nč. 55. HieviJka. Izdanje za petek 8* maja. 1896, (v Trstu, v četrtek zvečer dne 7. mnja 1896.) iabaju po trikrat na teden v mhhiui ia-jili ob torkih, ot^trtUJh in f; otocr fcefcH.. Zj".itranjp izdanje ' h*ia oh tf. nri zjutraj, večerno pa ob T. nri vci-or. — Obojno izdanju stai.t- ; ?.a .leilenmpsec . f, izveo AVHtrij« (. 1.50 zn tri m^nevi. . n 3.— , . » 4..S0 /.t, pol leta , , „ , , „ IH VB t. IfttO . . „ J "i.— „ , „1«-— Naročnino je plačevat! naprej na naročbe br«z pilložene naročnine 86 uprava ne ozira. Posamične storilke s« dobivajo v pio-dnjatnfoah tobaka v lrstu po » nvč. iiron Trsta «o 41 ari. Tečaj XXI. Oglasi so račune po tnrifn t petitu; za naslovt z debelimi črkami se nUčuje prostor, kolikor obsoga navadnih vrstic. Poslana. osmrtnice in javna zahvale, domači oblaki itd.se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj so pošiljajo uredništvu ulica Caserina št. 13. Vsako piamo moru •^biti fninkovnno. ker nefrankovana se ne •prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino piu« nolo hit. 3. II. nadst. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cijo «o prosto poštnino. Glasilo slovenskega Apolitičnega druitva za Primorsko. eMnutU J* m*e". Sanja rij e, ki pa so morda yendar izvedljive! Morda pa vendar ni res, da je vse le prazna sanjarija, kar „sanjamo" mi slovenski radikalci; morda pa vendar-le pridemo kedaj do tacega osiguranja narodne bodočnosti, kakor si je mislimo mi »najivni* ljudje. Svet je okrogel, časi so spremenljivi in z istimi se spreminjajo včasih tudi — ljudje. Ni ravno dolgo temu, ko so se še jezili na nas „radikalce" sicer pošteni možje in rodoljubje, čei, da le kompromitujemo našo stvar in le obte-fujemo delo našim poslancem, se svojim vednim naglašanjem vzajemnosti v koristih Hrvatov in Slovencev; in res ne vemo, ali se je že posušilo črnilo, s kojim so bili napisali posvarilo na našo adreso, naj vendar enkrat mi „najivni ljudje* nehamo »sanjariti" o tisti slovanski vzajemnosti, ki živi le v veselih družbah ob čašah šumečega in iskrečega se vina. Istotako ni še dolgo temu, ko se je trdilo, da nikakor ni umestno tisto naše vedno „zagaja-nje* v sedanji sistem in sosebno v duvalizem. In kolikokrati smo morali čuti kar sumarična obsojanja Hrvatov, ker se toli trdovratno borč za uresničenje svojega starega državnega prava, in kolikrati se je uverjalo, da Slovencev ni malo ne briga to državno upravo ?! Na vsa ta „posvarila" in na ta vprašanja dala je odgovor „Siidsteierische Post" v uvodnem Članku svoje letošnje 36. številke; torej list, ki je menda najmanje „sanjarsk* in „najiven" med vsemi našimi glasili. Priznati moramo, da se ne spominjamo, da bi bili kedaj še čitali v katerem listu poznane oportuniške struje v Slovencih toli vnetega zagovarjanja onih stremljenj, kojim živimo in kojim posvečujemo svoje napore mi „radikalci". Toda čujmo! * * * PODLISTEK. „Siidsteierische Post" piše v svoji številki od minole sobote: „Žalostna posledica duvalizma je ta, da sta Švedski spisal T hore Blanche; iz česčine pievel I. P. (Dalje) Odhahaje domov, stopil je v prodajalnico ter kupil pol kile grozdja. Ko je prišel v tretje nadstropje, stala je na vratih, rudeča in vroča, s kuhinjskim zastorom, in čakala ga z odprtimi rokami. Ne, nezaslišano! Kakov sladkosnedež je! Ona je bila razumneja, kupila je le nekaj jabolk. Radoveden je, kaj bosta imela za obed? No, nekaj malega bo že! Ni-li malo gladen ? Da ne bi bil! Izmuznila se mu je ter tekla