstvo Stražišče pri Kranju 109 I ► < II i ♦ i (> i Hauck Jože podjetnik Trbovlje Jakopin Ivan torbarstvo i i KRANJ Prešernova ul. 18 j; «»»»•»< A. 4 * AGNITSH ANDREJ POSLOVODJA BEVC RUDOLF splošno kleparstvo in galanterijska dela Štefan Bajželj 11 NOVO MESTO — Kapiteljska 1 — Telefon 33 jM| »«»»»»•»•»•»»»••••»•♦•••♦•••• FOTO JUG atelje za moderno fotografijo in povečanje slik KRANJ l i B€il§cli* JUG GRAFIKA C. z c. z. M L tihJ'sri?,$if.Peiranaj;p23 Srečno novo leto želi vsem z svojim naročnikom Bratiti Dominik modno krojaštvo STRA2I6ČE PRI KRANJU t krojač STRAŽISCE PRI KRANJU £j>I vsem naročniUom II o novo leto f NOVO MESTO Telefon 11. 45 JOSIP PBNCA LASTNA BARVARNA PREDILNICA ZA VOITO IN BOMRAŽ _ »SLOVENSKI NARODc, torek 31. decembra 1940 Štajerska čestita k novemu letu SREČ VO NOVO LETO ŽELI podružnica »Slov. Naroda" CELJE »»♦>#••>>< A. PODLESSNIG veletrgovina s papirjem MARIBOR Badlova 7 Telefon 24-48 PARNA PEKARNA SCHERBAUM MARIBOR Telefon 29-60 Grajski trg 6 ]| SREČNO NOVO LETO SELI IGNACIJ HROVAT mesarija ter se tudi za nadalje priporoča RADIO MARIBOR Inž. ar h. JELENE C & inž. ŠLAJMER gradbeno podjetje in tehnična pisarna d. z o. z* Maribor Telefon 2212 Pri mestnem parku JOS. TSCHELIGI PIVOVARNA I MARIBOR KoroSka cesta 2 ; KAREL ROJNIK SLOVENJ GRADEC r. z. z o. z. GLAVNI TRG 1 SREČNO NOVO LETO! IVAN REBEK |l Prva jugoslovenska tovarna tehtnic in ključavničarstvo ter koncesionirana inštalacija vodovodov i t t \ MARIBOR IV/VVKA ZUPAKĆIĆ trgovska agentura Slomškov trg 16 »»♦♦♦»♦♦»*>.....».......♦......»........ ♦ »♦♦♦♦♦♦MMM»......»M.......MMMIMMKUUMMI ! CELJE Mariborska cesta JAKOB LAH modna konfekcijska trgovina MARIBOR Glavni trg 2 j Srečno novo leto želi UREDNIŠTVO IN UPRAVA PODRUŽNICE »Slovenskega Naroda« ! \ MARIBOR Grajski trg 7 V, VENČESLAV VILAR i: :: I LJUTOMER j trgovina z železnino. zaloga smodnika, dvokolra j j J šivalnih strojev, delov za dvokolesa, šivalne stroji je in poljedelske stroje — speče» i in ramen java <) raznih poljskih pridelkov IVAN RAVNIKAR špecerija in kolonialna veletrgovina — uvoz petroleja in bencina CELJE F. S. LUKAS — CELJE Liker, malin o v sok, brandv, rum, Žganje ! J: NA VELIKO ! NA VELIKO ! i \ Leopoldina Mastna k Kavarna »Central« it JI j I MARIBOR MARIBOR Gosposka ulica j J j i PUGEL & R0SSMANN 1 VELETRGOVINA Z VINOM Trg Svobode 2 J FRANC SENČAR i j Trgovina mešanega blaga -- Nakup jajc, masla. <► suhih gob in vseh poljskih pridelkov — Zame- rrtavvi ^'^«»°:a olja — Avto-bencinska postaja f LJUTOMER MALA NEDELJA PREKAJEVAI mCA JUNGER i CELJE Prešernova ulica« {> ♦ SREČNO LN VESELO NOVO LETO 2ELI ♦ F. BERNHARDOV SIN: ImejltelJ 1 GUSTAV BERNHARD ♦ zaloga stekla ln porcelana J MARIBOR Aleksandrova cesta 17 t ♦ ♦ RADIO STARKEL MARIBOR Trg Svobode 6 *> Tel. 26-85 JEKLARNA Jurija grofa Thurnskega | na Ravnah, delniška družba TOVARNA GUST AN J BEOGRAD o Kraljev trg 8 Postni predal 624? Poslovalnica: z\(.i:kb Vla&ka ulica 77 Z IVAN ROJNIK SLOVENJ GRADEC SREČNO NOVO LETO 2ELI AL. PECE PREVAL JE Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto t STAVBNO PODJETJE Vinko Kukovec, nasled. tesarski mojster, trgovec z lesom in parna žaga CELJE—LAVA >roSilPJBJENlKO MURSKA SOBOTA TFLEFON ŠTEVILKA S Tvornica mesnih izdelkov in mesnih konzerv — I. jugos'o-vanska proizvodnja bakonov in eksportno podjetje TRGOVSKO IN UMETNO VRTNARSTVO Ignac Vauda CVETLIČARNA PTUJ TIHA POT MIKLOŠIČEVA UL. 5 Zvočni kino PTUJ — MESTNO GLEDALIŠČE Rasteiger Eđuarđ oblastv. konc. instalater za vodovod, plin in centralne kurjave Telefon Int, 25 PTUJ Telefon, int. 25 I Ust. 1. 1899. Poštni ček. račun Ljubljana 11.853. | OKRAJNA HRANILNICA SLOVENJ GRADEC ♦ ♦ ♦ ♦ i SREČNO IN VESELO NOVO LETO ZELI Srečko Kraiatc izvoznik PESNICA : ♦ i i! Šiftar Ludvik tovarna perila MURSKA SOBOTA t t JANKO ŠTRUBELJ URARSTVO trgovina ur, zlatnine, srebrnine, dvokolea. šivalnih strojev in posameznih delov KR6KO — SEVNICA I i ♦ ♦ ♦ I i JOS. KRIVEC TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM KRŠKO OB SAVI X Justin Gustinčič mehanična dela trgovina koles, trgovina s starimi stroji ] J Maribor, Kneza Koclja 14 MANUFAKTURA | KOLODVORSKA ČEŠKI MAGAZIN i RESTAVRACIJA PECUH in VOGREVC ♦ Maribor, Ulica 10. oktobra I Maribor glavni kolodvor ALOJZ MAJCEN P. SEMKO krznar in izdelovalec čepic Maribor, Aleksandrova 13 ČESALVl SALON ..DRAGICA" (Tkalec Dragica) Maribor, Aleksandrova 14 Tomovič Teodor konfizerija Maribor, Prešernova uL 2 B. Železnik trgovina vseh vrst surovin MARIBOR Pobrežje, Cankarjeva 16 Telefon 27-43 K. JANĆIČ manufaktura ERNEST BIRTIČ restavracija >Pri klavnici« 1 Maribor, Aleksandrova c. 11 t MARIBOR Ob brodu > JOSIP KA6ER ; izdeluje dragulj« ln jlatnlno J: Maribor, Miklošičeva ui. 4 M. WREG6 za loga čevljev Maribor — Slovenska ulica t n mesečne NA BOLiŠl IN NAJCENEJŠI I N S E R C I I S K I ORGAN MALI OGLASI BESLDA 50 P „Slovenski narod" Uprava: Liubhana, Knailieva ulica št. S Zadružna elektrarna I PtUJ - L Z O. j. Hotel-restavracija Avtoprevozništvo Lojze Za vratnik LJUTOMER Martinovi S Ivo tovarna usnja, trgovina z usnjem LJUTOMER Janko Sušeč knjigama in tiskarna LJUTOMER in GORNJA RADGONA Vckoslav Vyfcorny damski in moški frizerski salon ln parfumerija SLOVENJ GRADEC Anton Krofi koncesionirani tesarski mojster SLOVENJ GRADEC KNJIGARNA „PANONIJA LJUTOMER JURIJ NOVAK trgovina z mešanim blagom { DOL. LENDAVA »SLOVENSKI NAROD«, torek Si. decembra 1940 Iz raznih krajev čestitajo k novemu letu Srečno ln veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom in odjemalcem Ladislav Novak dediči gostilna in trgovina - LJUBLJANA vre ; SREČNO NOVO LETO ŽELI L. M. ECKER SINOVA ; kleparna in podjetje za izpeljavo vodovoanih del, ; centralne kurjave * t LJUBLJANA Slomškova al. 4 i IVAN VRBINC pleskarstvo in soboslikarstvo LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8 — Tel. 24-98 VSEM LITIJ ANOM IN DRUGIM SLOVANOM, PRIJATELJEM KAKOR NEPRIJATELJEM srečno 1941« leto Neimenovani Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ANDREJ CUFAR !> gostilna, trgovina z mešanim blagom in »trojno * mizarstvo JESENICE GosposveLska cesta I t .»♦♦»»»»1 +91 »»Ml i»»» • M **»•»••»»»•♦***••**** **•»**•»**•»*>* *♦*•*! !*•**♦♦ o mu IMMMIMMMIM I \ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. ; \ j <; gostom in naročnikom j! j i[ j Ivan Bricel j j i pleskar, ličar, sobo- in Črkoslikar ter gostilničar v št ep a nji vasi na Plan irju LJUBLJANA — Tel. 33-07 — Tvrseva c. 13 (dvorišče pri »Figovcu«) »».......»♦»»»»♦•»♦♦♦♦»♦»»♦♦♦♦«»»>»««»». SREČNO NOVO LETO ZELI Battelino Vilibald stavbenik — gradbeno podjetje LJUBLJANA Rožna dolina Telefon 33-35 >MMIMiM»»»»M§•** **»»*••mi...................»« o ini i Srečno novo leto ž *li < I < I TVRDKA »METAL« pr. strojni tehnik Primožič-Sede j SLOVENSKI JAVORNIK Srečno novo leto želi vsem svojim obiskovalcem FRANC BOST AR brivec ter se za nadalje priporoča JESENICE ZVOČNI KINO „RADI O" IVi.; T BERNLK JESENICE JESENICE i i 5 4 ► »»»»♦»»»»».....>«»»»».....♦♦»»»♦♦»»♦♦»»»»»♦»»< »KOVINA« d. z o. z. — KRANJ ;; železnina, steklenina, porcelan, laki, barve < J ;; in prvovrstno orodje za vse obrti in industrije J \ o»»« .................................................1 ! Srečno novo leto želi ter se za nadalje priporoča A! J! ROZMAN strojno pletenje I JESENICE " FUŽINE .........*TMMtttM..........1 *********.......'"TttTtttttttttttHiMIMl leka: VA Mr. Ph. JOŽE 2ABKAR JESENICE NA GORENJSKEM Oddaja zdravil za bratovsko skladni00 in vse ostale bolniške blagajne Velika zaloga tu- in inozemskih zdravil lM****t-< Srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem in se nadalje priporoča Kenk Franc krznarstvo LJUBLJANA Jurčičev trg S H j Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter vsem prijateljem in znancem FRANC DOLIN AR parna pekarna in slaščičarna LJUBLJANA Poljanska c. 19 Pred skotijo 11 ] j ađolf Prah TOVARNA VOLNENIH IN BOMBAŽNIH TKANIN KRANJ Telefon tnterurban st. 13 OD DELAVCA DO PODJETNIKA SLOVENSKO j \ PODJETJE BREZ TUJIH STROKOVNJAKOV ! ! JESENICE SREČNO NOVO LETO ŽELI STANKO POZI \ EL pekama Gosposvetska 4 O i, *»»»»»».....<............ »•*•...............»——###»# Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. j j odjemalcem in gostom ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča MARIJA POLJŠAK j j restavracija, prenočišče, trgov, z mefl, blagom JESENICE 9094.......»