Leto VISI, štev. 12 Ljubljana, sobota 15. januarja 1927 Poltnina oavšaflrana. Cena 3 Din ca Izhaja ob 4. xjutraj. sa Stane mesečno Din »5-—; za inozemstvo Din 4.0-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4- — Telefon št. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulic» št 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poStnem ček.zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.141. Druga številka naše sobotne priloge «ŽIVLJENJE IN SVET» je danes izšla. Naročniki in kupovalci «Jutra» jo dobijo brezplačno. Na posebnem papirju in z ovitkom se prodaja v vseh trafikah in knjigarnah in stane 5 Din. Ljubljana, 14. januarja. Zadnji čas se trdovratno ponavljajo v svetovnem časopisju vesti, napovedujoče novo grupacijo držav v srednji Evropi v predelu med Italijo, sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Napoveduje se nova orijentacija v politiki posameznih držav, a v tako različnih kombinacijah, da je težko reproducirati te raznovrstne verzije. Zdaj se tiče stvar Češkoslovaške. zdaj Poljske, pa zopet Madžarske, Ruraunije itd. Vsem tem napovedim, ki imajo često na sebi znake senzacijonalnosti. se pozna, da so v bistvu ipak samo ugibanja. Toda eno je vsem skupno, to je na-ziranje, da je današnje razmerje med srednjeevropskimi državami le provizo-rično in da je prej ali slej pričakovati popolne spremembe v orijentaciji. Da pa bi se ta preorijentacija pripravljala neposredno že sedaj, je gotovo prenagljena trditev, za katero bi viri težko mogli navesti kakih konkretnejših utemeljitev. Povečini napovedi ne gredo preko običajnih časopisnih ugibanj. Spremenljivost politične orijentacije je seveda največja tamkaj, kjer je največ majhnih držav na razmeroma majhnem prostoru, kar velja baš za predel med uvodoma navedenimi tremi velikimi državami. Doslej poskuša v prvi vrsti Italija, da povzroči preorijentacijo v državah Po-donavja. Toda vmešavanje Italije prinaša za osnovo reakcijonarni princip; Italija se je obrnila najprej na Madžarsko in skuša tamkaj doseči ugoden sprejem z obljubami po restavraciji stanja pred mirovnimi pogodbami. O teh obljubah in njih obsegu seveda ne bomo slepa izvedeli kaj konkretnega, še manj pa avtentičnega: ali značilno je, da se je koj po prvih vesteh o projektiranem Bethleriovem posetu v Rimu pojavila vest o nameravani vrnitvi Slovaške Madžarski in o restavraciji habsburškega kraljestva na Madžarskem, kar bolj kot vse. druge razkriva prave nagibe, ki bi iih mogla imeti naslonitev Madžarske na Italijo. Ako bi Italija res izkušala realizirati take projekte, oziroma podpirati njih izvršitev, bi stopila v izrazito nasprotje z duhom časa, ki je ustvaril nacijonalne države in teži z vso odločnostjo za tem, da jih ohrani. Taka politika more imeti hipne uspehe, a trajnih nikakor. Ugiba se mnogo o približanju Madžarske Rumuniji, oziroma Poljski, toda za take vesti danes še ni nikakih zadostnih stvarnih osnov. Trdi se, da se zmanjšuje francoski vpliv v srednji Evropi, da se mu izmika Češkoslovaška. Jasno je, da bo francoski vpliv v srednji Evropi toliko manjši, kolikor miroljubnejša bo Nemčija; kolikor iskrenejši bo sporazum ob Rena, toliko manj bo imela Francija interesa na zaveznikih ob vzhodnih mejah Nemčije. Vprašanje pa je seveda še vedno, kako bo z renskim sporazumom za trajno, ali vsaj kako bo z definitiv-nim sporazumom med Parizom in Berlinom. V zvezi s tem so vesti o prijateljstvu med Italijo in Nemčijo. Prijateljska pogodba med obema državama je sprožila seveda dalekosežne komentarje, napovedujoče zvezo držav od Baltiškega do Sredozemskega morja. Italija in Nemčija se res lahko v nekaterih vprašanjih mednarodne politike danes podpirata, toda pozabiti se ne sme, da so tudi-tehtne stvari, ki ju ločijo; in vrh tega, nemški vojni minister je pred nedavnim rekel, da so se Nemci med svetovno vojno naučili presojati' vrednost zaveznikov . . . Politična situacija v srednji Evropi ni Pokazala potemtakem še ničesar konkretnega o novi orijentaciji. In k temu moramo pristaviti, da se tudi ne morejo konstatrrati nikaki dovolj določeni obrisi novih smeri. Izrazito se je pokazala samo italijanska ofenzivnost, ki se z izredno ostentativnostjo poganja za vodilno vlogo. Kakor na Balkanu tako tudi v Podonavju. Stanje v srednji Evropi ostane provi-zorij, dokler se v polni meri ne pričneta uveljavljati obe sosedni veliki sili, Nemčija in Rusija. Šele soudeležba teh dveh bo imela za posledico definitivno orijentacijo malih srednjih držav srednje Evrope. Počaščenje dr. Rybarevega spomina Beograd, 14. januarja, p. Odbor beograj» skega udruženja pravnikov je imel danes povodom smrti dr. Rybafa žalno sejo. Po» koj ni dr. Rybar je bil prvi podpredsednik tega udruženja. Sklenilo se je vpisati po» kojnega dr. Rybara kot «velikega dobrot« nika Doma mladoletnih». Pravoslavno novo leto v Beogradu Politična tišina. — Ugibanja o nadaljnem razvoju situacije. Uzunovič se pogaja s pašičevci. Beograd, 14. jan. p. Proslava pravoslavnega novega leta se je vršila v Beogradu po stajem običaju zelo bučno. Vso noč so drveli po mestu tramvaji, avtomobili te fi-jakerji. Danes ie krasen solnčen dan. Razen seje finnan. odbora danes ni bilo nobenih političnih dogodkov. V političnih krogih se trdi, da se bo vsled težke zunanje situacije vlada skušala držati, do sprejetja proračuna. Drugi zopet pričakujejo spremembe najkasneje koncem meseca. Tudi se mnogo govori o parlamentarnih volitvah spomladi. Kakor poroča »Politika« se trudi g. Uzu- novič, da v plentunu Narodne skupščine dobi zaupnico vseh radikalov. V tišini se vodijo pogajanja z onimi, ki so na znani seji radikalskega kluba nastopili proti vladi. Razgovori doslej še niso rodili definitivnih rezultatov. Kakor se le včeraj zatrjevalo, bi pašičevci pristali, da z glasovanjem pod-piejo vlado samo pri proračunu ter pri zakonih o izenačenju davkov in centralni upra vi, v nadaljnem pa ne. Da se izogne vsem težkočam, Uzunovičeva vlada ne bo stopila pred Narodno skupščino z nobeno deklaracijo. Žalosten konec Radičeve dalmatinske turneje izžvižgan in osramočen se je Radič včeraj vrnil v Zagreb. — Dalmacija je zanj izgubljena. Split, 14. januarja r. Stjepan Radič je zaključil svojo obupno agitacijsko turnejo po Dalmaciji. Sedem dni je švigal iz sela v selo obmetavan s kamenjem in gnilimi jajci, izžvižgavan in obupan. Imel je kakih 40 govorov ter se je trudil, da bi popravil de-moralizacijo v svojih vrstah, a je povsod doživljal bridka razočaranja. Radičev poraz v Dalmaciji je razumljiv in priroden. Ko je Radič po svojem sramotnem »vstajenju« iz znane luknje v zidu občutil, da na Hrvatskem izgublja teren, se je s pomočjo svojih emisarjev vrgel posebna na Dalmacijo, da nadomesti propadanje svojih glasov na Hrvatskem V Dalmaciji bi se bilo lahko varalo seljake. če bi Radič tie bil tak strahopetec in če njegova politika ne bi bila pozneje doživela tolikih porazov. Dalmatinski seliaki ga spočetka osebno le še niso pozna ii in so se po dalmatinskih selih o njem širile legende, kakor o novem Mesiji. Kmalu pa je bistri dalma-ttaskr seljak spoznal sleparsko politiko St. Radiča Zato n;kier ne izstopajo radičevski disidenti tako ostro in nikjer nimajo tako velikega uspeha, kakor ravno v Dalmaciji. In nikjer ni Radič doživel takih mučnih porazov, kakor jih bo doživel v Dalmaciji. Imel je dnevno po 6 in še več govorov napenjal je vse svoje moč' in zmožnosti, hujskanje in zopet pozival k bratstvu in slogi, skušal Vzbujati, najnižje instinkte mase. a vse zaman. Skoro povsod, kjer se je pojavil, so nastale demonstracije ta atake. Eno največjih blamaž je Radič doživel v Premini (Oklaj). kjer so ga nekdaj poslušali tisoči, a se je sedaj zbralo komaj 150 ljudi in še med temi samo 50 njegovih pristašev, ostali pa odločni samostojni demokrati in nekoliko hrvatskih klerikalcev Cim je Radič pričel govoriti, so padli prvi medklici, ki so Radiča popolnoma zmedli. Šunder je bil tako velik, da je moral Radič umolkniti. Opsoval je svoje pristaše, sedel v avtomobil ter med ponovnimi demonstracijami pobegnil Odiuril je na otoke, ne da bi se bil še ustavil v nekaterih vaseh, kjer so bila njegova zborovanja napovedana. Tudi na otokih Radič ni imel sreče. Posebno v Visu so bile demonstracije tako ostre, da je policija nekatere demonstrante zaprla Radič se je vrnil v Split, kjer je sno-či v gledališki restavraciji imel s svojimi intimn.mi pristaši zaupni sestanek. Zunaj pri izhodu pa ga je pričakovala številna množica in ko se je Radič po sestanku pojavil. na vratih, so ga demonstrantje in ironični" vzkliki spremljali do kolodvora. Ob pol 9. zvečer je Radič z ministroma Kraja-čem ia Pavlom Rančem zapustil Split in Dalmacijo, v kateri doživel tako bridke izkušnje, kakor doslej še v nobeni drugi pokrajini. Še za vlakom so orili klici: Doli Radič! Debata o verah in cerkvah Povodom razorave o proračunu ministrstva ver. — Srečna Jugoslavija slavi na leto nad 100 praznikov. — Vprašanje konkor-data in ločitve cerkve od države. Beograd, 14. janurrja. p. Popoldne je fi« nančni odbor razpravljal o proračunu mi« nistrstva za vere. Najprej je podal zelo kratek ekspoze minister za vere Milorad Vujtčič, ki je v par besedah obrazložil važ« nost tega ministrstva z ozirom na verska čustva našega naroda, ter prosil, da naj se proračun ne reducira še bolj, kakor se je to že itak zgodilo. Za njim je poslanec Buzderljevič v imenu vladne večine preči» tal izpremembe v proračunu. Posl Stanko* vič je kot član kluba Ljube Jovanoviča v dolgem govoru povdarjal potrebo, da se cerkev loči od države Treba je organizi« rati cerkvena posestva, ki so tako velika, da bi se iz njih cerkev mogla sama izdr« žavati brez pomoči države. Zahteval je re« dukcijo škofov in redukcijo praznikov. V koledarju je nad 100 katoViških. musliman« skih in pravoslavnih praznikov. Skoraj tre« tjino leta se pri nas počiva, kar je ogrom» na gospodarska škoda. Klerikalec Smodej je govoril o zapostavljanju katoliške eer« kve v tem proračunu ter se protivil ločitvi cerkve od države. Kar se tiče cerkven:h posestev je Smodej izjavil, da naj država vrne katoliški cerkvi vsa njena posestva, kakor so bila pred agrarno reformo, pa bo potem katoliška cerkev imela dosti. Naša vlada smatra duhovnike za državne urad« nike, kar je pogrešno. Poslanec Grol (da« vidovičevec) smatra, da je proračun mini« strstva za vere zelo velik. Pred vojno je bil v to svrho zadosten en honorarni urad» nik, ki se je brigal za verske zad^'e, danes pa je samo višjih uradnikov 50. Zahteval je, da se v ministrstvu reducirajo vsi urad» niki in da se pusti po en uradnik za vsako vero, kar bo zadosti. Vera je vprašanje ve« sti, ne pa vprašanje državnega žepa. Du« hovniki ne morejo in ne smejo biti držav» ni uradniki. V največjem interesu narod« nega gospodarstva je, da se tudi cerkveni koledar izenači. Danes imamo dva Božiča, dve Veliki noči, dve Novi leti, dvoje Bin« košti itd. Govornik ostro govori proti samostanom. Zdravi in mladi ljudje se kot duhovniki uvajajo v samostan. Oni bi se mogli porabiti za druge koristne državne svThe. Panteon, za katerega se določa kre» dit 5 milijonov dinarjev je hipokrmja. Skr« bimo raje za bolnice. Poslanec samostojne demokratske stran» ke Juraj Demetrovič smatra, da je poseb» no ministrstvo za vere odveč ter ostro kri. tizira «podržavljenje» cerkve. Ljudstvo gle» da duhovnika kot uradnika, kot organa oblasti in to je slabo za vero. Opozarja na važnost konkordata. V Beogradu ne vedo, kaj je konkordat. Država se trese radi konkordata, misli, da bo potem vpliv Vati« kana še naraste!. Res je, Vatikan lahko podkoplje državo, toda le ono, ki mu da za to priliko Ko gre za konkordat mora. mo vedeti, kaj vlada namerava, moramo vedeti, ali je verska politika naše države liberalna ali reakcionarna. Govornik raz» pravlja o braku, posebno o civilnem bra» ku ter graja, da se država za deco iz teh brakov ne briga. Nujno je, da se ustvari interkonfesionalni brak. Govornik bo gla» soval proti proračunu. Minister za vere Vujičič odgovarja pa vprašanja poslanca Grola, glede izenačenja koledarja. To je notranja stvar pravoslavne cerkve. Vase» Iienski zbor se ni sestal, ker Grška na to ni pristala, Rusija pa ni mogla prisostvo» vati. O konkordatu hoče pozneje dati po» jasnilo. Posebna komisija še vedno pretre» sa ves materijal o tem vprašanju. Dalje govori za koncentracijo vseh naših grobov v inozemstvu, posebno vojnih grobov, za kar se vrši posebna akcija. Proračun mi» nistrstva za vere je bil sprejet s 13 glaso» vi proti 4 glasovom. Prihodnja seja jutri popoldne. Na vrsti jr proračun ministrstva za poljedelstvo in vode ter ministrstva za izenačenje zakonov. Italijanski diplomatski obiski Beograd, 14. januarja, p. Danes dopoldne je italijanski poslanik general Bodrero po-setil pomočnika ministra za zunanje stvari Jovana Markoviča. V razgovora z vašim dopisnikom je general Bodrero izjavil, da ie bil pri Markoviču čestitat novo leto in izrazit sožalje radi smrti dr. Rybara. V političnih krogih se temu posetu pridaje političen značaj in se smatrala se je Bodrero informiral o našem stališču v posameznih vprašanjih zunanje politike, posebno kar se tiče oosraiianj med Italijo in Madžarsko. Pomočnika Markoviča je posetil danes tudi pa peški nuncij Pelegrineti. Razgovar-.ial se je o vprašanjih, ki se tičejo konkordata z Vatikanom in zavoda Sv. Hijeronimn v Rimu. Gosp. Markoviča je posetil danes dopoldne tudi grški poslanik Polihronijades. Jugoslovensko-rumunska konferenca Bukarešta, 14. januarja, p. Jugosloven-sko - rum umska konferenca, ki bi se bila imela vršiti 9. decembra v TemiSvaru, a je bila odgodena radi krize vlade, se bo vršila koncem tekočega meseca. Na njej ee bo9o pretresala razna cerkvena in kulturna jugo-slovensko - romunska vprašanja. Proti Vidovičevemu «Vzgajatelju» 8arajero, 14. januarja, p. TukajSnja objavlja, da je prejela od ministrstva prosvete nnredbo, s katero se Vidovičev poroča iz Sanghaja: S prihodom ameriške križarke «Pittsburgh» se je pričel izvajati načrt za obrambo Sanghaja. V splošnem prevladuje mnenje, da bo postalo mesto pozorišče velikih nemirov vsled velikega števila agitatorjev, ki delujejo v onem delu mesta, kjer stanujejo Kitajci. Računajo, da bodo najprej izbruhnile stavke, kar bo stopnjevalo ogorčenje ljudstva. Razen japonskih in francoskih ladij s« bodo udeležile obrambe mesta tudi ameriške vojne ladje. London, 14. januarja, (lo.) Z rušilcem «Veteran» je doepel v Nanking poveljnik angleškega brodovja na Kitajskem, admiral Tyrwith. Admiral je šel na topničarko fGuat», s katero potuje v Hankav. V Hankavu ni ničesar novega. Mir se ni kalil, vendar pa počiva vsa trgovina. V japonski in francoski koncesiji so demonstranti porušili barikade. Prišlo je do manjših incidentov na vseh tujih koncesijah. Izgredniki so zlosrtavljali tudi belgijskega konzula, ki je bil pred kratkim aretiran, a je bil na energično intervencijo francoskega generalnega konzula izpuščen. Ukradenih je bilo nekaj nemških avtomobilov; sklepajo, da so tatovi kitajski vojaki. Angleško civilno prebivalstvo v Hankavu je še vedno koncentrirano v prostorih azijske petrolejske družbe. To poslopje je v stiku z angleškim konzulatom, kjer je še vedno ongleški konzul s svojim osobjeni. London, 14. januarja. 6. tDaily Télégraphe» pravi, da se je vlada odločila za energično akcijo na Kitajskem. Ako bo treba, bodo angleške čete ščitile notranje nacionalno ozemlje s Šanghajem proti vsem vsiljivcem. V danem primeru bo angleška vlada izvedla na Kitajskem akcijo na na-cijooalni podlagi, ki naj napravi red na Daljnem vzhodu. Oficijelni krogi smatrajo, da se morajo v bodoče skleniti vse odredbe za ohranitev miru na Kitajskem v sporazumu z %-semi prizadetimi državami, da ne pride v Šanghaju do takih dogodkov kot v Hankavu. Pariz, 14. januarja, (pa.) Francoska vlada je prejkœlej odločena, da ne bo nasprotovala upravičenim aspiracijam kitajskega nacijonalizma, katerih upravičenost priznava v polni meri. Istotako ee strinja z odpravo carinskih doklad, kakor to predlaga angleška vlada, akoravno stoji Belgija na stališču, da bi se izvedba teh sklepov odgo-dila, dokler se ne konstituira legalna kitajska vlada, ker preje ni mogoč kolektiven nastop velesil. Washington, 14. januarja, (pa.) Državni urad je že proučil angleâko spomenico glede kitajske politike in označil točke, e katerimi se strinja. Toda pred prihodom ameriškega poslanika v Peking ne bo podal t tej stvari nikakih izjav. Napredni volilci! Vsi sa volilni manifestacijski zbor Naprednega bloka, ki se vrši v nedeljo, ob 10. dopoldne v veli!" dvorani na Taboru. Govore gg.: mg. Gvidon Gulič, dr. Tone Jamar, Ivan Mohorič, dr. Diiko Puc, Ivan Tavča in Miro: lav Urbas. Radicevtki prvak o Radiču in radi-čevskem selačkem progru Kaj pravi Kmetski list in kaj misli radičevski kandidat. Kot glavni volilni poziv objavljajo slovenski radičevci oklic Stjepana Radiča «svojega vrhovnega voditelja in duševnega očeta», liakor pravijo v «Kmet-skem listu», ki proglaša Radičeve fraze /a «zlate besede». Naši zeleni generali torej slovenskemu kmetu tudi za bodoče priporočajo kot najboljše zatočišče Radidevo torbo. Tako govorijo slovenskemu kmetu v «Kmetijskem listu». Zato je tem važnejše, kaj o njem mislijo in pišejo, kadar jtm slučajno uide iskrena beseda. Eden od glavnih prvakov radicevske stranke v Sloveniji je gospod dr. Novačan v Mariboru. Ta gospod je tudi «seljaški» kandidat in je menda nosilec radicevske liste kar v dveh okrajih. In kaj pravi g. Novačan o svojem vrhovnem voditelju in duševnem očetu? Evo, to-le: «Nihče si ne upa pogledati resnici v obraz in do kraja domisliti, katere praktične posledice bi imelo uresničenje Ra-dicevega programa za državo in posebno še za nas Slovence. Mi Slovenci bi v taki državi bili hrvatska pritiktlna in gospodarsko na milost in nemilost izročeni v eksploatacijo zagrebškemu židovskemu kapitalu. Hrvati nas Slovence, če ne sovražijo, pa čisto gotovo prezirajo že zategadelj, ker so bili oni sami še včeraj Slovenci. Slovenci bi se morali odpovedati vsem svojim kulturnim stremljenjem in to kar čez noč. zakaj verjemite mi, da bodo Hrvati hujši in bolj surovi centralisti nego so danes Srbi. Fraza o suverenosti slovenskega naroda, s katero je Radič ropotal in bo še ropotal, je doživela svoj prvi brodolom, ko nam je (1923.) Radič usiljeval hrvatske kandidate, nas zato citira! v Zagreb in nas potem, ker se nismo