v kuhinjo, kjer jo je zopet vjel ter poljuboval baš pred nosom smejoče se kuhinjske dekle, katera je v nagrado za to, da je kuhala mleko po ognjišču, mesto v loncu, in da jima je dosledno prinašala na mizo belo kamenje mesto na mehko kuhanih jajec, dobivala skromno mezdo petih kron mesečno. Sobi, v katerih sta prebivala, bili ste dosti veliki in lupi ter svetli — solnčni žarki odbijali so se na pobeljenih zidovih nasproti na dvorišči, — toda pohištvo bilo je nepravilno ; bilo je po- le v toli rahli zvezi dva tako sorodna in tako tesno sosednja si naroda, kakoršna sta hrvatski in slovenski narod ; da se to stran Sotle le pored-koma govori in piše o Hrvatih, a onkraj te obmejne reke le redko kedaj oSlovoncih. In vendar, kako navezana sta ta dva naroda jeden na d r u z e g a, kar se je često pokazalo in se še pokaže v dnevih sile. Uprav sedaj, ko je vedno pogosteje čuti besedo „federalizem", koja prodira celo v take kroge, iz kojih je bila strogo izključena nekdaj, morali bi tudi slovenski in hrvatski politiki pogumneje povzdigniti sreč in glavo, obrniti svoj pogled, prčko malenkostnih dnevnih prepirov, v najbližjo bodočnost, da-li še ni napočila jutranja zarja boljših časov, o kojih so sanjali naši pesniki. Češko vprašanje hiti proti svojemu dozorenju, a rešenjetega vprašanja znači federalizem (zvezo posamičnih samostojnih skupin v jedno državno celoto). Da pa Jugoslovani ne bodo na škodi o predstojećem preosnovljenjn države in da jih ta dogodek ne zaloti nepripravljena, potrebno je v prvi vrsti, da se Hrvatje ujunačijo in povzdignejo do naroda-voditelja med Jugoslovani avstrijskimi. Pred vsem treba tam složnosti. Sedanji zavoženi in razdejani strankarski odnošaji v Hrvatski morajo v srce boleti vsacega slovanskega patrijota. Cel6 veliki narodi slabć vsled preobilega strankar-jenja, mali pa obsojajo s tem sami sebe v popolno onemoglost. Kakor da ne bi bilo zadosti s sedanjimi tremi strankami, razdelila se je sedaj še stranka prava v dve skupini (A je nade, da se ti dve skupini skoro zopet združiti. Opomba ured. „Edinosti'.) Hrvatje, ki so tako srečni, da imajo svoje zgodovinsko hrvatsko pravo, morali bi pravo za pravo poznati in se oklepati le jedne jedine stranke, namreč one, ki se drži in ki brani zastavo nezavisne svobodne hrvatske države pod žezlom prejasne hiše Habsburgov, v zvezi z drugimi zveznimi državami avstrijskimi,toda popolnoma nezavisno od Ogerske. V kako razmerje do hrvatskega središča naj bi stopile Bosna in slovenske pokrajine, to se znati na njem, da je iz vseh koncev sveta vkup nanešeno. Toda kaj na tem, da jima je jedna soba služila za salon i za obednico. Zato je pa spalnica bila razkošna, z rudečim podnebjem nad poste-Ijema in prebarvarnim umivalnikom, izgledajočim kakor da je nov. Nazivala sta svoje stanovanje malim gnjezdom. Bilo je visoko, ravno pod streho in vsakteri njiju pripomogel je zanje po svoji moči. Na pomlad začela je mlada gospa očevidno bolehati; bila je bleda in imela je Črnoob-robljene oči. Toda kmalu je okrevala. Prehitro tekla je bila po stopnicah ; stari kontrolor hvalil je Boga, ki čuva paznim očesom sosebno uad ptiči na polji. A soprog plakal je pri postelji soprogini, preklinjal te stopnice ter jo nosil iz početka v naročji na ulico. Ko je prišlo poletje in je nastala doba počitnic, bilo je v banki živo. Sedaj šlo jima je za to, da si še kaj prislužita posebej. Toda povsod je bilo vse polno mladih gospodov, kateri so osvedočili