••>»......IIMMMMH Srečno novo leto želi PODRUŽNICA Slov. Naroda JESENICE —<..........MMMtMMtH >••••••*•••** t H»»000««i0< R SREČNO NOVO LETO ŽELI FRANC PAVLIN fotograf in zalagatelj piva Union JESENICE i. Gosposvetska c. 2 >»•»»»»•»•♦♦»»»♦»♦♦♦»»»»»»»»♦»»«»•••»♦•»•••»»♦•»»♦»»»o HM>M»MM»M» »*•**..........»0........»MIMIMM ••.-■•-«.*■)»••■ - ' ■* '.X.'- i. « « .. ........... . . ************-ttttttt.......|M PETKOŠ IVAN oblastveno k one t«wrski mojster Vsa dela izvršujem točno po lsstaih in danili načrtih i>MM>MM)MMMMIMMM»MMIIMMMMMMIMMM •S* l»»»«t»»»»»' Srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem ♦ \: LJUBLJANA ROJC MARIJA prevozništvo Tržaška cesta LEKARNA Mr. M« Rauch KRANJ Mestni trg JOSIP MIHELAČ splošno krojačtvo JESENICE Kralja Petra c. 14 Z ♦ MMM»MM»MMMMM»«M>IMMM»M»»M»»» JESENICE Kralja Petra e. j, i»«»»«»»»»»»i »♦»♦♦♦»»♦»♦»♦♦♦»♦•»♦»♦»»♦♦♦»»»»♦♦♦»»»»♦»»»•♦»»♦»»»»t ♦ >»«»»»♦»«»♦«♦♦♦♦..........♦♦>♦«♦♦««♦♦♦♦«»»«♦♦»«...... 1 i I« MtIMMMMIHMMIMI SREČNO NOVO LETO ŽELI IVAN BRUNCIČ pleskar in ličar LJUBLJANA-8I6KA Celovška c. 42 SVINJSKE K02E! Kot vsako leto kupujem tudi letos vsako množino svinjskih kož po najvišji dnevni ceni Rafael Batistič Stražišce pri Kranju Telefon Kranj 50 PRKT> ODDAJO VAŠIH ZALOG PONUDITE TUDI NAM — ISTOČASNO ŽELIM VSEM SREČNO NOVO LETO ! »»>».»»**»»»»M»»MM»**»MMMMt A. J. MARASOVIC dalmatinska vina \\ JESENICE Prešernova c. 7 SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI JURIJ POLLAK strojno mizarstvo KRANJ i Lojze Kristal IZDELOVANJE SUKNA EN ODEJ Zapuže pri Lescah LEKA 1 A KOŽELJ JESENICE i! 1 RESTAVRACIJA ANTON HAFNER Skofja Loka — kolodvor »»»♦»»»♦»»»»»»»♦»i l»»»M»»M»»»»MM»»»»M»»»M»»»M»MM»>»>M»*»IIIMM»l«»M»•**»****•*•**••**••*** **»»*♦*••»• M M •••**•* 000—00 ♦ MIMIIMtMMMIM>MM»♦•>>>••>•>••••»>»»••♦♦••••>•>••>»*•»•*»»»••♦•*•< SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI ALOJZIJ FABJAN ČRNOMELJ zaloga usnja, trpežnih čevljev domačega tsdelka in čevljarskih potrebsčtn tO+4 t■•»»•••••**•*I*•••••• SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELIM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM Franc Bertoncelj valjčni mlin DOMŽALE VSEM GOSTOM, TURISTOM IN SMUČARJEM | HOTEL TRIGLAV (JANEZ RABIC) MOJSTRANA »ooooooooot^oooooooooooot miimnn»< oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ♦4H ♦ Srečno in veselo novo leto želi vsem obiskovalcem ♦ in gostom ter se priporoča za nadaljnjo naklo- <► njenost t HOTEL SLAVEC KRANJSKA GORA in športna trgovina smučarskih potrebščin POSOJILNICA ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM v Zagorja ob Savi ■oo»oo»< ELEKTRARNA VINKO MAJDIČ ........j...............t.........................MM KRANJ ,♦»«...........♦..........»»' Stanko in Mara Mule j gostilna in trgovina kuriva SLOV. JAVORNIK POTOKI HUDRIC JOSKO frizer za dame in gospode JESENICE Kralja Petra cesta 3! SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi trgovina e mešanim blagom IVAN MALESIC METLIKA >M»».....MM»«MM»»M»MMMM»>»i iMII>»»>»M»»»»»»»»M»»M>M:»«» .......♦.....«*Mi i...........................................•........oooo.......*..................................■....................1 Vesela in srečn.o novo leto ___, ,____^ ' ■ - - - - ^ -b—^or ta m m ^ im* m ieli tvciemm članstvu PRVA DOLENJSKA POSOJILNICA r.z.žile v MetliKi »ftLbViffiatt torek $1. decembra ld*C /2 raznih krajev čestitajo k novemu letu DERilČ K. mesar B B K Z I C K Z >PR1 RASTOH ARJTJ < ^ gostilna in trg. s Speče r. in ♦ kolonialnim in materialnim J blagom — stavbni material Ljubljana. Karlovška c. 10 tfti> , mešanim blagom j „5UNARA* Cankarjev* enfcreejt t Klase pri Kranju ► izdelovanje žlftnih posteljnih < vlog tn želenim postelj LjnMjsn*. Gnsnosvetak* 15 Je»*afee Gabrijel Jakob ♦ ♦ splošno krojaStvo TRBOVLJE — TEREZIJA Ivan Železnikar manufakturna trgovina Ljubljana, Marijin trg S ♦ Ivan splošno čevljarstvo ♦ oi specialist za oTtopediču* obuvala - Ljubljana. VsVI trg S I Elektrotehnično podjetje, I telefonski in radi jaki oddelek J.Rlcmviek TRBOVLJE (Zadružna elektrarna) l Cimerman Štefan ♦ klobucarstvo TRBOVLJE Vilman Anton ♦ špecerija, delikatese * ♦ Jesenice. Gosposvetska c 10 ♦ Ivan in Pavla Plevnik Anica modni salon JBsaskifc klobukov • osoooooooooooeoo»oooeoee»eeeee ♦ ►všek : ♦ rudn. restavracija % ♦ TOPLICE ♦ TRBOVLJE-VODE ♦ Rudolf Znpan Gostilna Kalan Podni ežakl jo t Vsem obiskovalcem K rev so- t M _ _^ _^ _ ^ ♦ Vega mlina želim veselo in ; SALON MODA Radio-aparati svetovnih | srečno novo letni ; znamk Z • MOJSTRANA Anica Leben Gabrijel Stane TRBOVLJE #oa»»ooooooooooeoooo#ooae......"*«.........•» BALKAN 8r«*no ta v«c,o novo leto | ReBUlaM L O} Z« t Marij« Urbas -t j ^^"3^^ I Sre.no In vesefe no.n *, } n.,^^ j UtfOVtf JOŽO V. UKLEP J veletrgovina vtee f» Žganja ure, zlatnina, arebrnina J t Ljubljana, MaleoJkova ul. 5 Ljubljana, Mestni trg 8 J želita Jela in Vojko šribar restavracija > Pošta < ln lesna trgovina LITIJA Fr. M. Ros in a parna pekarna, branjarija ZAGORJE OB SAVI Pavle Reslič brivski, damski salon Trbovlje • Vladko CrnkovSĆ ' dalmatinska vlnarna • prvovrstna dalmatinska • vina strojno in stavbeno ključavničarstvo I JAGODIC IVAN j mesar tn prekajevalec * I SLOVENSKA BISTRICA 4> Srečno in veselo novo leto ♦ zeli ♦ Ivan Grabrijan trgovina z želesnino * steklom in barvami METLIKA J ♦ NOVO ItESTO Korbar Rudolf gostilna in prenočišče nad postajo ZAGORJE OB SAVI Anton Petek manufakturna in modna trgovina CELJE. Prešernova ulica SREČNO NOVO LETO Žen Srečno eovo leto želi Kari Loibner špecerija — delikatesa CELJE; Kralja Petra e. 17 J. ROZMAN iadelara in eksport pristnih kranjskih klobas Ljubljana« Sv. Petra c. v. Telefon 37-6* OeCca aoulli« j gostilna s mrzlimi in toplimi jedili ♦ SLOVENSKA BISTRICA atroji» stavbeno 1 Jakob štalcer modno krojasrvo NOVO MESTO in pohTAtveno mizarstvo * NOVO BCE8TO Viktor Maček trgovina s Spe ceri jo seleznino in manufakturo SLOVENSKA BISTRICA •••••••••••• I AtAJ-ttttttt><>»*»»>......»ttn % ♦••»•♦«■+»•<««•..... Franc Košir elektro-podjetje Novo mesto JERIČEK BLAŽ RAJHENBURG Karba Anica modistinja Ivan in Elza Rahne trgo\nna in restavracija Adolf Bevc : Ciril Malavaii* ♦ MOSTE PRI LJUBLJANI ♦ pohištveno in stavbeno * ▼ » mlaarstvo J regMina z tnasanlm blagom j Plmiianski t.-«r | VRHNIKA NOVO MESTO Sckolska klet Restavraterka Avtoprevoznistvo Matevž Bevk Groielj & Jama | GROHAR FRANC * c* RER^Ić kleparstvo, strelovodi. brzopsrilnOd I KRANJ — FRIMSKOVO krojaStve Primskovo 89 — Kranj ♦ ♦ TRGOVTNA S KOaUHOVTNO K K A K J IVAN BERNIK tovarna rolet LjMMjaaa. Linhartova S I Bakar Leopold | ANTON BARTOL ; G jod trgovina s usnjem in Z > ,Tli31j, m tBk_^ t daraski in brtv«ki česalni J čevljarskimi potrebščinami | ^onM 8 kurivom m lesom | Ljubljana. T>TSeva cesta 40 I Ljubi jasa, Kon^reami ti-g « | ^SlOV hltlsfCMli .< j S Ljubi Jana VTJ, Jernejeva IS OGLAŠUJ : JOSIP REBEK : ♦ * * ključavničar J FR. KEMER ♦ ♦ KRANJ Blejska c. NOVO MESTO X Ljubljana. Cankarjevo n. 7 X Telefon 12 Pogačnik Matko knjigoveznica in galanterijska delavnica Z♦♦♦♦♦♦♦ O s val d Dobeic veletrgovina galanterije in pletenin ♦ Ljubljana, Pred škofijo 15 Z Ljubljana. Kongresni trg 12 ♦ ♦ ♦ *^ »»»»♦ .......♦»♦♦»♦♦♦♦♦ J ♦♦♦♦^♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦ t I. BUZZOLINI 1 prešeren j *-aloga sira, salam m sar- X I lin. tu- in inozemskih li- J Karol Polajnar, kavarnar ♦ kerjev, zajtrkovalnica * ATON NOVAK £roatiloičar in trgovec STEPANJA VAS Ljubljana, Lingarjeva ul. 1 I LJUBLJANA Matematično-mehanlčn* delavnica LjuMjaaa, Omartinsaa c. t >♦♦»»♦<♦♦♦ aeeessess M#s4ei k a a a a a s« ■ a s* a a A F ANI KAČ Ič gostilna >Pri raci< in trgovina s kurivom LJUBLJANA, Spod. Šiška GOSTILNA DUBROVNIK 4 Sainnaluk Marko Ljubljana, Kolodvorska 26 Jernej Jelenič tovarna metel in kisama pri >Majarončku< Ljubljana, filajmer^eva ul. 1 , TeL «5-78 Vsem tnserentom in naročnikom želi srečno in veselo novo leto Uprava Slov. Naroda« A. KAJFEZ urar LjuMjana. MikloSčeva 14 Franc Barbif pohištveno in stavbeno mizarstvo NOVO MESTO Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim poeetnikom RAJKOBOZie Diesel avtomehaničns aetsvniea KRANJ — STRAŽIftČE FRANC NOVLJAN mesarija Stojnica: Šolski drevored Podružnica: Rožna ulica 87 Vsak, ki si da posložiti z nafim odličnim Laškim pivom, naj ima to zavest, da podpira domaČo obrt in industrijo! Glavna zaloga našega prvovrstnega domačega Laškega piva je v Norem meis*a, Anatjesava. eeoOa U v Mi g. Z ur ca, kjer so tudi pisarniški prostori na Sega sgfmega in glavnega po-vrrjesrfke sa bofes jsko SUJANA JOSIPA Naš glavni poverjenik, ki j« r>o!enjcem znan zaradi svoje doBedaaje izredne ustretijjvetsti V pogledu naročil, se bo v tem pogledu v bodoče os bolj potrudil, da zadosti vsem Željam odjemalcev naiega ♦zbornega piva. Posebna nasa puaornusrt. in skrb pa maj velja vsem cenjenim hotelirjem, restavraterjem in gostilničarjem, da se v svojili obratih poslužujejo našega izdelka z originalno zaščitno znamke. V tej najt telf kličemo In £^Qmo vsem SltW?NO TN VBS«LO NOVO LETO 1941! Vsem eenjsnim gostom Želi srečno in veselo novo leto Malce* Milan — TKU 2I-o5 Z sodobnimi TUNGSRAM KBTPTO#i Samicami! Zadovoljni bode te. ker tr razsvetljava boljša, poraba toka p-znanj ia. BOLJŠA Li/C, MANJŠI STROŠKI! TUNGSRAM Q) fćrcmtcn „frLC®0(BOJl" mpUinu tWtt«#rf|#a?oi đmki i Št a druiha, Cjuhijanu - frtavo mesto MMIHMMfUMMIl.....< laaa^a si aia s > * ■ MALI OGLASI Beseda 50 par. davek pose Dej Preklici, izjave oeseda dis L— davek posebej Za pismene odgovore giede malin ogiaso* je treba priložit enamko — Popustov za man ogia.de ne priznamo RAzno Nalmanifti m*»e*»|« a - din Continental na ugodne mesečne obroke Iv»n Legat Ljubljana, PreSernova ulica 44. Maribor. Vetrlnjska 30 14 16 14 6 20 18 PRVOVRSTNA VINA ter pristna žganja si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo vino liter din 14 kaštef a.nsKa ružica > » rizling > dolenjski cviček > jaboICnik » muškatru silvanec > dingač > žganja: Tropi novec liter din 40 slivovka > »40 brinjevec > »56 rum > > 56 borovničar > > 50 Mrzla jedila! Se priporoča RUFFET Minka Rak ar Ljubljana. Sv. Petra c. 38 2911 ZNAČAJ EN USODO Vam povem, ako mi pošljete rokopis, rojstni datum in 10 din v znamkah. — Fran j a Polanc, Medno 44, p. St. Vid n. Ljubljano. 3006 Beseda 50 par Davek posebe Mainianift« ^meso* •* din GOSPODIČNA i malo maturo in trg šolo usce iluzbo v pisarni ali ko t oia-:ajm čarka Nastop laKoj aH pc logov oru Ponudbe na uprave ista pod « Mar I livac 2844 MESARSKI POMOČNIK mlad, vešč mesarskega in pre-tcajevalskega dela. išče službo. Nastov: Skerget Hugo, Stara vas, p. Križevci pri Ljutomeru. 3001 OREHE cele, kg din 14.—, suhe slive kg din 14.— franko Tuzla — olačljivo vnaprej — razpošilja G Drechsler. Tuzla. 3009 POSTELJNO PERJE po din 10 in 14. čehano perje din 25. 35. 55, gosje perje od din 80. 100, 140. »Puh« 250 300. 350 dobite pri Luks A.. Osijek. Desatičina 31. — Vzorci brezplačno. 3008 BITU)VE ODPADKE popolnoma suhe. nudi tvrdka KURIVO« Tvrševa cesta 35. tel. 34-34. 3003 TRGOVINA »EDO« ČEVLJI Prešernova 48 Vam postreže v modi, kvaliteti In po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. ZA VSAKO PRILIKO oajbcljSa in naioenejsa oblačila s* nabavite prt P R E S K E R Sv Petra cesta 14 60 PAK L> l LA>-Jt ažuriitinie. vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic —• Velika zaloga pena po ? dtn r Julija na«. Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. S. 4 L eunusi i»'.seua rtV par Uaves pi»>*-ot-NaimamSr Tnes»»H h e MaimaniA' r.r.enek 1lr GOSPODINJA dobra kuharica, čista, varčna ln zanesljiva iSče službo pri starejšem gospodu samcu ali vdovcu. evenL gre tudi kot postrežnlca za 3 krat tedensko. Ponudbe na upravo Usta pod ^Marija Macuhc 2987 beseda 50 par Da ves poseoe; Naimaniš* «new« •* din TRGOVSKO HI SO "»nonadstropno, z dobro vpeljano trgovino v obmejnem pasu ^laradi pomanjkanja gotovine •ako j prodam. — Ponudbe na ipravo pod Z P. 2991 Srečno NOVO LETO žel! vsem cenjenim odjemalcem Cvetličarna „Split" (Benedik Ivanka) LJUBLJANA, Frančiškanska 8 RENČELJ ŠTEFAN gostilna in trgovina MARIBOR — POBRE2JE MARIJA NOVAK gostil nič arka v Rokodelskem domu NOVO MESTO SREČNO NOVO LETO 2ELI IGNACIJ HR0VAT mesarija ter se tudi za nadalje priporoča JKSErJICS sasaeee4t»aeeeee»seeeeaeeeesfe LA2V:*K FERBO TI Jwg^«^Ti uiim ni JL I iiiiiiiiiii m li ii ■ imun im i mehanično kolarstvo Radeče pri Zidanem mostu Tehnično najboloj izpopolnjena AvtomehanlČna delavnica LOJZE MURN RADI VELIKE IZHBE NIZKE CFAT' beseda 50 par Davek posebei Malm^niš' mr»«ek H dir VNAHCI\KSTNO /LATO i>jante m *reorr Kupuje pc Vivi*l«b ^nr»n * B07ir — 'iibhana Prcnčiškan^k^ H Narnoveisi otroški in igračm vozički dvokolesa sivaim stroji, prevozni tneikli pnevmatike Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlov 4 iiiatIHIlliiMMillii 11 Mi'llri[t"-'HrlHWnriSB1T'M''''"'':",'--T' • 1EBP" ^r»*o»r KAMNI trt vsakovrstne latO ku uje po navvišith Tenan Jos. EBERLE LJUBLJANA l"yiseva i ipaiaća noteia »Slone > Srečno in veselo novo leto želi Ft. p. Zajet IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, Stritarjeva ul. 6 (pri frančiškanskem mostu) Srečno novo leto zeli tvrdka ffuS®!7u BCdOŠOfH/i) Kariovška cesta 34 OTVORITEV GRAJSKE KLET Kipi mostim ZajtrUovtAnica dellhatese ipecerlja Ljubljena llllil.zZičeva ZL egat VINKO SAVNIK MANUFAKTURA — GALANTERIJA — »PEKO« ČEVLJI jesenice RADOVLJICA BLED JANKO BOGATAJ modna trgovina JESENICE Gosposvetska cesta 4 I Franc Dolžan GOSTILNA PRI »IJECTARJTT« RADOVLJICA V MARIBORU Popolnoma na novo, izvirno ln moderno prr-irejen restavracija Graške kleti se otvori drovi na Silvestrovo Za obilen obisk se priporoča in želi srečno novo leto Jo^ko Pc«tr:a Ustnik kavarne »ASTORIJA« in resta\-r. »GRAJSKA KLET« IVAN KRAVOS ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 13 TE^^O^ 22-07 JOSIP STUPICA Slomškova uUca 6 LJUBLJANA Telefon 28-26 Avtognma: PIRCLU Zastopstvo avtomobilov: OVERLATTD In LANCI.. Bencin Olje A^tcgarcHa Vsem odjemalcem in igTalcem mojih biljardov želim SREČNO IN VESELO NOVO LETO Ivan Zupsučf mizarstvo — izdelovatelj biljarJ!ov ^0 ŽADOVINEK-LESKOVTCC KKoliO i7ir^7iiT]^iiiaaaaL^ Mnog"0 uspehov v novem letu Vam Želi stavbna tvrdka FRANCE KOSMAČ koncesionirani zidarski mojster ZG. GAMELJNE 12 p. St. Vid nad Ljubljano K ANDI J A, pri hotelu \Vindischcr — NOVO MESTO, tel. 56 je edino podjetje na Dolenjskem za predelavo bencinskih motorjev na plinski pogon. Predelava se vrsi s tehnično dovršenostjo, brez izarube oblike in sile. V poplavilo se sprejemajo motorji vseh tipov in sistemov. Vsa popravila se izvrše tčno po naročilu v popolno zadovoljstvo stranke. Ob koncu leta se podjetje iskreno zahvaljuje za vsa zaupana naročila in se tonlo priporoča za nadp.ljno naklonjenost in zaupanje, žeieč vsem novo srečno poslovno loto 1941. Srečno novo leto želi cenj. občinstvu ln se toplo priporoča Se za nadalinjo naklonjenost AKTSN RETELJ modno krojaštvo roVO > Trg kralja Petra TI. ID ANE S SILVESTROVANJE v $3St*fm »PFI LOVCT" R'mska — B!ehveisova cesta — Telefon 46-, Srečno in veselo novo leto želita cenjenim gostom Jošr~ri> in Greta Hubad giopvvMO tn vfi^fit o ^n\ro i.pto srw»r tta VINKO 5v? M^A MB^HIIOTU GOSrp NA — TRGOVSKI PPISTAN 4 SREČNO TN ^TCSELO TTOVO I ETO 2ELI STKA^I^^E ?15 pri K F! ANTU >/-—>*•-iri ->r^n't~> orrr^"''i f nf> n**t^oSt.** o''t-^ ^ * i. Ve-lno na Tn'ogi !n no na^J^ri lositiiiir^^n*^ cen**1!. J A*'KO Mi^rGOJ Ri«t-f^^no varjenje — avtogenično varJ,~-»Je NOVO MESTO Kn'if i * n 1 Vo"',K srečno novo i^*^ x^Mrr» vse>'i svr»'f,Tn cenj. odjemalcem MII-RR FPiM^JO zaloga pohištva ( LJUBLJANA Kladezna ul. 22 Dolenjcem, posebno pa rov^^^^onom znana in priljub- LOJZE DHENIK BRŠLJIN NOVO MESTO k! t^l Tvovrftra d^t^sca vina, ŽeM vsem svojim cenj. obiskovalcem srečno novo leto SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1941 2ELI VSEM S^MON ESAVČIĆ predilnica sterilizirane žime STRA2ISCE 167 pri KRANJU kAsAšaaaašaaaAAS^ FfVVVVTvvT W^WV ■ aktilatttrtrti papir proda uprava »Slovenskega Naroda* Ljuoljana, Knailjeva ulica štev. i Zvočni kino Delavski dem Trbovlje Balalajka — Cirkus — Čarovnik iz Oza — Čarovnik Mandrake — Detektiv Andv Haxdy — Jezdec fantom — Kraljica tropskih noči — Kralj prekletih — Na Soči 1917 — Peter in Katarina — Soročinski sejem — Tarzan in njegov sin — Veliki valček — Vrela kri — V carstvu žena — Volga. Volga ... — Zbogom, mlster Chlps Znana stara gostilna a prenočiščem Franc in Pavla GabrovSek Novo mesto — Trg kralja Petra H. toči samo pristna, lastna domača vina. Oglašuj v „Slov. narodu" i>mi saee.................♦..........»•♦♦♦»♦♦♦♦♦........... ••••••............................»#•♦♦♦..........h * * o Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom * t «► iz daljne Dolenjske in poslovnim prijateljem o trgovina z vinom in žganjem o Želim vsem svojim cenj. obiskovalcem brivskega o m damske ga salona, prijateljem ter odjemalcem BURGITA SREČNO NOVO LETO! Priporočam se za cenjeno naklonjenost! IVAN SVETEC NOVO MESTO V tn podružnica — Ljubljanska cesta Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odlemalcem ANTON KONCILIJA mesar in prehajevalec NOVO MESTO ter se za nadaljnjo naklonjenost cenj. občinstvu ' priporoča PETAR B ADO VIN AC gostilničar onkraj prelepih Gorjancev na idilično lepi Luži. P. n. občinstvu. 2lasti gostilničarjem, restavra-terjem m kavamarjem toplo priporočam nakup vsakovrstnih domačih vin iz mojih priznano dobrih kleti, kakor tudi raznovrstnega žganja. ifcO LOP" BRZOJAVNI NASLOV: NOVO MESTO — TELEFON ŠTEV. 27 DOLENJSKA OPEKA < tSKA KOMAND!" t A DRUŽBA, PREČNA PRI NOVEM MESTU Si Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Stev. Stran 3 Najnovejši triumf kralja pevcev! Nelson Eddy ta££££v* Hona Massey V naj razkošnejše m pevskem velefilmu očarljivih melodij in arij, muzike, ljubavne tragriKe, napetega dejanja, skratka — v najlepšem filmu vseh časov! PREDSTAVE danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri na dan Novega leta ob 15., 17., 19. in 21. uri LJubljana v zrcalu in mrliških knjig rojstnih, poročnih Matične knjige ljubljanskih župnij pričajo, da življenjska sila stare Ljubljane peša, ker število rojstev ne napreduje, novi deU Ljubljane in njene okolice pa kažejo večjo rodnost Ljubljana. 31. decembra. Potrkali smo, kakor vedno, ob zatonu starega leta na vrata ljubljanskih župnih Uradov in gg. župniki so nam razgrnili rojstne, poročne in mrliške knjige, ki kažejo življenjsko bilanco Ljubljane. V bistvu se življenje Ljubljane ni dosti spremenilo v primeri z letom 1939.. ugotoviti pa je vendarle da rojstva v Ljubljani ne napredujejo preveč razveseljivo v tako imenovani >stari« Ljubljani, medtem ko kažejo novi deli Ljubljane, zlasti njena periferija, dokaj močno vitalno silo. Glede umrljivosti je videti, da je Ljubljana prav za prav čedilje bolj zdravo mesto, zlasti pa zahteva od leta do leta manj žrtev jetika, ki je bila v letih po vojni na prvem mestu med smrtnimi vzroki Ljubljančanov. V večini ljubljanskih župnij umrljivost ni bila večja ko leta 1939. Zanimivi pa so podatki o porokah. Številke kažejo, da je v Ljubljani čedalje več porok, a kljub temu se število rojstev ni dvignilo niti v onih župnijah, kjer je število porok razmeroma zelo naraslo. Značilno je poročilo viške župnije v tem pogledu, ki pravi, da bo kmalu več porok kakor rojstev, če bo šlo tako narej. Stolna župnija Poroke. Vseh porok je bilo 38, izmed teh je prišlo 19 parov iz drugih župnij in so bili tu po pooblastilu poročeni. Iz stolne župnije so šli štirje pari drugam k poroki. Domačih parov je bilo torej skupno 23 poročenih. Ženini so bili vsi polnoletni, najstarejši je imel 56 let. Najmlajša nevesta je bila stara 19 let, najstarejša, pa 41 let. Med ženim sta bila dva vdovca, med nevestami ena vdova. — Vseh oklicev je bilo 37. Enemu paru se je po oklicih »podrlo«, t. j. poroke ni bilo. Pred 100 leti, leta 1840, je bilo v stolni župniji tudi 38 porok. Rojstva. Rojenih je bilo 19 otrok. Pred sto leti. leta 1840, je bilo v stolni župniji rojenih 62 otrok. Umrli. V stolni župniji je umrlo 17 žup-I nov. cd teh 3 v bolnici. Med umrlimi je 7 mcšk'h in 6 žensk. Najstarejša umrla Scala Katarina je bila stara 82 let, najmlajši pa 1 dan. Stolni župljani so umirali za rajličnimi boleznimi, največ zaradi okvare srca, a nihče ni umrl za jetiko ali rakom. Najmanjša umrljivost je bila v mesecu oktobru in novembru, ko od 28. septembra do 7. decembra ni nihče umrl Vidi se. da je stolna župnija najbolj zdrav kraj v Ljubljani. Pred 100 leti. leta 1940, jih je umrlo v stolni župniji 70, med temi 10 za tuberkulozo. V letu 1940 se je po vseh ljubljanskih župnijah in cerkvah ter zavodih veliko molilo za mir in blagor domovine in države. Neprestano se vrste devetdnevnice; ko se konča devetdnevnica v eni cerkvi, se začne takoj drugi dan v drugi. Poleg teh mirovnih pobožnosti sta bili dve velilci prošnji pobožnosti: 1. septembra spokorno in prošnjo romanje h Kraljici miru na Ku-rešček in 8. septembra ganljiva otroška procesija na Rakovniku. Obe pobožnosti je vodil prevzviseni gospod škof dr. Gregorij Rozman. Frančiškanska župnija V župniji Marijinega Oznanjenja se je V letu 1940. rodilo 79 otrok, in sicer 29 dečkov in 50 deklic Tudi v tej župniji so močno prevladovale deklice. Razmeroma mnogo se jih je rodilo doma, in sicer 18, ostali pa v bolnicah. V porodnišnici se je rodilo 44 otrok, v Leonisču 7, v sanatoriju Emona 4 in v šlajmarjevem sanatoriju 6. Porok je bilo v tej župniji razmeroma mnogo zaradi tega, ker pari iz drugih župnij kaj radi stopijo pred oltar pri frančiškanih. Porok je bilo 282, od teh je bilo 129 parov tujih. Umrlo je 86 faranov, in sicer doma 50, v bolnici pa 36. med temi je bilo 38 žensk in 48 moških. Najstarejši umrli moški je bil star 90 let, najstarejša umrla ženska pa 87 leL Bežigrajska župnija V župniji sv. Cirila in Metoda za Bežigradom duhovno življenje zadovoljivo napreduje. Fara je imela v marcu mesecu sv misij on, ki so ga vodih gg. profesorji na III. drž. gimnaziji. Misijon je bil zelo dobro obiskan. Fara ima 7000 duš in se neprestano razvija. Je to mlada fara, ki io čakajo še velike naloge. Prav raoi neprestanega naraščanja se ljudje neprestano selijo. Iz istega vzroka statistika ne pokaže porasti življenja v fari. kot morejo to izkazati fare. ki so že ustaljene. Faro vodi z vso vnemo p. Kazimir Zakrajšek, ki jo je tudi ustanovil. Z vsemi modernimi duš-nopastirskimi sredstvi skuša faro privesti na člmvecji duhovni nivo. Pn tem mu pomaga tudi farno glasilo »M Bežigrajci* Zelo debro razsvetli razmere za Bežigradom trnusra »Nas Be«*radc, ki podaja ves razvoj Bežigrada, Mnogo bo pripomogel k duhovnem« napredku novi prosvetni dom ki je fe toliko napredoval, da se lahko v njem vrfl vsai glavno Pr^*,n° d^,ed Farni kronist nam je odprl na JPp^ matične knjige iz leta 1910. iz katerih po-vzamemo sledeče: Rojstev v fari je bilo 74. doma je bilo rojstev 14, od teh 9 fantkov in 5 deklic V bolnici je bilo rojstev (bolnici prištevamo tudi Leonišče. šlajmarjev dom in sanatorij Emona) 60, 34 fantkov, od te>-nezakonska, in 21 deklic, od teh 3 nezakonske. Umrlo je vseh skupaj 49 faranov, od teh 32 moških in 17 žensk. Porok je bilo 52, 7 parov se je šlo poročit drugam. Duhovni urad v ljubljanski splošni bolnici Ljubljanska bolnica ima največji matični urad v vsej Sloveniji in njene matične knjige, rojstne kakor mrliške, presegajo po svoji obsežnosti vse ostale ljubljanske župnije skupaj. Pod bolniški duhovni urad spadajo namreč poleg splošne bolnice še bolnišnice za ženske bolezni, za otroške bolezni in za duševne bolezni ter še Zavetišče sv. Jožefa, Smrt ima v bolnici tako rekoč stalno službo Letos je pobrala 842 Zemljanov številka ne pove mnogo, a prinesla je v številne družine neizmernega gorja. Število umrlih v bolnici je nekam ustaljeno, četudi število bolnikov skokoma raste, se giblje število umrlih že celo desetletje med 800 in 900. Največ jih pobere jetika, rak in razne nezgode Odkar imamo zavod za zdravljenje novotvorb, znatno pada v bolnici število umrlih za rake m. Letos je pobrala nemalo bolnikov epide-mična bolezen meningitis, in sicer kar 45. Najstarejši umrlič v bolnici je bil 94 let star. Bil je to vdovec zasebnik Janez Kor-če, redom Vrhničan, ki je bival zadnja leta v ljubljanski šentjakobski fari. Ljubljančanov je bilo mod umrlimi 283. Bolj razveseljiva je novoletna bilanca iz porodnišnice, ciema veselja in tihe sreće vseh mater, ki tu rode. Letos se je rodilo v porodnišnici 1960 otrok. *to je 8 več kakor lansko leto. V večini so bili. kakor doslej že več let, dečki. Ljubljančanov je bilo med novorojenčki, in sicer iz stolne župnije 16, iz šentpetrs 37 žensk in 45 moških. Med umrlimi so tudi trije iz tujh župnij, ki ao Slučajno umrli v šišenski župniji. Iz Trebnjega — Poroka. V Zagorju ob Savi sta se na Štefanovo porocTa tuka šnji občinski tajnik gč Jože u r š i č in gdč. Olga Golob iz Zagorja. Čestitamo! — Premestitev. K sreskemu sodišču v Ormožu je premeščen sodnik g. Fedor Košir iz Trebnjega. — Nocojšnje silvestrovanje sok°la bo še posebno privlačno, ker je program res skrbno izbran in bo zlasti presenetil umetniško izbrani glasbeni del sporeda. Ker se prireditev vrši v korist zimski pomoči, pričakuje prireditelj, da se bodo odzvali vsi, ki so te dni prejeli vabila, in da bodo pripeljali s seboj še znance in prijatelje ter 8 tem podprli dobrodelno akcijo našepra Sokola v korist revnim. — Ob zaključku lota sporočnmo. da bo naš list z novim letom prinaš.il od č do časa tudi važnejše novice in doeodke iz Trebnjega. Ker se prijavljajo novi naročniki, prosimo tako nove kakor tudi al naročnike, da redno plačujejo mročnino in s tem p oskrbe za nemoteno poslovanje uprave lista z naročnki. ki njih kraja p >-sveča list pozornost in ga tudi tujsko-pr omet no dviga. Ante Beg ob svoji sedemdesetletnici Redki so pri nas možje takšnega kova — Jubilantova edina želja nikc. V na^ern uredništvu se je ixiejstvx> 1°09. ko je prevzel službo poto Ljubljana, 31. decembra Ob tej priliki ne opozarjamo na življenjski jubilej \e zaradi tega ker to zahtevata '■bičaj in vljudnost: dolžnost nam veleva, da s« spomnimo moža ob njegovi sedemdesetletnici, ker njego-v življenjski jubilej ni le zasebna zadeva. Morda bi bila najpri-a»crnejša označitev njegovih zaslug z besedo pionir, kajti njegovo delo kot narodno obrambnega delavca, potovalnega dčitelia val do valnega učitelja, organizatorja iti gospodarskega nadzornika la poK.i;c je bil naporen in še bolj odge*v< ren kakr^- uredniški Najprej so mu poverili področje lei je obsegalo Koroško, GoriSkc i Trstom in Kranjsko, pozneje pa £e Štajersko K»:ub službi potovalnega učitelja, ki jc zahtevala mnogo dela in truda. Beg ni opustil novinarskega poklica in zlasti marljiv« je sode1o» val pri narodno obrambnih publikacijah, a udejstvoval se jc tudi k< t pisatelj in prevajalec. — L l°i6 jc bil mobiliziran in imeli se ga v evidenci kot politično mi m-Ijivega. Tudi v najhujših vojnih let h jc našel še vedno nekaj časa /a publicistično in novinarske delo in tedaj je napisal tudi knjigo »Naše gobe«, ki je p.1 i/-' a Sele l. 1923. A. Beg jc služil vojake v Fudenbur-gu. zato je bil tudi uvrščen med t.Me upornike, ki so jih zaradi znanega upora kazensko premestili v Tolmeč. P< prevratu je A, Beg prevzel uredništvo ljubljanske »Domovine«, kmalu potem ga je pa ministrstvo imenovalo za generalnega tckvcstrt in nadzr rnika nem'kih dru:t^-v Schurverei-na. Sud mark c in drugih. L. 1020 je prevzel uredništvo »Kmetskega li&ta«, naslednje leto pa je vstopil v uredništvi »J igOftlaVV je«<. L. 1924 jc povra! zopet č'an našega urcJni"tva. XjeDi»m< . \ ine«, kjer ie I. 1936 ie bilo v resnici pionirsko. Toda Ante R.*g prevzel referat /a propagandi . statist je tudi eden naših najstarejših novinarjev, tistih, ki so 7 vztrajnim delom, nadarjenostih in izobrazbo c krepili temelje nalckja t;ska in mu pridobili častno veljavo. Toda že s j-am.ui svojim znanstvenim dolom m c naš jubilant prid bil t<.';ko zaslug, da ie njegovo HPC prešlo i p.avičeno v našo kulturno zg< Jo\\no. Vendar h- bilo treba ua-pisati ( iuN'antu nekaj vrstic, četudi bi r;cgov!h /as'tg za narod n* poznali; Anre lVjg jt eden tistih redk'h mož, ki jih ic, kakor se /eJ: čedai t manj: poštenjak v o.oblrem p n-ciiu besede vedno in povaod odkrit neontohlj veva "-epi ičanja — skratka v pravem pomenb besede možate..t značaja Mcž. ki se \*.y. ostane zaveda sv >~ jih dolžnosti dc naroda in ki ne more nikdar mirovati, ker je rojen za delo. Jubilant ^e ie r« Jil. kakor sam pravi, dan prezgodaj, na starega leta uan. tako-da jc bil že naslednje jutru leto dni star. Njegov rojstni kraj je Stojno selo pr; Roga ki Slatini. Morda pa t< vendar n b-Ui smoia. da se ie rJii »prezgodaj«, čeprav so mu bili prekrižani vsi načrti, ker so ga poklicali letu dni prej k vojak« m: najbrž bi si izbral kak-er drug pokl'c, kjer bi ne mrgel uveljavljati tako uspešno svojih sposobnosti kakor jih je. Pripoveduje, da se do svojega 26. leta ni inogel lotiti nobenega p. klica stalno- Iz g.mnazijc ga je vleklo k učiteljskemu poklicu. Najprej je služboval kot poir jživ učitelj \ Jurkloštru nad Rirn-kimi t; p ican:\ a k< maj se |C posvetil lepemu poklicu, s-, ga pozval, k vojakom, leto dni prezgt^aj Potem jt zopet nastopil učiteljsko službo, m siclt \ Ribnici na P horju. Ccz \e*o dni je bil sprejet za oficirskega aspunnta pr1 orožni'■•t vu, a to službo je kmalu zapusti! »n bi; ;e sprejet za uradniškega aspiranta pri železnici, kjer se pa ni mogel sprijazniti z vsenem-;kim duhom Prevzel je uredn^rvo »Domovine« v Celju na vab'lo Diagctina Hribarja in novinarskega poklica se je oprijel s pravo vnem* rojenega novinarja. Novinar ie postal že I 1897 ir. naša javnost se še d^brc spominja, da smo 1 1937 praznovali 401etn»cc Begovega novinarske- • ga de!a. L 1901. po smrti odgovornega urednika na:ega lista J. Notfcfa. je prevzel uredništvo SN Ante Beg in ponosni smo, da jubilanta tako štejemo med sv je vrred- m organizacijo dopisnikov. Pojto | k nastopil L 1938. vendar samu torma'no, kajti j.e vedno je delaven tci se pogosto oglasa n tehln!mi razpravami v na ih dnevnih in v strokovnih listih. SC vedno se tudi posveča gobozuanatva in v tej stroki uživa pri nas edinstveni slovo. Zato jc bil tudi predvsem poklican, da je Lani priredil razstavo gob na velcsojmu: ta razsrava je bila prva svoje vrste na Balkanu. Vsega publicističnega Begovega dela ni m 4 če na:teti ob tej pn'Hki in tudi nismo poklicani, da bi ga ocenjevali, spričo značilne Begove de!a\nosti pa smemo reči, dj •c ni zaključeno Ko smo voščili jubilantu vm; najboljše, je dejal, da gL/ji edino željo: rad bi preživel jesen svojegl življenja v krogu svojih otrok m vnuke* v svojem domu v K ni dolini. Na stara leta je uramljen; vdovec je že 15 let Oženjen je bil «, hO šl. vitega slovenskega pedag« ga Andreja Prapn tnika Ivano. B:Ia je učiteljica na mestni šentjak< b>ki dekli:ki šoli Tudi vsi trije njuni otroci so re odločili za učiteljski puklic. Starejši sin. TiM">če. je šolski upravitelj v Trbovljah (tudi njegova žena Pavla je učiteljica), mlajši sin Du>'an je prote-SOf na drž. trgovski loti v Celju in hči Milena je učiteljica v Birčni vas., p- ročena s š< '-kim upravite!jem Jurčecem Naš jubi-tant si vroče želi. da bi vsaj eden izmed njegfA'ih otrok dobil službo v Ljubljani. Milena si jc po službeni dobi m šolski oceni — kakor tudi njen mo-ž — žc davno pri-dt Sila pravico do namestitve v Ljubljani. Naš jubilant ni nikdai iskal protekcije, zato se ni hotel tudi obrniti s prošnjo na vplivne gospode, da bi vnukom znamenitega slovenskega pedagoga, čigar ime nosita v Ljubljani dve Šoli, dal' službo v slovenski prestolnici Jubilant menda pričakuje, da bodo v Ljubljani in bližnji okolici razpisane učiteljske službe, toda kaj takšnega se ni zgodrU žc desetletja Tudi mi želimo vrlcniu, znaiajnemu možu, da bi se mu izpolnila edina želja, ki je res tako skromna, da bi mu jc mcTali takoj izpolnita a ne le morda zaradi njegovih zaslug, temveč, ker so si tc njegovi otroci zaslužili. Želimo mu pa tudi da bi ostal še dolgo tako zdrav, delaven in mladosten, kakršnega poznamo. i I POMLADNA PESEM KINO MATICA — Tel. 22-41 — Predstave ob 16., 19. in 21. uri, jutri na Novo leto ob 15., 17., 19. in 21. uri. Matinejska predstava odpade! ZA SBLVESTROVO ln NOVO LETO: Slavni pevec GIUSEPPE LUGO poje nesmrtne arije iz oper >Rigoletto« in >Tosca« v sijajnem pevskem velefilmu največjega formata šaljivo resna zgodba o lekarnarjevi ženi, ki se zaljubi v slavnega pevca — toda ta noče ločitve zakona in jo zato namenoma razočara, da se vrne k možu... — V glavnih vlogah: GIUSEPPE LUGO, Laura NuccL Kubv Da Ima Najzabavnr ;ši in naj vesele j ši silvestrski in novoletni filmski program Vam nudi Me*, ro film Danes na Silvestrovo pri predstavi ob 21. url sodeluje še VESELI KVARTET PAVLIHA s svojim Izbranim komičnim programom OIRIKIUS BRATOV MAR* kino sloga — ■■ Telefon 27-30 Obilo cirkuskih atrakcij, muzikalnih Slagerjev ln komičnih prizorov z nenadkrllji-vlmi komiki brati GROUCHO, CHACO in HARFO MARX. Predstave danee ob 16., 19. ln 21. url, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri Nabavite si vstopnice že v predprodaji! življenje in umiranje v Mariboru v letu 1940 592 porok, 563 rojstev in 941 umrlih Maribor, konec leta 1940 Razdelitev Maribora na tri župnije se je leto le v toliko spremenila, da ae je zmaj-šal obseg Magcalenske župnije na račun aprila novo ustanovljene župnije sv. Jožefa ▼ Studencih- Drugače je tozadevno ostalo vse pri starem. To ve^'a tudi za poljudno označbo teh treh župii-j: Stolna je ostala de vedno >gceposka«, nasprotno pa frančiškanska tudi Se vedno >slovenskac in »kmečka«:; pretežno slovenska je tudi ostala toda toct Izrazito kmečka pa že davno nI več, kot je bila svojčas po svojih okrajih: Košaki, Krčevina itd. Danes tudi v frančiškanski župniji prevladuje gosposki ali meščanski živelj. Pretežno nespremenjeno je ostala Sv. Magdalena »delavska« župnija. Pdeg teh pa imamo še eno zanimivo označbo za vsako teh župni i namreč: frančiškanska je župnija p^rok, stolna je župnija por°dov, a magdalenska je župnija mrtvili. Kako se ta označba ujema z dejanskim položajem glede frančiškanske župnije, to vprašanje ostane začasno še ooprto. Glede stolne župnije se označba nanaša seveda na porodnišnico, na katero tudi letos odpade približno 600 rojstev oz, porodov. No, magdalenska župnija pa je najbližja Pob rež ju, na katero pokopališče pridejo navadno tudi smrtni primeri iz javne bolnice. Poleg omenjenih treh glavnih (rim. kat.) župnij pa imamo v Mariboru tudi še: pravoslavno, staro katoliško ni evangelsko župnijo. Glede pravoslavne župnije prihaja tudi novo leto koledarsko pozneje. Mislimo pa, da se zadevna statistika tudd za letos ni mnogo spremenila od lanske — kar velja tudi za evangelsko župnijo. Pač pa imamo že z:'aj na razpo-ago statistiko starokatoiiške župnije in sicer: porok je bilo 24, na rodilo se je 16 otrok, od teh 9 dečkov in 7 deklic, umrli pa so Ie 4, od teh S moški. V cerkev je to leto prestopile 63 vernikov, vseh vernikov pa je približnr 700. Točno statistiko imamo že zdaj na razpolago od Magdalenske in frančiškanske župnije. Magdalenska župnija: 266 po rok, 316 rojster (dečkov 185. deklic 131) 667 umrlih (326 moških, 341 žensk). V letu 1939 pa je bilo 289 porok 358 rojstei (178 dečkov in 180 deklic) 617 pa umrlih, frančiškanska župnija: 194 porode, 121 porodov (59 dečkov. 62 deklic), 120 umrlih (61 moških, 59 žensk). V stolni župniji bc točna statistika še le izdana; med tem veljajo približno sledeče številke: 108 porok. 110 rojstev, in 150 umrlih; (posebej) k rojstvom priče še število iz porclonišnice. čim nam bodo na razpolago zadnje in točne številke, bo še le možna tudi točna primerjava gibanja prebivalstva Maribora v letu 1940. Rešujmo staro narodno kulturno imovino ? Umesten opomin ob zatona starega in začetka novega leta Maribor, 30. decembra hcVo se na^fba h koncu. Tako nam uhaja leto za letom in z njim naglo mineva, izgineva v pozabo toliko dragocenosti na:e kulturne zgoiovine — naše kulturne imovine. Ta bogata dediščina je zrasla tekom stoletij na plodovitih tleh našega naroda, ki je pri tem soustvarjal z vsem svojim bitjem in žitjem Do na"e?a 20. stoletja se je ta nenadomestljiva duho-vna dediščina izročala od krvi do krvi potom verige vnukov v narodni pesmi, pripovedkah in pravljicah, pregovorih in izrekih, otročkih rimah in narodnih ugnnkah. kmetskih in vremenskih prerokovan i ih„ ljudski veri in divnih posebnostih narcoj. Lep in izviren izraz narodne duše je bilo vse to. A danes to naglo izginja iz življenja naroda. Le s'abo Se žubore fljudski viri ter groze usahniH v suši čustveno revne sedanjosti, ako jih pravočasno ne zavarujemo. Tu velja pomagati z besedo in dejanjem in za nas vse se pojavlja dolžnost, kjerkoli je mogoče, da dragoceno narodno imovino obvarujemo pred poginom in pozabo! Predvsem velja: zmagovati narečje našega podeželskega naroda, ako hočemo naredno dušo prav razumeti! Že v kratkem času opazovanja spoznamo, kako se samoniklo, dom ostal no in nepokvarjeno narečje vsako leto bolj prilagojuje književnemu jeziku ter izgublja mnoge svoje stare lepo posebnosti in izraze, ki so ostali v uporabi le še pri starejših generacijah. Ponoviti jih in zapisati v narodni besednjak vseh naših večjih narečij, tega ne bi smel opustiti noben zaveden inteligent! Morali bi opazo-vati vaščana, ga poslušati, mu gledati na usta. tiVo otroka kakor odraslega! Pokazati bi jim morali radost nad njihovim nazornim in izrazno bogatim govorjen jem. jim na nabran h primeTih prikazati, kako tam na Ikri I ju je njihovo narečje sploh, nad-kri'ljuje često celo revnejši književni jezik ter jih spodbujati, da se drže svojega narečja. Narečje nam nadalje odkriva modrost -nc imovino pregovorov, kmetskih izrekov in pravil. Od vse prevzete narodne imovine so se ti močneje ohranili, kajti v njih najde izraza celo življenje vsakdanjosti. Vsak pregovor je izkristalizirana življenjska modrost Slično je z vremenskimi prerokovanji, v katerih se izraža povezanost z naravo, izkustva tisočletij. Ona naznanjajo pravero. dihajo duha grude ter žive v pristnem vaškem narodu še danea 2al je že mnogo tega šlo v izgubo in ostalo le še v spominu posameznih Se bolj so c«grožene ljudske uganke, izraz narodne veselosti in šaJjivosti. Kako oster pogled za bistvo reči je doprinesel narod, ko jih je pustil nastajati, kako je v njih pod u še vil in poosebrl reči svojega okolja. Za umetnost reševanja ugank je zlasti lahko pridobiti otroke in m adi no. zato treba v teh zbuditi zanimanje, s katerim obenem zasidramo ohranitev te narodne imovine. Še eno področje narodnega življenja je z narodopisne strani važno: Širni misterij ljudskega praznoverja. Ne posmehujmo se šegam za obvarovanje pred boleznimi, vplivom zločestih sil! Te naj nam bodo zanimive pač kot ostanki prastare ljudske vere. In baš zdaj ob sklepu leta je teh največ! P ostanimo o pravem času Čuvarji tudi te imovine! Mirko Vauda Naročnikom, čitateljem in prijateljem „S2ov. Naroda" v Mariboru želita uredništvo in uprava srečno in zadovoljstva pslttio loto 1C41 24*000 siromašnih otrok ob meji Stanje in potrebe obmejnega Šolstva — Propadajoča šolska poslopja Maribor. 30. decembra Smo pred sklepom leta, ko delamo obračun vsi javni in zasebni činitelji o delu in delovnih uspehih, ki smo st jih zastavili tekom leta. Mnoga leta že obmejno učtelj-stvo vodi vestno evidenco o stanju in potrebah obmejnega šolstva ter ob najrazličnejših prilikah opozarja na vse zadevne hibe merodajne faktorje. Ni spregledalo nobene umestne prilike, ob kateri ne bi apeliralo z načelom: Obmejno šolstvo bodi med prvimi v državi! Pojdi prijatelj v naše obmejne kraje in oglej si notranje in zunanje po večini propadajoča šolska poslopja, ki že davno po svoiem stanju ne odgovarjajo več sedanjim potrebam Res 50 zgradili eno ali dve obmejni šoli, a to je neznaten uiomčič. ki bi bil še man j M, da bi ne bilo izdatne pomoč CMD! Obmejno učiteljstvo je tudi letos predložilo spomenico, s katero je v glavnem zahtevalo izjemno višje upoštevanje obmejnih sol, katerim naj se dovolijo višje postavke za vzdrževanje obmejnih šol ter naj se vendar preide na načrtno delo novogradnje šol ▼ obmejnem pasu itd. Og^jmo si obmejno šolsko deco! V direktno ob severni meji ležečih 5 srcz:h imamo nad 32.000 obmejnih šolsl^b otrok. Tri četrtine teh pripadajo revne j :m sTo-jem, torej 24.000 otrok rnn tukaj najtežje življenje ne le doma. ampak mdi \ so*i — slabr? oblečeni in obuti in slabo oskrb'jeni s šVskimi potreb'činami' §>>!ske kuh:nje nudijo kaj skromnega ir top'e«?a komaj eni desetini vse te dece In vendar ni j bi bila ce'otno oskrbljena z vsemi življenjskimi in šo'sk:mi potreb:činami! In končno še naše obmejno učite1 jstvo! V sevenvh 5 obmejnih srezih je okr- g'o 700 učite1 jev(ic). Vsi ti vrš'jo sigurno ra di obmejnih okViščin najtežje vzg-ni so'sko in izvenšo'sko prosvetno delo. t "'i njih materialne in moralne pravice so odmerjene po enotnem skupnem meri u z ostalim učiteljstvom vred. črtali smo v m-ših listih ponovne zahteve in pro'nie. naj se vsaj učite!jstvu v obmejnih krai;h pr-zna L ali vsaj II p'ač^ni razred. Zaman! D->segli so ga drugje, prav, a meja ie o-ta-la prezrta. Mariborske In okoliške novic? _ Električni tok. Po časopisih straši vest, da se bo po novem letu podraži! električni tok v vsej državi od 25 do 45 odstotkov, kakor je pač podjetje, ki tok oddaja, t. J. ali je na vodni pogon aH pa kalorična centrala. Zvišanje cene električnega toka bi prizadelo naširše sloje in prav gotovo ne bo v korist povečanju porabe električnega toka. V našem mestu bi bili s povišanjem cen toku prizadeti razen drugih konzumentov zlasti obrtniki Likanje z električnimi likalmki bi postalo predrago, gretje z električnimi pečmi p 11 kuhinje na elektriko bi sploh ne prihajalo več v požtev. Reklamno razsvetljevanje Izložb itd. bi odpadlo. Na vse to opozarjamo Že danes, da bo občinski svet kar najodločneje brani koristi občanov, kad-r bo priš'a falska elektrarna s predlogom za povišanje cen teku. Kakor znano "*e med občino in falsko elektrarno sk^iena 00-godoa. po kateri dobi občina 48 •.. Fala pa 02 kosmat^'* dohodka od v me-tu porabijenegra električnega toka. SoHco tega je dana občini možnost, da Čim bMj zavre vsako povisanie. Povišanje cen toku bi prineslo občini velike nove dohodke. Ker občina ni pridobitno podjet-e nI treba da se brez odpora ukloni zahtev: p- povišanju cene toku. Doslej se Se ne ve. kaj falska elektrarna namerava, vendar pa je jasno. da je pri sklepanju zveze ele&trarn glede povišanja cene toku gotovo sodelovala. (Del. pol.) _ Kako je s cenami na mariborskom trgu. Po poročilu mestnega tržnega nadzorstva st. 52 so na mariborskem trpu tele cene: Meso: svinjsko s kostmi 18 do 20 din. izpuščeno 22 do 24. riba 2i do 25. zajec 22. salo 24. slanina 24 do 26. pljvča s srcem 10 do 12. ietra 14 do 16. rebrca 18 Zelenjava in sočivje: krompir merica po 11 ta 12 din. čebula 2.50 do 3. Česen 10 do i 15. kislo zelje 5. kisla repa 3. hren 12. kg radiča 16, kup pese 1 do 2. fižol liter 5 do 7 din. S2die: jabolka 10 do 14. celi orehi 16 do 18. lusčeni orehi 52 za kg. liter 24. . žito: liter koruze 3 din. ovsa 2, prosa 3 do 3.50, prosenega pšena 7.50. ajdovega pšena 12 do 13 din. Mlečni Izdelki: smetana 20. nrfeko 3. surovo maslo 45. čamo maslo 60. kuhano maslo 56, domsčl sir 12. jaica t 1.75 do 2, konzervirana jajca 1.50 do 1 75. ' Perutnina: kokoSi je bilo komaj 14, pro- dajali so jih po 30 do 40. piščance par po 35 do 80 din. Sladko seno po 120 din za 100 kg. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, in Savo-stova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22-70. — Prijatelj tujega perila. Zafošnikovi v Plcterju pri Ma jšpergu so imeli na dvorišču veliko perila pri sušenju. Pa je prišel mimo Miroslav smigoc, vrni čar na Planj-skem, in je pobral, kar je pač mogel, tako da je vzel s seboj za 700 din perila. Tatvine osumljen je najprej tajilt potem ko je preiskava našla to perilo pri njem, se je izgovarjal, da je spotoma idoč našel to perilo v zavoju kar tam na cesti in ga odnesel svoji ženi. da ga shrani, dokler se kdo ne Oglasi. Ker mu tega zagovora nihče ne more verjeti, so mu pri okrožnem sodišču nalofTi pokoro 6 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih državljanskih pravic. — Protituberkulozna liga v Mariboru se vsem hišnim posestnikom, stanovanjskim najemnikom, hišnim oskrbnikom in ostalim darovalcem najiskreneje zahvaljuje za prispevke v letošnjem letu, namenjene za zgradbo azila jeUčnim bolnikom, ter želi vsem zdravo in uspehov polno novo leto. — Kuratori j Stanice za socialno skrb rekonvalescentnih delavcev v Marib°ra, se zahvaljuje vsem podjetjem in njihovim uslužbencem za prispevke, ki so jih darovali v letošnjem letu v prid najbednejših in želi vsem zdravo in srečno ter uspehov polno novo leto. — Zdravniška °ežurna služb*. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotne fl ti pristojnega rajonskega zdravnika v sre-o dne 1- januarja 1941 g. dr. Toplak Lojze, Pobrežje, Aleksandrova cesta št. 6. — Odprta noč ln dan so gJT°ba vrata. V Črtomirovi ulici 4 je umrla vdova po stnrjevodj-u Marija fetern, stara 71 let. v Nabrežni ulici 8 na Pobrežju pa je umrl posestnik Jožef šmirmaul, star 60 let. žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Silvestrovanje v S°koIskem domu na Pchorju. V ponosnem Sokolskem domu na Pohorju so se zbrali na savezaem smučarskem tečaju Sokola kraljevine Jugoslavije izbrani naraščajniki iz vseh sokolskih žup (po 2 iz vsake župe), da se v tečaju, ki se v:ši od 25. decembra 1940 do 2. januarja 1941, izpoplnijo v smučanju. Okrog 30 tečajnikov je dnevno pridno na delu, poleg teoretskih ur in tehničnega dela na terenu se tudi prirejajo daljši in krajši izleti po Pohorju ter se s tem nudi marljivim tečajnikom možnest, da si ogledajo vse lepote zasneženega Pohorja. Snežne prilike so idealne ter je razpoloženje vseh udeležencev odlično. Vodstvo tečaja je v preizkušenih rokah vodnikov br. TJrbaneka in Orla. Po dnevnem napornem delu je zvečer v Domu ob topli peči živrhna zabava v pravem sokolskem bratskem duhu. Sigurno bo^o vsi udeleženci tečaja odnesli z gostoljubnega Pohorja kar najboljše spomine. Od 2. do 10. januarja 1941 pa prireja Mar: romska sokolska župa na Pohorju svoA smučki tečaj in je cVoredaj prijavljenih 30 Na Silvestrovo pa bo v Solčavskem domu že tradicionr.lra sivesirova zabava za one, ki hočejo dočpkati novo leto 1941 v družbi sokelske družine na "celem Pohorju. — F"ne* vsi na silvestrovanje v D°m ScMb Maribor-matice! 73—M — Jadranska noč jutri v vseh prostorih Sokole.kega doma. Z^pet bo oživela tradi-cional la prireditev JS Jadranska noč s sodelovanjem narodnih noš. Vljudno vabljeni! Csti detiček je namenjen za letovanje revne r'^ce na morju. 7GM — 500 din nagrade dobi tisti, kdor izsledi tatu, ki je odnesel iz predsobe pc^esi-■ Qca g. A. Spra^erja na Zrinjskem trgu denarnico s 400 din gotovine. Tatvina je b"a izvršena že lani na sličen način. 7a-tvine fe ^umljen mlajši moški, ki je stikal tem c koli. — Slcmškov trjr bodo preuredili po m-č tih inž. Mosiča v zvezi s preureditvijo zunanjosti stolnice, s katero bodo pričeli spomladi. Notranja preureditev ie v glavnem končnna, srdaj bodo po sklepu cer-1- E3ĐO konkurenčnega odbora prenovili tudi zunanjost po načrtih inž. Mu~'ča. Prenovitev bo Izvedena po stilu iz leta 1859. — f-bme.ina domačija v ognju. Pri Sv Jernefn nad Mu to je gorelo pri pose«.ni-ku Mihaelu štirtneriu. Ogenj je nastal zaradi tega, ker je domači sinček v igri raz-Iro&U žerjavico 00 domačiji. Pri gaženju fs dobil straner tnko hude opekline, da so ga morali preueljati v mariborsko bolnico. — Mariborskemu soko^ tvu. Umrl je soustanovitelj in prvi načelnik mariborskega S-r kol a br. E. II i oh. Pokolfrtvo ga bo po-STvrerr.i'o na pie«TOvi ea^nji p~ti v krofih in s p'-eror:. Pogreb bo na novega leta dan ob tr^h rM^po'lne na Pobrežju. — Namesto venca na rreb pok. dr. A. Korošcu ie deroval mestni žunan dr. A. Juvan 1000 din za rxrrcžrio akcijo v prid siroms^nlr"' pičlem me«ta MarVbor. _ 10 000 din nagrade Izroči tukajšnja trvrdka Meinl in Herold tistomu, ki izsledi oziroma pomaga izslediti vlomilca, ki je odnesel 60.000 din iz tvrdkine Maerarne. _ Dobro se je imel na račun ovac, ki «h _ nI imel.. Anton Kofeinik. sicer brez poklica in stalnega bivališča, je vendar zelo prebrisan nepridiprav. Izdajal se je za večjega posestnika ovac ki iih je ponujal na prodaj. KoUfctfff^ Jedalo izslediti, je s to pretvosfottflilMrtl Jakoba No- vaka v Sv. Lovrencu na Pohorju ln Ivana Xoresa v Humu. Dobil je od vsakega po 250 din na plačila na mož-besedo, da pripelje po dve ovci že drugi dan — a tisti lmgi dan je ostal pri »svetem nikoli«. Ta poskus živeti poceni na račun drugih, ga ie izpodbujal k večji tatvini. Izbral si je aa Remšniku gostilno in trgovino Lenčke r£oležnik. Ko mu je že prej prisleparjeni ienar pošel, je opazil, da je neka ženska v pred-obi pustr.a torbico, v kateri je našel ^0 din. S tem denanem je imel drznost ~>opivati še dalje v noč. že proM jutru ae tiu ie posrečilo naiti v kuhinjski kredenci ključ trgovine, v kateri je iztaknil 1200 1in gotovine. Po tatvini je trgovino zaprl ln spravil kl;uč zopet nazaj, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, je v trgovini poskušaj nadaljevati, odnosno preeanjati svojega mačka. Pa so ga vendarle izsledi1! in je tatvino priznal že v trgovini. Medtem pa se je premislil in je to tatvino tako utajil, da ga je sodišče moralo oprostti in ga je obsodilo le za priznane tatvine in slepar-stva na 4 mesece zapora in stroške. — Jadranska noč! V soboto 4. januarja 1941 bo velika prireditev 5>Jadmnska noč« so sodelovanjem narodnih noš. Svečano in dobro razpoloženje kakor vsako leto. Odbor Jadranske straže vabi cenjeno občinstvo, svo^e člane in zastopnike društev, da se prireditve ude^e. — Odbor. 75-M — Br. E. IHch je nml. Umrl je mar-kanten mož v mariborskih nacionalnih, sokolskih in obrtniških vrstah. Pok. E. Ilich je bil med soustanovitelji mariborskega Sokola. V letih pred vojno in tudi po voini je bil zgleden načelnik mariborskega Sokola. Vsem je dajal svetal zgled sokolske požrtvovalnosti, zvestobe ln nesebičnosti. V predvojni dobi je bil med naibolj neustrašenimi sokolskim! ln nacionalnimi borci v Mariboru. Vse svoje sposobnosti in odlike je postavil rasti in razmahu mariborskega sokolstva. živahno se je udej-stvoval pok. E. Ilich tudi v obrtniškem gibanju, zlasti v organizaciji slaščičarjev, predvsem pa v češkem klubu. Ni bil pa br. E. Ilich le vzgleden narodnlak in Sokol ter Slovan, temveč tudi srčno plemenit Človek marljiv kakor mravlja skromen. poštenjaK. V Maribor je prišel s Češkega pred vojno pa se je popolnoma udomačil v naše življenje, tako da je zaprosil tudi za pristoinost v Maribor. Po rodu je bil lz Ptišeka na Češkem, kjer je bil rojen 26. decembra 18S3. že v rani mladosti se je izvežba! v s'aščičarski stroki, v kateri j? bil nenadkriljiv mojster. Pogreb nepozab- nega pokojnika bo na dan novega leta ob treh popoldne na pobreško pokopolišče. Zglednemu možu. vzornemu narodnjaka svetal spomin, žalujočim svojcem nase globoko sožalje! — Orožniftka vest. Pri studenškl orožnl-ški postaji je upokojen orožniški podna-rednik Jože Burjek. — Silvestrovanja bodo drevi na vseh straneh. Maribor se pripravlja da se na primeren način poslovi od starega leta. — Grajska klet otvorjena! Več glej v o?rlasnem delu lista! Torek. 31. decembra ob 21.: Cigan baron. Premiera Sreda, 1. januarja ob 15-: Na cesaričin ukaz. Znižane cene. Ob 20.: Habakuk. Silvestrov a nagradna predMava v gledališču. Tudi letos pride Silvester v Narodno gledališče po slovo od 3tarega leta. Za srečne obiskovalce prinese s seboj 3 primerne nagrade. To pot se Silvester predstavi v priljubljeni melodiozni Straussovi opereti >Cigan barcn«. Pride pa v gledališče tako, da ga vsak lahko obišče: začetek predstave bo še le ob 21. uri- itiototetd nks SOBOTA 11. JAN. 1S41 V POČASTITEV ROJSTNEGA DNENJ.VEL KRMJICK MARIJE PRIREDIJO SOKOLSKA DRUŠTVA V MARIBORU V VSI ti PROSTORIH SOKOI.SKEOA DOMA Maffifcsrske sllvestrske žalje Kaj bi bilo potrebno, dobro in koristno za noš Maribor Maribor 31. decembra. 1. ) Leto 1941 naj bi nam prineslo uvrstitev Maribora v prvi dragmjski razred. 2. ) Da bi nam bila v novem letu prihranjena sramota z bolnišniškim paviljonom na Tržaški cesti in da bi nas pri dovrsitvi ne prehitelo leto — 1942! 3. ) Da bi se vendarle pričel graditi nov dravski most in da bi se stari v novem letu zaradi preobremenjenosti še ne porušil. 4. ) Da bi bila otvorjena tezenska radijska relejna postaja. 5. ) Da bi pričeli z akcijo za gradnjo novega, modernega gledališkega poslopja. 6. ) Da bi se tlakovanje mariborskh ul*c nadaljevalo malo hitreje, da bi bilo končano vsaj do leta — 1989. 7.) Bre7pose'ntm naj bi novo leto prineslo delavski azil, da jih trpka usoda ne bo gnala v zavetje obdravskih skalnih duplin, S.) Pekovskim mojstrom in pomočnikom — oljčno vejico. 9. ) Gledališkim igralcem — zvišane plače. 10. ) Učiteljem iz bl;žnje okolice obljubljeno izplačilo prispevkov po višjem dra-ginjskem razredu. 11. ) železniškim upokojencem, našim bridko preizkušenim »hlapcem Jernejem«, pravično vračunanje vseh službenih let v pokojnino. 12. ) Prebivalcem ob Maistrovi, Ko^o'če-vi. Kamniški ulici in tam v bližini novo avtobusno progo. Za zimsko pomoč! iMaribor, 30 decembra Centralni odbor za zimcko pomoć kraljevine Jugoslavije v Bco-gradu. kateremu predseduje Nj kr. Vis. kneginia Olga. je določil čas od 31. decembra 1940 do zaključno 5. januarja 1941 za zbiranje prispevkov za zimsko pomoč siromašnim in ubogim. V celi državi se bedo v teh dneh pobirali darovi in pnspevk: za ub'ažitev bede in brezposelnosti. Tudi Maribor se bo pridružil tej akciji, sai jc ravne naše mesto radi nara:eajoee draginje in gospodarske krize hudo prizadeto V smislu na-vodtl se bo pobiranje darov izvedlo s po-mr.-ejo human'h in domoljubnih društev So-kko pomoč in s tem pokaza razumevanje za socialne potrebe dana "njega časa. — Dr. Juvan, s. r., župan Iz Csfia —c Tekmovanje za prv*nslvo Slovenije v unu inem crsanju bo v nedeljo 5. januarja v mestnem paiku v Celju v izvedbi SK C - tja. I\'a tem tekmovanju bodo zbrani vsi najboljši s'oven?ki drsalci in drsalke, ki so znani kot najboljši umetniki na ledu v državi. Ljubljanska Ilirija pošlje v Celje svojo Krmpletno ek:po s Silvo Palmetovo in Frar.rre!om Thumo na čelu. Nastopi-i bodo tudi tekmovalci SK Celja z lansko pi vakinjo Vl.asto Serncćevo. Tekmovanje v obveznih likih se bo pričelo ob 9. dopoldne, prosto drsanje pa ob 14.30. Opozarjamo že sedaj na to izredno športno prireditev. —c K°nr«%rt septota bratov 2*vkov iz Maiibora bo v četrtek 9. januarja v mali dvorani Celjskega doma. —c TS'akar.r.ice za petrolej za leto 1041 Se bodo razdeljevale na mestnem poglavarstvu v dvoriščnem poslopju zaščitnega Ocdelka ob naslednjih dneh v prpo'danskih urah od 14- do 18. V četrtek 2 in petek 3. januarja za družine z začetnim abecednim redom od A do I. v soboto 4. in torek 7. januarja od I do P. v sredo 8., četrtek 9. in petek 10. januarja pa od P do ž. Obrtniška in industrijska podjetja naj dvignejo nakaznice v soboto 11. januarja, med 14. in 18. istotam. Prebivalstvo se naj zaradi lažjega in hitrejšega poslovanja točno drži odrei>n1'h rni. _c prijava vozil. PredstomiStvo mestne policije v Celju razg""a*a: Prijave motornih vozil, biciklov in fijakarsklh voz za leto 1941. morajo biti ifvršene v mesecu janu-arhi. Da se pa prepreči prevelik naval strank zaradi prijav biciklov sadnje dni meseca januarja, se bodo sprejemale prijave po sledečem redu: Lastniki koles z začetnico A do vključno J od 1. do 10. januarja, od K do vkjučno R od 11. do 17. januarja, od S do 2 f& od 18. do 24- januarja. Med 24. in 31.januarjem naj prijavijo lastniki, ki v prej navedenem času ne bodo mogli urediti prijav. Piipominjamo, da bo po 31. januarju proti vsakemu zamudniku uvedeno postopanje po zakonu. Prijave se sprejemajo v sobi štev. 43. Za odsotne naj uredijo prijave njiliovi svojci. —c Nepošteni posli. Neki celjski trgovec je kupil v železarni v štorah 100 8lotov betonskega železa in naročil nekemu posestniku s Teharja, naj piipelje to železo na neko stavbišče v Celje. Voznik pa je pripeljal v Celje samo 85 stotov. Ugotovili so, cia je ostalih 15 s Lotov železa zapeljal nekam drugam, ker ga je nekdo k temu nagovoril. Policija je uvedla preiskavo. Celjska pelicija je aretirala 241etno Filomeno L. iz Nove cerkve, ker je v Celju ukradla razne obleke in več obuval ter se klatila okrog. Izročili so jo sodišču. —c Nesreča ne počiva. Pri smučanju se je ponesrečil llletni steklarjev sin Rudolf Jugovan iz Tržišča pri Rogaški Slatini Paciel je in si natrl levo roko- Te dni rt je 261etni graver Alojz Kline iz Nove cerkve pri padcu zlomil desno nogo v gležnju. Ko je 5 o le trd čninar Prane Petrik ir. Celja prenočeval v s: bo to ponoči pod jaslim! v Mevu hotela >Poste«, je stopil konj, ki Je bil privezan k jaslim, nanj in mu poškodoval obe nogL Na Sp. Hudinjl pri Celju si je štiriletni delavčev sinček Karel Stropnik pri padcu zlomil desno reko v komolcu. Vse ponesrečence so oddali v celjsko bolrico. _c Lepa ge«ta. Generalni konzul v p, dr. Anton Novačan je poklonil Dijaški kuhinji v Celju 1000 din pod geslom »Celjskim študentom za novo leto 1941«. _c Zdravniško dežurno službo za člane OIZD bo imel v sredo 1. januarja zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici. Vrana nosilka žalostnih vesti O vrani, ki naj bi oznanjala sneg, kroži v slovanskih literaturah mnogo neugodnih vesti. Njeno krakanje pomeni navacino žalost in nesrečo. Neka pravljica pripoveduje, da so vrane hčerke starca, ki živi ▼ globoki votlini v gori in zapisuje v svojih knjigah vse kar se zgodi. Vrane letajo daleč po širnem svetu in kar vidijo ali zvedo mu pripovedirejo ponoči, on si pa vse skrbno zabeleži. Vrana baje ne prikliče samo snega, temveč tudi dež. 2e Virgil pravi v svojem stihu: Tudi zla vrana že s samim krakanjem prikliče dež. Po stari češki vraži pomeni vranino krakanje nesrečo. Gorje baje človeku, nad katerim zakraka vrana. Vrana izda tatu ln ukradene stvari, ona kraka nad ubit'm ali obešenim človekom. Ce gresta zaročenca k poroki in zagledata vrano bo baje ntuno zakonsko Življenje nesrečno, prepirala se bosta, ter živela v mo-vrastvu, dokler si ne bosta zvesta,