udali, s pomočjo v Ameriki naberačenih dolarjev na 20.000 slovenskih lepakih sramotil, da smo prodanci Pašičevi. Ml slovenski «kranjski magarci» bi bili v hrvatski državi dobri kuliji zagrebške gospode. Adijo potem naša Koroška, dvakrat adi|o naše Primorje, adijo Slovenija in njen krščanski nauk, zakaj podlegli bi Judom lepega Zagreba in na svojem telesu doživeli razornost judovskih gospodarskih metod.» «Razredni program g. Radiča. tako-zvani seljaški program, ni nič drugega nego ob sebi umevni rekvizit iz torbe vsakega pametnega politika. Namreč kmeta je treba kulturno in ekonomsko dvigati in čuvati njegove zdrave sile. Krnet je rezervoar vseh narodovih sil. on je domovina, toda on še ni država. Radič ie to ljubezen do kmeta demago-ški s pravo hrvatsko kričavcstio nadul do absurda. Pa ve predobro Radič sam, da bi njegov seljaški program skrahiral v 10. dneh. ako bi ga udejstvovai praktično in da bi hrvatska «pokvarjena gospoda» strmoglavila že danes Radiča. ako ne bi vedela, da je Stipičin seljaški program le demagoški blesk.» To so krepke besede radičevskega prvaka in kandidata o Radiču in njegovem programu. Napisa! jih je dr. Novačan avgusta 1923. v «Slovenskem Narodu». Takrat se je bil radi kahd;da-ture spri z Radičem. katerega prvi eksponent v Sloveniji je bil. ter se je odločil. da pove Slovencem resnico o svojem «vrhovnem voditelju in duševnem očetu». Slovenski napredni kmetje dobro vedo, da je dr. Novačan imel prav. Žalostna izkušnja prošlih let jih je izučila. Dr. Korošec na begu iz katoliškega doma Kmetje obračunavajo z Ptuj, 14. januarja Včeraj se je vršil v Sv. Lovrencu na Dravskem poliu shod Slovenske ljudske stranke, na katerem je nastopil kot glavni govornik g. dr. Korošec. V njegovem spremstvu sta bila poslanec Vese-njak in domači g. župnik. Shoda se je udeležilo precej kmetov iz tamošnje okolice. Komaj oa je začel g. Korošec govoriti ter udrihati po svoji stari navadi po :>centralizmue in poveličevati svoio, že toliko let obljubljeno »avtonomijo«, so začeli kmetje delati medklice. Spravili so dr. Korošca v tako zadrego, da ni vedel odgovarjati. Ves rdeč je stal na govorniškem odru ter se kakor kak politični začetnik izgovarjal s klici: To je laž, to je neumnost, držite gobec. Radi tega ie nastal v dvorani tak hrup, da je moral g. Korošec s svojim veiepolitičnim govorom prenehati in ni mogel spregovoriti niti besedice več. Dobro uro je stal na odru, ne da bi prijel do besede, marveč je moral mirno jposlušari, kako so mu kmetje temeljito tepraševali vest Končno si ni vedel več drugače pomagati. kot da se je spustil z zboroval-ci v pogajanja, da bi mu pustili nadalje 'govoriti. Zborovale' so pristali na to, toda Ie pod pogojem, da ne bo »farbal« tn da bodo nato lahko govorili tudi zavoženo politiko SLS. kmetje. Dr Korošec je na to pristal ln začel zopet govoriti. Kmalu Pa se je zopet tako zapletel, da so ga neprestani medklici spravili popolnoma s koncepta. Ves razburjen ie namignil prof. Ve-senjaku nai on dalje govori. Toda tudi Veseniak ni imel večje sreče. Ze pri njegovih prvih besedah so ga začeli kmetje zavračati z neprestanimi medklici. Oba sta končno poskusila spraviti nasprotnike iz dvorane. Dr. Korošec je imenoval tri zborovalce za »reditelje« ter jim zaukazal. naj vržejo sitne-že ven. Pri tem na de še slabše naletel. Kmetje so mu začeli brati levite ter so naglašali, da so Društveni dom — shod se je namreč vršil- v katoliškem Društvenem domu! — sezidali sami in da bodo oni sami določali, kdo sme v njem zborovati in kdo ne. Ko ie gospod Korošec videl, da ga kmetje nočejo več poslušati in da ne marajo več za njegovo politično in avtonomistično kramo, jo je s poslancem Vesenjakom in župnikom žurno pobrisal. Pozabil je celo zaključiti shod in se primerno priporočiti svoiim volilcem. Kmetje so sami ostali v dvorani ter med ironičnimi vzkliki in opazkami sklenili, da SLS ne dajo nobenega glasu. Glas o Korošče-vi strahoviti polomiji se je bliskoma raznese! po celem okraju. Krščanski socijalci in SLS Parola ie: nobene delavske kroglice za listo SLS V LhAljani izhaja listič »Pravica«, ki se flska v Jugoslovanski tiskarni in ki je baje glasilo krščanskih socijalcev. Njihovo glasilo je samo po imenu, kajti o tem, kaj se e' ie in ne sme pisati v njem, odločujejo agi gospodje, ki so jim krščanski socijal-fci pravzaprav tra v peti in ki vestno skrbe, jla j& obdrže spodaj ia da se ne prevzamejo. Baš zato se menda tudi imenuje "Pravica«, zakaj, kdor ima moč, v tem slučaju fcenar, ta ima tudi pravico vedno na svoji strani. Zato ie naravnost ginljivo, kako ta ■Pravica« trdovratno molči o vseh brcah, ki so Jih dobili v zadnjem času krščanski so-djal&i od vodstva klerikalne stranke, zlasti pa o tem, kako se klerikalni veljak! Vršili avtonomijo njihove llubljanske organizacije, «avrgli njene kandidate ter jim vsilili svoje. C vsem tem pravična »Pravica« ne sme pisati, ker zahteva klerikalno demokratično načelo, da se mora vsakdo brezpogojno «kloniti diktaturi klerikalnih veljakov, ako aoče sfrčati na cesto. V ljutomerskem okraju }e klerikalna Delavska zve za. katere predsednik je dr Gosar, pustila na cediln celo svojo podorganlzacijo, ker se je upala opreti diktatnri klerikalnih voditeljev in ker ♦e zahtevala, nai se 'menajejo kandidati tudi iz kmečko-delavskih vTst Se nikdar se 5i tako jasno poka?.alo kakor pri teh volitvah da Je delavstvo klerikalni stranki dobro samo za parado In kot takozva* »stimmvieh«, da pa nima v klerikalni stranki nobene besede To potrjuje tudi pisanje »Pravice«, ki Je samo priganiaško glasilo klerikalnih mogotcev, ki pa ne sme pisati, kar bi delavce posebno zanimalo. Klerikalni voditelji so kršč. socijalno delavstvo že dvakrat opeharili za zastopstvo pri volitvah Pri skupščinskih volitvah Je dr. Korošec obdržal ljubljanski mandat, ki ie bil namenjen uredniku Fr. Tersegiavu kot predstavitelju kršč socijalne struie, pri oblastnih volitvah pa so postavili na prva mesta zanesljive svoje ljudi, fr. Terseglava so kotnandira'i na četrto mesto, ostale predstavnike Kršč. socijalcev pa imenovali samo za namestnike. »Slovenec« sicer proslavila nosilca klerikalne kandidatne Uste dr. Breclia kot priljubienega, Izkušenega prijatelja ter zagovornika trpečega ljudstva in praktičnega socijalnega politika, vsakdo pa ve, da ie bil dr. Breceli postavljen za kandidata proti volil k-šč. soc. delavstva ta da z delavskimi organizacilaml In delavskem srbanjem doslej sploh ni imel nobenega stika. ' , _ . „ Ni čudno, da kršč. socijalci zabavljajo «a vse pretege proti diktatnri klerikalnega vodstva in tudi proti onim. ki igrajo med njimi vlogo njegovih emisarjev in priganJa-čev Edino zadoščenje, ki pa ie zelo slabo, imajo v tem, da smejo citati »Pravico«, ne smejo pa vanjo stresati svojega nezadovoljstva, ker bi se lahko rgodilo, da bi Ji klerikalni diktatorji za vi!: vrat. Zato tudi kršč. socijalna »Pravica«, bodi med ljudi z zavezanimi očmi Seveda, takrat, ko ae bodo pod kontrolo prvakov SLS, bodo pa krščanski socijalci tudi malo fige pokazali. To bo v nedeljo teden pri volitvah. Med nitmi Je izdana parola: nobene delavske kroglice za oficijel-oo tisto SLS. Gospoda od vodstva je to Hsto postavila proti krščanskim socijalcem, sedaj pa naj tudi sama zanjo glasuje! Volilni shodi SDS za srez Brežice V nedeljo, dne 36. januarja se vrši ob 8. javen shod v restavraciji Kune j v Vidmu pri Krškem; ob 12JO pri g. T r a v n e r j u (Gor. Blanca) v Kallšovcn ta ob 10. dopoldne v restavraciji v Senovem pri RaJhenburgu. Somišljeniki, pridite v nedeljo vsi na naš shod in pokažite, da hočete imeti v oblastni skupščini odkrite ln poštene zastopnike. Okrožno tajništvo SDS Brežice Politične beležke Za kaj gre pri volitvah? Po pisavi klerikalnih listov gre pri se» danjih volitvah predvsem za vero. Zakaj, če bodo pri oblastnih volitvah zmagali tra. ш a zoni in frajgajstovski svobodomiselci, kakor imenujeta «Slovenec» in «Domotjub» sam. demokrate, bo vera sploh izginila in zavladale bodo pri nas take razmere kakor v Mehiki, kjer morajo braniti katoličane pred socijalističnim CaDesom protestan» tovski severoameriški petroiejski magnati. V drugi vrsti gTe za bero. Klerikalci mo» rajo dobiti večino glasov, da dokažejo ra» dikalnosradičevski vladi, da ni nastopala proti večini slovenskega ljudstva, ko je ustavila izvedbo agrarne reforme na ško. fovih veleposestvih vsled intervencije kle» rikalnih poslancev v škodo slovenskih kme.. tov. V tretji vrsti g za dokaz, da so kle. rikalei še vedno ostali Slovenci kljub svo. ii zvezi z Nemci in radikalno stranko, ki so jo že sami imenovali velesrbsko. Kajti latinskim klerikalcem ne morejo odvzeti njihovega slovenstva niti Nemci niti vele. srbski radikali, ampak le skrvenski sam. demokrati V četrti vrsti gre za. klerikalno avtonomijo, in sicer za avtonomijo v okvir, ju centralistične vidovdanske ustave, kakor jo imenujejo klerikalci, kajti dr. Korošec je v Beogradu to ustavo priznal in se od« rekel ko' pogoj za vstop v radikalne«radi. čevsko vlado vsem ustavnopravnim bo. jem. In končno gre zato, da se izreče za» upanje 20 Iderikahrm poslancem, od kate. rih vsakdo ima na mesec najmanj po 9000 Din dijet. vsi skup« i na leto pa čez 2 mili. jona Din, torej mnogo več kot znaša za slovensko ljudstvo njihova korist Posebno zahvalo pri teh volitvah naj končno izra» zi klerikalni stranki Ljubljana, kjer njen poslanec dr. Korošec v dveh letih nikoli v Narodni skupščini niedprl ust za potrebe ljubljanskega prebivalstva. «Potrpljenje je mast božja» Zadnji «Domoljub» utemeljuje boj za klerikalno avtonomijo takole: «Irci so se stoletja iu stoletja borili za samostojnost svojega naroda, neprestano so pošiljali svo. je zastopnike v London, pa še drugačne stvari so počenjali, da so angleški gospodi venomer v ušesa trobili, kakšne krivice mo. rajo trpetL Skozi vsa stoletja bi lahko re. kii: saj tako vse skup nič ne pomaga — pa je vendarle pomig-alo. Ne čez noč. pa tudi ne čez 10 let, — a danes pa imajo vendar, le svojo samostojnost, o kakršni se nam niti пз sanja.» Torej napoveduje «Dotno. ljub» svojim ljudem, da se bodo morali boriti za klerikalno avtonomijo Se stoletja in stoletja, ker jo klerikalni tigri ne mo. rejo priboriti ne čez noč in niti ne čez de» set let. Med tem čaaom pa naj Slovence vrag jemlje, glavno je. da se lahko klerikai. ai tigri «bore» in df jim za dijete niti de» lati ni treba. Slabo tolaži «Domoljub» kle. rikalne volilce. Pravi sicer, da je potrpi je» nje mast božja, vendar pa je videti da so se klerikalci celo v oddaljenih vaseh že ze. Io preobjedli te klerikalne masti. «Bauernfângerei» Ta Izraz rabi Nemec za one, kt love s svoio demagogijo politične kaline na najbolj trapaste iimanice. Med »Bauernfanger ie« Je šel tedi včeraj tn jI »Slovenec«, ko piše, kako silno pobiti in nezadovoljni so v LJubljani samostojni demokrati, zlasti pa ogorčeni obrtniki, ker da Jim Je kandidate postavila »irakarija«, a pri tem prezrla g Turka.. Skoda, da ni g Turka doma, da bi sam protestiral, da »Slovenec« sedal pred volitvami zlorabila in oeečašča njegovo pošteno ime Obrtniki vedo. da Je Mla g. Turku kandidatura ponudena celo na prvem mestu, a se Je zanjo zahvalil. on! tudi vedo, da kandidira g. Ivan Mohorič. tajnik Trgov ske in obrtniške zbornice na odličnem mesto, kjer bo bai z glasovi obrtnikov in tr govcev sigurno izvolien. G. Rojino pa naj »Slovenec« nikar ne predstavlja kot ideal-zastopnika obrtniških, zlasti pa maioobrtni-škib Interesov ker Je njegovo lavno udej stvovanje lzveo njegovega obrata Ljubljančanom zadostno pornaeo. »Slovenec«, ki hoče biti glasilo večinske slovenske stranke, bi pač lahko vsaj v Ljubljani opustil tako bauerufângerijo. kakor io Je zagrešil včeraj v zmotni špekulaciji ua kratkovidnost ljubljanskih ob:tn3cov. Ali menijo klerikalci, da imajo v Liobllani opraviti z naivnimi ovčicami z Li»barske gore? Klerikalci in radikali Klerikalci gredo v Maribora v volitve skopno z radikali. S tem dokazujejo, da odobravajo vse. kar so radikali kot večna vladna večina zakrivili v naši notranji Ib zunanji poli t Ici, da odobravajo radikalno gospodarsko poli.iko ia korupcijo, da odobravajo vsa na«'!'Iva, ki jih uganjajo radikali v vladi Kdo naj smatra klerikalno stranko še kot re«r,o opozicijske- str.«"/ko, ako Je vsak čas pripravljena vstopiti v vla- do RR in podaljšati njeno koruptno življenje in ako nastopa pri oblastnih volitvah skupno z rad kalne stranko, ki nosi glavne krivdo za naše razdrapatie razmere? S tem. da se veže klerika.na stranka pri volitvah z radikali dokazu,e, da dejansko odobrava davčno politiko radikalno-radičevske vla de, da odobrava neznosna bremena, ki jih je tc. vlada naložila našemu ljudstvu, da odobrava škandalozno našo prometno in carinsko politiko, nesmiselno in nesmotreno redukcijo uradništva, zmanjševanje uradniških draginj skih doklad. črtanje postavk državnega proračuna v škodo Slovenije itd ta če pomislimo še, da predstavlja v Sio veniji radikalno stranko samo nekaj oseb. k; brez malih izjem niso vstopili vanjo k kakega načelnega prepričanja, ampak večinoma radi najbolj umazanih osebnih koristo-lovnih namenov, potem izgleda klerikalno-radikalna zveza ši boij nemoralna in sramotna Vse fraze, s katerimi slepe sedaj klerikalni listi volllce, se razblinjajo spričo dejstva, da nastopa klerikalna s'ranka pri vo-!itvah v družb! z radikalno stranko. » prazne pene. Ta njihova zveza je najjasnejši dokaz, da drugače delajo, kakor govore. Vera, vera, vera... V zavesti, da v agitacij) za oblastne volitve ne morejo pokazati na nobene svoje politične uspehe kljub 20 poslancem v Na» rodni skupščini, udarjajo v zadnjem času klerikalci prav pridno na verski boben. Pri oblastnih volitvah je prišla vera zopet v nevarnost, ua Slovenskem so skoro vse stranke razen SLS brezverske in kdor ne bo volil SLS, bo kriv, da bodo zavladale pri nas take razmere kakor v Mehiki, kjer katoličane na meh odirajo, najmanj pa ta. ke kakor v Franciji, kjer mora duhovščina prav tako vršiti svoje državljanske dolžno, sti kakor drugi umrljivi ljudje. Najbolj brezverska je seveda SDS- «Slovenec» piše, da vidi v Žerjavovi stranki in njenih m. stitucijah vsakdo odkritega sovražnika kr. ščanskega svetovnega nazora ln dosledno črto iztrgati ljudstvu vero iz src in zastru« piti narod s svobodomiselnim materijaliz. mom. Ta svobodomiselni materijalizem SDS se namreč kaže v tem, da se upa SDS brez dovoljenja višje cerkvene gosposke sploh nastopati in d« polaga važnost pred« vsem na rešitev perečih gospodarskih vpra» šanj potom oblastnih samouprav z istočas. no decentralizacijo državne uprave brez zavestnega varanja ljudstva po vzgledu klerikalnih voditeljev. To je seveda vzrok, da vzklika «Slovenec* uprav obupno: Reši. mo se pred potopom svobodomiselstva, pred zastrupljevanjem «Jutra» in «Domo. vine»! Pa niso samo sam. demokrati brez. verd. «Domoljub» piše v gor.ji proti ne. klerikalnim listom: «Pri vsakem časopisu poglejte tudi, kdo ga izdaja Če ga izdaje brezverska stranka (kot so pri nas žerja. vovska, socijalistična in komunistična) ali veri in cerkvi skrajno neprijazna in so. rražna stranka (kot je pri nas radičevska), potem veste, pri čem da ste.» Pri teh vo. îitvah so torej tudi socijalisti in komunisti avanzirali za brezverce, dasi jih je pred par leti volil celo sam ljubljanski škof. Vemi kristjani pa so menda postali radi. kali in Nemci, ker imajo s klerikalci skle» njene volilne kompromise. Na vse to je treba le še opozoriti, da je dr. Korošec na Vrhniki trdil, da SLS nI klerikalna stranka. V obrambo pridobljenih pravic naših železničarjev V obrambo pridobljenih pravic naših železo Ljubljana. 14. januarja Vesti, da pripravija ministrstvo saobra-čaja po predlogu generalnega direktorja Ili-ča nov pravilnik o vosnih ugodnostih, ki bo znamo omejil dosedanje tozadevne pravice železniškega osobja odn. njegovih rodbm, so vse železničarsk; kroge silno vznemirile. Osnovo g. lliča ie pač smatrati za atentat na stečene stare pravice železniškega osc*)-ja od progovnih delavcev do vodilnih uradnikov. Danes Je udruSenje železniških činovnl-kov kraljevine SHS. v katerem so organizirani uradniki ljub'Janske in zagrebške direkcije, poslalo ministru saobračaja brzojavno predstavko, ki bo gotovo našla eno-dušen odziv med železničarji vseh strok tn o kateri Je upati, da ne bo ostala brez utiša na ministra. Brzojavka se glasi: Gospodu generalu Miiosavijevlča. ministru prometa, BeogTad. Podpisano udruženie. čegar člani so uradniki ljubljanske in zagrebške direkcije, vas prosi, da bi z novim pravilnikom o voznih olajšavah zaščitili dosedanje pridobitve in pravice železničarjev ter njihovih družin, ker Je odvisen od dobrohotrega postopanja z osobjem tudi napredek prometa. Z ukinjenjem ali zmanjšanjem teh pravic bi o sobi» izgubilo zaupanje v pravno sigurnost. ki Je bilo že s prejšnjimi ukrepi vlade omajano. Osebje Je radi časopisnih vesti razburjeao. Udruženje žeL činovnlkov kraljevine SHS, Ljubljana Sknoen volilni orogias SDS in DDS v Primorjn Snïai. 14. januarja, n. Z ozirom n& oblastne volitve rta danee na SnSaku izdali Samostana demokratAa stranka in Davi do vi-<5*va dennckrateka stranica skupen nroglae. v katerem pozivata Primorce, da skupno glasujejo za kandidate in tako obsodijo vse one. ki »o krivi današnjega žalostnega gospodarskega stanja posebno v Pri morju. Vlom v sodnijsko blagajno Sašak. 14. janaaria. n. Tukajšnje redar-tfvo je dobilo prijavo, da je v Osralinu iz-vršen vlotn v blagajno sodnega stola. Vlomilci so našli in odnesli 5WI Din. Sied i? vodila na Suš.-:k ter je bil dane« na Rek-aretiran eden izmed vlomilcev, neki SIovp nee z im£T!9m Julij Premm. Njegovo sle^ so odkrili pomoči.*« tUlijanskih viiffalir ki jih je pustil v Ognlinn pri vlomljeni bia-gajni. Oficijozen bolgarski glas o zbližanjn Sofijsko «Slovo», organ sedanje vlade, priobčuje nastopni zanimiv članek, ki ga ponatiskujemo ne samo kot kronisti. temveč kot zagovorniki končne poravnave med obema slovanskima narodoma: Znano je. da je izzval zadnji odgovor ministra zunanjih del Burova na kraljevo prestolno besedo žive komentarje v srbskih listih. Priznati moramo, da je večina beograjskih listov s čustvom zadovoljstva in radosti beležila iskrene besede našega ministra zunanjih del. ki v soglasju z bolgarskim javnim mnenjem in z mišljenjem pretežnega dela bolgarskega naroda, deluje za iskrene in prijateljske odnošaje z našimi zapad-nimi sosedi. Vedno močneje in izraziteje se pojavlja v bolgarskih političnih krogih prepričanje, da je treba zgraditi most zbli-žanja med dvema slovanskima narodoma, — most preko propada, ki ga je izkopala preteklost in ki je poln medsebojne mržnje in medsebojnega nezaupanja. In v trenutka, ko pridobiva ta kurz v naši zunanji politiki privržence v vseh naših strankah, moramo s čustvom silnega ogorčenja beležiti nelepi nastop nekaterih beograjskih listov, ki dan za dnevom tiskajo na uvodnem mestu članke profesionalnega izdajalca Koste Todorova. ne da bi uvaževali. da s tem provocirajo naš narod v njegovih najsvetejših in najintimnejših čustvih. V svoji božični številki je namreč «Politika» priobčila karikaturo, ki jo lahko označimo kot novo provokacijo proti Bolgariji. Objavila jo je na predvečer svetlih Kristovih praznikov, ko vse človeštvo pošilja v nebo prošnjo: «Mir na zemlji ljudem, ki so dobre volje!» Karikatura riše sveto Bogorodioo in sv. Jožeta, ki jih na meji kraljevine SHS ustavlja srbski vojak z besedami: «Kdo ve. kaj nam nosiš, ko prihajaš z bolgarske zemlje . . .» Vse to kaže. da se nekateri beograjski kolegi niso naučili ničesar novega, niso pa pozabili ničesar starega, če se na tak način bore za zbližanje obeh slovanskih narodov in če tudi še sedaj spravljajo v svet vzroke vseh srbskih nesreč. Orožnje z ostrino meča in vzpostavljanje atmosfere nezaupanja ne grade dobrih sosedskih odnošajev med obema državama, še manj pa ustvarjajo pogojev za sodelovanje in mir.» Sofija, 14. januarja, 1. «Slovo» prinaša uvodnik, v katerem se bavi z odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko in pravi, da je sedaj na Beogradu, da stori prvi korak za zbližanje med Bolgarsko in Jugoslavijo. Churchill v Rima Rim, 14. januarja, o. Kakor poroča Radio Naztemale. ae pripelje angleški zakiadnd minister Churchill jutri v Napolj, odkoder nadaljuje svojo го* P"*! Rimu. kjer bo gost angleškega veleposlanika. Za svojega bivanja v Rimu si bo ogledal mesto ln oko tico in posetil tudi ministrskega predsedni. ka In finančnega ministra Volpij». Ta po« set pa bo samo čir irijudnoeti Zakaj, ka» kor pravj agentur*, nima rimski obisk Churchilla nikakega političnega značaja. Angleški veleposlanik priredi na čast za« kladnemu ministru svečan obed, ne kate. rega bo povabljena tudi vlada a Muesoli» ni jem na čelu. Pofašistenje italijanskega šolstva Јбш, 14. januarja, a Mussolini je sprejel vodstvo udruženja ljudskošolskih učiteljev. Iz poročila, ki ga je Mussolini ju izročil glavni tajnik udruženja. je razvidno, da šteje društvo 80.000 članov, od katerih je 70.000 ljudskošolskih učiteljev Od teh je vpisanih v fašistično stranko 5000 učite« ljev. Mussolini je v kratkih potezah orisal naloge učiteljstva in je končal svoj govor z naglasitvijo, da morajo italijanske šole postati popolnoma fašistične. Pred izboljšanjem odnošajev med Poljsko in Rusijo Moskva, 14. januarja, g. Semkaj je do« spel poljski poslanik Patek (do sedaj po= slanik v Tokiju). Na kolodvoru ga je spre. jek) osobje poljskega poslaništva, oddelni ničelnik baltskega in poljskega odseke ko* misarijata za zunanje posle in v imenu di« plomafskega protokola Florinski. Zvečer je posetil Patek namestnika zunanjega komi« sarijata Litvinova Za prihodnje dni je do. ločen obisk pri predsedniku vseruskega iz-vrševainega odbora Kalbinu, kateremu bo izročil svoje poverilnioe. Novi predsednik Irancoskega senata Pariz, 14. januarja, s. Senat je danes s 23S glasovi izvolil bivšega finančnega mi> r.istTa f avla DoumeTja za svojega predsed. nika. Konflikt med Zedmienimi državami m Mehiko Merice City, 14. januarja, s. Zunanji mi-nisier odločno zavrrča trditev, da namerava Mehika ustanoviti nekako boliJevistifnc hegemonijo v latinski Ameriki Lendon. 14. januarja, e. cTimes> poročalo iz New Yorka, da so v meMkani»kih di-olomatskih krosih razširjen« zovorice. da =e nameravajo Arpen'iniia. Brazilija in Cile ■onuditi kot posredovalci v sporu med Ame--iko in МеЧко. Mexire Oifr. 14. januarja- s. Pred «mf-itMm konzulatom v GiwwlalRjarl je priSa i«Res do izredno sovražnih demonslraril iroti Ameriki Vladne dete eo demonstrante razenale Za povzdigo tujskega prometa Prijatelj našega lista nam piše: V nedeljski številki »Jutra« sem čital, da se bo vršila še ta mesec v Splitu konferenca, ki bo razpravljala o vprašanjih, tičočih se našega tujskega prometa, čegar veliki pomen za državo kot celoto kakor tudi za posameznika danes uvidevajo že najširše plasti našega naroda. Z vsem priznanjem treba ugotoviti, da posveča »Jutro« vprašanju pov-zdige našega tujskega prometa najveičjo pozornost. Vendar pa bi bilo zelo umestno, ako bi uredništvo »Jutra« ravno sedaj, v očigled splitske konference, otvorilo anketo in pozvalo vse za stvar se zanimajoče faktorje, da se oglasijo k temu važnemu gospodarskemu vprašanju k besedi. Metli pa naj bo danes dovoljeno, povda-riti sledeči moment, o katerem se v naši javnosti vse premalo razpravlja. Vsb nastojanje in ves trud ter vsa propaganda, ki gre za tem, da privabimo čim največ tujcev v našo državo, v naša letovišča, ua naše morje in v naše gore, ne bo imela irmogo uspeha, ako ne bo naša obmejna policijska in carinska služba taka, da ne bo tujcev odbijala. Priznati moramo, da se ie na naših mejah že marsikaj obrnilo na bolje. Vendar pa še ni vse tako, kakor bi si želeli in kot bi moralo biti. Kot poslovni človek mnogo potujem in v naš,o sramoto moram priznati, da zaostajajo naši pogra-nični orgam da'eč za onimi drugih držav v pogledu vljudnosti, takta in nastopa. Ravno pred kratkim sem bil priča neljubega incidenta na Rakeku, kjer sem spet videl, da vodi naše uradništvo še vedno premalo računa o pravilih dostojnosti in vljudnosti. Znano mi je, da je izdalo ministrstvo uradništvu na meji in povsod, kjer pride v dotiko s tujci, posebne naredbe, kako treba postopati s potujočimi tujci. Vedno znova pa .ie opažati, da ima naša država mnogo uredništva na obmejnih postajah, za katero pravila o vljudnem obnašanju ne obstojajo. Vsak čas se dogodi vsled tega kak nepotreben incident s kakim tujcem. Ni treba posebej povdarjati, da to ni v korist našemu tujskemu prometu, niti v korist države, ki se na ta način izlaga ostri kritiki tujega sveta, ki ne vidi v robatem in neotesanem nastopu enega ali drugega uradnika samo osamljeni pojav slabe vzgoje dotičnega, ne-20, po stari navadi, generalizira in pretirava. Na to bi morali gledati merodajni faktorji ter pošiljati na delikatno službo na meji edino take ljudi, ki imajo otmeni nastop ter dovolj uslužnosti in inteligence. Nočem žaliti nikogar. Vendar, ako pasirate naše obmejne postaje, boste opazili, da naši sprevodniki na vlakih, naši policijski in carinski organi na vlakih in obmejnih postajah niso baš vedno skrbno izbrani in kvalificirani, dasiravno bi tO morali biti najboljši med najboljšimi, ker so ravno oni za potujočega tujca reprezentanc države. Obvladati bi morali brezpogojno več jezikov. Nič ni za tujca bolj odvratno, kot to, ako se ne more sporazumeti s kondukterjem ali car. organom, ln motijo se tisti, ki mislijo. da delajo uslugo naši stvari, ako načelno nočejo govoriti n. pr. nemški. Degradirajo se sami na nivo oholih Madžarov, kojih stereotipen Nem tudom tic uživa baš dober renome v Evropi. Ponovno povdarjam, da nočem žaliti nikogar. Te vrstice so napisane v najboljšem namenu. Ponavljam- marsikaj se je na naših mejah že izboljšalo, toda treba je še mnogo. da ne bo nobene razlike med našo in n. pr. švicarsko obmejno postajo in da ne bo naš sprevodnik, naš carinik in organ nase obmejne oolicije v nobenem oziru zaostajal n. pr. za francoskim in — nemškim. Faktum je. in to mi bodo pritrdili vsi čita-telii, ki potujejQ v inozemstvo, da smo v tujem svetu razkričani kot robati 4n nevljudni Balkanci. Na delo, da zgubimo ta »renome« in si pridobimo drugega. Za povzdigo tujskega prometa bo s tem storjeno ogromno. F. R. Plesna vaja star. org. S. J. S. U. Preporoda se bo vršila v scbîtD, dre 15. t. m, ob 8. uri v dvorani Areie „Naredit dem". Mariborska carinska afera pred Stolom sedmorice v Zagrebu - Maribor, 14. januarja Kakor jc čitateljem znano, so bili lansko poletje obsojeni pred mariborsko poroto cariniki Rup, Knez, Grubič, špediter Viljem Hobacher, ki je nato ušel v Avstrijo, ter trgovec Nafussi iz Zagreba na kazni od pol leta do dveh let težke ječe radi zlorabe uradne oblasti, ker so carinili po nižjih postavkah, kot bi morali, oziroma sploh niso carinili in prejemali za to od soudeleženih trgovcev in špediterjev visoke nagrade. Obsojeni so se pritožili in vlbžili ničnostno pritožbo. Pred Stolom sedmorice se je vršila tako dne 12. t. m. ustna razprava. Obsojence je zagovarjalo šest odvetnikov. Razprava je trajala ves dam do poznih večernih ur in je šele okrog 21. ure razglasil predsednik senata sklep, da bo sodba razglašena v četrtek. Stol sedmorice je vse ničnostne pritožbe glede Ijrivde zavrnil in potrdil obsodbo okr. kot porotnega sodišča v Mariboru. Če in v koliko bodo znižane kazni in morebiti tudi odškodninski zahtevki, še ni znano. Značilno je, da se ni nobeden obsojencev udeležil razprave pred Stolom sedmorice, dasiravno so bili o razpravi obveščeni in so bili tudi vsi v Zagrebu. Iz strahu pred aretacijo v smrt Včeraj, okrog 8.30, je prihitel na policijsko direkcijo v Ljubljani službujoči stražnik z vestjo, da se je v hiši št. 6. v Igriški ulici odigrala žalostna drama. V svoji sobici si je končal življenje z veronalom in še z nekim strupom 2S-letni bivši sodni ofi-cijant, Konrad Tičar. Ko sta prišla policijski zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnik dr. Fakin. sta našla nesrečnega mladeniča že mrtvega Proti Konradu Tičarju je uvedlo pred dnevi ljubljanske sodišče sodno preiskavo in odredilo v četrtek njegovo aretacijo radi malverzacij, ki jih • je zagrešil lani, meseca aprila, preden .ie bil odpuščen iz sodne službe. Stvar je dozorela šele sedaj in Tičar se je umaknil pred aretacijo v Zagreb. Včeraj zgodai zjutraj ga je iskal detektiv na njegovem stanovanju v Ljubljani, kjer ga pa ni našel. Tičar se je pripeljal v Ljubljano šele pozneje in prišel domov. Tu so mu domači povedali, za kaj gre 4n ga silili, naj se javi sam. Nesrečnež je odšel nato v svojo sobo, kjer je zavžil strup. Kmalu nato je začula domača služkinja iz njegove sobe obupne klice na pomoč. Ko je odprla vrata, je našla Tičarja ležečega na tleh in zvijajočega se v strašnih krčih. Kriknil je še: »Zdravnika, rešilno postajo... Leonišče . . .!i nakar je izdihnil. Njegovo truolo so po komisijonâlnem ogledu prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Tisocdiearski slepar Predvčerajšnjim zvečer se je oglasil, v Severjevi trafik; v Šelfenburgovi ulici v Ljubljani okrrg 40leten, nemški govoreč eleganten mošk:. ki si je nakupil nekaj malenkosti m plačal s tisočdinarskim bankovcem. Čakojoč na drob'J, je čilal med tem neki časopis. Končno ga je odložil ter pričel šteti denar. Nenadoma pa se je obrnil k gospej Severjevi in ji dejal, da so mu vrnili 100 Din premalo. Gospa Severjeva pa ga je energično zavrnila, ker se je spomnila, da jo je neznanec v preteklih dveh letih že dvakrat ogoljufal aa sličen način. Zagrozila mu je, da pokliče stražnika, česar se je neznanec prestrašil in naglo izginil iz lokala. Malce nato je gospa Severjeva omenila slučaj trgovcu Staculu ml., ki ji je na njeno začudenje povedal, da je imel tudi on enak slučaj v svoji trgovini in sicer že trikrat: predlanskim, lani m letos. Severjeva je nato prijavila zadevo policiji, kajti sigurno je, da bo skušal neznanec na enak način goljufati tudi drugod v mestu. Očarana in razočarana Kavalir z dolgimi prsti. Ljubljana, 14. januarja Mlada, čedna šiviljica Nežika je imela snoči neprijeten doživljajček, ki se ji je pa sprva, dokler ni končal, zdel vrlo prijeten, tako prijeten, da bi io morda celo stal njeno dobro srčece . . . Nežika se je zvečer vračala z vlakom iz Maribora domov proti Ljubljani. Med vožnjo se ji je pridružil elegantno opravljen mladenič, zapeljivih cči in je pričel dvoriti po vseli pravilih te visoke Umetnosti. Govoril je Nežiki tako sladko, kot še nikdo poprej. Včasih je pokazal svoje bele zobe v prešernem smehu in zavijal je oči liki čarovnik, ki krade duše. Nežiki je njeno malo srčece burno utripalo in prav gotovo je res, da si je potihem priznala, da preživlja lep večer . .Ko sta naposled izstopila na glavnem kolodvoru, je spremljevalec kavalirsko pograbil njeno težko potno košaro in jo zanesel v m vi нола rasNvrranri» опгн 3 usin>(uo5| Eujiu pi uioi( л h 'Ul. J — з uq»z uu 3aq — Bipuis U3js ф' j uio>i ti!U|*uot.DB?u3S un [јд јзн-Ј-зи-у ul sdoiAg Ii!ojo>t јГјзлЈвц □ ju злд „0Hf9$A0i0)St&d a J ч o !>lJiiq ju|esc|o>j л ■ц sn$csm;OH jojj иодон Jajsna .ii □ jafjius зи u «s .?( Јјзлор i3 izas зј еш,р|зл и<}сз>ј J3}sng вЗзЈјЈодјви вјзМцјзјј O □ цзис; 43UJÇ цзшд - -jn g Ul *8 lou '9 lo:f 1° ssueçj garderebo. Ko .ii je izročil prtljažni listek, je Ncžlko povabil na čaj v restavracijo, čemer sc Než k a rus ni mog'a uprer. Ko sta se njuni srci skoro že dotikali, jc predlagal kavalir, da" pogledata še v kavarno »Evropo«. nakar se je ponudil črni fant, da spretni Ncžiko šc do doma na Dunajsko ccsto. Nežika fanta ni odbijala, tudi ni odbila njegove prošnje, da ji on nosi njeno ročno toibico. Kavalir pa je postajal medtem vedno bolj redkobeseden. Nežike pa to ni motilo; mislila si je pač, vsak zaljubljenec nmra biti nekoliko sentimentalen, kar je dokazal fant z neprestanimi vzdihi, ki so sličili odpiranju >n zapiranju njene ročne torbice. Pred hišo ji je kavalir pred toplim slovesom torbico zopet izročil in se nato z globokim poklonotn izgubil v noč. Nežika je bila očarana. Vsa omamljena je stopala po stopnicah v svoje stanovanje. Tamkaj je dolgo časa premišljevala o nečem sladkem, slednjič pa so se ji skoro zasolzile oči in morala je poseči za robcem v svojo ročno torbico. Toda, ni še kanila solza in že se je stisnilo Nežiki srce v čudni skrbi. »Кјг ;e denar, kje je prtljažni listek, kje so druge stvari?« Iz torbice je izginilo vse. ostal jf le robec, ki naj briše solze. Zmanjkalo je okrog 300 Din gotovine, izginil je listek, ki je pomenil potno košaro, polno oblek itd. Tako razočaranje. Preklicani črni fant . . .! Nežika je skočila na noge in hitela vsa razburjena nazaj na kolodvor. Tamkaj je ustavila detektiva, ki naj bi ji pomaga! iskati predrznega tatu, ki je že rešil košaro iz garderobe. Nežiki je odšla domov vsa žalostna, zjutraj pa je že bila potolažena. Pridni detektiv je tatu prijel, in sicer nï-vsezgodaj. ko je sedei spet v kolodvorski restavraciji in čakal z Nežikino košaro na prvi vlak, da se odpelje. Tat je bil že znani prebrisanec, elegantni 221etai Rudolf Uršič, bivši privatni uradnik, stanujoč na Rimski cesti št. 5. Prebrisani lopov, ki je bil kljub svoji mladosti že večkrat kaznovan, ima na vesti bržkone že več Film luksurne inscenacije ! m e r i i k a Venera F I m je posnet y naravn h bar» ali. Pripravlja: Kino „ljubljanski dvor" Telefon 730. Paviljon in čolnarna pri Treh v Mariboru Na sliki prinašamo novo zgrajeni paviljon pri Treh ribnikih v Mariboru, tik nad Mestnim parkom, ki ga je pravkar zgradila mestna občina oziroma v lastni režiji. Paviljon stoji na mestu, kjer je bila prej podrta lesena baraka. Popolnoma dograjen bo letošnjo pomlad. 0 delu in gradnji smo že opetovamo poročali, danes omenjamo le še razdelitev v paviljonu. Vsa stavba obsega paviljon in čolnarno. Paviljonu je prizidan širok hodnik, ki leži tik ob ribniku. S hodnika se pride v okrepčevalnico, v garderobo, na levi in desni v moško in žensko stranišče. Na desni strani je blagajna, na levi pa shramba za vesla in različno orodje. Na streho, ki je namenjena gledalcem in ob priliki drsanja in drugih prireditev tudi godbi, pridemo po stopnicah desno od blagajne. O poletnih in zimskih večerih se bo nudil gledalcem prav lep razgled po ribniku, katerega bodo na pomlad tudi očistili in uredili ceste ob straneh. Po hodniku ori-demo v čolnarno, ki ima "obliko četrt kroga in temelji izključno na pilotih in beton-skh stebrih. Pokrita jc z ravno streho :n jc tudi »namenjena gledalcem. Ko bo stav- ba gotova, se bo napeljala do Treh ribnikov še elektrika tako, da bo novo zgrajena stavba v prihodnji letni in zimski športni sezoni resnično odgovarjala vsem modernim potrebam. Gradbeni urad namerava zgradili še ua levi strani paviljona nekako koionado stebrov, ki se bo ob cesti pr.it; Krčevini arhitektonsko primerno zaključila tako, da bo nudila južna stran ribrika obiskovalcem v resnici krasen razgled. Stroški paviljona in čolnarne so proiačunaoi na 120.000 Din. Stavba je v čast mestni ebči-ni in njenemu gradbenemu uriJii Kulturni preg Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota. 15.: «Peterčkove poslednje sanje.» Dijaška predstava pri znatno znižanih cenah. Nedelja, 16.: ob 15.: «Triglavska bajka». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Iz« ven. Ob 20.: «Ugrabljene Sabinke». Izv. 1'ondeljck, 17.: «Stalni gost, «Boubouroche» A. Ljubljanska opera. Sobota. 15.: «Seviljski brivec». Delavska predstava pri znižanih cenah Izv Nedelja, 16.: ob 15.: «Othello». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondcljck, 17.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sobota, 15.: «Večni mladenič». Premijera. Proslava 501etnice A. Danila. Nedelja, 16.: ob 15.: «Večni mladenič». Predstava za zunanje goste. Ob 20.: «Glu mači». Gostovanje ge. Pavle Lovšetove, primadonc iz Ljubljane. Proslava petdesetletnice umetniškega delovanja gosp. Antona Danila na mariborskem odru. Kdor se količkaj zanima in se je zanimal za gledališko umetnost, kdor je ko- ličkaj obiskoval slovensko dramo, mu ni nepoznano ime nestorja Danila. Ime Danilo je enako popularno v Sloveniji in na Hrvatskem ter v Srbiji in Črni gori. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je D.inilo ena najpopularnejših jugoslovenskih odrskih osebnosti. Zato je dolžnost mariborskega občinstva, zlasti pa še vseh kulturnih organizacij, da posetijo v soboto 15. t. m. zvečer gledališče, kjer bo Danilo obhajal SOletnico svojega umetniškega delovanja. Nastopil bo kot «Večni mladenič» (kar je bil Danilo vedno in kar je še danes) v zabavni in interesantni komediji tega imena. S češkega književnega trga. Znano založništvo J. Otto v Pragi bo izdalo v prvih treh mesecih tekočega leta zbirko izbranih pesmi A. Heyduka in A. Veselega, roman Jana Vrbe «Pozabljena dolina», knjigo povesti Јобр. Jagode, «Ustavo češkoslovaške republike» od dr. E. Sobote in «Politično zgodovino češkega naroda od začetka ustavne dobe», ki jo je spisal Adolf Srba. Danilova proslava v Mariboru. Vabimo vse občinstvo na pomembno proslavo, ki bo danes, v soboto zvečer v Narodnem sleda lišču, kjer bo slavil 50Ietme« umetniškega delovanja igralec Danilo. P. t. društvom in kulturnim organizacijam. Zastopnike različnih društev, organizacij itd., ki nameravajo slavljenca Danila po- zdraviti na odprtem odru, vabimo, da si; zglase v mariborski gledališki pisarni, od-nosno da se javijo najkasneje dio sobote zvečer. Kongres slovanskih geografov in efno-gralov se bo vršil od 1. do 11. juniia t. 1. v Krakovu. Zanimivo gostovanje v «Pagliaccih» na mariborskem odru. V nedeljo, dne i6. t. m. zvečer bo gostovala v operi «Pagliacci» prvakinja ljubljanske opere kot Nedda. Opozarjamo, da se vrši to gostovanje ge. Lovšetove v imenovani operi samo enkrat. Dijaška in mladinska predstava v ljubljanski drami. Danes v soboto popoldne ob 4. se uprizori v d rani i zadnjič v letošnji sezoni Golijeva božična pravljica «Peterčkove Doslednje sanje». Sodeluje balet in muzi k a Dravske divizije. V ulogi očeta Hrasta nastopi član ptujskega gledališča g. Kaukler. Predstava se vrši pri izredno znižanih cenah. Delavska predstava v naši operi. Prva delavska operna predstava v Ljubljani bo danes v soboto ob pol 8. zvečer. Poje se Ros-sinijeva komična opera «Sevilski brivec» z go. Lovšetovo, gg. Banovrem, Betettom, Jankom in Zupanom v glavnih ulogah. Cene so izredno znižane. K Beethovnovi proslavi v Ljubljani. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Že pred meseci se je poročalo, da pripravlja višji kapelnik dr. Cerin za višek Beethovnove proslave v Ljubljani Beethovnovo Deveto simfonijo. Priprave so sedaj v toliko dozorele, da se bo izvajala Deveta simfonija v pi v i polovici meseca marca. Na koncertu bo sodelovala polnoštevilna nmzika Dravske divizije, dalje celokupna vojaška godba iz Maribora, pomagaji pa bodo tudi civilni godbeniki. V sklepnem zboru skladbe bo sodeloval pevski zbor Glasbene Matice, ki šteje nad 100 članov. Beethovnova proslava v Ljubljani bo zvezana s šestdesetletnico dr. Čerina in mariborski pevsiki zbor je sklenil, da se oddolži zaslugam jubilanta na polju orkestralne glasbe s tem, da nastopi pri ljubljanski proslavi ob svojih stroških. V enaki zasedbi kakor v Ljubljani se bo izvajala Deveta simfonija pozneje še v Mariboru in v Celju. Pri teh dveh produkcijah izstopita kot dirigent.- ravnatelj mariborske Glasbene Matice Josip Hladek in kapelnik dr. Čerin. Tomesečni jubilej osiješkega gledališča. Javili smo že, da bo slavilo gledališče v Osijeku ta mesec petindvajset letnico. Proslava bo, po pripravah sodeč, zelo slavnostna. Na osiješkem odru je delovala cela kopa ljudi, lu so si pridobili za jugosloven-sko gledališče velike zasluge. Omenjamo samo nekatere: Nikola Faller, Leon Dragu-tinovič, Andro Mitrovič, Joža Ivakič in Mirko Polič. Poleg njih so bili v Osijeku angažirani tudi mnogi Slovenci, med njimi basist Križaj in baritonist Bukšek, Pattiero in Nadvornika smo že svoj čas omenili. Na proslavo pošljeta posebne delegate tudi beo-graiska vlada in kralj. sličnih pustolovščin. Pri perlustraciji so našli pri njem kar 12 ključev, več raznih ukradenih listin na različna imena, ukradeno delavsko knjižico, parfum, puder ud. Prcfri-ganca bodo sedaj napudrali sodniki, Nežika pa ga bo pozabila . Zobozdravnik UNIV. MED dr. Ciril Cirman □ ordinira od 17. januarja 1927 za zobne H in ustne bolezni vsak dan od 8—12. □ in od 14-18. v LJUBLJANI, Fran- _ П čiškau. ul. 10/11. (bivši oni. prostori ^ O i" prot Valente). □ □ O □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□опооапа Naprednim volilcem v radovljiškem okraju! Naprednim volilcem v radovljiškem okraju! Borba za oblastne volitve je v polnem teku. Nobenega dvoma ni. da pride pri teh volitvah poleg klerikalcev v poštev le kandidatna lista SDS s svojim nosilcem gg. Josipom Ambrožičem iz Ljubnega. Vsi drugi kandidati so le števnl kandidati, ki predstavljajo samo mlatenje prazne slame in katerih kandidature so le izraz smešne strankarske ali pa osebne častihlepnosti in zgagarstva. Vsi vedo. da kandidirajo brez upa zmage. Treba je upoštevati le rezultat zadnjih skupščinskih volitev. Pri teh ie dobil n. pr. kandidat SKS le okrog 400 glasov, količnik pri oblastnih volitvah pa bo znašal kakih 1400 do 1600 glasov! Izključeno je, da bi sedaj dobila SKS kar tisoč glasov več, kakor pri zadnjih skupščinskih volitvah, kar bo morda šlo v glavo tudi prvoboritelju ra-dičevske stranke g. Ažnianu. Preslabo so se radičevci izkazali v vladi, da bi mogli združiti na svojo listo zadosti glasov. Nasprotno je čisto gotovo, da SKS v ra-dvoljiškem okraju tokrat ne bo dobila niti 400 glasov. Mi samo obžalujemo g. Vidica iz Lesc, ker se zaman žrtvuje za rešitev zavoženega radičevskega voza. Radičevski grotnovnik g. Ažman ga sicer vodi pridno okrog, pa vse skupaj ne bo nič pomagalo. Zakaj se je g. Vidic tako izpozabil, nam sicer ni jasno, mogoče pa je, da bomo to zvedeli po volitvah. Da Gorenjci ne bodo volili radikalov, o tem ni treba govoriti. Gorenjci imajo edinole v kandidaturi g. Ambrožiča iz Ljubnega kot nosilca liste SDS možnost, da dobe napredno in dobro gospodarsko zastopstvo v oblastni skupščini. Lc nanj in na njegove tovariše se bodo lahko brez skrbi in zaupno obračali v raznih zadevah in potrebah, ki se tičejo našega gorenjskega gospodarstva, ker imajo le v njegovi in njegovih sokandidatov osebi jamstvo. da bo res pomagal. Dolžnost naša pa je, da Gorcnjci izkažemo svojemu kandidatu zaupanje, ki se mora manifestirati 23 t. m. v čim večjem številu kroglic. Vsi glasovi, ki ne bodo oddani za našega naprednega kandidata g. Ambrožiča, bodo za napredno gorenjsko stvar izgubljeni in ne bodo prišli v poštev. Kdor hoče da bo Gorenjska zastopana po sposobnih možeh. kdor hoče. da bo imela Gorenjska v oblastni skupščini res narpedno zastopstvo, naj voli 1'sto SDS! Gorenjce Kako sem bežal iz Blok Nekoliko odgovoia latiičevskim resnicoljubom. »Kmetski Ust« z Jne 12. jan št. 2. poroča na 6. strani pod napisom fC cmokrat-ska gospoda pognana iz kmečke vasi in beži v mesta«, da sem bežal s shoda ua Blokah in v Novi vasi. ki sem ga imel 2. januarja 1927. Lc zato, da prib;jem nesramne laži glasila g. Puclja, izjavljam, da sent imel 2 januarja ob 11 dopoldne shod v Novi vasi, ki je bil sijajno obiskan, na katerem pa ni niti enemu radičevvu prišlo na misel, da hi' ugovarjal mojim izvajanjem. Po končanem govoru so bili navzoči nasprotniki oozvani, naj se prijavijo k besedi, ker pa niso mogli-mojim izvajanjem ničesar oporekati. s0 med seboj samo spogledovali in drug drugega zaman bodrili, naj vendar ka.i reče. Shod je bil zaključen, ko se nihče ni prijavil k besedi, nakar sem jaz, ker sem imel ob 3. shod ne na B.okah, ampak v Babnem polju pri Prezidu. moral oditi Kolikor je bilo še ostalo ljudi v Novi vas; v gostilni, so mi vsi segli v roko, med njimi tudi eden izmed zagrizenih radiccvcev, ki jc bil doslej šc na vseh mojiii tamkajšnjih shodih, pa nikdar še ni že! uspeha. G. Milan Modic n vsi občani iz Nove vasi. ki so bili na shodu navzoči, bodo s pristašem Radičcve s'raïkc vred, ako so pošteni, to mojo izjavo z obema rokama podpisali. Iz Blok bežati torej nisem mogel, ker tamkaj spioli shoda nisem napovedal, niti ga mel. V Babnem p^lju sem imel tega dne sijajno obiskan shod. o čemer vam bodo Babnopoljčani isto»ako lahko podali nepristranske izpovedi Ne beži tedaj »demokratska gu.spr da iz vasi«, ampak gospod Pucelj. gospod Mrov-lje ta druga radiievska gospoda so reveži, ki jih ljudstvo ne mara in jim na. zborovanjih stavlia vprašanja, na katera ne zmajo odgovoriti Dr. Rapé « 21055 Domače vesti * Nova organizaclia naše konzularne «Južbe. Minister za vnanje zadeve dr. Pe-rič je takoj po nastopu svoje službe sprožil vprašanje ureditve naše konzularne službe. Za prihodnji ponedeljek ie sklicana v vna-nje ministrstvo interminJsterijalna konferenca, ki naj bi izdelala načrt za organizacijo konzularne službe. Te konference se udeleže tudi zastopniki zbornic za trgovino, obrt in industrijo. * Upokojitev državnih uradnikov. Načrt finančnega zakona za prihodnje budžetno leto vsebuje med drugim tudi določbo, da imajo državni civilni uslužbenci, ki na dam 1. decembra 1925. še niso imeli deset let službe, pravico na osebno pokojnino šele po 15 službenih letih, za kar se jim prizna pokojnina v višini 60 odstotkov, za vsakega nadaljnega pol leta pa po 1 odstotek. Polna pokojnina pripada šele po 35 letih. * Sožalje Kiofača — Rybaïevi rodbinL Podpredsednik češkoslovaškega senata in voditelj narodnih socijalistov, Vaclav Klo-fač, je brzojavno, izrazil rodbini dr. Ribafa svoie sožalje. Češkoslovaška narodno-sod-jaiistična stranka položi vrh tega na grob pokojnega odličnega državnika venec. * Minister prosvete v Osieku. Minister prôsvete je prispel včeraj zjutraj v Osjek, da prisostvuje proslavi 20 letnice tamkajšnjega gledališča. Na postaji so ga sprejela zastopniki obiasti in člani gledališke uprave. Proslava se je pričela že snoči ta ie govoril med drugimi tudi minister prosvete, nakar je bil diner v Grand-hotelu. * Nov sanitetni svet. V ministrstvu za narodno zdravje ie izvršeno imenovanje novega sanitetnega sveta za tekoče leto. V svetu so ostali v glavnem dosedanji člani; novotmenovana sta samo dr. Jakša Rasič, občinski odbornik v Splitu, in dr. Božidar Perišič, primarij splitske oblastne bolnice. Novi sanitetni svet bo te dni sklican na prvo sejo. * Iz uradenga lista. «Uradni list» ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 6. letošnji številki pravilnik o uvozu in prometu sredstev za uničevanje rastlinskih škodljivcev in sredstev za desinfekcijo semenja zoper rastlinske bolezni; nadalje iz-premembe in dopolnitve v pravilniku o uvozu in prometu umetnih gnojil; načrt za tretjo amortizacijo obveznic loterijske 2.5% državne rente za vojno škodo za proračunsko leto 1926/27 ter razna tarifna obvestila. * Rumunska odlikovanja. Rumunska vlada je odlikovala večje število naših državljanov. Med drugimi so odlikovani: veliki župan dr. Vilko Baltič z rumunsko krono 2. razreda, narodni poslanec Fran Smodej kot član odbora novinarske Male antante na Bledu z romunsko zvezdo 3. razreda. Z istim redom sta tudi odlikovana Stanko Erhartič, pomočnik direktorja presbiroja v Beogradu in Krešimir Kovačič. predsednik centralnega blroa Male antante tiska. * Semestralne počitnice na osnovnih šo-lab se prično 29. januarja in trajajo do vštetega torka dne 1. februarja. * Hranilnica za državne nameščence. Iz krogov drž. nameščencev nam pišejo: Na članek »Hranilnica za drž. uradnike« pod domačimi vestmi v »Jutru« z dne 12/1. 1927 si dovoljujemo pripomniti sledeče: Ali res tnlsHjo gotovi gospodje v Beogradu, da ima drž. nameščenec toliko denaria, da ga lahko vlaga v hranilnico? Prosim pojasnite jim v vašem listu, da Je to izključeno in da rabi drž. nameščenec samo ceneno posojilnico ker s svojimi dohodki ne more niti izhajati, tem manj pa še denar vlagati. Ali gospoda Pucelj ta Radič res mislita, da imamo drž. nameščenci velike plače m oa WRsonovwn trgu. Ure bodo name&čene na 12 metrov vi šokih- kaodelabrih ter bodo imrte kazala na štiri strani, vrh kaodelabra pa bo močna električna sretfljka. * Podpirajte naše visokošolce. Centralno akademsko podporno društvo v Ljubljani, ki ima nanj en ubožne in nadarjene akademike jugoslovenske narodnosti podpirati večinoma z denarnimi podporami, da se jim omogoči redno nadaljevanje njihovih študij, Je te dni razposlalo naši javnosti prošnje s pozivom, da naj sleherni prispeva po svojih močeh, pripomore in podpre vsaj z malenkostno podporo akcijo centralno - akademskega podpornega društva. Z ozirom na vzvišeni namen, ki si ga ie nadelo društvo, je pričakovati, da se bo javnost pozivu primerno odzvala, kajti naše dijaštvo Je v času splošne krize v veliki meri odvisno od dobrih src. — Lado Jerše, t. č. predsednik. * Dr. Matej Justin ordinira od 1. do pol 3. ure v Št. Vidu nad Ljubljano. 80 * Čigar bo loterijski dobitek v znesku 200.000 Din? V Beogradu se te dni splošno zanimajo za usodo srečke št. 90.706 državne razredne loterije, ki je bila prošlo sredo izžrebana z dobitkom 200.000 Din. Usoda te srečke je res zagonetna. Dasi je priglašena za prodano, je vendar nikdo nima v rokah. Srečko ie prejel v svrho prodaje beograjski kolektor Kolakovič, ki jo je z drugimi vred poslal svoiemu podkolektor-ju v Novi Gradiški. Srečka je ostala neprodana in jo je podkolektor s priporočenim pismom vrnil kolektorju. Ko pa je istega dne podkolektor iz listov razvidel, da ie srečka 90.706 zadela dobitek 200.000 Din, je kolektorju brzojavno sporočil, da kupi vse srečke, ki so mu ostale kot neprodane. A priporočena pošiljka ni prispela v Beograd in se ne ve, komu je srečka z velikim dobitkom prišla v roke. * Ogromen deficit v tovarni preprog. Pred tremi meseci je prometno ministrstvo odposlalo v Sarajevo svojega komisarja, da pregleda tamkajšnjo državno tovarno preprog. Komisar Petrovič je te dni izvršil svo io nalogo ter ugotovil, da ima tovarna 17 milijonov deficita, ki je nastal vsled slabega gospodarstva. * Ako ima kdo kako harmoniko ali citre, ki jih sam ne potrebuje več. se naproša, da jih daruje revnim slepim, ki imajo veselje do teh instrumentov. Podporno društvo slepih, Ljubljana. Woliova ulica 12. Danes! Danes! CIRKUS BEELY v glani viogi HHRRY PIEL Danes ob 4., Mi6, K>8., in 9. uri: «ELITNI KINO MATICA» Iz Ljubljane u— Volilni sestanek za dvorski okraj se vrši danes v soboto 15. t. m. ob 8. zvečer pri Ruparju ua Tržaški cesti. Noben napredno misleči volilec naj ue izostane, da bo udeležba tako sijajna, kakor na 1. volilnem sestanku. u— Volilni shod napredno političnega in gospodarskega društva za Št. Peterski iu Kolodvorski okrai se je vršil snoči pri Bončariu ob zelo obilni udeležbi članstva in drugega naprednega občinstva, ki ga ie bilo okoli 100 oseb. Posebno razveseljivo je, da se je udeležilo shoda tudi precej politično zavedne mladine. Predsednik shoda g- Gre-gorka je orisal polit, važnost volitev za državo, za oblast in Ljubljano. Kandidat Tavčar je razlagal program dela v oblastni skupščini zlasti iz finančnih in sociiataih vidikov. Povdarjal je važnost združenja naprednih elementov za boj proti sovražnikom, dalje interes malega človeka in zlasti uradništva, da zlomi sedanji pogubni režim. Gosp. inž. Gulič ie poda! gospodarski strokovni referat o nalogah bodoče oblastne skupščine, o elektrifikaciji, industrializaciji, o pospeševanju obrta ter žel za svoje zanimive informacije zahvalo poslušalcev. Končno je povzel besedo nosilec naše liste g. dr. Pue. Ožigosal ie z markantnimi besedami delo vlade, predoči! kratko boje med političnimi strankami in dokazal vso pogubno delovanje nasprotnih strank in način njihove borbe. Njegovim gospodarskim financijelnim ta sociialnim izvajanjem je sledilo poslušalstvo z napeto pozornostjo in se mu zahvalilo z velikim odobravanjem. S pozivom, da vsi člani društva store svojo državljansko ta strankarsko dolžnost, je zaključil predsednik dobro uspeli shod. u_ Sprememba sporeda ZKD. Ljubljana. Radi nenadne obolelosti, univ. prof. dr. V. Vouka se predavanje o temi «V carstvu gej-zirov« preloži na poznejši čas. Mesto tega se predvajajo v nedeljo 16. t. m. izredno lepi koloriraiii poučni filmi ta sicer: I.) Izdelovanje svile na Japonskem. 2.) Kalifornija 3.) Živalstvo Vzhodne Afrike. 4.) Potovanje po Alzaciji. 5.) Versailles. Predstave se vrše v sledečem redu: Ob 9.30 dopoldne posebna predstava za šolsko mladino ta dijaštvo ob znižanih cenah 2 Dta sedež. Za ostalo publiko predstava ob 11. dop. K izredno lepemu sporedu krasnih poučnfh filmov vabimo vsakogar. Vstopnice pri blagajni kina Matice. Za predavanje nakuplje-ne vstopnice so veljavne za predstavo ob II. ml na željo pa se povrne tudi denaT. n— Ogled muzeja. Danes ob treh popoldne prtredi Muzejsko društvo za Slovenijo vodstvo po muzejskih zbirkah. Na podlagi eksponatov razpravlja g. dr. Fr. Mesesnel o steklu ta porcelanu. Znižana muzejska vstopnina (2 Din). u— Zavod za meteorologijo ta geodina-mfko prosi kateregakoli smučarja, И odide v soboto 15. aH nedeljo 16. t. m. na Veliko planino, da se zglasi v imenovanem zavodu. Dvorec, П. nadstropje. u_ Slovensko ptanjnsi"» društvo priredi v četrtek dne 27. t. ш. zanimivo predavanje o »VefeMtu« s skioptičnimi slikami v dvorani Mestnega doma ob 30. (8.) uri. Predava univerzitetni profesor gospod dr. Poljak iz Zagreba. u— Društvo drž. policijskih nameščencev v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 27. januarja ob 16. uri v šolski sobi na Poveljstvu straže in v petek dne 28. januarja ob 18.30 v salonu kavarne »Leon« v Kolodvorski ulici štev. 29. — Predsedstvo. u— Opozarjamo na ooeeetni večer, ki ga prirede danes v Sokolskem domu na Viču člani Narodnega gledališča v LJubljani. Sodelujejo: gospa Vera Balatkova, g. Peček in g. Povhe. Začetek točno ob 20. uTi. u—• Vidovičev klub v Ljubljani sporoča vsem obiskovalcem tečaja, da se mu je posrečilo dobiti za francoščino ta nemščino dve izbomi učni moči ta prosi vse obiskovalce, da obiskujejo tečaje redno. V ta tečaj se sprejme še nekaj novih reflektantov, ki se naj takoj prijavijo pri klubovem tajniku g. Vladimirju Kravosu, tajniku NSZ v »Narodnem domu«. V tečajih se podučujejo naslednji predmeti: francoščina, nemščina, srbohrvaščina, latinščina, matematika, zem-jepis, zgodovina, risanje, prirodopis, fizika, verouk in kemija. Tečaji se vršijo v šoli na Ledini vsak večer od 19. do 22. ите. u— Širša odboroVa seja društva »Soče« bo dne 17. t. m. ob 8. zvečer v salonu pri Ražmu na Žabjaku. Vabljeni vsi »Sočani« in prijatelji društva. u— Društvo «Soča» v Ljubljani naznanja svojim članom ta prijateljem, da odpade danes zvečer običajno predavanje, ker so prostori v »Ljubljanskem dvoru« oddani. u— Zahvala. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem p. n. trgovcem in dobrotnikom za naklonjenost, ki so lo izkazali o priliki prireditve društvenega Silvestrovega večera, vsem posetnikom in vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli do čim lepšega uspeha prireditve. Najlepša hvala! — Odbor. u— Kriza v našem gledališču. Opozarjamo gledališko javnost na predavanje g. Cirila Debevca, »Kriza v našem gledališču«, ki se bo vršilo v torek, 18. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma. Po predavanju bo debata o naših najvažnejših gledaliških vpra šanjih. Vstopnine ni. u— Družabni večer na Taboru. Danes dne 15- januarja priredi Sokol I. na Taboru družabni večer, na katerem predava br. Aplenc 0 temi: Boj med papeštvom ta çesarstvom v diugi polovici srednjega veka. Po predavanju, ki se vrši pri pogrnjenih mizah, bo razgovor o kandidatski listi upravnega odbora za občni zbor dne 29. t. m. Pri zabavi sodelujejo: društveni orkester, pevski oktet ta drugi bratje. Ves večerni program bo v levi spodnji stranski dvorani, kamor je dohod iz severne strani nasproti vojašnice. Z družabnimi večeri,- ki bodo odslej večkrat namerava Sokol I. nuditi svojemu članstvu prijetnega razvedrila in nekaj resnega in poučnega gradiva, kar bo v lepih in zračnih prostorih članstvu sigurno po volji. Zato pričakujejo prireditelji, da se članstvo tudi starejše — nmogobrojno odzove temu vabilu. Med prijatelji in znanci ie neprisiljena zabava najprijetnejše razvedrilo. V nedeljo dne 16. t. m. bo prednašala s. Manica Ko-manova ob 3. popoldne deci pravljice in stavila uganke. Začetek ob 3. popoldne v stari zgradbi — levi' trakt. Starši pošljite svojo deco k predavanju, saj je to zanje najljubša pa tudi koristna zabava. u_ Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 telesna poškodba, 1 nezgoda, 1 prestopek pasjega kontumaca, .1 prestopek obrtnega reda ta 2 prestopka cestno-polici.iskega reda. Aretacije so bile izvršene in sicer: 1 radi prepovedanega povratka, 1 radi beračenja, 1 radi razgrajanja in poškodbe tuje lastnine in 1 radi tatvine. □ n Inventurna prodata 14 karatnih manšetnih gumbov оз i po zelo znižanih cenah Fr„H»n L/ubl/ana, lyllUrn* Prešernova ulica 1 Ехјаааоаатааапапгхолрпрааапр u— Članom poštne zadruge Ljubljana se daje na znanje, da dobijo pri »Petovij!« zalogi čevljev, Ljubljana, Dunajska césta la. čevU*v na obroke. 84 n— Trgovski ples se vrši danes, v soboto ob pol 9. uri zvečeT v veliki dvorani hotela Union. Kdor še pomotoma ni prejel vabila, naj se obrne na pisarno Trg. društva Merkur, Gradišče 17Л. 79 u— Črno-bela reduta. Po pripravah sodeč bo ta reduta največja letošnja tovrstna prireditev v Sloveniji. Zanimanje zanjo narašča zlasti tudi v izvenljubljanskih krogih. Z današnjim dnem se zaključi razpošiljanje vabil. Ker se Je odposlala masa vabil. nI izključeno, da se je kdo pomotoma prezrl. Zato se naprošajo izvenliubljanski reflek-tanti za vabila, ki Jih do začetka prihodnjega tedna ne bi prejeli, naj se blagovolijo obrniti na naslov: VI. Sakslda, Ljubljana. Šelenburgova ulica 7/П. Reklamacijska služ ba za Ljubljano do pondelfkfh, sredah in petkih v Emoni od 17.—19. ure. — Informa cije glede balkonskih sedežev ta lož daje Savo Sancin, Tavčarjeva (Sodna") ulica l/III 85 Danes v soboto koncert voloSbe sodbe * kavarni Evropa Vstop prost Danes Пе igral se z ognjem Drama v 7 dejanjih po romanu .Em LebensKttnstle. " cd Ri harda Vossa, auto: ja svetov-no'naneg-. romana ,.Zwet Menschen" V glavni vlog Erna Morena i.i Olai Fjord. Predstave ob 4., po: 6., pol 8. ra 9. uri.__Kino ideal lz Maribora a— Posestno gibanje. Primož Balon, polir na Dunaju, je prodal svojo hišo v Klavniški ulici št. 14 Mihaelu ta Matildi Hohnjec, v Kejžarjevi ul. 4, za Din 125.000; Slava Mi-kulič v št. Jerneju na Gorenjskem hišo št. 17. v Stritarjevi ulici Heleni Verstovšek v Koseskega ulici za 105.000 Din; Marija Vej-truba v Frankopanovi ulici svojo hišo št. 59 v Frankopanovi ul. z vrtom vred »Podpornemu društvu železniških uslužbencev ta delavcev v smrtnih slučajih« za 140.000 Din Ivanka Radičevič svojo hišo v Gregorčičevi ulici št. 6. sanitetnemu referentu pri Velikem županu dr. Ivanu Jurečku za 200.000 Dta. Posestno gibanje je postalo v Mariboru zopet živahnejše, ker se pač bliža konec stanovanjskega zakona. a— Občni zbor Olepševalnega društva. Danes, 15. januarja, ob 20. uri v gostilni Friedau, Tržaška cesta št. 1, redni ' občni zbor Olepševalnega društva za magdalen-sko predmestje. Pridite vsi ki se zanimate za novi park. Načrt parka si lahko ogledate v izložbenem oknu tvrdke Elinger, Kralja Petra trg. a— Ljudska univerza. Kulturno zbližanje pomeni edino trajno globoko zgodovinsko vez. Ono pomeni resnično duševno sorodstvo, ki pretrpi in premaga politične ta gospodarske viharje najhujše vrste. Zaradi tega so hrvatske prireditve »Ljudske univerze« največjega programatičnega pomena in našle bodo gotovo med Mariborčani primeren odmev. V ta okvir spadajo že IzvTŠene muzikalične prireditve: »Hrvatska narodna pesem«, ki jo je vodil prof. Druzovič ta pa »Orgelski koncert« s sodelovanjem Zagrebčana prof. Dugana. Sledi jim prihodnji petek 14. januaria ob 8. zvečer predavanje znamenitega geografa univ. prof. dr. Milana Šeuse iz Zagreba o »Hrvatski pokrajini«, ilu strirani i lepimi skioptičnimi slikami. V torek 18. t. m. predava o starejši hrvatski zgo dovini dr. Srkulj iz Zagreba. a— V volilno kroniko. Vsi demokratski in socijalistični shodi so glasom maTrborskfh poročevalcev »Slovenca« »slabo obiskani«, povsod doživijo le »polomijo«, povsod so si pristaši med seboj v «laseh» in obsojajo Žerjava in Pribičeviča. Če pridejo na shode SLS, si ne upajo riiti mukniti. kvečiemu, da popolnoma odobravalo uničujoča izvajanja SLS govornikov in končno izjavijo, da bodo tudi oni volili nemškoklerikalne kandidate. Brez izjeme povsod je tako. Tudi po snoč-njem govoru dr. Korošca so bili vsi »številni* dosedanji nasprotniki končno prepričani, da je prišel za Maribor čas zopetne fa-tronizacije Nemcev ta bodo vsi pravi, resnični narodnjaki, ki so za odločno slovensko fronto, volili dr. Muhleisna. Ravnika in Leskovarja. Tudi okolica pritiska z železnim obročem SLS na Maribor. V dokaz naj služi shod, ki je sijajno uspel predvčerajšnjim v Pobrežju. Navzočih 9 SLS odbornikov, 6 socijalistov, 3 demokrati, 2 ženski ta gostilničar, pa trije govorniki, ki so tako-le razlagali politiko: ^Pribičevič je hudičevič« in takoj so demokrati rekli, res je tako, gremo z Zebotom, tako da je nadaljna politična šola lahko odpadla. a— Pogreb proi. Janka Košana je bil veličasten. Udeležile so se ga poleg številnih Mariborčanov tudi šole, gimnazija polnošte-vilno, profesorski zbor gimnazije korpora-tivno, veliki župan in zastopniki državnih uradov. Ob hiši žalosti je zapel gimnazijski pevski zbor kakor tudi na pokopališču na Pobrežiu, kjer se je poslovil od ranjkega marljivega narodnega delavca tudi prosvetni inšpektor dr. Poljanec in neki dijak v imenu zadnjega razreda Košanovega. a_ Ježi-baba v avtomobilu. Na državni cesti krog Maribora so začeli ponekod slabo vzgojeni fantalini nadlegovati avtomobi-liste. Nédavno je neki tak frkolin metal na avto pred Slovensko Bistrico kamenje in mu razbil šipe. Predno pa je mogel šofer dohiteti fanta, mu je ta ušel s svojo enakovredno družbo v bližnji gozd. Včeraj so zopet obmetavali fantalini avto v bližini Hoč. Šofer je ustavil avto in kmalu dohitel na travniku junaka, ga pogTabil za suknjič in odnese! v avto tei ga odpeljal približno uro daleč in mu končno še odmeril primerno lekcijo na boljšo plat Dečko je sveto obljubil, da ne bo nikoli več metal kamenja na avtomobile ter je moral nato čez eno uro daleč peš proti domu. a— Mestna Oriuna mariborska sklicuje v nedeljo 16. t. m. ob pol 10. v gornjo dvorano Narodnega doma žalni sestanek po pokojnem četaiku Žicu. Obenem se bodo obravnavale važne organizacijske zadeve. — Odbor. Iz Celja e— Javen shod narodnih voiilcev mesta Celje se vrši v sredo, dne 19. t m. ob 8. zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Poleg drugih govornikov bosta govorila na shodu o naTodno-gospodarskem programu v oblastni skupščini kandidat za mesto Celje g. dr. Anton Božič ln niegov namestnik g. Ivan Rebek. Vsi narodni volilci, ki ne odobravate današnjih žalostnih političnih razmeT v naši državi m ki Vam ie na tem, da ne pride po paktu z nemško-nadional-irim političnim društvom oblastni mandat v roke klerikalcev, mestno občinsko gospodarstvo pa pod popolni vpliv nekaterih celjskih nemških nacijonakev, ste vabljeni, da s svojo navzočnostjo manifestirate za zna-čajno, odkrito ta pošteno narodno in gospodarsko politiko. — Javen shod narodno-naprednih voiilcev v celjski okolici V torek, dne 18. t. m. bo ob 8. zvečer v gostilni Pri Permozeriu v Gaberju javen shod voiilcev iz vseh krajev celjske okoliške občine. Na shodu bo poročal med drugimi o programu v oblastni skupščini nosilec kandidatne liste za srez Celje-Vransko g. ravnatelj Janko Lesničar O važnih gospodarskih vprašanjih bo razpravljal tudi g. dr. Anton Božič, priznani strokovnjak v narodno gospodarskih vprašanjih ter kandidat za oblastne volitve v mestu Celju. e_ Volitve v oblastno skupščino. Mestni magistrat celjski razglaša: V smislu čl. 34 zak. o oblastni in srezki samoupravi se objavlja, da je na dan volitev v oblastno skupščino, to je v nedeljo, dne 23. t. m. na dan pred volitvami, dne 22. t. m. ta na dan po volitvah, dne 24. t. m. prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. Prestopki te prepovedi se kaznujejo na osnovi čl. 52. cit. zak. z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in v denarju od 100 do 500 Din. e— Zgradba novega celjskega okrožnega sodišča zopet onemogočena. Kakor poročajo včerajšnji listi, so radikali tik pred sejo finančnega odbora na konferenci vladne večine zahtevali v državnem proračunu za leto 1927-2? črtanje postavke za celjsko okrožno sodišče z utemeljitvijo, da je treba štediti. Akoravno bi se bila vsota Diu 1,400.000. ki predstavlja prvi obrok, dala prihraniti pri kakem drugem materijalnem izdatku, so si izbrali baš celjsko postavko, češ, tam imamo najmanj strankarskih interesov. Zgradba novega celjskega okrožnega sodišča ie tako nujno potrebna, da se tu vsa javnost zgraža pri pogledu na dosedanje že skoro porušeno stavbo. Nelojalnost vladne večine ie izzvala pri opoziciji veliko ogorčenje. Še večje pa je opažati med celjskim prebivalstvom, ki nikakor ne more pojmiti, da bi se za Celje ničesar ne smelo storiti, dasiravno plačujejo Celjani ogromno davkov. Celjski volilci, pomislite dobro, da so onemogočili zaenkrat nujno stavbo celjskega okrožnega sodišča oni isti radikali, kojih celjski privesek sedaj v zvezi s klerikalci ta Nemci išče po Celju volilne kroglice ter privošči nemškemu političnemu dTU-štvu iz srca, da je prišlo zopet do svojega »Kulturbunda«. Ta gospoda hoče zagospo-dariti tudi na celjskem magistratu, da bi v svoji nedelavnosti, nezmožnosti in popolni apatičnost; za interese celjskega mesta zapravila vse, kar drugi gradijo in se trudijo pridobiti za celj. mesto potom svojih voditeljev in poslancev. Da se ie črtala postavka za novo okrožno sodišče so, sokrivi tudi celjski radikalni prvaki, ki tozadevno niti mezinca niso genili, da bi kaj takega preprečili pri svoji stranki. Ali pa so res tako brezpomembni, da jih beograjska radikalna gospoda zopet ni upoštevala. Oboje bo res. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek, dne 10. t. m. je predaval g. primarij dr. Rajšp na Ljudskem vseučilišču o naravnem zdravilstvu ta o propagatorjih tajnih zdravil v Nemčiji. G. predavatelj Se najprei poslušalce opozoril na to, da na Nemškem ne zahtevajo izpita za zdravljenje ljudi. Za to nastopijo kot zdravniki tudi lahki. Navedel je nato glavne zastopnike naravnega zdravljenja ter omenil, da so ti ljudje pridobili tudi nekaj zaslug za zdravilstvo, zlasti pa s tem, da so s svojo veliko agitacijo vzbudili v ljudeh zanimanje za zdravstvena vprašanja. Nazadnje je predavatelj opozarjal na brezvestno in veliko reklamo, s katero se dostikrat priporočajo popolnoma ničvredna sredstva. Svaril je občinstvo, naj ne nasede takim sleparjem. Prihodnje predavanje bo v pondeljek, dne 17. t. m. ob 8. uri zv»čer v fizikalni sobi deške meščanske šole. Predaval bo bakterlolog g. dr. Reber-nik o temi: »Kako ostanem zdrav«. Želeti bi bilo, da bi bila tako važna predavanja bolje obiskana. e— Shod na Otrožnem pri Celju. V četrtek se je vršil na Otrožnem dobro obiskan shod, na katerem je poročal okrožni tajnik g. Drago Žabkar. Poslušalci šo z zanimanjem sledili njegovemu govoru. Odobravali so Izvajanja in žele!!, da bi se v bodoče pogosteje vršili taki sestanki, na katerih se govori o naših gospodarskih prilikah. Ljudje na deželi so že davno siti klerikalnega hujskanja, ki jih samo razdvaja. e— Eksekutivna dražba večje množine manufakturnega blaga, raznega pohištva, električnega klavirja, blagajne itd. se bo vršila dne 18. t m. ob 10. dop. v Celju, Prr-šernova ulica 17, nakar se interesenti opozarjajo. 78 e— Izvleček iz letnega poročila celjskega tržnega nadzorstva za L 1926. Celjski trg je bil skozi celo leto zadostno preskrbljen z vsakdanjimi življenjskimi potrebščinami. Zelo mnogo se je prinašalo na trg sadia in jajc ter zelenjave, malo pa vsled slabe letine krompirja. Cene so bile z majhnimi izpre-membami iste, kakor v letu 1925. Moka se ie podražila za 50 p, sladkor za 1.50 pri ks. Meso se je pocenilo od 1—2 Din. Mesečni živinski sejmi so se vkljub reklami slabo obnesli, to pa zaTadi tega, ker je v drugih krajih celjskega sreza preveč živinskih sejmov. Svinjski sejmi ob sredah in sobotah so jako dobro obiskani. V letu 1936 se je pripeljalo na svinjske sejme 6508 prašičev. to je za polovico več kakor v 1. 1925. Tržni in sejmski promet je tržni nadzornik strogo in vestno nadzoroval, tako, da skozi vse leto tozadevno ni bilo nobenih pritožb. Na tržnih pristojbinah se je nabralo Din 118.199, to je za okroglo 19.000 več. kakor v letu 1925. Darujte za dijaške kuhinje Iz Kranja r— Nocojšnje maiitsHacijsko zborovat nje SDS. Volilci! Udeležite se vsi brez iz» jemno nocojšnjega zborovanja SDS ob pol 21. uri v Narodnem domu. Govorili bodo rosilec liste dr. Kramer, kandidati župan Pire, Štefe, Podlipnik in drugi. Shoda se bo najbrže udeležil tudi narodni poslanec dr. Žerjav. r— Pričet чк obratovanja v industriji Ins teks. Poglavje razmaha industrije zlasti tkalske in pletilne v našem mestu v zadnjih leti je časten dokument smotrene in sploš nokoristne komunalne politike SDS večine na kranjskem rotovžu. Tega se zavedajo vsi stanovi. Poleg Jugočeških tovarn na Gašteju smo dobili obsežno industri :o In* teks (industrijsko»tekstilne družbe), ki ;e postavila na farovški loki tekom zadnje j os eni velike tovarniške objekte. V zad» njem času so že pričeli v poslopjih z mon» tiranjem strojev, tako da je že pred par dnevi stekel prvi elektromotor in tkalski stroji katerih je postavljenih že 22. Obra» tovanje v tovarni se bo sukcesivno dopol* njevalo, z močmi in montažo strojev, ta» ko da je upati, da bo že meseca maja v letošnjem letu vzpostavljen popoln obrat. Na tovarne se nudi prav lep pogled z žes Iezniške proge proti Savi. r— Pred volilnimi shodi v Kranju. Dose» daj ni bilo opažati na zunaj nobenih zna= kov agitacije med volilci v našem mestu. Vse se odlaga na poslednje dni, ki nam obetajo več shodov, izmed katerih vlada največje zanimanje za nocojšnje zborova» nje SDS v Narodnem domu, ki bo brez» dvoma manifestacija vseh naprednih in nas cijonalnih elementov kljub raznim oseb» nim intrigam. Prvi lepaki na zidovih vabi» jo na nedeljsko zborovanje socijalistov, ki pa nimajo med delavstvom, zaposlenim v tukajšnjih industrijah prav nikakih izgle» dov, ker bodo volili svojega zaupnika Pod» lipnika iz Jugočeške, kandidata na SDS li» sti. Klerikalci le skrivaj agitirajo za svoj pondeljkov shod, na katerega bi radi re» k lame dobili dr. Korošca. V največji stiski pa so kranjski pucljevci, ki so dobili pri zadnjih volitvah tri glasove in katere bo» do topot podprli tukajšnji radikali reete malkontenti Sedaj se jih izogiblje celo eks» minister Pucelj, ki sicer pogosto obiskuje naše mesto, ker noče več doživeti enake blamaže s «shodom, ki je pokazal moč SKS vse Gorenjske» in katerega se je bilo ude» ležilo komaj par desetoric oseb. Tako se bližamo 23. januarju, ko bo vsak zaveden meščan pometel z vsemi ter volil dr. Kra» merjevo listo. Iz Ptuja j— Razne vesti. G. sodnik Maležič je podal ostavko. — V zadnjem času smo ži» veli v znamenju plesov — akademski, ga» slskj in trgovski. Vsi so bili relativno do* bro obiskani. — Imeli smo tudi koncert «Glasbene Matice». Bilo je videti lepo de» lo naših učnih moči na glasbeni šoli g. Pa» horja, gdč. Stobrove in gdč. Kabajeve. Tu« di sami so se odlikovali s produkcijami. — Veseloigra «V Ljubljano jo dajmo», ki je videla že preje naš oder, je prinesla la» ■vorike v prvi vrsti g. Jobu, deloma tudi go» spodični Wagnerjevi. Tudi drugi niso bili slabi. Res pa je, da se nam sedaj zdi pre» malo, ako se nam da običajno hrano iz rodoljubnih časov. — Tudi volilni boji zahtevajo našo pozornost. Volilni shod v Ptuju je bil dobro obiskan. Nosilec liste g. Petovar je s svojim pregnantnim in ze» io stvarnim govorom napravil dober vtis. Tudi drugi kandidati so nudili vsak po svoje nade dobrih zastopnikov. Iz Trbovelj t— Sestanek odbornikov in varuhov vo» lilnih skrinjic se bo vršil drevi ob 8. v So» kolskem domu v Trbovljah. Udeležba ob» vezna. — Krajevna organizacija SDS. t— Praznovanje pri rudniku. Pri rudniku v Trbovljah je bilo naznanjeno za danes in za juhi praznovanje z opombo, da ni naročil. Medtem ko so na separaciji doslej naložili 350 do 400 vagonov dnevno, so ga zadnja dva dneva do 250 vagonov. Več ti» rov je zasedenih s praznimi vagoni, katere je ITD pred kratkim tako urgirala. t— Krojaški prikrojevalni tečaj, ki bo ti a j al en mesec, bo otvoril v Trbovljah g. Franc Bizjak iz Celja. t— Telovadno akademijo v Trbovljah prirede jutri popoldne socijalisti v Delav» skem domu. t— Pri Volkarju na Vodah se je nastanil cirkus Frohlich. t— Preselitev občinskega urada Občin» ski urad se je preselil iz spodnjih prosto» iov dosedanje občinske hiše v gornje na» novo adaptirane prostore. Obenem se je iz» vršila preselitev posameznih oddelkov, ka» kor policije, vojaškega urada in statistike. Za plenarne seje občinskega zastopa je se» daj na razpolago dovolj velika dvorana, ki prihaja v poštev tudi za občinstvo. t— Veliko obrtniško zborovanje. V pon» deljek 17. t. m. ob 8. zvečer se bo vršilo pri Forteju na Vodah veliko obrtniško zborovanje. Poročal bo referent g Kaiser iz Ljubljane. Za zborovanje vlada veliko zanimanje, ker se bo govorilo o razpustu obrtno»trgovske zbornice, o novem enot» nem obrtnem redu in delnicah državne obrtne banke. t— Plazovje v Hrastniku. Že dalj časa h vrši niveliranje plazovja v Hrastniku z delavci okrajnega zastopa, toda kakor je videti, bres vidnega uspeha. Hribovje se očitno pogreza, tako da so odstranjevalna dela bolj varstvenega značaja. Ker je na» V nedeljo, dne 16. t. m. ob 15. se bo vršil v dvorani Forte na Vodah javen volilni shod Samostojne dem. stranke v Trbovljah. Na shodu poroča nosilec napredne liste za laški okraj dr. JOŽA BOHINJEC in drugi. Somišljeniki od blizu in daleč, v nedeljo vsi na demokratski shod. №i onstran srnnic Skromna bodočnost Reke Na Reki bi radi napravili za leto 1926. ugodno bilanco, ki naj bi pokazala, kako raste pristaniški promet, kako se obnav» liata trgovina in industrija ter kako se iz» polnjujejo rimske napovedi za Reko, da postane razpečevališče italijanskih produk» tov za vzhod. Reško prizadevanje v tej smeri je bjio veliko, ali uspehov ni pa jih tudi ne bo. Na Reki ne smejo pozabiti, da je določena Benetkam glavna funkcija med italijanskimi gornjejadranskimi pristani» šči, na drugem mestu je Trst in na tretjem Reka. Seveda, ako bi se Jugoslavija oprije» 1г Reke, potem bi pristanišče in mesto oži» velo, toda tega ne bo in tako zbegani Re» čani ne vedo, kaj, kako in kam «La Vedetta d' Italia» pravi: Ne more se reči da bi bilo leto 1926. boljše od 1925.; mogoče je bilo celo slabše. Promet reškega pristanišča ni pokazal nikakega pravega napredka. Gledati moramo, da zboljšamo in pomnožimo promet z inozemstvom, ako hočemo pospešiti svojo obnovo. Rim ve, da: dopustiti, da pade udejstvo» vanje Reke in da se zmanjša njena sila in veljava, pomeni, omejiti ali uničiti oni josni načrti usode, ki so ga dale Italiji nje» ne zmagovite armade. Leto 1926. je rešilo problem pomorske službe ter spravilo reško pristanišče v zve» zo z vsemi deželami na svetu (??), rešen je valutni problem in problem industrijske» ga in trgovskega kredita. Doseženo pa ni še vse. Mnogo treba še storiti, mnogo de» lati, da se vrne Reki nekdanje prospeva» rije. Dosedanja solucija reških problemov je stala 50 milijonov, ki jih je odštela rim» ska vlada, da se konsolidira življenje na Reki in se postavi temelj za njeno vstaje» nje. Pred vsem treba dognati vprašanje javnih skladišč, poskrbeti komunikacije z Dalmacijo(l) in novo železniško črto Reka» Trst po spoju Trnovo»Divača, rešitve čaka» jo pristaniška dela, skladišče lesa itd., po» sebno še industrijski problem. To je širok delovni program, ki bo zahteval dolgo časa in mnogo denarja. List upa. da poj de vse lepo naprej, ker bosta pomagala narodna vlada in Duce. Zato meni, da se otvarja novo leto 1927 z najboljšimi avspicijami za Reko, njeno pristanišče in njeno trgo» vino. «La Vedetta» hoče spodbuditi Rečane, da naj delajo in upajo na boljše čase. Bolj pesimistično pa je razpoložen g. prof. Edo» aido Susmel, ki piše v «Piccolu» tako»le: Leta 1924. je dosegel reški promet tretji» no predvojnega Leta 1925. in 1926. promet ni več narastel. Številke obstajajo iste in kažejo sedanje delovanje reškega pristani» šča. Promet se je nekoliko dvignil ali in» dustrija ne more nikamor naprej. Izjemo dela samo rafinerija mineralnega olja, ki dela z državno podporo, vse drugo počiva. Sem pa ne spada tvornica kemičnih pro» duktov. ki ima Ie neznatno število delav» cev. Ladjedelnica, rižarna, izdelovalnica torpedov, to so bile velike reške industrije, ki jih ni več. Na Reki je bilo nekoč deset tisoč delavcev, sedaj jih je kak tisoč. Vsi boljši delavci so odšli drugam. Pa kako naj bi se začela brez njih kaka stara industri» ja! Nič se ne zgane in industrijski problem ostaja v vsej svoji teži in v vseh svojih posledicah V tem problemu je mrtva toč» ka, ki se ni dala premagati. Pozicija mesta, potisnjenega proti jugoslovenskemu terito» riju, ni vabljiva za italijanski kapital, da bi se navezal na velika podjetja. General Giardino je razumel reške težave, zato pa je nasvetoval fiskalne olajšave za stare kakor za nove, industrije, ki bi nastale na reškem teritoriju. Sledilo je številno inte» resiranje. ali ker olajšave niso bile dane, je nastopila apatija To je mrtva točka v reškem industrijskem problemu. Od takrat dalje ni nobenega življenjskega znaka Via» da je sicer dovolila kredit 25 milijonov na dolgo škadenco. toda obnove v industriji ni dasi se je morda pričakovala po vi so» kosti kredita. Kaj sedaj? Treba ustvariti predpogoje za to obnovo in ti so obseženi v dekretih, ki so napovedovali znatne kon» cesije reški industriji Promet ni stalen in se ne veča. Samo in» dustrija bi mogla dati mestu novega pro» évita. Vrnili bi se delavci, ki bi dal) Reki nov impulz. Vsak delavec ima družino, ki ima lastno gospodinjstvo Mnoge družine bi tvorile elemente za življenje fa razvoj lokalnega gospodarstva. Tako more le in» dustrija vrniti Reki nekdanji procvit. Kar MdBiiroiuSk' Vremensko poročilo uoim. 14 i nuaria ■ 477 ^'š tir. nam1 Kra' La^ ^ \л tJITT Таппн v e/. -unei vetra u brzina v m J: Vrsth izdavim nm <т. ire ooazovania ( / 54'-s 1 7 92 SSE 1 h, megla Ljubljana . | 8. 7545 1-6 93 mirno 10 megla fdvorecl 1 14. 75 v« 2'8 «5 SSW 0J 10 dež t 21 7537 2-* 93 S 15 10 dež, megla Mar'boi . . . S. 754 1 30 93 SW 3 17 Zagreb . . . 3. 754 5 t/O 87 NE 3 18 dež 02 Beograd , , . 8. 56-9 40 SI ESE 5 9 iaraievo , . . 3. 56-2 7 0 68 SSE 13 9 'koplje . . . H. 762-6 —vo 98 rilrno 10 meda Dubrovnik . . 7. 56-9 120 84 E 1.5 6 dež 1.0 Split .... Î. /55-0 12 0 fe3 SE 12 13 morje mimo Praha .... 7 752 5 4-0 - mirno 10 dež 5.0 Solnce vzhaia ob ''36 zaham ob 16-42 una vzhaja ob 13 22 iaha\a ob 04-42 Najvišja temperature dane* * Ljubljani 4 9 najnižja 0 6 C Povprečni harometet ie danes » L juhi itn! nižii za 44 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za soboto: Oblačno in padavine. Južno vreme bo ostalo. Tržaška vremenska napoved sa soboto: Lahki vetrovi iz vzhoda. Nebo oblačno; dež. Temperatura od 8 do 12 stopinj. Morje nekoliko razburkano. bi dala vlada olajšav, bi bile le v splošno korist, v dobrobit Reke, province in drž a» ve. Nam že dobro znani profesor Susmel gleda realnosti v obraz in zato prihaja do zaključka, da ostane reško pristanišče pri tretjini predvojnega prometa. Kaj je to? Nobene nade ni, da bi promet porastel, upi na Jugoslavijo so splavali po morju in tako se obrača pričakovanje Rečanov po zboljšanju razmer do industrije. Ako bi ta oživela, potem bi Reka kazala nekoliko več gibanja in bi si sčasoma stvarila kolikor toliko dobro eksistenco, ki bi pa ostala vedno daleč proč od onih sanj, ki so moti» le Rečane, da so tako silili k Italiji... p— Poglobitev rudnika v Idriji. Pričelo se je delo za poglobitev v Jožefovem jar» ku za eno polje, to je za 24 metrov globo» ko. Poglobitev se izvrši v par mesecih, ako ne bo posebnih ovir. Na najnižjem, trinaj» stem polju, je bil rudnik doslej globok 330 m, nadmorska višina na glavnem trgu zna» ša 332 m. Jožefov jarek je višji, s poglo» bitvijo se doseže morska višina, morda se seže še nižje. Pravijo, da je poglobitev nujna, ker so nekatera polja že precej iz» rabljena in se je ponekod ruda scedila v globino. V vsem svojem obsegu dela idrij» ski rudnik {zborno in daje državi velike dohodke. Sport Afera Zinaja Kakor morska kača se je vlekel spor med JNS in ZNP radi dosmrtne diskvali» fikacije nogometaša Zinaje po zagrebških listih. Izjava je sledila izjavi, komunike komunikeju. Prišlo je celo tako daleč, da ZNP ni hotel priznati sklepa najvišjega nogometnega foruma, Jugoslovenskega no» gometnega saveza. Ta korak ZNP je vse» kakor pomenil rušenje discipline v naših športnih organizacijah. Da se razčisti vsa zadeva, se je vršila v pondeljek plenarna seja upravnega odbora JNS, kateri so prisostvovali tudi delegati iz Beograda, Ljubljane in Novega Sada. Povabljeni so bili tudi novinarji. O stvari so govorili vršilec poslov predsednika JNS dr. de Marchi, predsednik ZNP dr. šuk» Ije, dr. Pajnič in podpredsednik JNS go» spod Glišič. Končno so bil sprejeti sledeči sklepi: ZNP se radi svojega komunikeja kaznuje z ukorom ter se mu da nalog, da v roku 8 dni objavi v službenem glasilu svoj sklep, da je vzel na znanje rešitev JNS glede kazni Dušana Zinaje. Vsi člani kazenskega odbora ZNP se do nadaljnega suspendirajo od svojih funkcij ter se bo proti njim izvedla preiskava. V slučaju krivde se bo proti njim postopalo v zmislu §§ 38 in 43 kazenskega pravilnika. — Ko so bili ti sklepi soglasno sprejeti, sta dr. šuklje in tajnik Brčič zapustila sejo. Beograjski delegat dr. Hadži je nato predlagal, naj se zahtevajo od ZNP spisi, v katerih se nahaja Izjava igrača Gradjan» skega Cindrida, da je izstopil iz Haška, ker Hašk drži z Vlahi. Ako je g. Cindrič v resnici podal tako izjavo, ga čaka brez» dvomno huda kazen. Kakor izgleda pa afera Zinaja ie vedno ni končana. Po seji JNS Je ZNP sklical svojo plenarno sejo, h kateri so bili po» vabljeni tudi člani kazenskega odbora. Na tej seji se je soglasno sklenilo, da se skle» pi JNS zavračajo ter ne vzamejo na zna» nje. ZNP ostaja torej pri svoji prvotni odločitvi, da se Dušan Zinaja dosmrtno diskvalificira. Istotako ZNP ne bo suspen» dirai člane svojega kazenskega odbora od svojih funkcij. Ni izključeno, da bo JNS sedaj razpustil ZNP. ki ga bosta do prihodnje izredne glavne skupščine vodila predsednik in taj» pik podsaveza. Kaj pa potem, ako izredna glavna skupščina izreče dosedanji upravi ZNT svoje zaupanje ter jo ponovno izvoli? Vsa stvar se bo začela pač iznova. Turistovski vlak JeseniceiKranjska go» ra, ki vozi ob sobotah, nedeljah in prazni» kih ter ob dnevih pred prazniki čaka od sobote dalje za čas zimske sezone, na Mo» rakovski braovlak. Vsled tega imajo takoj« šnjo zvezo a Kranjsko goro Ie jutranji vlak, vlak ob 3. popoldne in večerni brzovlak, ki gre ob 9. uri iz Ljubljane, dočim vlak, ka gre ob 7. uri iz Ljubljane, pride na Je» eenice prilifino tri četrt ure pred odhodom turistovskega vlaka. Drtalna tekma za državno prvenstvo je vsled neugodnega vremena odpovedana in preložena na nedeljo dne 23. januarja. SK Ilirija. Z'mski treningi damske sek» cije. Z dnašnjim dnem prično redni zimski t'eningi Današnji trening se vrši v telo» vadnici srednje tehnične šole na MIrju toč» no ob 18.15. Kraj in čas drugega treninga st objavi pravočasno. Pozivam vse članice, da se treningov točno in polnoštevilno ude» ležujejo Odsotnost se bo opravičila samo v res tehtnih slučajih. S seboj prinesti lah» ke copate in običajno obleko za treninge. Istočasno naj se zgla.se .tam tudi vse čla» niče TKD Atena. Preložitev maškerade na ledu. Vsled skrajno neugodnega vremena se preloži za nedeljo 16. t. m. določena maškerada na ledu na nedeljo 23. t. m. T K. Skala Člani se obveščajo, da so nt razpolago tri uputnfce po 10 oseb za polo» vično vožnjo v Dovje»Mojstrano oziroma Kranjsko goro Oni člani, ki reflektirajo na vozno olajšavo, naj se javijo najkasne» je četrt ure pred odhodom vlaka, in sicer: v soboto popoldne pri to». Božo Pibemi» ku, v soboto zvečer pri tov. Stane Preda» H Su. v nedeljo t jutra | pri tov. Janku Kofci. Ornem ieni imajo predmetne uputnioe. Smuška tekma v Mojstrani se vrši ob vsakem vremenu. Člani' JZSS Imajo pravi, co na polovično vožnlo na ta način, da ku» nljo polno karto za Mojstrano ter se z Isto tcarto vračajo s potrdilom Save»«, katerega prejmejo pri vodstvu tekme. Polovična vo» žnia velja z vseh postaj. — Snega Je v Mojstrani 10 om na staro podlago. Ako bi bilo vreme skrajno neugodno, se bo po» maknila proga v Krmo ter skrajšala na 20 km. VREMENSKO POROČILO JZSS. V Mojstrani je danes deževalo, na večer pa je počel padati sneg z dežjem, tako da je upanje, da zapade pomoči nov uneg. Enak pofoXai J« v Kranjski gori. V obeh krajih le nrTHčno 10 etn do 25 em snega na »t ari podlagi Velika Planina In Krvavec «te ja« vila 13. t. m. krasno soinčno vreme In te» borno smuka Ostali kraji niso poslali po» ročil. Zadnja poročila, ki jih bo Savn pre» Jel, bodo jutri pri tvrdki Goreč. Gospodarstvo Peronospora na hmelju Do sedaj smo bili mnenja, da se je nova bolezen na hmelju, peronospora, pojavila v vseh hmelj pridelujočih državah Evrope, le v Češkoslovaški ne. Izvzet je bil baje tudi okoliš Špalt na Bavarskem. Da pa to ni resnica, vsaj za Češkoslovaško, dokazuje inž. dr. Blattny v listu «Saazer Hopfen- und Brauer - Zeitung». Navedeni strokovnjak konštatira, da /a rjarelost kobul, ki se je 1. 1926 tu in tam kazala na Češkem, ni bila nič drugega kakor prvi znaki bolezni peronospore, katero je zanesel veter ali iz Nemčije ali iz Jugoslavije. Dasi je bilo okuženje le neznatno, vendar se mora na Češkem pričeti boj zoper peronoeporo takoj spomladi 1927. Ako pa tega ne bodo storili, se jim bo godilo kakor Nemcem v minulem letu. Dasi se je temi peronospora pojavila le kot zarjavelost kobul, se bo 1. 1927. sigurno pokazala tudi v obliki kuštrovcev (Bubikôpfe); to so plodni poganjki, ki imajo prav kratke inter-nodije, to so oddaljenosti od kolena do kolena in so brez cvetnega nastavka. Ti ku-štrovci hirajo in se polagoma posuše. Treba jih ie takoj previdno odstraniti ter po-žigati ali z apnom kompostirati. Dokazano dosedaj še ni, da bi se peronospora širila potoni sadežev, vendar to ni izključeno. Dokazano je pa, da je škropljenje hmelja zoper peronosporo z brozgo, sest o ječo iz bakrene galice in apna, uspešno. Na Češkem bi bilo lani zadostovalo le enkratno škropljenje, katero se je moralo na Nemškem ponavljati. Priporoča se torej, da se s škropljenjem ne začne šele, ko je bolezen že nastopila, ampak že tedaj, ko je rastlina zrasla komaj do 1 m visokosti. Za prvo škropljenje se naj vzame na 100 litrov mehke vode % kg bakrene galice in okrog 1% kg apna. škrop ljenje se naj potem ponavlja v presledkih 2—6 tednov, kakor to rmnesejo vremenske razmere. Za poznejše škropljenje se jemlje tudi močnejša brozga, in sicer polagoma do 1 H kg galice in 3 kg apna na 100 litrov mehke ali prekuhane vode. Škropiti se r«a mora temeljito, to se pravi zmočiti ee morajo ne le zgornji, nego tudi spodnji deli listov in vsi poganjki. Ne sme nas pa prestrašiti, ako se tupataam tudi kak list osrnio-di. Če hmelj cvete, se sme Škropiti le s Ytod~»to J "1 Dpaaa арежЦ* MM «■Mue ISSU h J- H» k li iJlilsL ~1 ■h. Сцтж*— e^iy '' f iltšl ■1». m k 1 1 k а 'T •len J576« «/42 25? 1*-10 ----f—r somrettet fuenf neuerDrtngersciiecKs jelen zn Jialfie а!Шаа fltnars auf Mv.e_rse tieigraier ђапкеп ansgenomen siavensfca ~ stop netrag optii ra lasten tnraner aeren aeieglerte* aorgea îreitag neun nnr vormiuags gegsn légitimation scîiecics ђеЗ îfinen persoenllcit ђећећев »ira gruesze ■ bellai flesg2e Prevedeno na slovensko: Dunaj, 57.643. Pripravite pet čekov na prinosca vsakega za pol milijona na razne beograjske banke izvzemši slavensko stop znesek gre v breme Trboveljske katere delegat bo ju« tri dojx>ldne proti legitimaciji osebno dvignil čeke pri vas Pozdrave Bellak Deseze. Na podlagi te brzojavke je Slavenska banka, podružnica Ljubljana, dala pri tukajšnjem Kreditnem zavodu izstaviti na breme Siavenske banke pet čekov Kreditni z* TRGOVINO « lNDU>T«JO Ljubljena ____JMw,m^ttlu8i|aiia T«u>w tt «O «T. 8oe Prej »H a bo va* cen 3 gangvg4 ___J. po 500.000 Din v skupnem iznosu 2 milijona 500.000 Din, kar je Kreditni zavod tudi izvršil kakor se vidi iz sledečega faksimila. ljubljena, «b«««*?» лтвпвк» "barifce d.4.po6rržnie». SJtrtlJeaa. a a «ne _i3.okt.i8i . _ ln knjlslno oa vaSea reSono. --.---- M po naročil« Ta^nm podnr^nlt^ goBj. DernovSk« lKočMlh "LÎ Î/IJL«_ Dlc.5eo.000.--vm na B«©»»» о/аопмх- telj ,/ ; ta.okt.88. П1Д.2.500.000»-- a » edl.epoStovanjan . Kreditni zavod je izstavil tri čeke št. 87395/3083. 87396'3082 in 87397 3081 po 500.000 Din, vsakega na Jadransko tfodunavsko banko v Beogradu ter dva čeka št. 87393/5 in 873946 po 500.000 dinarjev ua Agilbanko v Beogradu. Vseh pet čekov je poseben zaupnik nesel g. Desêzeu v Beograd. G. Desêze je v Beogradu realiziral vseh pet čekov ter je izročil realizirane vsote izvestnim radičevskim voditeljem. Posl. Kremžar ugotavlja v svoji interpelaciji, da so z milijoni Siavenske banke obdarjeni radičevski kolovodje porabili en del te ogromne vsote za sanacijo radičevske labrike špirita v Brodu! Kam je šel ostali denar? Mi vemo, da je dober del prišel tudi v Slovenijo, nam so znana imena gospode, ki so prejela ogromne vsote, a ne vemo, v katere svrhe so jih porabili. Cela transakcija se je vršila v največji tajnosti in z največjo opreznostjo. G. Desêze je položil svoj obračun pred dvema, za to posebno delegiranima francoskima uradnikoma Landerbanke, takratne gospodarice Siavenske banke. A nič ni tako skrito, da bi ne postalo enkrat očito. Ali ne bomo odnehali iskati dokumentarične dokaze in gospodje, ki se nahajajo med nami in igrajo še danes politične vloge, bodo kmalu do golega razkrinkani. Radičevska sramota je pa že sedaj povsem očita. Na računu «Siavenske banke» se še danes nahajata ona dva in pol milijona podkupnine in ta denar je v resnici odtrgan slovenskim vlagateljem. On je izplačan v pravem smislu besede na njihovo breme. Posl. Kremžar v ostalem na svojo interpelacijo ni nikdar dobil odgovora... Radikalska gospoda med seboj L. 1923. je Slavenska banka izplačala slovenskim radikalom vsoto 200.000 dinarjev za fcštampu radikalne stranke u Sloveniji», kakor je zabeleženo v protokolih. Sedaj se oglašata v imenu Mestnega odbora NRS v Ljubljani gg. dr. Ravnihar in arh. Kregar ter izjavljata: mi nič o tem ne vemo,'v naših knjigah ni nič zabeleženo in takrat nobena radikalska organizacija v Sloveniji ni izdajala «kak časopis». K temu bi bilo predvsem pripomniti: Gg. Ravnihar in Kregar 1. 1923. še ni-i sta bila radikala in je zato umljivo. ako . še nista o zgodovini radikalov u SIo-venačkoj toliko podučena, da bi vedela. da so celo leto 1923. izhajale «Jutranje Novosti» kot radikalski dnevnik. Poizvedbe obeh gospodov, ali je bil res kateremukoli funkcijonarju NRS izročen omenjeni znesek, so morale biti jako površne. Funkcijonarjev NRS v L 1923. ni bilo bogve koliko in vsi so še živi. Tre-balo jih je vprašati, pa bi se bil dobil odgovor. Smatramo namreč, da bi dotični gospodje sprejem denarja vendar ne bili utajili, ako ga niso — kar nikakor ne verujemo — vtaknili v svoj žep. Mi smo se danes obrnili na g. Avgusta Praprotnika s prošnjo, da bi povedal, kaj je z zagonetno izjavo obeh ra-dikalskih gospodov. Nismo ga našli v Ljubljani ter smo mu zato ponovili prošnjo brzojavnim potom na Gorenjsko. Zvečer smo prejeli sledeči odgovor: «Z ozirom na izjavo Mestnega odbora NRS v Ljubljani, objavljeno dne 14. januarja t. I., izjavljam, da je bil od strani Siavenske banke znesek 200.000 dinarjev v obrokih likvidiran in tudi efektivno izplačan v roke takratnih voditeljev NRS. — Avgust Praprotnik.» Ta izjava je torej jasna. Medsebojni obračun naj sedaj napravijo radikalska gospoda. Dopisi VRHNIKA. Danes v soboto vsi na shod SDS v »Jantar«. Radi bližajočih se volitev se nam bodo predstavili «asi kandidati. Dr. Rapé, glavni tajnik SDS, pa bo podal pojasnila o nalogah oblastnih skupščin. Agi-tirajte za veliko udeležbo. — Sokol na Vrhniki ponovno opozarja na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 16. t. m. ob pol 3. v »Jantarju«. Pričakujemo polnošte-vilne udeležbe TRŽIČ. Po dolgi in mučni bolezni je gasilskemu društvu pobrala kruta smrt dva zvesta člana, namreč gospoda Antona Glo-bočnika, zasebnika v Tržiču in čevljarskega mojstra Josipa Кта1ја. Prvi je dolgo let bolehal na neozdravljivi bolezni, drugega pa ie pobrala sušica. Josip Kralj je bil dolgo let zastavonoša gasilcev in še lani bi ne bil nihče dejal, da je mož tako nevarno bolan. Zapušča vdovo in več otrok, ki so pa že vsi preskrbljeni. Prizadetima rodbinama iskreno sožalje! NOVO MESTO. Dramska sekdja Jugo-slovenskega naprednega akademskega društva »Jadran« gostuje zopet v Narodnem domu danes, 15. t. m. in v nedeljo, 16. januarja ob 8. zvečer. Prvi večer se vprizo-ri Galswothyjeva duhovita veseloigra Yoy, ki jo baš sedaj igra dramsko gledališče v Ljubljani z velikim uspehom. Po predstavi priredi »Jadran« akademski pies pod pokroviteljstvom gospe dr. Žerjavove. Sodeluje »Jadranov« Jazz-band. V nedeljo, dne 16. t. m. se vprizori efektna komedija »Nej>oSteni«. Za to predstavo veljajo znižane cene. KUZDOBLAN. Dne 9. t. m. se je vršila na tukajšnji osnovni šoli otroška prireditev v prid revnim učencem, ki je prav dobro uspela. Igre se je udeležilo mnogo občinstva, ki je bilo s prireditvijo prav zadovoljno in želi videti kaj sličnega v najkrajšem času. LJUBNO V SAVINJSKI DOLINI. Dne 2. t. m. je na Ljubnem srez. živ. referent izročil g. Valentinu Sušniku p. d. Krilezu po-hvalnico velikega župana mariborske oblasti za zasluge v živinoreji. Pri tej priliki je imel isti predavanje »C1 ciljih in nalogah živinoreje v gornjegrajskem okraju«. Zalibog se je tako izročitve kakor tudi predavanja udeležilo pičlo število gospodarjev. Čudno je, da je za tako važna kmetijska vprašanja med kmečkim prebivalstvom tako malo zanimanja. Kako naj itnamo potem kmetijski strokovnjaki veselje za podrobno delo in predavanja «a deželi? Vsak stan stremi po povzdigi. Naj li samo kmečki stan ostane pri istih načinih obdelovanja zemlje kakor so jih gojili naši pradedje? Vse napreduje in tudi kmetijstvo in živinoreja morajo slediti temu zgledu, da ne bo jadikovanja po starih in lepših časih. Isto predavanje se bo vršilo dne 22. t. m. na dan sejma popoldne v Mozirju. Pokažite, živinorejci, da tudi vi stremite k napredku in se v obilnem številu udeležite tega predavanja! VIČ. V nedeljo, 16. t. m. priredi v. gostilni »Amerika« na Glincali kulturno-pro-svetni odsek Narodno-strokovne zveze Vič-Glince-Rožna dolina I. predpustno veselico v prid istemu odseku. Ker so izdatki za knl-turno-prosvetni odsek ogromni, nima pa nikakih posebnih dohodkov, upamo, da ho občinstvo v velikem številu posetilo to pr -reditev, katere čisti dobiček je namenjen .za izobrazbo narodnega delavstva. Na pr • reditvi sodeluje -Gradaščica« in je na sp'-redu ples, bomfrardiranje s konfeti itd. K obilni udeležbi vabi odbor k p. o. LAŠKO. Občni zbor podružnice C.MD se je vršil dne 11. januarja. Zborovanje je vodil predsednik g. notar dr. Prislan, ki je slavil pokojnega skupščinskega predsedn:-ka g. Senekoviča in obrazložil precej živahno delovanje podružnice v letu 1026. Tudi blagajniško poročilo je bilo povoljno; podružnica ima še nad 300 Din v hranilnici in je glavni družbi poslala nad 500 Din. Podružnica je pristopila tudi k Z\ezi kulturnih društev v Ljitiljani kot ustanovni član. Podružnica šteje 92 članov. Sklenilo se je pobirati prispevke za Senekovičcv sklad. Pri volitvah se je izvolil sledeči odbor: predsednik g. Ivan Cctina, nadučiteli v p.. v odbor pa gg.: Strekelj Milica, soproga davčnega kontrolorja, dr Roše-.a, soproga trškega župana, Marija Osolin, soproga veletrgovca. Stark Valentin trgovski poslovodja, Zupane Blaž, brivsk: mojster, Drobnič Nina učiteljica, dr. Franc Maršič, vladni tajnik in dr Ivan Lovšin, okrožni zdravnik. Kot namestniki so izvoljeni gg.: Praunseis Karel, šef postaje in dr-Josip Flego. odvetn'k. Preglednika računov sta gg.: Strekelj AU>jz;j, davčni kontrolor, in dr. Fran Pris'an. notar. Kot delegata za glavno skupščino izvoljena gg.: Juro Kislinger. nadučitelj osnovne šole, in dr. Fran Prislan. Pralnica in Hkalnica HAMANN Ljubljana Mestni trg 8 (na dvorcu) Iz življenja in sveta Kako se očuvamo pred gripo Praški zdravnik dr. Schweishetmeir objavlja sledeča navodila za boj proti gripi: Letošnja epidemija gripe ш пШ z daleka tako nevarna kakor španska influença leta 1918. Mogoče Je sicer, da posamezniki pod-ležejo bolezni. toda končnega zaključka tudi to ne more izpremeniti Bolezea je lažjega in milejšega značaja kakor v prejšnjih letih in poteka mnogo ugodnejše. Začetni stadij gripe se prav malo razlikuje od navadnega prehlada ah od obolenja dihalnih organov. Pacijenta popade včasih tudi («dispozicija v želodcu io v črevesu. Glavni znaki influence pa so: medloba, utrujenost, glavobol, mraz ln kašelj. Na vsak način je priporočljivo, da bolnik takoj, ko občuti najmanjšo indispozicijo, izmeri vročino. Gripo spremlja čestokrat visoka temperatura, ki pa še ne pomenja opasnosti. Navadno se začenja bolezen z močnim napadom. Človek, ki Je bil pred kratkim se zdrav, oboli v kratkem roku 24 ur ra bolezen ga prisili, da leže v posteljo. Značilno za špansko influenco je trganje v udih. Vendar je natančen opis vseh simptomov nemogoč, ker se pri bolnikih menjava individualnost. Značilno je, da napada gripa predvsem mlade žene in dekleta. Sploh kaže statistika, da je ženska tej bolezni mnogo bolj podvržena kakor moški. Poleg žensk se loteva gripa sploh rada mladih ljudi. Čestokrat postanejo njene žrtve čisto močni, cvetoči, navidezno izredno krepki in zdravi ljudje. Starejših ljudi se bolezen večkrat sploh ne loti, čeprav so morda bolehni. Večkrat spremljajo- gripo tudi druge bolezui, zlasti obolelosti očesnih votlin, ki preidejo v nekakšno možgansko gripa, V teh slučajih le treba bolnikom na čelo polagati vroče, toda ne mokre obkladke. Qripa je čestokrat podobna neki vrsti spalne bolezni. Zanesljivega sredstva zoper gripo nimamo. najboljša te najpriporočljivejla kura obstoji v tem, da se oaclient čuva prehlada ta da nikakor ne zaiiemaria svojih telesnih mod. Kdor pride z .bolnikom v doriko, naj gleda, da bolnik ne kašlja vanj, da se. ž njim ne rokuje in da inu sploh ostane kolikor mogoče daleč. Zlasti se je čuvati kaš-Ijanja v javnih prostorih. posebno tam, kjer pride mnogo neznanih ljudi skupaj, kakor a. pr. v. tramvaju, vlaku, v javnih lokalih ali na zborovanjih. Ker so edem najvažnejših organov pri nalezljivi gripi usta. oziroma ustna votlina, je treba seveda na usta najbolj paziti. Najbolje je, če si izpiramo usta s kakim uspešnim desinfekcijskira sredstvom bodisi da se v ta namen poslužimo ostrega citrono--veja soka, hipermangana aH česarkoli podobnega. Ne pozabiti, da pravočasno uporabljeno sredstvo vedno koristi! * Koliko je Pariz pojedel miki med praži Od božiča pa do novega leta, t. j. od 24. decembra do 2. januarja so Parižani pojedli ogromne množine živil. V velikih «Halles Centrales» so v teh dneh prodali govedine, teletine, koštrunove-ga in prešičjega mesa točno 2 milijona 156.561 kg samo v velikem; koliko je šlo v podrobni kupčiji, tega pa statistika ne omenja. Dalje so v istem časn prodali 1 milijon 755.800 kilogramov rib, od teb 55.000 kg rib iz sladkih vod, 137.000 kg školjk in 7100 kg polžev, ostalo odpade na morske ribe. Seveda se Parižani za praznike niso zadovoljili samo z mesom. Pojedli so še 1 milijon 154.000 kg sočivja. sadja in rib. dalje 174.880 kg surovega masla in 2771 zabojev jajc. Za desert pa so si Parižani privoščili 349 tisoč 226 kg sira. Nebotičnik v Berlinu Hotel, ki bo Imel 830 soh. Delniška družba Aschlnger. ki ima v Berlinu mnogo pivovarn, restavran-tov, slaščičarn in pivnic, se bavi z načrtom zgraditve velikanskega nebotičnika. ki bo menda največja palača v nemški prestolici. Stavbo mislijo zgraditi na mestu znanega hotela Kaiser-hof. Ta hotel je že v sedanjem obsegu velikansko poslopje. Dozidati pa mu nameravajo še osem nadstropij in s tem praktično posekati vse druge berlinske hotele. Drugi načrt iste akcijske družbe je zsraditev hotela «Ruropa», ki bo imel 850 sob. Akcijska družba Aschlnger je danes 27 let stara, dela s kapitalom treh milijonov zlatih mark in šteje danes med svojimi nepremičninami 52 hiš v Berlinu. V njeni posesti so znani hoteli: Fiirstenhof na Potsdamskem trgu, hotel Falast in hotel Bal tic. Lažni princ - junak filma! Poročali smo že dovolj obširno o najnovejšem nemškem Kopeniku. Harryju Domeli. ki je tako imenitno potegnil nemško javnost, ko se je izdajal za hohenzollernskega princa. Tiček je sedaj v roki pravice. Sodišče, ki ga ima Pa izjavil, d* ne reflektira na honorar. Nagrado mu bo dnižba vseeno izplačala- zaVai jasro fe, da princ ne bo nastopal v film« samo zaradi lepieg*. druž» Ka pa hidi nt umazan*. Zveza kulturnih društev Linbliana predvaja v nedeljo 16. t. m. т kinu Majica sledeče filme: L Izdelovanje svije n« Japonskem. 2. Kalifornija. 3- Živalstvo Vzhodne. Afrike. 4 Potovanje pO Alzaciji. 5. Versailles. Predstave ob 9.30 in oh Ï1- depeJdn«. Sokol Sokolski smučarski tečaj JSS na Pohorju Smučarski tečaj ee prične, kakor že objavljeno, na Pohorju dne 21. t. m. in »e zaključi dne 2. februarja. Krmarski izpit, eventualno tudi kvalifikacijska tekma ali elična javna smuška produkcija. Oni člani raznih sokol skih društev, ki so že izvežbani v Smučanju in bi želeli ta dan prebiti krmarji, tspit, naj se potrudijo veaj en alj dva dni poprej v Ш, riborsko kočo. Ker ai smučamo važno zgolj 33s sport in turistiko, teravec Imajo smuei tudi veliko praktično vrednost kot uspešno prometno sredstvo pri raznih poklicih (vojaštvo, gospodarstvo, lov, kmetijstvo, reševalne akcije) osobito pe deželi in v hribih, kjer prometna sredstva niso obiltia in kjer v debelih zimah sploh odpovedo, zato bi bilo želeti, da se osobito z dežele priglasi mao-go udeležencev. ђ!а to važnost. naj bodo opozorjena posebno naša gorska društva (Gornja Savska dolina, Bohinj), nadalje notranjska društva (logaška, rakovgka, cerk-niSka okolica, MeneSija, Bloke, Loška dolina), kakor tudi kočevski okraj, Dolenjska, Dravska, Mlslinelta in Savska dolina. Jugoelovenski Sekolski Savez. Sokolsko društTe Ljubljana П. vabi svoje člane na svoj redni letni občni sb-ir, ki bo v nedeljo, dne 16. januarja ob 9. dopol-di. v telovadnici na realki ï obi&i'àm dnevnim redom; v elužaju nesklepčnosti se zaïne občni zbor uro kasnej« ob vsaki udeležbi članstva. Vsi bratje in sestre naj ee občnega zbora zanesljivo udeleže. Navzočnost vsakega posameznega člana je dolžnost! Zdravo! Preklic Podpisana preklicujem žaljivke, katere sem pisala gospodu Alojzu ïiii&j, ker so popolnoma neupr«vičene. Ljublj 77 jana. 14. januarja 1927. FRANCKA RESCH ZADRUŽNA HRANILNICA X, *. s o. z. Ljubljana, Sv» Petra cesta 19. Sledeče srečke dri. razredne loterije L raz» reda, 13. kola. kupljepe pr! nas to bile izžrebane: št. 91.761, 14.120. 5701, 5735. 15.442, 30.905. 31 000, 40.576. 91.796, 115.619. 115.679, 9773, 11.519. 11.583, 23.412. 23.493, 34.172. 34 183. 34.194, 47.754, 48.569. 48.591. 59,375, 83 235 86.317, 86.341. 86.385, 120.159. 120.164. 101.204, 78.198, 9177. 48-616. 48.638, Ш 716. 111.804. 111.842, 121-624 112.230. Dobitki se izplačujejo od 26» t. m k ШВШМВНМШШМММ DANES!- BEELY Volika slavnostna otvoritvena ga)» predstava največjega evropskega df kusa je izvrstno posneta v senzacije» naine®, razkošno opremljenem, aajno» vejšem io najboljieni Harry Piel velefilmu «Demon cirkusa Beelyv V družbi vedno elegantnega Harry Piel» vidimo simpatičnega Erichs Kaizer Tï«» tza, idealno lepo Hannl Weieae in fe ostale, dobro znane filmske zvezde. — Posebno Vas opozarjamo na koloealno dresu ro levov, tigrov, slonov in pre» krasnih konjev, kakor aa ostali nad zanimivi ia begati spored velikanskega cirkusa. — Oba dela tega koloealeega filmskega delt v enem sporedu, pti tU» vadnih cenah. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker je interes za naS Cirkus Belly ogromen. Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Liubliani Tel. 124. I K a 9 ■ S i« 1аманнаапавм iiiaiHniH Umrla ie naša nad vse dobra »ati, stara roati, sestra, svakinja in tašča, gospa Fani Jerše roj. Flis dne 14 t. m. v 80. letu svoie starosti. Pi greb se bo vršil v nedeljo, dne 16. januarja 1927 ob 4. popoldne. Laško, dne 14. januarja 1927. Ladislav, Miiko, Jože Jerje, Stefi Vodenik, otrod; Mar< Flis, sestra; Šteli roj. Pernat, Marta roj. Oradt, Irma t o j. Vidmar, Konrad Vodenik, snahe in zet; Lad , Milkec, Jožek, Tatjana, vnuki in ostali sorodniki. vsaki družim prinašajo .aieznivi Do lezri! i. ioelp Tièar Cena s uioštnmo vre< l>m I9-6C NaroČila aa kn i qaeno čisbovae iraae » U asljaei lliiiiniiiiiniiiiiniiiiïïïi №w atUBliS Večerna nismo droSirane Din *в'-. platno Din 26'— ллоса oc pi iisksvii! zadrug v Ljubijan ^гечгпоу, ulico S- irilllllllillnllinilltniTÏÏ Qli9 ire—°ccc acau oa Ondulacija. vodna >ndulaciia. striže-ije. barvanje las. nanikura najtočne->'e se izvršuje v iamskem salonu «KELS1N» Kopitarjeva ulica L Fa. Paent Treuhand Geselisch^ft ffir eUktrische Glfih-lampen m b. H- Berlin kot «o'a«tnik s'edeciga jigoslo^enske«;» patenta: Br. 2100 „Svetleča žica ; s vltena kao /av>tka t postupak za menu izradu". želi «topiti v ve/O i interesent' ki bi Me i iskor^čavati isti patent tn priptgvll n 'im d*t< lcenco Inionu^cie daje Dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralj MIlana 78-11. Industrijski objekt usnjarna (e*en'uelno s stroji) i rabljeno več o vodno močjo-vporabi tv tudi za drugo industrijo se proda « Tržiču na Gorenjskem. Pojasnila: Dr. Ivan ftrne, Gospodarska pisarne v Ljubljen , Miks&čeva cesta 6/1. !<#4 Kostanjev les razža^an do 1 m 20 cm, lahko od 10 do 30 cm neldanln neobeljen, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu, eventuelno akreditivi ERNEST MARTINO, Otlja, Zrlnskega ulica 4. w * Posredovalci dobe provizijo. HUMANIK îk-2д CELJE, MARIBOR, Aleksandrova ulica 1» Jes- M«rtin< «m. Gosposka ulic« 17» Zahvala. Vsem, ki ste spremili našo dobro mamo, staro mamo in taščo, gospo Marjeto Kopač roi. Omerzel k večnemu počitku ali nam stali v teb te£cib urah na naši strani, bodi izrečena najiskreoejla zahvala. St'Janž na Dolenjskem, 13. januarja 1927. Žalujoča rodbina Bercétova. M. Zévaco' 53 Papežinja Favsta Roman »V stolnici!« se je zdrznila Favsta. »Na Grèvskem trgu!... Oh, pa ne da bi bila ona?...« Prijela jo je za roko, odprla jo in pogledala dlan. »Črte tvoje dlani mi odkrivajo tvojo usodo,« je dejala s prepričevalnim glasom... Saizuma je naglo umaknila desnico in jo je zaprla kakor v silni grozi. »Prepozno!« je nadaljevala Favsta. »Videla sem vse! Videla sem, da si ljubila,, plakala in trpela. Videla sem, da ti je srce izkrvavelo ob znožju oltarja in da ga je razmesaril škof...« »Škof!« je zastokala ciganka, tresoč se kakor jagnedov list. »Da,« je rekla Favsta, »škof, tvoj dragi! Jean de Kervilliers!...« Saizma se je z bolestnim jekom zrušila na kolena. »Ona je! Vedela sem, da je ona!« je zamrmrala Favsta. Sklonila se je k ciganki, da bi jo vzdignila. A baš tedai so se odprla vrata in v sobo je stopil mojster Claude... Favsta ni vztrepetala. Vzravnala se je v vsej svoji višini. »Cesa iščeš tod?« je vprašala. »Vas!« je odgovoril Claude. Klavdina je planila k vratom, rekoč: »Poklicati hočem vaše spremstvo, da vas rešijo tega človeka.« Favsta jo je ustavila. »Potrpite,« je velela. »Ta mož ima morda kako prošnjo do mene... Qovori!< se je obrnila h Claudu. »Moja prošnja je kratka, gospa. Hotel sem vas povabiti, da bi ше spremili do starega paviljona, ki stoji na koncu samostanskih .vrtov.« »In če nočem, krvnik?« »Krvnik!« je z grozo osupnila Klavdina. »Ako nočete, sem primoran, da vas pri tej priči ubijem.« To rekši je izdrl bodalo in se je s hrbtom naslonil na vrata, da mu ne bi ušla. Opatica je od strahu prebledela kakor mrlič, Favstino obličje je ohranilo svoj veličastni izraz. »Kdo te je poslal pome?« je vprašala. »Kdo je tvoj gospodar?« »Kardinal knez Farneški...« Favsta se je zdrznila. »Dobro,« je rekla. »Pojdem!...« Mahnila je Klavdini, naj se ne vznemirja. Nato se je sklonila k Saizumi in jo je vzdignila s tal. »Pojdi, ubožica,« ji je zamrmrala na uho. »Pojdi z menoj... Nič več ti ne bo treba trpeti...« Mojster Claude je z golim bodalom v roki odprl vrata. Favsta je stopila na hodnik in potegnila Saizumo s seboj. Opatica ji je hotela slediti, toda Claude je zaklenil vrata, rekoč: »Ostanite tu, gospa, in vedite, da jo zabodem tisti mah, ko za-čujem vaš klic na pomoč!« Prestrašena Klavdina je ostala zaklenjena v svoji sobi. Favsta je mirno stopala po hodniku. Claude je korakal za njo, z desnico na ročniku bodala, z očmi nepremično uprtimi v njen hrbet. Za Saizumo se ni menil. Ko je prišla Favsta do znožja stopnic, se je obrnila h Claudu in mu je velela: »Vodite me...« »Stopajte naravnost proti paviljonu,« je odgovoril Claude. »In čuvajte se! Pri prvem vzkliku ali pri najmanjšem sumljivem gibu vas ubijem, kakor sti vi ubili moje dete...« Ihtenje mu je zadrgnilo glas. Favsta je krenila v naiznačeno smer. Dospela je do paviljona in je stopila vanj. Claude je vstopil za njo in je zaprl vrata za seboj. Farnese, ki se ves ta čas ni ganil z mesta, je bil tako zamišljen, da ni slišal ne škripanja vrat ne pokanja trhlih deska pod koraki prišlecev. Claude se je obrnil k njemu. Ta trenutek je porabila Favsta, da je odvela ciganko v teman kot in ii je rekla z zapove-dujočim glasom: »Ako hočeš ozdraveti od bolesti, v katero te je pahnil vero-lomni Jean de Kervilliers, ostani tu in miruj. Ne gani se in ne črhni, pa naj se zgodi karkoli!« To zabičevanje je bilo odveč. Ciganka je že uzrla kardinala Far-neškega; globok trepet je izpreletel vse njeno bitje. »Črni mož z Grèvskega trga!« je zamrmrala. »Oh, zakaj me je strah tega človeka?... 2e ko ga gledam, se me polašča groza, kakršno sem čutila nekdaj... sam Bog si ga vedi kdaj...« Favsta se je naglo vrnila v drugi konec dvorane in je sedla v enega izmed zaprašenih raztrganih in črvivih naslanjačev, ki so svedočili o nekdanjem bogastvu in sedanji bedi montmartrskih be-nediktink. Njen obraz je postal trd in neprodiren; njene oči so se svetile z zloveščim, neodoljivim bleskom. Claude se je dotaknil Farnesovega ramena. Kardinal je planil iz mrkih sanj, ki so ga vodile kdo ve kod po globinah minulosti, in je začudeno pogledal okoli sebe. Na kaj je mislil v tej turobni uri, ko je hote! kaznovati umor z umorom?... Od Favste mu je bila zblo-dila misel k Violetti, od Violette do njene matere... do ljubimke, ki ga je spremljala v neprestanih mukah njegove vesti... »Privel sem jo, Svetlost,« je rekel Claude. »Evo morilke vasege otroka!« Šele zdaj je kardinal zagledal Favsto. Njegovo obličje je mahoma dobilo tisti okameneli izraz, za katerim se je skrivalo njegovo gorje kakor za krinko. »Počakaj pred vrati, krvnik,« je velel z mirnim glasom. »Kadar bo čas, te pokličem, da izvršiš obsodbo.« Claude je pokorno sklonil glavo. Ko je šel proti vratom, je ustavil oko na Saizumi, ki je stala v svojem kotu kakor pozabljen kip. Zazdelo se mu je, da bi jo moral odvesti s seboj. Nato ji skomignil z rameni. »Kaj dé?< je zamrmral. »Zakaj se ne bi izvršila sodba pred pričami?« Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—, Zenltve, dopisovanje ter oglasi «trogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—s Najmanjši sne tek Din 19*-^ RADIO- baten e itd., prve« vrstni fabrikat Dobavitelji za vojsko in c omaric» 99 MARiBOR Strtwmayerie"a ul ca 3 Redni občni zbor društva državnih pisarn, uradnikov *e vrši dne 16 јал 1927 ob H 9- ^ dopoldne v re-»tavraciji MikliS — poleg glavneg aiolodvora v Ljubljani. 667 Občni zbor Gorenjske Sokolske župe »e Trti v Bredo, 2. februarja 1927 ob 8. roi dop. v Karodnem domu v Kranju. 929 Galoše popravlja urna vulkanizacija Škafar. Ljubljana. Rimska cesta 11 12 \\V4Vi dobe Prodajalko dobro tzveibano. staro od 25—90 let, t daljšimi spri-ëevali. takoj sprejmem v Ljubljani Ponudbe ? prepisi spričeval na oglasni oddelk «Jutra» pod značko «Zanesljiva moî 25» 837 Kontoristko veščo hrvaščine. po možnosti tudi nemščine. sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Začet, niča SI». 821 Postranski zaslužek J50—200 Din dnevno lahko vsak zasluti z lahkim delom v hiši. Dopisom je pri-loliti 4 Din v znamkah za odgovor. Eugen Fach. Wien •9/18. 702 Korespondenta «Ijivega in samostojne, n pisarniškega uradnika, t lepo çisavo in spretnega strojepisca, zmožnega slovenske in nemike kore-ipondenee ter stenografije tako] sprejme ve£je tvorniiko podjetje * Ljubljani Naslov r oglas •ddelku «Jutra». 668 Trg. vajenca ki Ima res veselje do trgovine. poštenih stariev in > primemo lolsko izobrazbo, «prejme takoj Vineeno Kve-der ▼ Žalcu. 674 Pisarn, početnika ali praktiku ta. z znanjem arbonrv jezika takoj sprejmem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod шгко «Pisarna 88» 888 Vrtnarja bknlenega ic dobrega, ki pozna vse panoge hmeljarstva, »prejme Vlaatelinitvo Alaginct, poŠta Slav. Polega 878 Strokovnjaka za pleteno robo sprejmem kot voditelja manjše tvornire » Sarajevu proti dobri plati Nastopit, te takoj Ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod iifro «Strokovnjak 70». 870 Akvîziterja Mir. potnika za obisk privatnikov za predmete sploi-ae vporabe, «prejmemo, ev. fiksno. leto tako iiîemo zastopnike po vsej Jug<»lavi. JI Ponudbe pod «Aplen akvinter» na ogL oddelek .Mm "61 Ročna dela Večjo množino gabion za predtiskanje ročnih del poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 811 Šivilja za perilo vzame gospodične v poučevanje. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 927 Učenca ta knji^ovešku obrt sprejme proti vsej oskrbi v hiši Zorič Alojzij, papirnica in knjigoveznica v Krškem 865 Učenca sprejmem v manufakturno trgovino v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vajenec». 962 Trg. potnika galanterijske stroke, vpeljanega v Liki in Dalmaciji, sprejme tvrdka v Ljubljani Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «11 750» 964 Trg. pomočnika (co) sprejmem v trgovino z meš blagom na deželi. Reflekti-ra se le na dobro moč z letnimi spričevali. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «St. 5000». 906 Klobučarja ki ima učno spričevalo, sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Klobučar». 967 Sobarico ki bi bila tudi pri otrocih (Kinderstubennisdchen) sprejme dr. Puljo. Zemun. Magistratski trg. 982 Pisar, praktikantinjo ali prakiikanta z znanjem srbohrv. jezika takoj sprejmem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Pisarniška dela». Natakarico kavcije zmožno sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 9S6 Učenke pridne, poštene in spretne v risanju sprejme za mehan. umetno vezenje in predtisk Matek à Mikeš. Ljubljana. Dalmatinova 13. 993 $see?o Za svojega nečaka i ruč ene ga trgovskega pomočnika, iščem službo v trgovini z mešanim blagom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Ravnatelj L. P.». K otrokom od S—7 let starim iščem eluibo. Ponudbe pod Šifro «Po&tena 15» na oglasni oddelek «Jutra». 951 Gospodična b trgovsko naobrazbo prakso, išče službo. — Gre tudi kot vzgojiteljica. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Bodočnost 28» 923 Elektromonter veši vseh inštalacijskih del električne stroke, izprašan kuriaë in strojnik za parne kotle. Diesel-motorje in parne turbine, iSče eluibo ia takoj. Ponudbe pod mačko «Strojnik 90» na oglasni ---- «Jutra». 940 Šivilja se priporoča na dom za izdelovanje večernih in drugih toalet in kostumov. — Éraker, Emonska cesta 4. 950 Trg. pomočnik železninar, popolnoma vešč te stroke in deloma špeee-rije. išče mesta, najraje kot skladiščnik Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dobra moč 72». SS4 Prodajalka mešane stroke želi službo v trgovini na deželi ali v mestu, s 1. februarjem ali pozneje Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Poštena 10». 936 Boljše dekle vajeno kuhanja in vseh del išče službo, najraje v Zagrebu, s 15 februarjem ali pozneje Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Pošteno in pridno dekle». 937 Tehnično in trgovsko na-obražen. kavcije sposoben gospod z lastnim avtomobilom jn ki zna več jezikov želi zastopstvo večjega, tudi inozemskega podjetja. — Ponudbe z navedbo pogojev, stroke in panoge pod «Stroji 33» na oglasni oddelek «Jutra». 933 Pozor! Pozor! Dramatična društva izšla je «Ilustrirana lepa maska». Učna metoda na podlagi Številnih slik in skic v naravnih barvah ter izdelava umetnih brad, brk in nosov. Nabavi naj jo vsak oder in vsak igralec. Cena 40 Din Naroča se: E Na-vinšak, Ljubljana. 2S5 Bilančni knjigovodja lopisnik v hrv. in nemškem jeziku, samostojen in vešč lesne stroke, sprejme službo kot knjigovodja ali poslovodja. najraje na deželi. Ponudbe pod «Ponzdan» na Publicitas d. d., Zagreb — Gunduličeva 11. 941 Deklica ki ena že nekoliko šivati in ima iastni stroj. išč° službo učenke z vso oskrbo pri šivilji. Gre tudj na deželo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 977 Trg. zastopnik dobro vpeljan po celi Sloveniji. želi prevzeti še dve zastopstvi od kake večje tvrdke ali tovarne Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Zastopnik 1S97» 983 МЖ Bukovih drv meter dolgih. 15 % okrog lic. napravljene meseca ok tobra zpIo poceni prodam S—9 vagonov Na«lov pove oglasni oddelek «Jutra» 802 «Wanderer» avto trisedelen т prav dobrem stanju, malo rabljen naprodaj vsled nabave večje tipe iste znamke Naslov v Erarafi Stupica 47S Opravo za 2 kompletni gostilnSki sobi. malo rabljeno, prodam za 2500 Din. Naslov v ociasnem oddelku «Jutra». b 947 Pozor, pletilnice! Kompletno pletilj-tvo ali posamezni stroji poceni na prodaj t- Nov stroj na 8 ključev (Achtschlossl 8/80. 2 brezštevilnimi vzorci tn brezplačen pouk: pletilnf «troji- 6/80. 6i70 '64/361. 5:50. v»i v dobrem «tanju: krtačni stroj Hauhmaechi ne) in «troj za -eš:vinj> pletenin, nov in preizkušen najboljše tvrdke Na-lov v oglasnem oddelku «Jutra* 881 Vata za odeje It»—4U Din kg. odeje od 153 Din naprej Rožna ul št. 19. 45 Spalnice iz trdega lesa, fino izdelane. proda Henrik Bitenc. Vižmarje 77. 926 Jedilni servis za 6 oseb (40 komadov) proda g. Laibacher — pri g. Vajda v Kraževniški ulici št. 6/П. 963 Štedilnik dobro ohranjen, proda Vrhove, Poljanska cesta 58. 939 Fine jedilnice nove, z večletnim jamstvom nudi A. Amann, Ljubljana, Dvorni trg 1, desno v veži. 942 Hmeljovk decemberskega ali sedanjega sekanja, kupim več vagonov Dolgost 7—8 metr Vincenc Kveder. Žalec 673 Otroški voziček kupim Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 955 Jedilnico obstoječo iz kredence — omare za knjige — mize fi 6 6toli, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Črna jedilnica». SS6 Stanz-stroj ali Schauping. star. v dobrem stanju, kupi Jos. Cretnik, Sv. Jurij ob južni žeL 974 Gostilno in kmetijo v večji vasi oddam ta daljšo dobo v oijf m — Oddam skupno ali brez kmetije N» razpolago ves inventar in eventualno tudi živina Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod iifro «Gostilna 95» 795 Trgovsko hišo tik žel postaje proda radi odpotovanja takoj V Fleisch, Zbelovo pri Polj čanah, Slovenija. 618 Posestvo Hišo. kjer je bila nekoč gostilna, travnike in bosto proda Ivan Sluga 137. Mo kronog. 860 Enonadstropna vila tik postaje na Štajerskem, s nekaj zemljišča naprodaj za 65.000 Din. Ponudbe .na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Vila». 921 Hišo ali vilo eno ali dvodrufinsko, z vrtom. kupim v Ljubljani ali okolici. Cena do 100.000 Din Plačam takoj. Posredovalci izključeni. Ponudbe na naslov: M. Kokalj, Slomškova ulica 16. 981 Pritlična hiša primerna za obrtnika, v Dvorskj vasi, p Begunje na Gorenjskem, naprodaj Natančne pogoje in ceno pove Ivan Krivic. Ljubno, pošta Podnart. 862 Hišo z zemljiščem 10 minut od trboveljskega kolodvora in blizu premo-gokopske separacije, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 938 Enonadstropna hiša z velikim vrtom v Ptuju, Muršičeva uGca št. 26, pri Dravi, z lepo eolnčno lego in razgrledom. z 2 velikimi sk'adisci in kletjo, veliko drvarnico in hlevi takoj naprodaj. Stanovanje 2 sob, kuhinje in čumnate takoj ali pozneje prosto. Cena z majhnim vžitkom stare gospe 40.000 Din. P. Pinčer. Ptuj, za postajo. 994 Ključavničar, obrt z inventarjem, na brezkon-kurenčnem mestu, enonadetr. hiša z elektr. razsvetljavo, 2 gozda in velik vrt za ze-lepjavo naprodaj za 135.000 Din. Pojasnila daje Polaček, Maribor, Ključavničarska 1. 995 Mešano trgovino s stanovanjem in manjšo zalogo. na Gorenjskem blizu Ljubljane proda «Posredovalec». Sv Petra cesta 18 895 Pekarno vzamem v najem Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Pekarija 74». 874 Gostilno v Gor. Radgoni. Sp. Gris, tik ob sodišču, davkariji, carinarnici, obmejnem ko-misarijatu, fin kontroli itd. — enonadstropno, 11 sob. 2 kuhinji, kleti, ledenica, skladišča (hlev), vrt. beto-nirano dvorišče, električna razsvptljava. prodam. Pojasnila daje Hinko Požun, notar v Gor. Radgoni. 871 Gostilno pri Ljubljani oddam v najem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Ugodna prilika 46». 946 Pekarijo na novo urejeno, z dobrimi odjemalci, oddam za 3 leta v najem Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 956 Gostilno In trgovino na prometnem kraju Gorenjske oddam takoj v najem. Osebne koncesije, ozir. obrtnega lista nI treba. — Ugodna prilika za eksistenco. Ponudbe pod «Takoj ali pozneje» na oglasni oddelek «Jutra». 930 Mesnico novo urejeno, oddam na prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vpeljana 73». 973 *Na stanovanje sprejmem 2 gospod* ali zakonski par. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 997 2 dijaka aH gospoda sprejmem na stanovanje, ali tudi v*o oskrbo Našlo' ▼ oglas, oddelku «Jutra» 900 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam 6 1. februarjem. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 948 Prazno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam takoj pod Rožnikom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 928-a Boljšo gospodično sprejmem kot sostanovalko v lepo in toplo sobo na Gosposvetski cesti štev. 5, pritličje, levo. 958 Sobo s hrano oddam mirni osebi v Rožni ulici 27/1. 959 Stanovanje 1 sobe. kuhinje in pritiklin išče stalen uradnik, ki plača do 400 Din mesečno. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Stalnost 66». 966 Sobo oddam 2 gospodoma. Kje, pove oglasni oddelek Jutra 924 Opremljeno sobo išče zakonski par. Ponudbe na oglasni odaeJek «Jutra» pod «Dom 45». 945 Tri gospode sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 943 Opremljeno sobo primerno za stanovanje in pisarno, s posebnim vhodom, v bližini kolodvora aH v sredin! mesta išč^m. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Soba 72» 972 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam v Novem Vodmatu 62. 970 Opremljeno sobo oddam takoj 2 gospod čna-ma na Bleiweisovi cesti 15. Ш. nadstropje — Pichler. 976 Opremljeno sobico lepo. oddaio solidnemu gospodu za 300 Din mesečno na Domobranski cesti št. 5, pritličje, desno. 987 2 boljša gospoda sprejmem takoj v vso oskrbo na Sv. Petra cesti 291. Prazno sobo iščem za taioj v bližini gl. kolodvora. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Kolodvor». 989 Sobo in kuhinjo išče mlad zakonski par — Ponudbe na otrlas oddelek «Jutra» pod «Februar 4» 904 6000 Din posojila išče nujno obrtnik za 3 mesece proti sieurni garanciji. Vrne 7000 Din. Ponudbe na osdasri oddelek «Jutra» pod «Sigurna vrnitev». 969 Neznanec v. post. Dvignite pismo v oglasnem oddelku «Jutra». Neznanka e Prešernove. 925 Če si osamljen in trpiš, ker ne najdeš bratsko iskrenega in nesebičnega razumevanja, ali ne bi hotel z menoj si dopisovati? Enaka usoda druži; deljena bol — bol le na pol. Prosim, piši nii obširneje na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Skupna butara». 935 Kateri gospod bi pomagal mladi in infceli-getni gospodični do eksistence — kot uradnica ali blagajničarka. Dopise pod «Hvaležna 93» na oglasni oddelek «Jutra». 931 Spoznati želim boljšega gospoda od 30—38 let, resnega značaja. Prednost imajo drf. uradniki. Ponudbe na oglai. oddelek «Jutra» pod Шго «Stroga diskretnost». 934 3 mladi gospodje iele znanja v svrho dopisovanja z mladimi gospodičnami. v starosti od 18—21 let. Premoženje postranska stvar. Dopise pod značko «Nageljček, RoŽenkravt in Rožmarin» na oglasni oddelek «Jutra». 975 Obrtnik na deželi, želi tenko. Ceni. dopise na oglasni oddeles «Jutra» pod «Vdova 47» 595 Gospod srednje starosti, čedne zunanjosti. s kapitalom Din 95.0000, poroči 20—S4ietno gospodično ali vdovo z 1 otrokom, ki ima špecerijsko. mešano ali kako drugo trgovino. Dopise s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod «Pošljite naslove» 953 Samostojen trgovec išče družico s premoženjem, v starosti 20—30 let. — Ponudbe pod «Fortuna» na Ženitveni zavod «Sreča» v LjubljanL 971 Klavir v dobrem stanju, prodam po nizki cenj vsied pomanjkanja prostora Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 867 Kanarčke prvovrstne pevce od 190 do 250 Din prodaja J. Kelnarlč, go'jiteij hirskib kanarčkov, žlahtnih vrvivcev, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 2/Ш Odlikovan na П. Jugoelov. razstavi z diplomo (častno priznanje). Svileno ciganko lepo, posodim. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». Odeje sprejemam » delo ln popra vilo ter vat© v eufanje. — Rožna ulica 19. 45 Otroka boljših staršev sprejmem v dobro in ljubeznjivo oskrbo Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 637 Advokat m. nam je preselil svojo pisarno v Slovensko ul. 11. I. nadstr. Telefon štev. 99. Kontoristinja z, večletno prakso, vešra knjigovodstva strojepisja, sloven>ke, nemške in deloma tudi srbo; rvaške korespondence išče službo. Cen ene ponudbe na upravo „Jutta" v Mariboru pod „Samostojna moč". Z malim kapitalom ai lahko ustanovi agilen trgovec dobro in trajno eksistenco. Stara vpeljana tvrdka nudi udeležbo radi izstopa družabnika. Lokal in oprava na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Z 20.000». 729 Gospoda ki je bil dne 13. ▼ kavami «Leon», napro&am za naelov pod Iifro «Cmi». 954 231etna gospodična premožna in inte'igentna, želi dopisovati z državnim uradnikom. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Gospodična 23». 917-a Ljubiteljem cvetlic, lastnikom vrtov se nud io vedro zdrava п nai zvrs'nejša semena za cve jice in zelenjad, cd apri a daje vseh vrst sad'ke pri staro-znanera trgo-skfm vr narstvu IVAN BliOVIČAR, Liubljana-Trnovo Koiizejs«a ul ca 16. Izvršuje najokusnejše dfkoriranie dvoran za plesne in druge pritedtve, za nar se p n. društvom loplo priooroča Izdelovanje šopkov in vencev za razne pr tike. Nasa-jevanje balkonov in vrtov, in vsa ostala v to stroko spa-:: dajoča dela. :: Cepljenje vrtnic po najboljši metodi. G ne na nižje! Cene najnižje! «■■■■■■■■■■■шпаившшвввваш Najboljši med najboljšimi Indian pasta En sam poizkus. Stalna uporaba. Tovarna nogavic v Mariboru išče sešivalko (Aufstosserin), osnovalko (Kettlerin) in repasirarico (Repasierenn) ot preddela.'ke Potni stroški se povrnejo-Ponudbe na: Ivan Braun, Maribor. Pri naljavi novih poslovnih knjig Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki kakor tudi z brezplačnim proračunom A. Janežič, Ljubljana Florjanska ul. 14, knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig. c«»»».................................... Naznanilo otvoritve! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prtvzela nouonrejeno restavracijo na Dunajski cesti 5f. 31. Točila bom pristna štajerska, dolenjska m dalma;inska vina Skrbela bora za na,boljso kuhinjo Otvoiitev- i5. t. m pri kčteri svira tamDuraški zbor „K'im\ Za obilen obisk se priporoča 13*9 FANI MEZZE. ......«.........................»t......... ~ PRIDNIM LJUDEM- nudim zadovoljnost in srečo. To ni domače delo m ш lo'enja i. t. d InozemsKo pismo s zneskom za odeo-voi na L. N. N. 17 na Pubblicita G. Cehovin Tries e, XX i