čilost in se dosedaj so niso priučili ti „kunŠti", v petih urah dogotoviti delo, katero se je moglo dovršiti prav lahko v treh. pokaže samo po sebi potom splošnih državnopravnih pogajanj z ostalimi deželami Njegovega Veličanstva cesarja. Najbrže bodo Slovenci prešibki, da bi mogli zasnovati lastno državo v federativni državi avstrijski, taka zvezna država bi teško prišla do važnosti in veljave nasproti večjim skupinam. Zato bi bilo želeti, da Hrvatje in Slovenci sklenejo pošteno pogodbo, ki bi čuvala njih posebnost in jednakopravnost. O poznanem nasprotstvu hrvatske stranke prava proti imenu „Ilirija" izognili bi se lahko temu imenu; toda temeljna ideja ilirizma, namreč združenje slovenskega, hrvatskega In srbskega plemena v jedno upravno obsežje pod dvojnim orlom avstrijskim, je bila vendar-le prava. Pravoslavnih v Bosni in Slavoniji ne bi trebalo izključiti; saj je cel6 v kraljestvu Srbskem ljudij, ki si v novejši čas žele aneksije po Avstriji (? ? ? Uredn.), čemur se ni čuditi ob slabem gospodarstvu Milana in družbe. Kakor soplemenni bratje položili bi torej Hrvatom na sreč, da storč enkrat konec svojim strankarskim prepirom, da energično uduše osebne ljubosumnosti ter da se postavijo na strogo jedinstveno državnopravno pozicijo, ki bode silila do spoštovanja. Le tako morejo imponovati ukupni državi, nje narodom in strankam, le tako si bodo mogli priboriti Častno stališče ob splošni pogodbi, vsled kojega se jih bodo smatralo za bodočo kri-stalizacijsko točko za administrativno združenje vseh jugoslovanskih plemen, Živečih pod žezlom Habsburgov. * * * Južnoštajerski list je govoril uprav v lapi-darnem štilu za — naše nazore, za nazore „na-jivnih ljudij", a ponavljamo, da ta list pripada od nekdaj oportunistički struji v Slovencih. Da ponovimo na kratko: „Siidsteierische Post* je potrdila, da so Slovenci in Hrvatje navezani jeden na druzega in da je z ozirom na ukupnost interesov premalo duševnega kontakta med tema dvema narodoma. Priznava torej, da vzajemnost med tema naro- Na pošti tržili in kupčevali so za nedeljsko službo ; oni, kateri so imeli sredstev, užili so jed-nodneven počitek, Šli na izlet in vrnili se domov sveži in ogoreli — ti pa, kateri tega niso mogli, vtaknili so nekaj kron v žep, ostali doma in lepo poslušali, kako se je dobro godilo drugim. Mladi par iz Vazitiega mesta ni imel teh sredstev. Bes, čudovito drago je živenje ! Črevljar hoče denarja, krojač in šivilja tudi ne delata zastonj, jela se ukrasti ne more in ne sme in gospod zdravnik tudi ne more oditi, ne da bi se mu plačalo, četudi je očevidno, da silno nerad knj vzame. Hodila je po svojega soproga zvečer, ko je dogotovil svoje delo. Bil je truden in bolel ga je hrbet, a ko so se srečali njiju pogledi, nasmehnil se je — a ko je čutil njene roko, počivajočo tako zaupljivo in mirno v njegovi, izginila je tudi njegova trudnost. Je-li danes imel mnogo dela? Da, te proklete drobnarije! Še pod zemljo bi spravile človeka —--hm ! to je jako težko. No — in ona ? Je-li imela danes popoludn« mnogo pisem ? O, nikakor ne, moj dragi, sredi leta tega ni ravno preveč 1 (Konec prihodnjič.) doma ni nikaka .neizvedljiva sanjarija", ampak živa potreba. „S. P.' priznava, da se češko vprašanje bliža svoji rešitvi v smislu federalizma; — da po rešenju češkega vprašanja pride trenotek splošne preobrazbe države v zmislu definitivnoga odstranjenja dosedanjega centralizma in pa združenja Hrvatov in Slovencev v jedno administrativno skupino. Iz tega sledi, da je opravičena nada do uredbe te naše države v zmislu narodne avtonomije ; in ker moramo priti do take uredbe le po predidšem rešenju češkega vprašanja, je tudi jasno, da nimajo prav oni, ki trde, da se mi Slovenci moramo le bati rešenja češkega vprašanja, češ, da nas Cehi potem izdajo. Najvažneji pouk, ki ga moremo crpiti iz razmotrivanja mariborskega lista, je pa ta, da ima vendar le prav „Slov. Svet", ko trdi v jednomer, da ideja narodne samouprave ni malo ni nasprotna uresničenju državnega prava češkega in hrva t s k ega, ampak da bi prva le g 1 a d i 1 a pot poslednjemu. Še drugo res zlato besedo je izrekla „8. P." Nam očitajo, da smo sanjači, ko opozarjamo na neizogibno preobrazbo države v zmislu varovanja samodoločbe narodov. Pravijo,'da smo sanjači, ker Be ne brigamo raje za vsakdanje potrebe in ak-tuvalna vprašanja. Vemo, da ni smeti zanemarjati vprašanj, ki so na dnevnem redu in mi se tudi res bavimo po svoji moči in po svoji veduosti z vsemi temi vprašanji; vemo na dalje, da preobrazba države, kakoršuo imamo mi pred očmi, še ni aktuvalna in da ne pride na dnevni red ni danes ui jutri. Ali zlat je vendar opomiu, ki ga je napisala „S. P.": da važni dogodki ne zaloti našega naroda — nepripravljenega!! Kaj potem, ako nam danes ali jutri ponudi krona bel listič: tu napišite svoje želje! — kaj potem, ako narod ne bode vedel česa odgovoriti, ker ga nismo primerno pripravili na ta trenotek?! Zamujen bi bil ta trenotek! A taki zamujeni trenotki se povra-čajo le v dolgih presledkih ali pa — nikdar več. Ali niso torej Herostratje oni, ki duše v narodu vero v njega idejale ? I Da, Herostratje so to in mi ostanemo tudi v bodoče hladni do dna duše, ko nas bodo zmerjali s sanjači, kadar bo-demo zastavljali svojo besedo, poživljajočo narod, naj ne pozabi v malenkostnih bojih na velike cilje. — „S, P." poživlja Hrvate, n^j se postavijo na strogo državnopravno stališče, ker je uverjena, da pod peroti tega zgodovinskega prava pridemo do osiguranja svoje bodočnosti tudi mi Slovenci in da v jedinstvu s Hrvati pridemo do tega, da bodemo imponovali svetu. S tem so dobili odgovor tudi oni, ki se boje .izdajstva Hrvatov", ako bi isti dosegli uresničenje svojega državnega prava. Sedaj pa glavni zaključek. Misel federativne uredbe države, misel jačenja in samostojnosti posamičnih delov iste, prodira bolj in bolj. To načelo je dijameutralno nasprotno načelu centralizacije. Ako hočemo torej, da se država osnuje v zuiislu, nazuačeueui v izvajanjih „S. P," — in to gotovo na srečo Slovanov avstrijskih —, je jasno kakor beli dan, da se mora umakniti sedanji cen-tralistiški sistem. Ogenj in voda se ne moreta družiti. Ali je torej boj proti sedanjemu sistemu res tako neumesten, kakor so trdile nedavno .Novice" ? t Ali ni marveč neizogibna potreba, ako hočemo Slovani v tej državi res kedaj živeti in ne samo životariti ? ! To pa že rečemo: ta najnovejši pojav v slovenskem novinstvu nam bode le v vspodbuio, da ostanemo tudi v bodoče, trdno in nepremično — wii a j i v n i" ljudje. Saj so nam potrdili od strani, od katere bi se bili tega nadejali najmanje, da so naše .sanjarije" vendar- le izvedljive. DOPISI. Iz Pazina, 5. maja 1896 — Junaški čini avite kolture. — Dne 1. marca t. 1. — bilo je v nedeljo — je šla ob 11. uri zvečer četvorica pazinskth mladeničev, bivajočih v obližji pazinskega grada, po mestu domov. V središči mesta blizu kavarne jih je začel nadlegovati neki v službi pazinskili Italijanov stoječi Henrik Vidmar na tak način, da so se že tam sprli žnjim. Toda je bila slučajno policija koj pri rokah, ter jih pomirila, rekši Vidmarju, naj se spravi domov. Pota namreč k Vidmarjevemu stanovanju ter k stanovanjem naše četvorice so bila baš nasprotna; Vidmar naj bi šel proti jugu, a četvorica proti severu. In res sta nastopili nasprotni si stranki vsaka svojo pot proti domu. Policija je mislila, da je ni več treba, zato je šla opominjat gostilničarje, naj zaprejo gostilne, ker je že minola policijska ura. Ali Vidmar je bil drugih inislij kakor policija. Kakor hitro je policija zginila, obrnil se je ter stekel za četvorico mladeuičev, misle, da jih on, veliko starejši in kreprejši od njih, vendar le malo oklesti ter da se bode drugi dan lehko hvalil se svojim junaškem činom, češ, da je štiri .ščave" ugnal v kozji rog. Posebno mu je bil pri srci neki Sestan. Zato pa, dotekši četvorico, spravil se je najprej na Sestana. No, ostali trije izpolnili so svojo dolžnost. Branili so namreč svojega tovariša ter Vidmarja tako oklestili, da je kakor premagan pes cvild zvil rep med noge ter — ker je ustvarjen po človeški podobi — jokaje tekel v kavarno, kjer je bila zbrana „italijanska inteligenca" (! ?!) Paziu-grada, kakor se je sama nazivala v svojih dopisih o tej aferi v italijanskih listih, ter jej povedal kako se mu je zgodilo. No, ta inteligentna italijanska tolpa, prepri-čavša se, da so bili samo štirje golobradi .sčavi", ki so Vidmarja nabili, dobila je .kuraj* ter jo udrla za njimi v nemalem številu okolo tridesetih glav. Šumeča in urleča je začela vsipati kamenje za njimi in ko so se ti poskrili, navalila je s kamenjem na hiše mirno spečih ter jim razbijala opeko in stekla. Svesta si svoje nadmoći izzivala ter žalila je policijo, ki je zaradi malega števila — jeden mož in pol — zavzela nekako opazovalno stališče. Ko se je italijanska ta „inteligencija" razšla vsled pozne intervencije žendarmeri je, nastal je v mestu mir. Mi nismo hoteli ni besedice črhniti o surovosti naših Italijanov, ter se nam zdi sploh škoda za črnilo in papir, ki bi ga porabili zaradi te druhali. Ne pa tako italijanski listi v Trstu, v Poreču in v Pulji. Ti listi so bili polui najpodlejših lažij. — Slikali so vso afero tako, kakor da se je godila po dnevu ter da so hrvatski mladiči, tulč in izzivaj e, nadlegovali mirno se sprehajajoče pazinske meščane, prepevanjem hrvatskih veleizdajskih pesmi ter jih slednjič celo napadli s kamenjem. Mi seveda se nismo hoteli boriti z biki ter smo pustili, naj pisarijo italijanske revolver-novine, kar jim drago. Pričakovali smo pa, kaj poreče k temu c. k. sodišče. No, in sodišče je tudi res reklo svojo. Mi-noli teden se je namreč vršila pri tukajšnjem okrajnem sodišču kazenska razprava proti izgrednikom in bilo je obsojenih blizu 24 osob, deloma na denarne globe do 30 gld., deloma na zapor do 21 dni. Glavni junak iz italijanske strani, R u g g e r o C a m u s, ki je baje liki Barattieri — vodil naskok — na Menelikovo-Stranićevo vojsko, je dobil 21 dni zapora. Vitezu Schwarzu, bivšemu okrajnemu glavarju v Pazinu, če biti gotovo žal, ko dozna to, kajti on in Ruggero Camus sta si bila dobra prijatelja, in mrmral bo s seboj: Kako je to vendar mogoče, da je bil obsojen moj Rugger, saj se za mojega kapetovanja v Pazinu ni zgodilo nikdar kaj tacega, in vendar je moj Ruggero naklepal že mnogo hujših, nego je bila ta. Politi&ke vesti. V TRSTU, dne 7. maju 189«. Kolikor besed toliko zavij«nja. Včerajšnji .Piccolo" je zabeležil govorico, ki se je baje širila po kuloarjih poslanske zbornice na Dunaju, da namreč grof Badeni ni nič kaj zadovoljen s postopanjem večine deželnega zbora istrskega v zadnjem zasedanji ter da je zažngal celo z razpušče-I njem tega deželnega zbora, ako bi imele stvari iti tako dalje; a bodoči deželni zbor da hoče sklicati — v P u 1 j! Pozneje pa da se je nekoliko premislil, uvidevši, da je vendar preostro sodil. Ta vest .Piccolova" pustila nas je čisto hladne, prvič zato, ker ne smatramo baš .Piccola" zanesljivim virom in je mogoče, da tiči koji posebni namen za tem strašilom poročevalca .Piccolovega*; v drugo pa nam res nikdo ne sme šteti v zlo, ako smo postali trdovratni neverni Tomaži gledž na dispozicije avstrijskih državnikov o presojanju žalostnih razmer istrskih. In še posebno z ozirom na dejstvo, da so se ravno v najnovejši čas jele stvari v Trstu sukati tako, da moramo biti pripravljeni na — najneprijetneje stvari! Ne prihaja nam torej na misel, da bi hoteli ozbiljno preinotrivati vest „Piccolovo* o nakanah grofa Badenija gledč na razmere v Istri, le laži in zavijanja, ki jih je nadovezal .Piccolo" tej vesti svojih dunajskih poročevalcev, hoteli bi obesiti nekoliko nižje, da si jih lahko ogleda vsakdo. Povejte nam, ali naj se jezimo ali naj se sintjemo trditvi .Piccola", da če je kedaj bilo koje zbornice, ki je delovala vestno, brez strankarskih ozirov, ne oziraje se na obstrukcijo predrzne in netolerantne hrvatsko-slovenske manjšine, je bila gotovo zbornica istrska! Kaj pravite k temu, a! Nočemo govoriti o glasovitih napadih na naše poslance, nočemo govoriti o tem, kako so naše zastopnike ovirali brutalno silo v vršenju njih parlamentariške dolžnosti; nočemo govoriti o tem, kak6 so jih, dasi zastopnike večine prebivalstva, vsem parlamenta-riškem načelom v zasmeh, izključili iz vseh odsekov ; nočemo govoriti o tem, kako so jezik večine prebivalstva gonili iz zbornice; nočemo govoriti o tem, kako so zavrnili prošnjo siromašnih ljudskih učiteljev le zato, ker so ti učitelji po večini slovanske krvi — torej le iz strankarskih ozirov —; nočemo govoriti o tem, kako so odrekli sredstva za snovanje novih šol le zato, ker bi se take šole snovale tudi za slovanske občine — torej zoprt iz strankarskih ozirov — vsega tega nočemo omenjati, ampak konstatujemo le, da so na Najvišjem mestu odrekli potrjenje ravno najvažnejemu sklepu zadnjega zasedanja deželnega zbora istrskega, ker so se po istem kršile ustavne pravice. Za obsodbe s take strani seveda nima zmisla „Piccolo", zato pa zatrjuje resnim obrazom, da v očigled .korektnemu postopanju" patrijotiškega mesta poreškega nima vlada nikakega razloga za razpuščenje in za sezvanje novega deželnega zbora v koje drugo mesto. Tudi v obleko ovčje krotkosti se zna skriti naš „Piccolo". Siromak ne bi hotel razburjati strasti v deželi, kjer se vse ljudstvo udeležuje volilnega boja. Duhovi bi se burili brez potrebe. Da se pa še bolj prikupi grofu Badeni ju in ga potem ložje uveri o veliki miroljubivosti ljudi „Piccolove* vrste, vzel je revše v roko kadilnico neslanega servilizma, govorč o prosvitljencm duhu ministerskega predsednika, ki mu ne dovoli, da bi kaznoval toli vestno in v svojem postopanji samozatajevalno stranko italijansko! Se enkrat vprašamo: ali naj se smejemo, ali naj se jezimo ? Ali pa naj morda pomilujemo ljudij, ki nimajo niti toliko poguma, da bi tudi navzgor očitno pripoznali, kar hočejo ?! Toda iz teh lažij in zavijanj zveni jasno in razločno strah pred možnostjo, da bi jim vlada slednjič vendar utegnila malo gledati na prste! Iz tega strahu mogli bi tudi gospodje na Dunaju sklepati — marsikaj! Parlamentariške stvari. V včerajšnji seji proračunskega odseka poslauske zbornice je poročal posl. Kathrein o stanju delovanja pododse-kovega gledč predlog za uravnavo uradniških plač. Izjava, ki jo je podal finančni minister o tej priliki, utegne dokaj popariti uradniške kroge. Rekel je sicer, da vlada le z veseljem pozdravlja rešitev teh predlog, da pa istih za sedaj ne more predložiti v cesarsko potrje-nje, ker še niso rešene predloge za pokritje te narasle potrebščine. Potem je odsek vsprejel pen-zijski zakon, kakor ga je vsprejela gosposka zbornica. Glasom izjave finančnega ministra predloži se ta zakon še v tem mesecu v cesarsko potrjenje. Italijanska poslanska zbornica. V včerajšnji seji nadaljevala je italijanska komora razpravo o zakonskem načrtu glede povišanih stroškov za vojno v Afriki. Seja )e bila zel6 viharna, kakor se je bilo nadejati temu. Večina govornikov izrazila se je proti nadaljevanju vojne v Abesi-niji in obsojala je kolonijalno politiko vlade. Najostreje je govoril poslanec M a c o 1 a , kojega je poslušala vsa zbornica neobičajno pozornostjo. Govornik je živo slikal težave, v koje se je zaplela Italija z nepotrebno vojno v Afriki in naglasil je, da italijanska vojska v Afriki ne bi bila jednako močna abesinski, niti če bi imeli Italijani 150.000 mož v Eritreji na razpoloženje. Svoj govor je zaključil, zatrdivši, da je Italija žrtev neopravičljive nepopolnosti svoje vojske in neumestne politike. Mnogo let mine, predno bode mogla Italija dokazati svetu, da ni popolnoma poneumila. — Posl. C a sale je rekel, da je bila objava poročil o dogodkih v Afriki pravi m o r k 1 n i poraz. Hudo je kritikoval namere ministerstva gledć Afrike ter obžaloval, da je vojno ministerstvo objavilo to ali ono brzojavko, kojo bi bilo moralo (»hraniti tajno. Vojni minister R i c o 11 i se je na to oglasil, zavrni vsi poslanca Casaleja, da sedanje ministerstvo ne bi bilo objavilo Baratierijeve brzojavke gledć vedenja (zelć slabega!) italijanskih vojakov v bitki pri Abn Garimi, toda to brzojavko je bil že objavil bivši ministerski predsednik Crispi. V seji navzoči poslanec Crispi je tej trditvi oporekal najodločniše. Na to je navstal v zbornici strašen hrup. Poslanec S a c c h i je zahteval, da naj se prejšnje ministerstvo stavi na obtožno klop, ker je sleparilo javnost in parlament, kar dokazujejo objave o dogodkih v Afriki. Na Sacchijevo opazko skočil je Crispi po koncu, rdeč kakor kuhan rak, ter kričal, da o n, Crispi, nikdar ni objavil dotifine brzojavke in imenoval je lažnikom vsacega, kdor bi trdil kaj tacega. V zbornici navstal je zopet hrup. Sacchi pa je zatem nadaljeval mirno, da naj se stavi pod obtožbo tudi s e d a-n j e m i s t e r s t v o, ako je res, kar trdi Crispi, kajti v tem slučaju bilo bi dokazano, da tudi sedanje ministerstvo slepari javno menenje. — Crispi je na to prosil besede za osebni, stvarni popravek, toda predsednik Villa ga ni hotel niti poslušati. Grenka je ta, za bivšega vsemogočnega ministerskega predsednika I — Sejo je pretrgal predsednik, ne da bi bila končala razprava. V parlamentarnih krogih italijanskih je obče menenje, da o razpravi glede Afrike ne bode po-litiškega glasovanja. Italija v Afriki. Italijani slavijo zopet azmago* v Afriki, toda „zmago", kakoršna iz-vestno ne poviša slave dovoljno kompromitovanega italijauskega orožja. General Baldissera je, glasom službenih poročil, res dospel s svojimi krdeli v A d i g r a t, v to velevažno italijansko postojanko, toda isti ni osvobodil obkoljene utrdbe, kakor hi hotela to morda trobiti v svet razna italijanofilna glasila. Ta „osvoboditev" utrdbe Adigrat nam je sares prava uganjka. Pred par dnevi je bil general Baldissera sam sporočil v Rim, da mu je Zaprta pot v Adigrat, in sedaj pa je kar h krati aosvobodil" utrdbo, ne zmeoč se za vojski ras Mangaše in ras Alule, ne brigajoči se za Italijanom sovražna plemena pokrajine Agamć, ki so zložno in trajno doslednostjo obkoljala utrdbo. Kako se je mogel dogoditi tak čudež? In pravi čudež je to, da je general Baldissera „osvobodil" obkoljeno utrdbo v očigled njemu desetkrat mogočnejšemu nasprotniku, ne da bi bil počil jeden sam streli No, nase menenje o tej „osvoboditvi" in zajedno tolmačenje tega „čudeža" pa je jednostavno to, da so Italijani odkupili posadko, baš tako, kakor so odkupili za 2 milijona tolarjev obkoljeno utrdbo Maka 1 6. Saj denarja imajo tako — „preveč"! (Glej poročilo o seji italijanske poslanske zbornice, objavljeno v današnjem zjutranjem izdanju.) V tem domnevanju nas potrjuje vest, došla iz Rima, da se je ras Mangašd, s svojo vojsko po noči od 4. na 6. t. m. kar nenadoma umaknil od Adigrata, pustivši Italijanom svobodno pot do utrdbe. A službena poročila niso doslej niti črhnila o tem, kako se je pravo za pravo izvršila ta »osvoboditev- in kam je šla »osvobojena* posadka ? Samo to so objavili, da je Baldissera sporočil v fiim, da Italijani Adigrata, kljubu strategiški važnosti te utrdbe, nikakor ne morejo pridržati v svo|i oblasti. Torej baš tako, kakor svoječasno — Mukale ! Različne vesti. Imenovanje. Nj. Vel. cesar imenoval je finančnega svetovalca Ljudevita Hočevarja višim finančnim svetovalcem v področju finančnega ravnateljstva v Trstu. Lep izgled! — Iz Gorice nam pišejo: »Goriška ljudska posojilnica* je imela svoj redni občni zbor v nedeljo dnč 3. t. m. Iz poročila je posneti, da je imela 1. 1895 gld. 255.000 prometa, ter čistega dobička gl. 3470,68. Zbor je zaključil, darovati od čistega dobička gld. 200 »Sloginim* zavodom, g 1. 25 „Goriškemu Sokolu* in gl. 25 za »Knjižnico za mladino", ostali znesek odpade kakor nagrada ravnateljstvu in v rezervni zalog, ki znaša po občnem zboru nekaj čez 11.000 gl. Pri volitvi ravnateljstva so bili izvoljeni zopet stari možje. Dosedanji I21etni predsednik dr. Nikolaj Tonkli ni hotel prevzeti več te častne naloge in radi tega je bila odločena nadopolnilna volitev v ravnateljstvo in ona nadzorstva za nedeljo 17. t. m. — Lep izgled „Goriške ljudske posojilnice*, v kolikor se dostaje darov v dobrodelne namene, priporočamo toplo v posnemanje. „Gorenjski Sokol". Minolo nedeljo se je vršil v Kranji ustanovni zbor .Gorenjskega Sokola* ob velikem zanimanju rodoljubov gorenjskih. Starosto je bil izvoljen g. Avgust Drukar. Po zboru je bil prijateljski sestanek v gostilni Petra Mayerja, kojega se je udeležila tudi deputacija ljubljanskega »Sokola" se starosto drom. Tavčarjem na čelu, in pa tudi drž. posl. K o b I a r, ki je naglnšal, da se ne prišteva onim, ki so izrekli svoj auatema nad sokolstvom, kojemu je naloga buditi narod, kajti od Boga nam je dana naloga, da branimo svojo domovino. — