POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
1 Leto XII. | Štev. 8	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409	Maribor, sreda 11. januarja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din	Cena din 1*— I
Chamberlain in Haliiax v Rimu
Uradno poročilo o sestanku v Parizu — Prvi spredem v Italiji — Popoldne prvi sestanek v Rimu — Nemški in španski opazovalci — Problemi rimskega sestanka — Dvom de Kerillisa v iskrenost Chamberlainove zvestobe do Francije
PARIZ, 11. januarja. Angleški ministrski preds. Chamberlain in zunanji minister Kalifax sta se včeraj ob 17.45 sestala v palači zunanjega ministrstva s francoskim ministrskim predsednikom Daladierjem in zunanjim ministrom Bonnetora. Razgovori med državniki so trajali do 19.30 ure, ko sta se Angleža odpeljala iz Pariza dalje proti Rimu, kamor bosta prispela danes. O sestanku angleških in francoskih državnikov na Quai d’ Orsayu je bilo zvečer izdano uradno poročilo, ki naglaša, da se je v teku razgovora pokazalo, da obstaja med Francijo in Anglijo popolno soglasje v vseh vprašanjih mednarodne politike. Dražavniki so se dotaknili raznih aktualnih problemov v ospredju je pa bilo vprašanje Španije. Iz zasebnega vira se pa Izve. da sta Daladier in Bonnet v imenu francoske vlade odločno odklonila Chamberlaino-vo namero, da da v Rimu iniciativo za novo konferenco štirih velesil, ki naj bi reševala vse sedanje evropske spore. Francija ureditve svojega razmerja do Italije ne more zaupati nobeni taki konferenci, ker bi sicer zašla v enak položaj kakor ČSR v Monakovem. Svoje odnošaje z Italijo hoče Francija urediti popolnoma sama.
SLOVO V PARIZU.
PARIZ, 11. jan. Chamberlain in Hali-fax sta se odpeljala iz Pariza sinoči ob 19.30 z lyonskega kolodvora. Z njima je odpotovalo tudi nluno spremstvo. Od Ouai d’Orsaya do kolodvora so bile zbrane velike množice ljudi, ki so toplo pozdravljale oba angleška državnika. iMa kolodvor so ju spremile mnoge odlične osebnosti, med njimi tudi italijanski pariški poslanik Ouarlglia. Ob slovesu so se Daladier, Chamberlain in Ouarlglia pogovarjali pet minut sami, Bonnet pa je bil med tem časom v pogovoru z lordom Halifaxom. Daladier le ob slovesu zaklical Chamberlainu: »Zelo sem vam hvaležen.«
PRIHOD V ITALIJO.
RIM 11. jan. Chamberlain in Hafiiax sta prispela s svojimi spremljevalci da* nes dopoldne ob 10.5 v Genovo, kjer ju je sprejelo posebno odposlanstvo Italijanske vlade, da ju spremi do Rima. Železniška postaja v Genovi je bila za sprejem zelo slovesno okrašena z italijanskimi in angleškimi zastavami. Enako so okrašene tudi vse postale proge do Rima. Brzi vlak se je že po 7 minutah odpeljal dalje proti Rimu, kamor bo prispel popoldne ob 17.30. Na rimski postaji sprejme angleške državnike Mussoiinl z vsemi ministri. Takoj po kratkem pozdravu na postaji se odpeljejo Angleži v »Vilo Madama«, kjer ostanejo samo nekaj minut, ker bosta Chamberlain in Ha-Hfax že ob 17.45 na Qulrinalu, kjer se bosta vpisala v dvorno knllgo. Ob 18, uri bo v palači Venezia prvi sestanek med Mussolinijem, Cianom, Chamberlainom in HaHfaxom. Sestanek bo trajal po dosedanjem programu do 21. ure, ko odidejo državniki na slavnostno večerjo, ki jo priredi Mussolini. Po večerji bo velik sprejem, h kateremu so povabljene mnoge odlične osebnosti.
POLOŽAJ v RIMU.
RIM. 11. Jan. Z ozirom na današnji prihod Chamberlaina in Hallfaxa v Rim vlada na vodilnih političnih mestih velika rezerviranost. Včeraj in danes )e prispelo sem veliko število tujih časniških poročevalcev. Sicer pa je dobil Rim slavnostno zunanjost. Že davi so bile po vseh javnih in večini zasebnih poslopij izvedene državne in na javnih tudi angleške zastave. Zastave ostanejo izvešene do 14. t. m. ob 18. uri. Iz pisanja italijanskih listov je mogoče sklepati, da italijanski državniki oi1 angleških ne bodo zahtevali niti posredovanje med Rimom in Parizom, niti spremembo angleškega zadržanja v španskem vprašaoiu. Dobiva s«
nasprotno vtis da bo Mussolini skušal pojasniti Chamberlainu, da je za ohranitev monakovskega duha treba razčistiti 'odnošaje s Francijo na podlagi londonskega pakta iz leta 1915., ki je Italiji obljubil kot nagrado za sodelovanje v vojni i na strani zaveznikov tudi kolonije. Itali-j ja je zadevno izdelala že vse načrte in: predloge do podrobnosti in jih bo v primeru potrebe predložila tudi Chamber-lalnu.
LONDON, 11. januarja. Dopisnik »Manchester Guardiana« poroča v zvezi z dogodki pri Mukačevu, da je ČSR poslala dve diviziji svoje vojske v Karpatsko Ukrajino na pobudo Nemčije. Zanimivo pa je, da se je incident dogodil prav tisto jutro, ko sta se v Monakovem sešla poljski zunanji minister Beck in nemški zunanji minister von Ribbentrop. Ali ni bil to morda opomin Poljski in Madžarski, naj se ne dotikata ukrajinskega problema? Nemčija je zaradi zaposlitve osi Rim-Berlin na .zahodu in Sredozemlju sicer odgodila ukrajinsko zadevo, toda svojih končnih načrtov ni opustila. Zelo značilno za položaj na Madžarskem pa je tudi to, da se vedno bolj ogorčeno govori in piše o Nemčiji. Madžari dolže odkrito Nemce, da so le oni krivi da, ne morejo uresničiti svojih
I oddaljena samo 80 kilometrov od Jadranskega morja. Sicer pa v Berlinu nagla-: šajo, da rimski sestanek ne bo nobenega odločilnega pomena. Odločitev se pričakuje nasprotno v Španiji, šele popolna zmaga generala Franca bo dala Italiji na j razpolago vojaška oporišča v Španiji, ki so ji potrebna za sprožitev končnih zahtev nasproti Franciji in za eventualno vojno.
ŠPANSKI OPAZOVALCI.
RIM, 11. januarja. Na sestanek angleških in italijanskih državnikov v Rimu sta poslali tako nacionalistična kakor republikanska španska vlada svoje opazovalce, ker se bo na tem sestanku obravnavalo med prvimi prav špansko vprašanje. Ti opazovalci bodo v primeru potrebe poklicani k posvetovanjem tudi kot informatorji. Kakor se zatrjuje, je Mussolini pripravljen, sprejeti angleški predlog o sklenitvi premirja v Španiji, toda samo pod pogojem, da se pri tem popolnoma upo-jštevajo italijanske težnje. Zdi se, da bi se v primeru, ako bi bil v Rimu sklenjen 'zadevni sporazum, rešilo špansko vprašanje z obnovitvijo monarhije, kar pozdravlja tudi London. Vprašanje je samo še, kdo naj bi postal bodoči španski kralj?
teženj in doseči skupne meje s Poljsko.
PRAGA, 11. januarja. Vlada ČSR ie glede na zadevno madžarsko noto odklonila vsako odgovornost za zadnje obmejne incidente in tudi vsako plačilo odškodnine. Izrazila pa se je pripravljeno, da zadevo preišče mešana arbitražna komisija. Dalje je privolila v to, da se z obeh strani prepove vsaki oboroženi osebi ali formaciji približati se meji na več ko 1500 m.
Borza. C u r i h, 11. jan. Devize: Beograd 10, Pariz 11.67, London 20.66, New York 442.31, Milano 23.275, Berlin 177.25 Praga 15.16.
Vremenska napoved. Na zapadu jasno in odjuga, bolj oblačno, toda še brez padavin. Ponoči mrzlo, podnevi južno vreme.
Zapiski
Zadnje občutje
»Od naroda do naroda je strašno daleč; vsi smo z vsakim dnem bolj in bolj narazen. Najrajši bi že nikoli več ne odmaknil peta iz svoje hiše; rajši zaklenem vrata in zaprem oknice, potem pa nas imejte vsi radi, če hočete! Meni že za nikomer nič ni. Zdaj lahko zapres oči iri tiho, čisto tiho rečeš; How do you do, stari gospod v Kentu: Griiss Gott, meine Herren!« (Karel Capek v svojem zadnjem feljtonu.)
Oboroževanje Velike Britanije
Vojaški sotrudnik lista >Daily Tele-srapha« reterira o obsežnih pripravah za okrepitev britanskega vojaškega letalstva in letalske obrambe države. Zlasti bo povečana produkcija letal v Avstraliji za obrambo Singaporea, Indije in Cey-*ona’ Ceylonu bo urejeno letalsko oporišče. Vsi ti koraki stremijo za tem, da bi bil ta del sveta neodvisen od zalaganja z materialom iz Anglije. Poleg tega bo avstralsko vojaško letalstvo razširjeno na 16 eskader. Po angleških načrtih mora biti tudi do 1. 1942. število osebja, zaposlenega v vojaškem letalstvu, več kot potrojeno.
Oton še vedno upa
Po poročilih iz Pariza je dr. Oton Habsburg pregledal delovanje nove monarhistične organizacije v Parizu, katere namen je, braniti interese Habsburžanov v Evropi. V Parizu je baje začela delovati posebna pisarna in neki bivši avstrijski diplomat je bil imenovan za zastopnika Otonovih interesov v Franciji. On sam se je sešel s francoskimi rojalisti, katere je zaprosil za podporo. Oba izgnanca kraljevskega rodu, Oton in vojvoda Guiškj, zdaj sodelujeta. Oba bivata trajno v Belgiji. Otonov položaj se svojevrstno osvetljuje z občutnim pomanjkanjem denarja.
Izgon tujcev iz Rusije
Fournierieva poročevalska pisarna poroča iz Moskve, da je novi načelnik tajne državne policije Berija začel s čiščenjem med tujci, naseljenimi v Rusiji. Izgnanih je bilo zlasti mnogo Japoncev, Italijanov, Nemcev, Madžarov’, Cehov in Slovakov. Sploh prepovedano pa je bivanje vsakemu tujcu v Vladivostoku, Irkutsku in Har-bovsku. Posebne odredbe pa se nanašajo* na tujce, bivajoče v Ukrajini in Beli Rusiji.
Beckov šesttedenski rok
Poročajoč o Beckovem sestanku s kan-celarjeni Hitlerjem, pravi pariški »l'Oeu-vre«, da je dal Hitler poljskemu zunanjemu ministru Beeku tri do Sest tednov časa za razmišljanje.., potem pa bo Nemčija zopet napravila odločilne korake. List poroča nadalje iz Londona, da v krosih tamošnjesta zunanjega ministrstva računajo, da bo v najkrajšem času rešeno gaansko in klajpedsko vprašanje, potem pa bo postalo aktualno šlezviško-holštain-sko vprašanje.
Klic po narodni Rusiji
Pariški listi se zadnje dneve podrobneje ukvarjajo z vprašanjem Ukrajine. »Hetit Parisien« se vprašuje, ali lahko postane Ukrajina narodna država, in če lahko, ali bi bila sposobna življenja. Član-kar prihaja do pritrdilnega odgovora na obe vprašanji. Nasprotno pa pravi znani prijatelj -Madžarov, pisatelj Pradots, v »Le Jouru«, ki se je svoj čas zavzemal za skupno poljsko-madžarsko mejo, da je Ukrajina velika zapreka svetovnega
Z ohranitvijo Karpatske Ukrajine Ceško-Slovaški nadaljuje po njegovem j mnenju pangermanizem svojo po t čez to ozemlje v Ukrajino.
NEMŠKI OPAZOVALEC.
BERLIN, 11. januarja. Vodja in kance-tar Adolf Hitler je v ponedeljek zvečer sprejel v posebni avdienci državnega tajnika v nemškem zunanjem ministrstvu Posseja, ki je včeraj zjutraj odpotoval v Rim kot nemški opazovalec sestanka med angleškimi in italijanskimi državniki. Na dobro poučenem mestu se zatrjuje, da je dal Hitler Posseju posebna navodila zlasti glede zadržanja Nemčije v primeru italijansko-francoskega spora. Hitlerjev načrt je, kakor poroča pariška agencija Havas, da prevzame Nemčija v takem primeru na sebe nalogo, da nevtralizira Anglijo. Kakor Anglija, bi ostala nevtralna tudi Nemčija, tako da bi se vojna omejila na Italijo in Francijo. Pos-se bo stalno v telefonski zvezi z nemškim zunanjim ministrstvom, da ga bo obveščal o poteku rimskih razgovorov. Na drugi strani se pa tu močno opaža pisanje nemških listov, ki z ozirom na rimski sestanek in spor na Sredozemlju prvič podčrtavajo dejstvo, da je nemška meja
NASELITEV 2ID0V V AFRIKI.
RIM, 11. januarja. Tukajšnji listi objavljajo brez komentarja vest londonskega lista »Evening Standarda«, da bo Mussolini predložil Chamberlainu svoj načrt po katerem naj bi se ustanovila iz delov italijanske, angleške in francoske Somalije v vzhodni Afriki nevtralizirana židovska država; kjer bi se naselili iz Evrope izseljeni Židje.
NEZAUPLJIVI DE KERILLIS.
PARIZ, 11. januarja. Znani časnikar in poslanec de Kerillis objavlja v »1’ Europe« članek v zvezi z rimskim sestankom, v katerem ostro napada Chamberlaina in Halifaxa in dvomi v njune dobre namene nasproti Franciji. De Kerillis piše: »Ako bi bila Anglija lOOodstotno na strani Francije, potem Chamberlain sploh ne bi potoval v Rim. Ako bi mu bilo res toliko do prijateljstva s Francijo, kakor pravi, ne bi v sedanjem času sprejel italijanskega povabila na obisk. Ako hoče kdo komu reči »ne«, mu ni treba potovati 2000 kilometrov daleč, ampak mu to lahko reče po telefonu ali brzojavu«.
Madžarska jeza na Nemce
SENZACIONALNE INFORMACIIE DOPISNIKA »MANCHESTER RAZPOLOŽENJE NA MADŽARSKEM.
GUARDIANA«.
Maribor, 11. januarja.
V »Zurcher Zeitung« je napisal dr. Heinrich Jenny Slanek »Der Weg der Schweiz« (Pot Švice), v katerem pravi, da terja sedanji čas od male švicarske države izredno aktivnost na vseh področjih narodnega življenja in do konca urejene politične, socialne, gospodarske in kulturne razmere, kajti le tedaj bo spodobna za odpor proti vsem nevarnostim mednarodnega razvoja.
Kar velja za Švico, velja v še veliko večji meri za našo Slovenijo, kajti mi smo še bolj na križišču evropskih cest in interesov, prav v središču trenj med vsemi rasami Evrope: slovansko, germansko, romansko in ugrofinsko. Nikjer drugje v Evropi se vse te štiri velike ljudske skupine ne stikajo neposredno, Kakor samo pri nas! Zato vsestransko urejena in zadovoljna Slovenija ni samo v interesu Slovencev, ampak vse Jugoslavije in vseh Jugoslovanov. Ako pa pogledamo odkritosrčno na naš politični, gospodarski, socialni in kulturni položaj, moramo priznati, da smo še zelo daleč od tistega, kar bi bilo vsaj najnujnejše potrebno.
Naš politični položaj še po dvajsetih ietih Jugoslavije ni urejen, naše gospodarstvo hira, namesto da bi napredovalo, naše socialne razmere so vsestransko bolehne in kulturno smo v zastoju, ako ne celo v nazadovanju. Ker pa je prav gospodarstvo temelj za vse druge sanacije, bi morali temeljito premisliti, kam smo
v slovenskem gospodarstvu zašli. Priča-covanja, ki smo jih pred 30. leti gojili, da jo postala Slovenija v Jugoslaviji gospo-larsko najvažnejši faktor, se v ničemer liso uresničila.
Naše kmetijstvo je bilo potisnjeno v Jermanentno krizo, ki jo veča še vedno ibcutnejša konkurenca iz vzhodnih in uznih delov države. Pomislimo samo na nno ra nekatere poljske pridelke! Naša rgovina-je postala kramarija, naša obrt Jsiha m industrija, od katere smo si obe-ali največ^ se ne samo ne razvija dalje n ne množi, ampak se celo že izseljuje. Nekatere tovarne so se kar preselile na vzhod in jug, druge pa prenašajo vsaj ivoja ravnateljstva v Zagreb in Beograd, ■Jier plačujejo potem tudi davke, čeprav majo svoje obrate v Sloveniji. Razen ega je ostala ta industrija še dalje v ne--iovenskih rokah, in tujcem pripada tudi vsa nova. Slovenec je ostal, kakor pred osvobojenjem, v naši industriji le delavec. Vse te razmere, s kopico drugih vzrokov, so naposled uničile še naše de. ^arništvo, ki je „edaj neprimerno šibkejše, kakor je bilo prva leta po vojni.
Ob takih gospodarskih razmerah so ov. »orale nujno poslabšati tudi naše splošne socialne razmere. Naš kmet je postal proletarec, naš delavec samo še životari, iradnik in nameščenec, ki sta bila nekoč stebra naše narodne in kulturne dejavnosti, sta potisnjena na rob družbe, in 'udi svobodni poklici s trgovstvom in obrtništvom vred niso dosti na boljšem. Splošna blaginja se stalno niža in z njim življenjski in kulturni standard. Naša kultura se drži na neki povprečnici samo s skoraj nadčloveškimi napori in žrtvami »osameznikov, saj delajo naši kulturni delavci skoraj samo še iz golega idealizma. Enako podobo kaže naša prosveta. Naše šolstvo ne napreduje, v nekem ozi-u pa naravnost nazaduje. Vse šole so prenapolnjene, ker se nikjer ne ustanav-šajo nove vzporedno z naraščanjem Ste.
vi a mladine in nikjer ni zadostnega Ste-ila učiteljev in profesorjev, čeprav čaka Htočasno na zaposlitev več sto absol-."entov učiteljišč in univerz
Vse to so ugotovitve, ki jih vsi vidimo ■n vsak dan živo občutimo. Zaradi njih iesa naša splošna narodna moč, odpor-iiost in samozavest in ho nt>$au
Francija in Jugoslavija
• dovoznih cest na žel. postaje, iz daljše ‘analize proračuna je razvidno, da bo odbor tudi v bodočem letu izvedel več gradenj cest m tako izpopolnil cestno o-mrežje. Izdatki in dohodki proračuna zna šajo 6,764.823 din. Primanjkljaj znaša okoli 3 milijone din in se bo kril z 20% cestno okrajno doklado, ki se bo nasproti i lanskoletni zvišala za 2%. Ta doklada
IZJAVA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA IN ZUNANJEGA MINISTRA DR.
MILANA STOJADINOVICA DOPISNIKU »PETIT PARISIENA« V ST. MORITZU. POGAJANJA V PARIZU BEOGRAD, 11. januarja. Beograjsko nimamo, zato je v interesu Francije in »Vreme« objavlja razgovor, ki ga je imel francoskih parterjev, da se poveča trgo-uopisnik pariškega dnevnika »Petit Pa. { vinski promet med obema državama sl-,	.
risien« s preds. vlade in zuu. min. dr. cer bomo prisiljeni plačevati svoje ob- rfK racjuna	n;J davčni	predpis celega ma-
Milanom Stojadinovičem v St. Moritzu v j veznosti v dinarjih.« Naglasil je dalje, da . ors	®*craja» kj	znaša nad 15 mili-
Svici, kjer se mudi na oddihu. Dopisnik bi zlasti vsi jugoslovanski kmetovalci z ^,nOV.	,ln*	° P°r°čilu načelnika je sle-
poroča, da uporablja dr. Stojadinovič tu- veseljem pozdravili, ako bi mogli proda-	v.katero	80	nekateri
di cas odmora za konference, ki jih ima'jati v Francijo svojo koruzo, tobak, les, 0K0MSK| zuPan' ‘n se zavzemali za cesf m* s svojimi diplomatskimi sodelavci v zve- j slive in živino. Zato naj se orientira frao-mi/ .*ln.an^nil11* p°SaJanii s Francijo in coska trgovina malo tudi proti evrop-blizajočim se obiskom italijanskega zun. skem jugovzhodu, kar bo rodilo le oboje-ministra grofa Ciana v Jugoslaviji. V te- j stranske koristi.
ku razgovora je dr. Stojadinovič potrdil,) PARIZ. 11. jan. Semkaj je prispela juda so veljale nedavne konferece guver- gostov, delegacija, da se udeleži jugoslo-nerja jugoslovanske Nar. banke s fran- j vansko-francoskih trgovinskih in finan-coskim zun. ministrom Bonnetom, fin., čnih pogajanj. Naloga pogajanj bo najti ministrom Reynaudom in nekaterimi • zadovoljivo rešitev glede
okoliški župani in se zavzemali za cestne krajevne potrebe. Sklenjeno je bilo, da bo šla te dni k banu deputacija, ki mu bo predložila proračun in načrt novogradenj ter ga naprosila za zvišanje banovinskega prispevka.
Končni vo!ivni rezultati
BEOGRAD, 11. januarja. Glavni volivni
uuiuouum «eynauaom in nenaterimi ■ zadovoljivo rešitev glede odplačevanja odbor razglaša, da je bilo pri zadniih vo-druglmi osebnostmi v Parizu vprašanju j jugoslovanskih državnih dolgov Francij}, litvah vpisanih 4,080.286 volivcev volilo plačevanja jugoslovanskih dolgov v j okrepitve medsebojnih trgovinskih in jih je 3,039.041 (74.48%), fa sicer za li-rranciji. Francoski porterji jugoslov. za- gospodarskih odnošajev ter sploh izme- sto predsednika Stojadinovlča 1,643.783 dolznic zahtevajo odp!ačevanje v frankih niave blaga. Jugoslovansko delegacijo vo (54.09%), za listo dr. Vladka Mačka toda to je mogoče samo tedaj, ako Fran- di načelnik zun. ministrstva dr. Milivoj 1,364.524	(44.90%), za Usto Dimltriia
Cia DOVeČfl SVftlP n9kima n loirncfaiiiii Ril!«	I	"in	HO 4	/1	••	'
el'a poveča svoje nakupe v Jugoslaviji. Pilja. Dr. Stojadinovič je dejal: »Mi frankov
Priprave v Severni Afriki
VAŽNA KONFERENCA FRANCOSKEGA GENERALNEGA ŠTABA ZVEZI S POLOŽAJEM NA SREDOZEMLJU
PARIZ, ll. januarja. Generalni rezident Francije v Maroku, general Nogues je prispel semkaj z večjim številom svojih višjih častnikov. Kakor se izve, bo sodeloval pri konferencah, ki se bodo vršile v francoskem generalnem štabu v Parizu zaradi nove vojaške organizacije in utrditve v francoski Severni Afriki. Naloga
——------ vauillll a
Ljotiča pa 30.734 (1.01%). V novi narodni skupščini ima JRZ „d 373 skunnih 306 poslancev, opozicija pa 67. Prva seja nove skupščine bo v ponedeljek 16. t. m.
Na spomlad nova svetovna vofna ?
NEWYORK, 11. januarja. President . . .	.	.	...	,	,	Roosevelt je sprejel včeraj londonskega
teh konferenc bo pripravit! vse potrebno poslanca USA Kennedyja in oariškela za primer vojne, tako, da bi bila Fran- pos,anika Bullita, ki sta mu vpričo ored-cija v svojih severnoafriških deželah po- stavnikov vojnega ministrstva poročala o polnoma varna pred vsakim iznenada- ^ Kaotičnem položaju v Evropi. Poslanika njem. Priprave za novo organizacijo se. sta izrazila prepričanje, da je razmerje
V PARIZU V
bodo pričele takoj, čim bodo sprejeti za-devni dokončni sklepi.
Požar v Avstraliji
VELIKE ČLOVEŠKE IN MATERIALNE ŽRTVE — POGORELE SO RAZEN GOZDOV TUDI CELE NAŠEL BINE, ŽAGE ITD.
je zgorelo, škoda se ceni čez 80 milijo-
MELBOURNE, 11. jan. Veliki gozdni požar, o katerem je »Večernik« že pred dvema dnevoma poročal, je terjal do sedaj 18 žrtev, 21 ljudi pa pogrešajo. V državi Victoriji so uničeni vsi gozdovi, v dolini Rubicon je požar v pol lire uničil 30 kvadratnih kilometrov. V distriktu Tumbulo je uničenih veliko lesnih skladišč. Tisoči gasilcev se borijo proti ognju. Uničenih je 20 hiš in na stotine ovc
nov din, v čemer pa ni vračunana škoda	Qa	so	2ace,e
za pogorele gozdove. V|ada je ze votirala 1 madurskem boji§ču protinapad. 27 milijonov dinarjev pomoči. V vsei r.iDDUTAD n :________________________L
27 milijonov dinarjev pomoči. V vsej Avstraliji je še vedno tako strahovita vročina, da morajo zaradi izparevanja vode celo parniki na morju uporabljati signale, ki jih drugače uporabljajo v veliki megli.
| ---------— t X-------—J*	J-	.—MIIIVI
v Evropi zelo napeto in da je treba pričakovati že za spomlad izbruh nove svetovne vojne.
S Španskih bojišč
LONDON, 11. januarja. Francove čete so ns katalonski fronti oddaljene le še 20 milj od Tarragone in so zavzele mesto Mont Blanche. Republikanske čete so pa zavzele mesto Paraneio na estramadur-skem bojišču. Priznava pa repuoiikanska j vlada, da so začele Francove čete na estra
lost in samozavest in bo pešala’ vse 'da je, dokler ne doživimo radikalne spre-iiembe. Ta sprememba pa bo mogoča ■dino tedaj, kadar bo končno urejen naš splošni položaj v državi, kadar nam bo lana možnost, da bomo o svoji politiki vojem gospodarstvu, denarništvu, sociai 'ih zadevah, kulturi in prosveti odločali ami, predvsem pa sami razpolagali s fi-mnčnirm sredstvi slovenskega naroda V teh 20 letih smo dobili od svojih mnogih m mnogih milijard dinarjev, ki smo jih vplačali na raznih davščinah, nazaj le malenkostne drobce, Ako bi bili od teli milijard mogli uporabiti zase le del. bi iitiela Slovenija popolnoma drugačno lice.
Nova mariborska tržnica
ZGRAJENA BO NA VSEM VOJAŠNIŠKEM TRGU IN BO VELJALA 12 MILIJONOV DIN
predviden na 12 milijonov din. Prav tako
Maribor, 11. jan.
Polagoma bomo le mogli naši javnosti postreči s stvarnimi in končnoveljavnimi vestmi o gradnji nove mariborske tržnice, čije vprašanje se že leta in leta vleče kot jara kaša. Iz neke merodajne izjave posnemamo, da je sedaj vprašanje konč-noveljavno rešeno in da se bo pričela tržnica graditi v doglednem času. Na mestni občini so do vseh potankosti že izdelani načrti. Proračun za gradnjo je
pa je končnoveljavno že tudi določen kraj, kjer bo stala nova tržnica. Po izde lanih načrtih bo zavzemala ves sedanji Vojašniški trg. Morda vsi s to izbiro prostora ne bodo soglašali, vendar pa si bodo mariborske gospodinje oddahnile, ko bodo mogle kupovati na novi in higienični tržnici, ki bo zgrajena po vseh načelih sodobnih in moderno urejenih tržnic.
Načrt za okrajna cestna dela
PRORAČUNSKA SEJA MARIBORSKEGA OKRAJNEGA CESTNEGA ODBORA — IZDATKI IN DOHODKI ZNAŠAJO 6,764.823 Din — CESTNA DOKLADA SE BO ZVIŠALA ZA 2%
M a r i b o r, 11. jan. (Ivana Urbasa, ki je obenem nov član cest Danes dopoldne je bila v posvetoval- nega odbora, ter vse okoliške župane, nici Okrajnega cestnega odbora prora- Nato je načelnik podal izčrpno poročilo čunska seja za proračun 1939-40, ki jo'o cestnih delih v preteklem letu ter naje vodil načelnik nar. poslanec g. Franjo'Črtu gradbenih del v novem proračun-žebot. Uvodoma ja načelnik pozdravil skem letu,
navzočega mestnega župana dr. Juvana oba okrajna načelnika dr. šiško in Aj
leca,
Mariborski okrajni cestni odbor je oskr boval 384.572 m banovinskih cest, 57.248
a onrajna nacemiKa ar. sisko m Aj- oovai d84.d/2 m banovinsKin cest, 07.248 novega župana iz Selnice ob D. g. metrov subvencioniranih cest in 2288 m
kakor ga ima. Prav tako nevzdržno je, da bi se nam še dalje jemala pravica, odločati o vprašanjih naše industrije in zlasti o nadaljnji industrializaciji Slovenije. Kajti samo industrializacija — z istočasno intenzifikacijo našega kmetijstva ~ more rešiti našo gospodarsko pasivnost in ustvariti nove življenjske pogoje za narodni prirastek.
Ako to zahtevamo, hočemo samo to, kar je naše in kar je v živem interesu
vse države. Samo s Slovenijo sega Jugoslavija v srednjo Evropo in v zahodni krog, ki ji daje tisti dvojni pomen, katerega ima danes v evropskem koncertu. To dejstvo sc vedno pozablja in se doslej sploh še nikoli ni izkoristilo tako, kakor bi bilo mogoče in potrebno. Slovenija je Maginotova črta Jugoslavije na severozahodu, zato zahtevamo, da se utrdi, kakor to terjata njen položaj in pomen!	—r.
GIBRALTAR, 11. januarja. Moštvo in častniki republikanske ladje »Jose Louis Diaz«, ki so bili internirani v Gibraltarju, so odpotovali v Almerijo.
PARIZ, 11. januarja Francija bo poslala 40.000 kg moke republikancem. Bonnet je izjavil, da to ni kršitev nevmešavanja.
Kitajci zavzeli Cengčin
HONKONG, 11. jan. Obupni poizkusi Kitajcev, da s protiofenzivo zaustavijo nadaljnje prodiranje Japoncev na južno Kitajsko, je kronano z uspehom. Kitajske čete so osvojile mesto Čengčin ki leži 80 km vzhodno od Kantona. To vest kitajskega poveljstva potrjujejo danes tudi v Hongkongu. Kitajske operacije so naperjene sedaj proti Šeklungu ki leži 25 km južno od Čengčina.
Ukrajinska akcija na Dunaju
DUNAJ, U. januarja. Tu se mudi že nekaj dni ravnatelj ukrajinskega narodnega urada za tisk v Newyorku, Evgenij Skoko, ki se je udeležil raznih konferenc z uglednimi ukrajinskimi osebnostmi. Razen tega je imel tudi že več sestankov nacionalnega socializma. Njegovo bivanje na Dunaju se spravlja tudi v zvezo z dogodki v Karpatski Ukrajini.
NEMCI DEMANTIRAJO.
BERLIN, 11. januarja. Nemško zunanje ministrstvo demantira avtentičnost vsebine nemško-italijanske pogodbe, ki so jo te dni objavili nekateri tuji listi.
Smučarska poroilla
G,Putnik", Maribor, U. januarju) Celjska kora: —2, solnčno, -iO cm pršiča; Mozirska koča: —t. solnčno, 100 cm pršiča; Kotije-Himski vrelci: —11, jasno, mirno, 45 cm pršiča, drsališče uporabno; Peca:
0, pooblačeno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 85 cm. Ribnica na Pohorju: —f pooblučeno, mirno, 30 oni pršiču; Srnjorjev doni: —S, pooblačeno, mirno, 40 cm pršiča na podlugi 50 cm; Sv. Lovrenc na P«, borju: —2, pooblačeno, mirno. S cm prši. ča na podiagi -10 cm.
Smrka povsod odlična. — Cesta na Pohorje vozna do žage.
Novice
Tuli kapital v gospodarstvu Jugoslavije
Na Ljudski univerzi v Mariboru je predaval g. dr. Mirko Lamer, docent na Eko-tiomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu in urednik gospodarskega mesečnika »Ekonomist« o vlogi in strukturi inozemskega kapitala v Jugoslaviji. Uvodoma je predavatelj poudaril, da ima to vprašanje poseben pomen za obmejni Maribor, in to ne le ekonomskega,-ampak tudi politični pomen, kajti danes je gospodarstvo bolj ko kdaj preje tesno povezano s politiko.
Pod pojmom kapitala ne razumevamo le denarja, ampak tudi vsa sredstva, ki jih gospodarstvo zaposluje in vključuje v svoj delokrog (stroji itd.), tako da razlikujemo stalen (stvaren) in tekoči (denarni) kapital. Osnovni pogoj pri nastajanju kapitala je štednja. Pritržek ali prihranek, do katerega pridemo, če sc stalno odpovedujemo nekim izdatkom ali stvarem, ki jih neizogibno ne pptrebujemo, predstavlja osnovo, s katero potem lahko povečamo svoje gospodarsko obratovanje ali pa začnemo z novim.
Dokler v narodnem gospodarstvu ni takega čistega kapitala, je nemogoče misliti' na poglobitev in povečanje gospodarskega obratovanja, zlasti pa ne na kak intenzivnejši razvoj industrije. Če ni narodnega kapitala, mora priti na pomoč tuji kapital, t. j. kapital držav, ki so si bile že ustvarile narodni kapital v t.pliki meri, da jim zadostuje ne le za uspeva-nje in' napredovanje domačega gospodarskega življenja, ampak ga tudi lahko izvozijo v druge države. S pomočjo tujega ‘ kapitala se gospodarstvo neke države anticipira. to se pravi, da lahko globlje in Širše zasnuje svojo gospodarsko delavnost kakor bi jo pod normalnimi okoliščinami in pri normalnem, organičnem nastajanju dovoljnega domačega kapitala.
Tujemu kapitalu se očita, da eksploati-ra tuje blago in da ima od tega neposredno le sam koristi. To pa predvsem zaradi njegove tendence po izvažanju surovega materiala v svojo. domovino, kajti na ta način daje s predelavanjem surovin v svoji državi možnost zaslužka tudi mnogim domačim delavcem. Zato mora država, katere gospodarstvo dela s tujim kapitalom, naložiti tujemu kapitalu tudi dolnžosti, predvsem pa, da se surovine
predelujejo doma, za kar je seveda zopet potreben kapital, ki ga država navadno nima v do voljni meri.
Uspešno delovanje tujega kapitala zahteva predvsem dobre železnice, uvedbo tujega bančnega sistema (potom filial), potem pa je Šele mogoče začeti s pravo ter intenzivnejšo eksploatacijo.
Prva država, ki je vložila svoj kapital na Balkan, je bila Anglija. Za njo sta prišli Avstro-Ogrska in Francija, ki sta med seboj močno tekmovali, končno pa Nemčija, ki je sprva zaposlila svoj kapital zlasti v Romuniji in Bolgariji.
Do svetovne krize je bil v Jugoslaviji najvažnejši tuji kapital avstrijski, ki se je pa 1. 1930. (po polomu dunajskega Kre-dit-Anstalta) umaknil. Zadnjih deset let pa pronica na Balkan vedno bolj nemški kapital, zlasti pa še po anšlusu.
Struktura inozemskega kapitala v Jugoslaviji je približno naslednja: francoski kapital zavzema prvo mesto v lesni in rudniški industriji (Borski rudnik, TPD in cel niz rudnikov v Srbiji). Angleški kapital ima Trepčo, Mežico in Ljuboten (krom), pa tudi lesno destilacijo. Avstrijski, kapital je starega datuma in je zaposlen predvsem v lesni industriji (Bosna), ima pa tudi električna podjetja v Jajcu. Ta kapital je tudi ustanovil prvo tekstilno industrijo v Sloveniji. Švicarski kapital dela predvsem v Fali in Beograjski elektrarni. Češko-slovaški kapital je zaposlen v tekstilni in sladkorni industriji, ameriški v elektroindustriji, švedski v električnih centralah po'Vojvodini m Srbiji, • italijanski v cementni in konzervni industriji v Dalmaciji, madžarski v sladkorni in nemški, ki je danes na 3. mestu (z 800,000.000 din) v več industrijskih panogah.
Ko se je na začetku krize začel francoski kapital umikati iz- Jugoslavije, je začel na njegovo mesto prihajati nemški. To je imelo svoj vpliv tudi na zunanjo politiko Jugoslavije, kajti danes je gospodarstvo s politiko veliko bolj tesno povezano kakor je bilo v dobi gospodarskega liberalizma. Danes se o gospodarskih problemih ne razpravlja samo z gospodarstveniki, temveč tudi in v še večji meri s političnimi faktorji.	mfs.
lišče ormoške inteligence, ki pravi, da je tam prav prijetno.
Mnogi so mi tožili o predragi elektriki. Doslej je bila elektriška uprava v zasebnih rokah. Kilovatno uro so računali po osem dinarjev. Če prištejemo še števnino pet dinarjev in razne neizogibne takse, je veljala kilovatna ura elektriške struje okoli 10 do 12 dinarjev. To je vsekakor preveč. Sedaj, ko je prevzeta vso stvar ormoška občina, pravijo, da bo boljše. Od 1. januarja dalje bo občina računala kilovatno uro 6.50 dinarjev.
Ormož je tudi pribežališče bolnikov iz cele severne Slovenije. Čudno pa je, da se sem zatekajo predvsem revni bolniki. Zakaj? V ormoški bolnišnici je primarij dr. Hrovat, ki ie znan po svoji človekoljubnosti. Je zdravnik-idealist. Reveže zdravi zastonj, bolje rečeno operira, zastonj ali skoraj zastonj. Zato pa ima tako veliko klientov-revežev. Dr. Hrvat ie daleč naokrog znan kdt najboljši kirurg, saj zaradi tega slovi ves Ormož. Zato je tembolj čudno, da se bogati bolniki raje zatekajo k »specialistom« preko meje. kakor pa da bi obiskali naše fes odlične zdravnike.
In še ne'kaj ne smem prezreti. Ormož ima v svoji sredi enega liajstarejših slovenskih obrtnikov. Je to 73-letni sedlarski mojster Jakob Majcen, ki že .35 let opravlja to obrt. O. Majcen je vsa leta odbornik svoje stanovske organizacije in član izpitne komisije.	—ig.
Kai je z Atilovim grobom pri Ptuju?
Iz obmejnega kota
Garnizija v Radgoni zopet upostavlje-
na. V torek je prispelo v mesto Radgono vojaštvo in sicer dve stotniji. Pošlim oficirjem, podoficirjem in vojaštvu je nato priredila minuli četrtek mestna občina dobrodošlico v prostorih hotela »Kaiser von Osterreich«, ki je bil obenem preimenovan v hotel »Ostmark«. Mestni žut pan dr. Karl pl. Rokitansky je v svojem pozdravnem nagovoru orisal težnje #m borbo obmejnega meščanstva v pogleciu zopetne upostavitve garnizije, za kar gredo zasluge deželnemu poveljniku generalu majorju K. Dietlu v Gradcu.
Koncem 1. 1937, sta se notar Viktor Skrabar, znameniti ptujki arheolog in pod polkovnik v p. Davorin žunkovič dogovorila, da hočeta Atilov grob, ki leži tik Drave, komaj 20 minut od mesta Ptuja oddaljen, končno izkopati in je Skrabar, ki je bil precej petičen, določil 100.000 dinarjev za predvidene izdatke, ter sta nameravala kar mesca junija 1938 ono visoko gomilo razkopati. K temu pa -ni več prišlo, ker je potem začel Skrabar vidno hirati in. je res tudi že 12. julija 1938 umrl.
Da pa ne bo nikakih poznejših sporov je bilo kar začetkoma določeno, da vodi žunkovič one izkopnine in je bilo kar takrat označeno, kje se naj grobišče otvo-ri in vse ono, kar se bo v grobu ali krsti našl6, se mora takoj oddati muzeju mesta Ptuja in nima nihče pravice od tega kar si ‘lrodi kam drugam prenesti, kajti kar v začetku se je utrdilo mnenje, da je naj1 znamenitejši predmet oni, ki je najbrž vložen v grobu, in to je gotovo oni tako zvani »nebeški meč«, kakor so to Obri trdili, ki je padel izpod nebes in o katerem je baje sam Atila trdil, da mu je ravno ta prinesel vso ono vojaško slavo, ki je spremljala vse njegovo življenje. Drugače je pa znano, da mu je oni čudotvor-ni meč skoval neki kovač iz samih podne-besnih meteoritov.
Koliko je pa dava! Skrabar na Atilov grob, je razvidno tudi jz tega, da se je dal poročiti s svojo nevesto v kapelici sv. Roka na Hajdini, katera stoji tik nad Ati-
lovim grobom.
Ker je Skrabar umrl brez potomcev, je njegovo izdatno zapuščino pripadlb vdovi in si je ta prisvojila oni davno žrtvovani denar ne glede na to, da bi bilo umestno znanstveno volilo svojega moža sedaj izvršiti, in bo zdaj potreba nekaj podvzeti, da se potrebni denar zopet nabira, ako se hoče ta zadeva kedaj temeljito razjasniti, kajti kakega sporočila, da je grob že izpraznjen ali izropan, ne pozna nibče v ptujski okolici in je t,udi skoroda izključeno, da bi v tej krajini okoli gomile, kije precej obljudena, one obširne izkopnine ljudstvo bilo kedaj popolnoma prezrlo, da si so spomini na Atila tukaj tako trdno ohranjeni, da se sme smelo reči, da pozna Atilov grob tukaj skoroda vsak otrok.
Atila sta pokopala njegova dva sina, Elek in Dengiš, kar zvemo iz staroslovenskega letopisa, katerega je svojčas objavil Čeh Venceslav Dunder 1. 1835 na Dunaju v* hrvaščini in kateremu je dodal Hrvat Andrija Kačič 1. 1759. še poseben kratki uvod.
Kolikor je meni znano, posedujem v Ju goslaviji samo jaz en izvod one redke kjnige, nameravam pa ta letopis v doglednem času objaviti v slovenščini, da ne bo nikdo več mislil, da je slovenska zgodovina od 1. 7 po Kr. rojstvu sploh neznana, in je tudi ni treba nadalje skrivati, kakor je bilo to običajno v pokojni Avstriji.
Zborovanje Zveze za tujski promet v Ljubljani
V Ljubljani je bil izredni občni zbor tamkajšnje Zveze za tujski promet. Ker je njen dolgoletni predsednik dr. Marn odložil svojo funkcijo, je zborovanje vodil podpredsednik magistratni direktor Šubic iz Celja. Zborovalci so razpravljali o spremembi pravil, kakor to predpisuje nadzorna oblast. Po'daljši debati so bila nova pravila sprejeta. Omenimo naj, da je mariborska Tujskoprometna zveza to spremembo pravil izvršila že leta 1936.
Na obisku v Ormožu
O ČEDNIH ULICAH IN »ČRNIH MAČKAH« — TOŽBE O PREDRAGI ELEKTRIK! ZDRAVNIK-IDEALIST Z VELI KIM ŠTEVILOM BOLNIKOV-RF.VEŽEV
Ormož, prijazno mestece nad Dravo, je zelo lepo urejen Snažne ulice prijetno fznenadijo vsakogar ki pride tja. Le nečemu sem se čudil Kai pomenlio črne
mačke, iiaslikane po zidovih mnogih hiš?
tli pa
Ali so to sledovi zadnjih volitev imajo te podobe drug pomen...
Ormož se postavlja tudi s svojini ba-rom. ki pa ni takšen, kakršnega si predstavljamo v večjih mestih. Bar je shaja-
ga. je zaneslo na plitvino. Ves okorel je trkal in prosil pomoči pri najbližjih hišah. Končno se ga je usmilil'učitelj Peček, ki ga je spravil v bolnišnico. Obleka mu je bila tako trda in prilepljena .da so jo mogli z njega strgati.
Velik poiar v Slovenjgradcu
V Starem trgu pri Slovenjgradcu je izbruhnil v hiši posestnika in mesarja Fr. Kuharja požar, ki je upepelil stanovanjsko poslopje, klavnico, sušilnico za meso in avtogaražo. Ogenj je napravil 130.000 din škode. Požar je nastal zaradi slabega dimnika.
Vesti iz Marenberga
Na naši pošti je bila ukinjena selska dostava poštnih pošiljk radi pomanjkanja uradnega osebja. Sistemizirani sta dve uradniški mesti, vendar že ne pomnimo, kdaj sta bili obe zasedeni. Prometa je ogromno in ga upraviteljica pošte sama kljub nadurnemu delu ne zmaguje. Ali je potrebno, da se nastavljenci . izčrpavajo, medtem ko je toliko brezposelne inteligence? Ni čuda, če ljudje zaradi preobremenjenosti izgube svoje živce. Pred kratkim je bila revizija pošte. Obljubili so takrat namestitev še ene uradnice. Upamo, da ne bo ostalo samo pri obljubi.
Silvestrovo smo prav prijetno praznovali v Sokolskem domu. Bil je poln samih domačinov. 1. febr. bomo imeli prvi »Pohorski ples«.
Na Kraljevo so bili pomočniški izpiti »Splošnega obrtniškega združenja«. Pet vajencev je pokazalo s svojim praktičnim delom, kakor tudi s teoretskim znanjem, da so bili v dobrih rokah. Sprejetih je bilo tudi več novih vajencev v razne stroke. Ena deklica si je izbrala mesarski poklic.
o. Lastnikom vžigalnikov. Lastniki vžigalnikov, žepnih in montiranih v avtomobilih, morajo plačati do konca januarja inonopolsko takso. Nabavijo si naj za legitimacijo markico monopolskc izdaje v vrednosti 100 dinarjev. Te markice prodajajo vse glavne trafike v večjih mestih.
o Nastop malih harmonikarjev v Ma-renbergu. Mariborski mali harmonikarji bodo pod vodstvom g. V. Šušteršiča nastopili v nedeljo 22. t. m. na samostojnem koncertu v dvorani Sokolskega doma.
o. Rudarski izobraževalni tečaj. V Zagorju priredi Rudarska zadruga 11. skupine izobraževalni tečaj za rudarje in njihove svojce.
o. Delavska zborovanja v Prekmurju. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti bo to zimo priredila 17 . delavskih zborovanj v vseh večjih krajih Prekmurja. Na teh zborovanjih bodo predavatelji poučili delavstvo, kako se mu je ravnati v tujini. Namen teh zborovanj je zbuditi v sezonskih delavcih strokovno in narodno zavest.
o. Delegacija slovenskih gasilcev, v kateri so odborniki gasilske zajednice v Ljubljani dr. Kodre, Bogdan Pogačnik iz Maribora in Pavel Japel, je odpotovala v Beograd. Delegacija bo uredila vse potrebno za jugoslovanski gasilski kongres,' ki bo avgusta v Ljubljani, in na katerem bo ustanovljena prva gasilska šola v Sloveniji.
c Volivni imeniki. Vsi, ki imajo j:ravi-co do vpisa v imenik, pa še niso vpisani, morejo zahtevati vpis od 14. do 30. t. m. na mestnem poglavarstvu.
c Radi iztirjenja brzega vlak i so imeli včeraj vsi vlaki zamudo. Prosta je bila le ena proga in so vlaki morali čakati v Celju ali Zidanem mostu, da se zvrstijo.
c Onemogli berač, o katerem smo poročali, da so ga našli v Skobernetovi gostilni in ki je v bolnici' umrl, še p&e Vrbovšek Jože.
c Pri smučanju si Je zlomil desno nogo v stegnu delavec Baš Fortunat iz Braslovč.
c Izgubljeni in najdeni predmeti so razglašeni na uradni deski pri Predstojništvu mestne policije v Celju.
c Kino Union. Danes in jutri ob 20.30 senzacijonalno gostovanje najfenomenal-nejšega in najslavnejšega. jasnovidca in mojstra okultnih ved S v e n g a 1 i j a. Fa kirski eksperimenti z medijem Me Elis. Vsak večer nov spored. Preskrbite si vstopnice v predprodaji.
p Mestno načelstvo opozarja lastnike koles in. motornih vozil, da jih prijavijo najkasneje do 15. febr.
p Umrla je 59-letna Rozman F. Albina na Rogozniški cesti. Pogreb je danes ob 4. uri.
Mlada tatica pod ključem. V MoŠkanj-cih so ujeli 24 letno Simonič Nežo iz Ivanjkovcev, ki je svoji delodajalki zmaknila srebrnino,' perilo, obleko .iri 200 din. Prepeljali so jo v mariborske zapore.
p Požar. Pihlerju Jožefu v Ločiču pri Sv. Boifenku je zgorela koča s poljskim orodjem in živežem. Ogenj so'baje zanetili otroci.
V ledenih valovih Drave
17-letni čevljarski vajenec Dvoršak Bogomil iz Sveče pri Majšpergu se je učil obrti skoraj dve leti na Sp. Hajdini pri Ptuju. Ker so ga pogosto prijemali živčni napadi, ga je mojster odslovil. — Revni Dvoršak, ne vedoč ne kod ne kam, ie taval ves potrt v pondeljek popoldne Ob Dravi, dokler ga ni zvabil led. Preveč zatopljen vase je zašel predaleč, da se mu je udrl led in je falit zdrknil v vodo. Toda sreča v nesreči je bila, da
Kratkovidni policaj: »Le hitro se spravita naprej! Tukaj je poljubljanje prepovedano!*
Maribor
Naoovedi davčnih zavezancev
VLOGE DAVČNIH NAPOVEDI O PRIDOBNINI, SAMSKEM DAVKU, DAVKU NA POSLOVNI PROMET ITD.
Splošni rok za vlaganje davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka, samskega davka, splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka pavšalcev je določen za čas od 16. januarja do 14. februarja. Zato se pozivajo, da v tem roku vlože napovedi oni davčni zavezanci (novi), ki je zanje davčna obveznost nastopila leta 1938 in pa oni, ki jim je bila za preteklo leto pridobnina odmerjena samo začasno. Napovedi morajo v omenjenem roku vložiti tudi stari davčni zavezanci, katerih dohodek od pridobitnega poslovanja se je v letu 1938 v primeru z dohodkom v prejšnjem letu bistveno povečal. Oni davčni zavezanci, ki se jim je ta dohodek bistveno zmanjšal, pa morajo v istem roku vložiti posebno prošnjo za novo odmero. Tej prošnji je treba priložiti redno davčno napoved z verodostojnimi dokazi o zmanjšanju dohodka.
Napoved se mora vložiti za vsak objekt posebej in za vsako vrsto poslovanja. Napovedi niso dolžni vložiti oni davčni zavezanci, ki plačajo pridobnino po stalni postavki iz čl. 59 zakona o neposrednih davkih. Davčni obvezanci naj v lastnem interesu priložijo napovedi potrebne dokaze, posebno začetni in končni inventar, oziroma račun bilance in račun
izgube in dobička, korespondenco, potrdila državnih in samoupravnih oblastev, bank in vse drugo, kar more polnoveljavno dokazati točnost napovedanih podatkov.
Posebni davčni dodatek plačajo ona industrijska podjetja, ki prodajajo blago neposredno potrošnikom v svojih podružnicah, prodajalnih in komisijskih skladiščih, dalje ona trgovska in obrtna podjetja, ki imajo poleg glavne poslovalnice še podružnice za prodajo blaga neposredno potrošnikom in pa vsi veliki magazini, t. j. ona podjetja, ki prodajajo neposredno potrošnikom raznovrstno blago, ki po svoji vrsti spada v različne izdelovalne in trgovske panoge. Vsa ta podjetja so zavezana posebnemu davčnemu dodatku, če njihov skupni opravljeni brut-to promet presega milijon dinarjev.
V istem roku morajo vložiti posebno davčno napoved o poslovnem prometu, opravljenem v letu 1938, vsi intelektualci, davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet, katerih skupni letni promet ni bil višji od 300.000 dinarjev, kakor tudi vsi ostali zavezanci splošnega in skupnega davka na poslovni promet, katerih skupni letni promet ni presegel 500 tisoč dinarjev.
Elektrifikacija Svečine
Kljub temu, da je bil od Kamnice do Svečine izpeljan elektriški daljnovod, so se tamkajšnji posestniki malo zanimali za elektrifikacijo svojih poslopij. Bali so se visokih stroškov. Te dni pa je dal dober zgled lastnik žage Hlep v Zg. Kungoti. Dal je elektrificirati žago in vsa svoja poslopja. V ta namen je mariborsko Mestno elektriško podjetje zgradilo v Zg. Kungoti transformator. Kmalu nato se je prijavilo več tamkajšnjih posestnikov, ki bi radi elektrificirali svoje domačije.
Ukradena blagajna v kolodvorski garderobi
Pri včerajšnji kontroli v postajni garderobi v Mariboru je službujoči železničar opozoril postajenačelnika na velik črn kovčeg, ki je že od 31. decembra v garderobi, kamor ga je oddal neznani moški. Kovčeg so odprli. Na svoje veliko presenečenje so v njem našli železno ročno blagajno, na kateri so bili vidni znaki nasilnega odpiranja. O tem je bila obveščena policija, ki je v blagajni spoznala last tkalskega mojstra Schiera iz Tovarniške ulice.' Poročali smo, da je imenovanemu nedavno neznani vlomilec odnesel blagajno, v kateri je bilo 35.000 dinarjev gotovine in tri knjižice na 18.000 dinarjev. Hranilne knjižice so bile še v najdeni bla-
gajni, denarja pa ne. Policija nadaljuje preiskavo.
Samomor zaradi neozdravljive bolezni
Na Slemenu nad Selnico ob Dravi si je v samomorilnem namenu s kuhinjskim nožem prerezala vrat 59 letna posestnica Marija Marčič. Žena je četrt ure nato izkrvavela. Vzrok samomora je neozdravljiva pljučna bolezen.
Sama si je vzela zavoženo življenje
Z lesenega dravskega mosta v Dravogradu se je vrgla v ledeno in deročo reko 25-letna Marija Pečnik. Pečnikova je stanovala na Brodu pri gostilničarki Tereziji Obrovnikovi. Bila je 23krat kaznovana in kakih 20krat odgnana v Dravograd. Nekaj popre je preden se je pognala v Dravo, je srečala 11-letnega Caso-vega fanta in mu rekla, naj pozdravi gostilničarko Obrovnikovo. Tako je samo-
morilka sama končala mlado in zavoženo življenje. Voda jo je odnesla proti Muti in rali.
m. 301etnico poroke sta slavila mariborski trgovec Jakob Lah in njegova soproga Berta, roj. Masten.
m. Ljudska univerza. V petek, 13. jan., bo predaval o temi »Dvajset let srednje Evrope« dr. Rudolf Kyovsky, sodnik iz Novega mesta. Predavatelj bo prikazal gospodarski in politični razvoj Podonavja po svetovni vojni in označil smernice bodočega razvoja. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. — V četrtek in petek, 19. in 20. jan., bo predaval dva večera zaporedoma zdravnik dr. Andrija Štampar načelnik min. v p., o sodobni Kitajski in sicer na podlagi skioptičnih slik in filma.
m Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru priredi 13. t. m. zvečer v kavarni Jadran »doček nove godine« (silvestrovanje), na kar se opozarjajo vsi parohijani in somišljeniki. Na pestrem sporedu, za katerega je preskrbljeno, bodo sodelovali domači umetniki in pravoslavni pevski zbor.
m Obmejni promet v preteklem letu. Lani je potovalo preko Maribora in Št. lija 233.429 potnikov od katerih je bilo 89.985 Jugoslovanov.
m Ponarejeni 10 dinarski kovanci so se v zadnjem času pojavili v Sv. Barbari v Slov. gor. Orožniki so več takih kovancev zaplenili in uvedli preiskavo.
m Izgubila se je aktovka. Ga. Marjeta Pussinger je danes zjutraj izgubila aktov ko s knjigo za nabavo tobaka, v kateri je imela 1.900 din. Tobak je hotela nabaviti za trafiko. Sarajnik. Pošten najditelj se vljudno naproša, da aktovko z vsebino izroči policiji proti primerni nagradi, m Samostojna župnija v Radvanju? Na našo notico pod tem naslovom smo prejeli pojasnilo, da nekateri občani niso nabirali podpisov za ustanovitev, temveč proti ustanovitvi samostojne župnije.
m Veliko zanimanje je vzbudila v mariborski javnosti razstava karikatur Ladislava Kondorja v dvorani hotela »Zamorec«, ki je odprta od 9. do 20. t. m. od 8. do 19. ure in pol. Posebno pozorhost vzbujajo karikature znanih evropskih osebnosti, politikov, znanstvenikov in umetnikov. Razstava je dobro obiskana in razstavljalec je izvršil tudi v Mariboru že več zanimivih karikatur.
m Prva vožnja z železnico v — zapor. Te dni je bil v Maribor uzaradi neke tatvine obsojen 30-letni viničar Jurij Stol-nik iz Brebrovnika. Mož je dejal, da se je po 30 letih življenja prvič peljal z železnico in še takrat v — zapor.
m Nesreča pri smučanju. Pri smučanju si je zlomila levo. nogo 30-letna elektri-j karjeva žena Marija Ivanuša '3onesre-Ičenka se zdravi v tukajšnji bolnišnici.
* Jadransko noč z revijo narodnih noš dne 11. februarja 1939. priredi Mestni
I odbor Jadranske straže v Mariboru v vseh prostorih »Sokolskega doma«. Na , prireditev opozarjamo člane in prijatelje j Jadranske straže, zlasti cenjene dame, j da si pravočasno preskrbe narodne no-I še.
I * Največji dogodek stoletja bo ogroni-i na razstava v New Yorku 1939. »Puta k« Maribor bo organiziral skupinska potovanja po izredno ugodnih cenah. Zasigu-rane so tudi velike olajšave pri p.-eskrbi ameriškega vizuma. Interesenti naj javi-jo svoje naslove »Putniku-u« da jim za-I more poslati prospekte in informacije!
|	* Milijoni so Vam na razpolago! Tre-
jba je le nabaviti srečko drž. razredne j loterije pri »viru sreče« Putnik-u Mari-i bor. Žrebanje 4. razreda že v petek, 13. jan. Pohitite!
* Zdravnika dr. Rupreht Hubert, bivši zdravnik sanatorija Klenovnik in dr. Furlan Ladica sta otvorila ordinacijo v Prevaljah.
Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Mariji Pomagaj, Aleksandrova c. št 1, telefon 2i-79; lekarna pri; Sv. Antonu, Frankopanova ul. 18, telefon 27-901 .
SV POČASTITEV ROJSTNEGA DNE NJ.VEL. KRALJICE MARIJE
priredijo združena Sokolska društva v Maribora
OKOLSKI PLES
V SOBOTO, DNE 14. JANUARJA 1939, V VSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA
Vstopnina din 15'-
Klno
Grajski kino. Danes zadnjikrat izborna opereta Na n o n. Erna Sack, Jo-hannes Heesters v glavnih vlogah. Jutri senzacionelni film v nemškem, jeziku K a u č u k, film, kakršnega še niste videli. Kupite vstopnice v predprodaji.
* Espianade kino. Dunajska zabavna veseloigra »M i 1 i j o n a r i«, Friedl Cze-pa, Albach-Retty, Fritz Imhofi.
* Union kino. Prekrasna drama »P i-kova dama. po znanem romanu A. Puškina, v franc, jeziku.
Mariborsko gledališče
Sreda. Simfonični koncert v Sokolski dvorani za red A.
Četrtek, ob 20. »Matura«. Premiera. Potek; Zaprto.
Sobota ob 20.: »Vse za Salo«. Red D.
Zasedba v »Maturi«, čije premiera se vrši v J. Kovičevi režiji jutri, četrtek,
12.	tm. Nastopijo poleg obeh vodilnih vlog: Nakrsta kot gim. ravnatelja Dr. Dvornika in Branke Rasbergerjeve kot Katje Slaparjeve v večjih vlogah tudi: Kraljeva kot prof. dr. Ana Mate; Gorin-kova kot Dr. Matilda Mozolje; Starčeva kot telov. učiteljica; P. Kovič kot prof. Dr. Čebula; Cmobori kot prof. Dr. Vidovič; Gorinšek kot prof. dr. Vrtač. Vsega skup nastopi 15. oseb v tej zelo zabavni komediji, ki je v zadnjih letih zmagoslavno obšla pač vse srednjeevropske odre, v Zagrebu pa je Mia pravi pravcati »šlager«.
Kultura
Najnovejša nemška dramatika
Uveljavljenje nacionalnega socializma je vplivalo v Nemčiji globoko tudi na duhovno življenje in umetniško ustvarjanje. Nacionalni socializem je nastopil posebno ostro proti marksistično usmerjeni tendenčni umetnosti in raznim ekstremizmom, ki jim pripisuje židovski raz-krojevalni vpliv. Po vseh večjih nemških mestih so bile prirejene razstave tako imenovane »izrodene umetnosti«, ki je bila odstranjena tudi iz vseh galerij in javnih zbirk. Prepovedane sq bile v tem imenu razne moderne kompozicije, komedije in drame, iz knjigarn m knjižnic pa pobrane leposlovne in znanstvene knjige »marksističnega« in »židovskega« duha.
V nasprotju s tem je nastala nova, v duhu novih idealov nemškega naroda usmerjena umetnost, ki se ji v marsičem godi prav tako, kakor vsaki »dirigirani« umetnosti, pa nai bo ustvarjana v duhu fašizma ali komunizma. Ta dirigirana umetnost doslej še ni mogla pokazati vidnejših kvalitetnih uspehov, toda močnejši talenti si kljub temu utirajo pot tudi skozi novo uniformirano in toializirano ideologijo. Tako raste tudi v novi Nemčiji tiekai dramatikov, ki segajo nad splo-
šno povprečnost, ker so znali združiti nove politične težnje s težnjami umetnosti. Vendar je tudi med njihovimi deli veliko tendenčnosti, včasih toliko, da kvari ostalo podobo in kvaliteto.
Med talentirane mlade in mlajše dramatike tretjega rajha moramo šteti zlasti Ebcrharda Woliganga Mollerja, Heinrl-cha Zerkaulena, Rudolfa Ahlersa, Hansa Rehberga, Curta Langenbecka in Felixa Lutzendorfa. Eberhard Wolfgang Mol-ler se je uveljavil v pemški dramski literaturi in na nemških odrih že s celo vrsto del, -ki so pa prežeta večinoma z manj ali več neprikrito tendenčnostjo. Posebno rad razkrinkava Mijller senčne strani demokratične družbe, tako v politiki kakor v kulturi, gospodarstvu itd. Kljub tej določeni usmerjenosti je pa treba priznati. da zadeva marsikje v živo in bi mogle njegove drame dobro koristiti tudi demokratično usmerjenim družbam, ker bi jim pokazale njihove bolezni in senčne strani ter pot k reformi. Njegova najpomembnejša zadevna dela so »Douau-mont«, »Panamski škandal«, »Kaliforui-ška tragedija«, »Peklensko potovanje«, »Rothschildova zmaga pri 'A Jerinom in »Padec ministra«. Ze naslovi nam poka-
žejo Mollerjeve tendence.
Heinrich Zerkaulen je izšel direktno iz narodnega socializma in uveljavlja svoje ideje deloma v zgodovinskih, deloma pa sodobnih sižejih. Doslej se je uveljavil zlasti z deli »Svetilnik«, »Langenmarška mladina«, »Skok iz vsakdanjosti« in »Jezdec«. Zerkaulen piše drame in komedije. Rudolf Ahlers je pisal najprej novele in romane, sedaj se jc pa posvetil pretežno dramatiki, v kateri obravnava povezanost z zemljo in domovino. Njegova uspela dosedanja dela so: Zemlja«, »Pot na led«, »Vihar nad Le.hstom« in »Peter se igra z ognjem«, s katerim je predrl na vse nemške odre.
Hans Rehberg piše pretežno zgodovinske drame in obravnava v njih predvsem vladarske osebnosti, kar kažejo že naslovi njegovih dram: »Veliki knez«, »Friderik I.«, »Friderik Viljem I.«, »Cesar in kralj«, »Sedemletna vojna«, »Cecil Rho-des« in »Kepler«, sedaj pa pripravlja dra-.mo o Bismarcku in Rembrandtu. Curt Langenbeck" je nastopil najprej s komedijo »Blanka in draguljar«, nato s »Henrikom IV.«, monodramo »Aleksander« itd. Felix Liitzendorf je znan po, svojih dramah »Meja«, »Pot žrtve«, »Pohod v Alpe«, kjer je junak dogajanja vojska kot kolektiv, »Zlati topaz« itd. Sodeloval je tudi pri Ufinih filmih »Patrioti«, »Dopust na častno besedo« in Capriccio«.
Razen teh piše v novi Nemčiji odrska dela z večjim ali manjšim uspehom še velika vrsta drugih pisateljev.	—r.
k. Župančičeva proza. Akademska založba v Ljubljani, ki je izdala v treh zvezkih »Izbrana dela Otona Zupančiča« v vezani besedi, je dodala za Božič še četrti zvezek, ki nas seznanja z Župančičevimi članki, recenzijami, govori in eseji.
k. Slovanski jeziki. Univ. profesor in član Slovenske akademije v Ljubljani dr. Rajko Nachtigal je izdal te dni obširno znanstveno delo »Slovanski jeziki«, v katerem prikazuje jezikovni razvoj Slovanov od skupne govorice do sedanjih književnih jezikov.
k. Roditeljski list. Najnovejša januarska številka mariborskega mesečnika »Roditeljski list« objavlja prispevke dr. Zgeča, prof. Šiliha. Ostrovškove, Mazija, Adc Žgurjeve, dr. P. Strmška, dr. Schmidta in dr. F. Toplaka ter raznoteri drobiž.
k. Rilkejev arhiv. Hči velikega nemškega pesnika Rainerja Marie Rilkeja, ki je utnri leta 1926., je ustanovila v Wei-marju arhiv svojega slavnega očeta, ki vsebuje vse njegove rokopise, zbirke, tiske, korespondenco itd.
Ne pozabi naročnine!
Gospodarstvo
Kmetijsko vorašanje Slov. goric
KAJ BI BILO POTREBNO UKRENITI, DA SE DVIGNE NAJVAŽNEJŠA GOSPODARSKA PANOGA IN S TEM POVZDIGNE BLAGOSTANJE LJUDSTVA.
Slovenske gorice so znane kot živinorejska pokrajina, ki daje lepe dohodke in je najvažnejša opora uspešnemu gospodarstvu 6ploh. Vsekakor pa živinoreja v Slov. goricah ne. dosega one višine, ki bi odgovarjala gospodarskemu ravnanju. Nasproti temu je opaziti še številne ovire, ki slone predvsem na neizkušnji živinorejcev, bodisi pri tej ali pri oni vrsti in pasmi živine, ki se ji ne posveča potrebna skrb in nega. Način pospeševanja živinoreje se iz raznih okoliščin, žal, ne pomakne mnogo iz mrtve točke in prevladuje vse bolj kot pri drugih panogah kmetijstva še vedno tista starokopitnost. Mnogi kmečki, bajtarski in viničarski hlevi in svinjaki so v dokaz, kako daleč je napredovala žvinoreja iz strokovnega vidika. Stari hlevi in svinjaki kakor tudi oni, ki so zgrajeni v novejšem času ne odgovarjajo več potrebam umne žvinore-je, ker so iz higijenskih ozirov zelo slabi.
Sedanje stanje živinoreje kaže, kam dovaja ta panoga kmetijstva splošen kmetijski položaj. Govedoreja kot najbolj upoštevana vrsta živinoreje stoji dandanes na skrajno nizki stopnji, kar se iiče razv. dobre plemenske živine. Po mnogih krajih je opaziti, da še ni na razpolago potrebne boljše plemenske podlage in se tako mnogi živinorejci poslužujejo zakotnih bikov, kar je živinoreji v največjo škodo. Mlekarsto je v Slov. goricah še popolnoma neorganizirano, ker med živinorejci ni najti za to dovolj razumevanja, da bi se dalo sedanji gospodarski položaj z dobro urejeno mlekarsko zadružno organizacijo znatno dvigniti. Govedoreja je v zadnjem času tudi hudo prizadeta radi stalnih pojavov slinavke, parkljevke, metiljavosti itd. V zadnjem času se je pojavila pri bikih-plemenjakih radi prepogostega pripttšča (ker jih je ponekod tako malo), kuga na spolovilih. Zaradi tega tudi trgovina z živino vidoma popušča in je vedno manj povpraševanja za plemensko živino, podoben je izvoz debele živine, ki smo je še lani toliko izvozili.
Skoraj na enako nizki stopnji je tudi po mnogih krajih Slov. goric svinjereja, ki ji mnogi posvečajo premalo pažnje,pa se vendar še čudijo, čemu se v zadnjih letih pojavlja pri svinjah toliko nevarnih bolezni, za katerimi mnogim poginejo vsi prašiči. Na drugi strani se posveča pri svinjereji premalo pažnje izboljšanju plemenske podlage subvencioniranih merjascev.
Konjereja se razvija še v normalni višini in je najbolj na višku na Murskem polju, kjer so v zadnjih letih mnogo pripomogle k temu razvoju konjerejske organizacije in plemenske postaje. Enako kot pri govejereji se pogreša več plemenskih žrebcev.
čebelarstvo je v primeru pred 20 leti zdrknilo na zelo nizko stopnjo. Na kmetih je skrajno malo volje za povzdigo te panoge, ki bi sicer lahko prinesla gospodarstvu lep naprdek. Na propad čebelarstva so v zadnjih letih močno vplivale vremenske neprilike, ki so onemogočale cvetličnim rastlinam popolen razvoj. Močno se je razpasla tudi ponekod kuga čebelne zalege, ki čebelarstvo vidoma uničuje.
Kokošjereja je v Slov. goricah na precej visoki stopnji, premalo še tukaj prevladuje štajerska kokoš, ki je znana kot najboljša jajčarica.
Spričo zgoraj navedenega položaja je nujno potrebno, da sc tej panogi kmetijstva posveti največjo pažnjo. Banovina bi naj posvetila vso skrb, da se ta panoga dvigne iz sedanjega položaja na ono stopnjo, ki bo odgovarjala potrebam in koristim našega kmeta-živinorejca. V prvi vrsti bi se naj dalo na razpolago več plemenjakov za posamezne okraje priznane pasme, da se tako dvigne potrebna podlaga plemenskih krav. Temu je potreben vsakoleten prispevek banovine k nabavi plemenjakov-bikov. Da bi se uklonili zakotni biki in merjasci, bi se moral urediti sistem plačevanja skočnin po občinah na enoten način. Posebno pozornost bi trebalo posvetiti gradnji hlevov in svin-njakov. Banovina bi naj dajala živinorejcem pri tem potrebne nasvete in podpore, da bi se na ta način dvignilo več modernih higijenično zdravih hlevov in svinjakov. Selekcjsko govedo bi še trebalo razširiti. Potrebna so sredstva za premova-nje rodovniške živine, pregled krav, bikov in mladine in molzne kontrole. To podporo bi zaslužila vsa selekcijska društva. Potrebna so tudi sredstva za nakup plemenskih žrebcev.
Za pospeševanje kokošjereje, zlasti štajerske pasme je potreben kredit za razdelitev valiinih jajc po vaseh.
Na tej podlagi je treba izboljšati težek položaj živinoreje in ga postaviti v gospodarski napredek in blagostanje kmetijstva sploh.
Bonna poroilla
DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2389.70 —2427.70, Berlin 1765.62—1783.38, Bruselj 742.25—754.25 Curih 995—1005, London 205.20—208.40, Ne\v York 4375—
4435.50, Pariz 115.60-117.90, Praga 150.75 —152.25, Trst 231.45—234.55.
EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 472.50—474, 4% sev. agarji 58.75— 60, 4% agrarji 60—62, 6% dalm. agrarji 89—90.25, 6% begi. obveznice 90—91, 7% stab. pos. 97.50, 7% ;nv. pos. 99—
100.50, 7% Blair 91—92.50, 8% Blair 97.50 d. Delnice: Narodna banka 7900 d., PAB 225 d. Trbovlje 185—186.
*oort
Kandidatinje ra teča] MFVN v alpski kombinaciji
MFVN je v tečaj za smuške tekmovalke v alpski kombinaciji, ki bo od 11. do 31. jan. na Pokljuki pri Bledu, sprejelo večje število kandidatinj, med njimi tudi gdč. Silvijo Skuškovo iti Marico Černičevo iz Maribora. Vse sprejete tečajnice se morajo še danes javiti ge. M. Šepl. — Trenerja bosta zvezna učitelja in tekmovalca Franc Čarman in Rilko Angele.
Tekma Anglija — Jugoslavija zaključena
Mednarodni odbor Angleške nogometne zveze je zaključil za angleško nogometno reprezentanco tri tekme za mesec maj. 13. bodo Angleži gostovali v Milanu proti Italijanom, 20. bodo igrali v Beogradu z našo reprezentanco, 24. pa se bodo srečali z enajsterico Romunov v Bukarešti.
Predlog Gradjanskega
Kakor poroča beogr. »Politika«, je Gradjanski (Z) na občnem zboru ZNP-a v cilju reorganizacije športa predložil nekatere izpremembe pravil, ki predvidevajo med drugim tri. nog. zveze v državi s sedežem v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, vsem pa bi naj bila nadrejena Vrhovna nog. zveza, čije sedež bi naj odredil občni zbor. Vrhovna zveza naj bi zastopala naš šport pred tujino ter sklepala meddržavne tekme, ki bi se odigravale v sedežih posameznih zvez, katerim tudi pripade blagajna, tekme v tujini pa gredo na skupen račun vseh zvez. —
Predlog predvideva še določbe glede zvezinih organov ter glede izpremembe in tolmačenja pravil. List poroča, da jc bil HAŠK-ov predlog še radikalnejši, a ga je večina klubov odklonila.
PALME V TUJINI.
Naš odlični smuški skakalec Palme je nastopil v nedeljo na skakalnih tekmah v Hadersdorf - Weidlingau pri Dunaju. V močni konkurenci je zasedel v splošnem razredu drugo mesto. Ocenjen je s 312.3 točke, njegovi skoki znašajo 37 m, 47 m in 46.5 m. Prvo mesto jc zasedel Kaiser iz Miirzzuschlaga s 330 točkami in najdaljšim skokom 52 m.
s Klub slovenskih kolesarjev v Celju
bo imel svoj redni občni zbor jutri, 12. t. m. ob 20. v gostilni »Pri angelu«.
s Prvenstvo Zagreba v umetnem drsanju na ledu bo 15. jan. v izvedbi ZKD-a. Kot priprava se že sedaj vršijo brezplačni tečaji. Dočim se bo prvenstvo odigravalo predpoldne, bo popoldne hokejska tekma in ekshibicijski nastopi najboljših drsalcev v državi.
s Vodstvo Zagrebške nogometne pod-zveze je sklenilo, prirediti več medmestnih nogometnih tekem, da bi si podzve-za z event. čistim dobičkom prireditev materialno opomogla. Kot prva je na sporedu tekma z reprezentanco Splita.
s Madžarska moštva na turneji. Madžarski profesionalni klub »Ujpest« je v Egiptu porazil reprezentanco Port Saida s 3:1 (1:1), »Nemzeti« je premagal vojaško reprezentanco Gibraltarja s 4:1 (2:1) Ferencvaros pa reprezentanco Soluna v Grčiji s 4:2 (1:2).
s Hokejska tekma na ledu bo drevi v Ljubljani med dvema moštvoma Ilirije.
Saft
Bogoljubov — Eliskases
Pretekli teden je pričel v Berlinu med velemojstrom Bogoljubovom in prvakom Nemčije Eliskasesom match, ki smo ga že pred meseci napovedali. Med obema mojstroma vlada že dalj časa napeto stanje, ker vsak zatrjuje, da jc najboljši 'ša-hist Nemčije (Bogoljubov se je namreč za stalno naselil v Nemčiji!). To bo naposled odločil match, ki je določen na 20—22 partij. Zmagovalec bo oni, ki doseže več kot 10 oz. 11 točk. Match igrata mojstra izmenoma v raznih mestih Nemčije. Prvo partijo je v krasni končnici dobil Bogoljubov, druga je končala remis, tretjo pa je v dramatičnem napadu odločil Eliskases v svojo korist.
Iz 1. partije prinašamo pozicijo, ki je nastala po 30. potezi črnega (Bogoljubova):
Beli (Eliskases): Kgl, Ta7, Tc7. Sf2 in kmetje a4, d4, f4, g3 in h2.
Črni (Bogoljubov): Kg6, Td2, Tf8, Se4, kmetje d5, e6, f7, g7 in h4.
Za belega je pozicija nevzdržna, ker je na vseh straneh preveč groženj. Bogo-I ljubov je v tej poziciji vodil končnico na-
ravnost mojstrsko in dokazal, da je lahko še vedno v formi svojih nekdanjih slavnih dni, ko je bil v mednarodni turnirski areni eden najbolj nevarnih nasprotnikov.
Partije iz Hastingsa
Griinfeldova obramba.
(6, kolo v Hastingsu.)
Beli: dr. Euwe	črni:	dr. Landau
1. d4, Sf6; 2. c4, g6; 3. Sc3, d5; 4. Sf3, Lg7; 5. Db3, dc4:; 6. Dc4:; Le6; 7. Db5+, Sc6; 8. Db7:, Ld7; 9. Db3, Tb8, 10. Ddl, Lf5; 11. Da4, Dd7; 12. a3, 0—0;
13.	e3, Dd6; 14. Lb5, Sd8; 15. 0—0, Se6; 16. b4, a5; 17. Se5, c5; 18. Sc4, Dc7; 19. bc5:, Sg4; 20. g3, Sd4:l; 21. ed4:, Ld4:; 22. Lf4, e5; 23. Se5:, Le5:; 24. c6, Db6; 25. Le5:, Se5:; 26. Df4, Dc5; 27. Tfel, Tb5:; 28. Sb5:, Sd3; 29. Dd4, Db5; 30. Tedi, Se5; 31. Dd5, De2; 32. Ta2, Sf3-f; 33. Sg2, Sel-r; 34. Kgl, Sf3+; 35. Khl, Sd2; 36. Tad2:, Le4+; 37. Kgl, Df3; 38. De4:, De4:; 39. c7, Dc6; 40. Td7, Kg7; 41. Te7, Dc5; 42. Tdd7, Kf6; 43. Te3, Dcl-f; 44. Kg2, Dc6 + ; 45. Tf3+, Kg7; 46. Te7, g5; 47. g4, h5; 48. h3, hg4:; 49. jhg4?, Kg6; 50. a4, f6 jn beli preda.
ELAINE HAMILTON
Z.E.EE.HJ1 S M Ul
DETEKTIVSKI ROMAN
»Počakajte mmutico, Vane! — To je gospodična Burnettova. Ona in gospa Willensova sta se šele danes pripeljali iz New Yorka.«
Gospodična Burnettova ni izjavila nobene radosti nad tem, da se je srečala z Ingramom. Njen pogled je izražal samo zanimanje brez oboževanja nadljudi, ki je bilo Ingramu tako zoprno.
Nato so bili gostje v knjižnici predstavljeni Manfieldu.
>Pravim, Ingram, ne pozabite, da imamo mi vsi tudi ^sta. ne?« je <}eja] Nor-rington. »Moja žeja bo potrebovala celo vedrico nečesa, da se ugasi,« je dodal in pogledal gospodično Burnettovo. Norring-ton je bil zmeraj ves.el lepih deklet.
»V tem primeru predlagam mrzlo limonado,« je odgovorila.
»Prinesem.« je obetal Ingram. »Ne trudite se. Mansfield. bom že vse preskrbel,« je rekel ko imi Jc hotel advokat pomagati.
Ameriško dekle je molče opazovalo obraze ostalih gostov. Velikega režiserja je že poznala. »Beran« Norrington so tnu rekli.
Ouentin, avtor igre, ki naj bi 6e igrala, je bil zelo tih človek. Ugajale so ji njegove mirne rjave oči in humor njegovih ust.
Obe mladi ženi, ki sta bili v družbi, sta bili po njenih misli tako oddaljeni med seboj kakor oba tečaja, po obrazu in temperamentu, čeprav sta obe nosili ime Selcott.
Ena, po imenu Lejla, je imela rjave oči in lase ter negibne poteze. Druga, Denisa, je bliskovito odgovarjala in je utegnila biti Irka, ker je imela kakor oglje črne lase in temnomodre oči. Njen obraz je oživel, ko je pravila neko prigodo Mansfieldu, kateremu se je obraz pri njenih besedah stegnil v resen nasmeh.
Pravnik, si je mislila gospodična Burnettova, je bil zanimiv, dasi docela različen tip. — Njen tihi študij je prekinil j vstop Ingrama.
I »Hej! Kje je moja pijača?« se je razgreval Norrington, videč, da so Vanove roke prazne.
Ingram se ni menil zanj. Molče je pomignil Mansfieldu, ki se je opravičil svo-
ji družabnici.
»Kaj je?« je vprašal, ko ga je Ingram vlekel iz knjižnice in zaprl vrata za seboj.
»Nekaj strašnega. Na tleli v moji. jedilnici leži mož. Mislim, da je mrtev.«
»Mrtev!« je zaklical Mansfield. Videč izraz na gostiteljevem licu, je mirno dejal: »Grem pogledat. Ostanite tu v predsobi.« —
Kmalu se je vrnil.
»Mislim, da je mrtev že približno eno uro,« je rekel. »Ga poznate, Ingram?«
»Da. In to je pri tem najhujše,« je odgovoril igralec. »Toda jaz ga nocoj sploh nisem povabil, niti pričakoval. Ko bi bil vlomilec, ki ga je pobil njegov sodrug, bi bilo to nekaj drugega.«
Mansfield je resno zrl na svojega prijatelja.
»Zakaj sploh mislite, da ga je nekdo pobil?« je vprašal. »Lahko je umrl naravne smrti. — Kdo je to in kako je sem prišel, ali ni vašega sluge doma?«
Igralec se je zamračil.
»Kako naj vem, kako je^sem prišel?« je rekel podraženo. »Tukaj ga ni bilo, ko sva s Porsonsom odhajala v gledališče, to lahko prisežem. Imenuje*se Karel Ardeen, zdi se mi, da je Šved. Pred dvema letoma sva se srečala v Ameriki. Financiral je tam gledališče, v katerem sem igral. Pred nekaj tedni je prišel k
meni, češ da je v Londonu po trgovskih poslih, da nima znancev. In prihajal je zdaj pa zdaj k meni. — Pravim vam, vi ste pravnik. Kaj naj storim?«
Mansfield je pogledal na uro.
»Je točno tričetrt na dvanajst. Kje je najbližji zdravnik?«
Igralec je zmignil z rameni.
»Ne vem,« je rekel. »Nikoli ga nisem potreboval.«
»Dobro,« je dejal ostro Mansfield. »Potem pozvoniva na Tempesta. Poznam ga in ne stanuje daleč odtod. Je zdravniški izvedenec Scotland Yarda.«
»Pa ni preveč visok gospod za tako delo?« •
»Doslej še ne vemo, kakšno bo to delo, Ingram,« je odgovoril Mansfield, ko je vrtel doktorjevo številko.
»Rajši povejte tem ljudem tam znotraj, kaj se je zgodilo, in zapodite jih odtod — ali ne?« je pred^ga! igralec.
»Nikakor nej« se je odrezal Mansfield. »Tu so in naj" tu ostanejo. Če ta človek ni umrl naravne smrti, sva iahko še vesela, da imava priče, kako sva našla mrliča. Bom že jaz uredil. Vi ostanite tukaj!« In odšel je v knjižnico.
»Obžalujem, da ne morete dobiti pijače v tem trenutku,« je rekel mirno gostom. »Ingram jc pravkar nekaj nadvse neprijetnega odkril. Treba je poklicati zdravnike in morda tudi policijo.'
SjodHia
Hlapec In ctokla
Oba sta živela pri istem gospodarju v Jelenbergu. oba sta bila mlada. Ona je bila dekla in stara komaj 14 let, on pa hlapec in star komaj dobrih 22 let. Vsa zadeva se je začela razpletati že v predlanskem septembru ter je trajala tja do lanskega majnika, ko je prišla pomlad v travnike in je zacvetela po drevju. Vse okoli njiju je živelo, tako lepo je bilo na svetu, da nista mogla drugače, kakor da sta imela rada. On ni nje vprašal, ko* 1’ko je stara, ona ne njega.
Majnika lani pa je prišla ona v slovenjegraško bolnišnico, kjer so ugotovili, da bo čez tri mesece rodila. Ker je bila dekla stara komaj 14 let, so vso zadevo javili okrajnemu sodišču v Prevaljah. Tako je nazadnje državno pravdništvo v Mariboru obtožilo njega, da je zakrivil zločinstvo zoper javno moralo.
On je bil obsojen pred okrožnim sodi-sčem v Mariboru na 4 mesece strogega zapora, za dve leti pa ie Izgubi! častne državljanske pravice.
Z vrčkom po glavi. Še ne trideset let star Matevž Vovč je drugače miren tovarniški delavec v Guštanju. Lani na Jožefovo je sedel s svojo družbo v Milov-nikovi gostilni v Guštanju in se mirno
menil. Od nekod je prineslo Blaža Kristana; kar na lepem se je vmešal v pogovor pri mirnem omizju in začel prepir z Vovčem. Nazadnje mu je celo rekel, da že njegov, Vovčev oče, ni bi! nikoli kaj prida, da se je na hodniku obesil, in da je najboljše za Vovča samega, da gre ;ii se še sam obesi na evharistični križ nad Guštanjem. Zadnja neslana opazka je Vovča pogrela. Zagrabil je. kar mu je prišlo v roke — k nesreči je stala na mizi pivska steklenica, in treščil z njo Kristana po glavi. Udarec je bil hud; kajti prebil mu je kožo in mu za vedno poškodoval oko. Po izvedeniškem mnenju mu bo ostalo oko trajno poškodovano. Obtoženi Vovč je krivdo priznal, izgovarjal pa se je z upravičenim razburjenjem.
Sodišče je upoštevalo njegovo upravičeno razburjenost ter ga obsod. na 4 mesece zapora pogojno za dobo dveh let.
Smetano je kradel. Na 4 mesece strogega zapora je bil obsojen viničar Jurij Stolnik iz Brebovnika, ker je lani maja in junija meseca dvakrat vlomil pri Rozman Mariji v Vinskem vrhu. Prvič ji je cxlne sel iz zaklenjene shrambe dva koša krompirja, kruh in smetano, dober mesec kasneje pa se je splazil skozi podstrešje ter ji odnesel iz skrinje nekaj denarja. Viničar je prvo tatvino priznal, drugo pa je zanikal. Pravi,, da je priznal, ker se je bal orožnikov, kradel pa je zaradi bede, v kateri je životarila družina.
krogi na vodi, vzame Anglež pipo iz ust! Število samomorov v Pragi .. 1938. in reče: »In pri vsem tem je danes šele I znaša 338. I. 1937. pa jih je bilo 220. torek!«	‘	-------
MALI OGLAS!
CENE MALIM OGLASOAli V mulili oglasih stanc vsaka oesoda 50 oar: uairaaiiiša pristojbina ta te ojjlase ie din 6.—. Dražbo oreklici donisovania in icnitovaniskl oglasi din i. - oo besedi NaimaniSi znesek za te osilase ie din 10.—. Debelo tiskane besede «c računalu dvolno i)«la>rn daveh va enkratno oblavo znaia din 2.—. Znesek za male oclasi- sc nlačuic takoi nrl naročilu oziroma ea *e vpo sluti v Dismu ste u na i •/ naročilom ali Da no ooštni oolo/.nlci na čekovni račun *t ti. 400 Za vse pismene odgovore glede mallb oglasov sc mora nriložM znamka za 3 din
Aa*no
Zanimivosti
.Kdo ie kdo?'*
S CIM SE VSE UKVARJAJO SLA VNI LJUDJE SEDANJOSTI.
V Londonu je nedavno izšla nova izdaja knjige »Who is who?« (Kdo je kdo?), ki je v Angliji in po vsem svetu zelo popularna. Ta knjiga izhaja že skoro sto let in vodi v evidenci vse znanejše, slavnejše in popularnejše ljudi. To delo je podobno leksikonu, posebna zanimivost knjige pa je v tem, da slavni ljudje sedanjosti sami pišejo zanjo svoje življenjepise.
Zdaj je izšla 94. izdaja tega dela. To pot vsebuje nič manj ko tisoč novih imen. Uredništvo te knjige razpošilja pred ureditvijo gradiva vprašalne pole vsem slavnim ljudem sveta. Na teh polah so naslednja glavna vprašanja: S čim se ukvarjate v svojem prostem času? Katera športna strast vas je zasužnjila?
Hitler — slikar akvarelov.
V izdaji za 1939. je nemški kancelar Adolf Hitler napisal svojo biografijo v dvajsetih vrsticah. V njih se ukvarja skoro izključno le s svojim delom na knjigi »Moja borba«. Na vprašanje, s čim se ukvarja v svojem prostem času, je Hitler odgovoril: s slikanjem akvarelov. O športu ni dal izjave.
Predsednik italijanske vlade Benito Mussolini je poslal v odgovor 32 vrstic, v katerih navaja, da strastno ljubi jahanje in zrakoplovstvo, da pa se ne plaši niti dela z žetvijo na polju.
Prvič je mogoče letos citati v knjigi »Kdo je kdo?« tudi ime pruskega predsednika vlade Hermanna 06ringa. Svoj življenjepis je strnil v 20 vrstic. Najboljši njegov šport je lov na divje svinje.
Kaj so filmske zvezde pozabile?
To pot so imele tudi mnoge ltollywo-odske filmske zvezde to čast, da so bila njihova imena objavljena v tej toliko či-tani knjigi. V svojih življenjepisih razmeroma obširno govorijo o svojih vlogah v novih filmih in o svojem zasebnem življenju, toda na eno so vse pozabile: na datum svojega rojstva!
Prvič je v tem leksikonu znamenitih ljudi objavljeno tudi ime Leopolda Sto-kovskegn, ki se je po vsem svetu bolj proslavil kot zaročenec Grete Garbo kakor pa kot dirigent Filadelfske filharmonije. Novo ime v tej angleški knjigi je tudi ime predsednika francoske vlade Da-ladierja. Omenjajo se tudi drugi evropski politiki, ki so v zadnjem času igrali usodno vlogo pri upravljanju našega konti-menta. Tudi novinarjev niso pozabili. •— Znana francoska publicistka G. Tabouis je dala to pot prvič svoj odgovor. Ona pravi, da za odmor, prost čas in razvedrilo sploh ne ve, ker ji nervozno in veliko novinarsko delo tega ne dopušča. Pravi, da sc sploh ne spominja, kdaj je zadnjikrat bila na vvcekendu.
Slavospev pleiavostl
Newyorškl župan je dobi! poziv, naj se priključi akciji za zatiranje plešavosti. Ta posel je podvzela neka gospa, ki menda ne ljubi plešastih mož, ali pa jo je vzpodbudila kaka farmacevtska tvrdka, ki izdeluje sredstva za rast las in hoče s svojimi zvezami z uglednimi osebami začeti propagando za kako panameriško gibanje proti plešavosti. Toda pri new-.vorškem županu je slabo naletela: mož je v odprtem pismu objavil pravo pesem hvalnico plešavosti z najizbranejšimi izrazi. Resnim ljudem je, pravi župan, pač čisto vseeno, ali imajo na glavi bujne lase ali pa plešo, kajti glavno je tisto, kar imajo v glavi. Župan ne pozna nobenega plešastega moža, ki bi se zaradi te svoje »lastnosti« mani brigal za svoje posle in interese. Povprečen posloven človek v Ameriki nima časa, skrbeti za svoje lase in je naravnost srečen, če se mu sleherno jutro ni treba česati. Zaradi plešavosti še ni nihče postal duševno manjvreden. Plešci iz njegovega prijateljskega kroga so vsi sposobni in delavni ljudje. Zato prepuščam, pravi na koncu odprtega pisma newyorJk: župan, to panamerlško propagando tistim, ki nimajo važnejšega in nujnejšega dela.
Arhsoloika najdba pri Palmiri
Obsežno kanalsko omrežje so pred meseci izkopali v pokrajini Kdeim, severovzhodno od Palmire (Sirija), ko so sledili vodo. Precej dobro ohranjene zgradbe vsebujejo 4 cevi, katerih najdaljša meri 10 m in se izteka z umetno kotanjo 75 m’. Ostale 3 cevi so končujejo v pri-roden ribnik. Sejk Rakičan Ibn Meršed, poglavar plemena Saba Bteinat, sirski poslanec, ki ima dovoljenje za izkoriščanje zemljišč okolice, koder vrelce sledijo, je velel takoj pričeti dela za obnovo kanalizacije. Posla so se lotili najprej na treh krajših odsekih:	400	rovnic	poje
svojo odlično pesem napora. Ravnatelj sirskega poljedelskega odseka je obiskal podjetje ter obljubil šejku Meršedu vladno podporo.	uk
Angleška anekdota.
Tistega dne je bila strašna megla. Na bregu Temze stoji oprt na ograjo Anglež in kadi pipo. Hipoma se pojavi poleg njega postava žene, kakor da jo je rodila megla. Očitno je bila skrajno razburjena. »Doslej je še vsako sredo prišel!, krikne neznanka obupano. »Danes je prvikrat izostal!« In žena preskoči ograjo, in va-lovi jo zagrnejo. Ko so se polegli zadnji
Občinski odbor društva Rdečega križa v Studencih pri Mariboru se javno zahvaljuje podjetniku
GOSPODU STANKOTU BŽENU ki je podaril našemu društvu blago za obleko in perilo s katerim smo lahko oblekli tri doset revnih delavskih otrok. Tajnik:	Kontler	D.	Julij.	—
Predsednik:	Dr.	Korenč:	n
Andrej.	202
KATERI URAR
mi proda žepno in stensko uro proti prvovrstnemu mizarskemu delu? Ponudbe na upravo pod »Protiračun«. 204
DOMAČE KOLINE
v sredo in četrtek v gostilni »Zlati konj«, jetrne klobase. Vljudno vabi: Nekrep. 213
Prodam ________
GOSTILNA
z lepimi velikimi lokali na periferiji mesta se odda zmožnim reilektantom proti dogovorjeni odkupnimi. Na-slav v upravi.	192
SPECIALNI SMREKOV
med medicinal samo pri čebelarju Oton Črepinko. Zrinjskega trg 6.	201
2 NOVI SPALNICI
prodam zelo ugodno. Belak, Frankopanova 23.	 203
Skoro novi
GRAMOFON in več lepih, plošč st* proda na Ruški cesti 5*1.	207
Sobo odda
Veliko, sončno
SOBO
s štedilnikom in vrtom takoj oddam. Studenci. Sokolska ul. 13.	200
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
lepo, Magdalenska ulica, oddam s 1. februarjem stalnemu namenščencu ali upokojencu, mirni stranki do 3 članov. — Dopisi pod: »Visokopritlično« na upravo »Večernika«. 190
Lokal
LOKAL NA DVORIŠČU
se takoi odda. Vprašati Krekova 14-1. levo.	196
Sluztto gob:
SLUŽKIjN.IA
sposobna za vsa hišna dela. se sprejme takoi. Vprašati Tezno Gregorčičeva ul. 3.
 _______________________ 184
MLADO DEKLE ■ščem k otrokom za takoj. Naslov v upravi.	193
ZASTOPNIKA
sprejme takoj ugledna domača zavarovalnica za mesto ali okolico Maribora. Pismene ponudbe z osebnimi podatki na upravo lista pod »Fiksuniv.	199.
NATAKARICO
i sprejme Plauc- Koroška ce-sta 3.	 211
HIŠNIKA
(mož in žena), prednost ima upokojenec, sprcimem takoj ali 15. II. Naslov v upravi.
2\2
Službo sšce
TRGOVSKI POMOČNIK
vešč manufakture, špecerije, galanterije ter železnine, želi spremeniti dosedanje mesto. Nastopi lahko s 1. februarjem. Cenjene ponudbe je treba poslati na uprave vVečernika« v Mariboru pod "Prvovrstna moč«. 205
Dopis«
UCENEC(-KA)
se sprejme v špecerijo. Isto tam se odda soba. Krčevina Aleksandrova 7.	208
MATILDA
dvignite pismo v upravi pod >»Pre pozno«.	206
Spomnite se CMD l
Zimska sezona v
Varaždin. Toplicah
VARAŽDINSKE TOPLICE
je za ljudi, ki ne ljubijo hrupa in mestne nervoze, mogoče lepša od letne. Naš hotel »Konstantinova kopel« je urejen sedaj tudi za zimo. Sobe, kopeli in hodniki se grejejo. Vse je v zgradili sami, tudi kopališčna restavracija, prepiha ni. Velika steklena, pokrita terasa za šetanje pri slabem vremenu.
Sedaj so kopeli posebno zdravilne, ker se vzdrži višja temperatura, kakor poleti, pa je zato dejstvo večje. Ker ni nikoli več ko 20—25 gostov, se lahko poslužite kabin za kopanje ob vsakem času.
Nesezonske cene: soba 20.— din, kopel 10.— din, oskrba 30.— din, državni uradniki in upokojenci popust. Radi omejenega števila zimskih sob je treba javiti prihod, nakar Vam bomo javili najugodnejšo železniško zvezo.
STANOVANJE
4 ali 5 sob z vsemi pritiklinami se odda s 1. aprilom. Naslov v upravi.	195
Na dosmrtno sončno in sepa-rirano
STANOVANJE
na periferiji mesta, event. tudi hrano in vso oskrbo sprejme mirna družina starejšega gospoda ali gospo proti nizki odškodnini. Ponud po na upravo »VeČernika« pod '»Preskrba«.	209
Zahvala
Vsem blagim srcem, ki so sočustvovala z nami v bolezni in ob smrti naše žene in matere, gospe
Tereziie Lukas
vsem darovalcem vencev, pevskemu društvu »Dravac in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, izrekam v imenu hčerke in ostalih sorodnikov najtoplejšo zahvalo.
Maribor dne U. januarja 1939.
žalujoči ostali.
Sirite ..Večernik*
Stišim imenovati svoje ime . ..
Prav nič ni čudno, kajti žene se rade pogovarjajo o meni! Posebno pri tem vremenu! Priporočajo me druga drugi kot najboljše sredstvo proti rdeči, hrapavi in razpokani koži. To je pa tudi prav, kajti: Le Nivea vsebuje Eucerit,. krepilno sredstvo za kožo.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR ne vračajo. — IMtelftvo te u&mnu
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskam* d. d., Maribora Kogaliika ulica 6. - Telefpti
, predsta\nik STANKO DETELA v Mariboru, uredništva štev. 25-07 in uprave štev. 28-67.. —
Oglasi po ccniku. —• Rokopisi se Poštni čekovni račun štev. 11. 409.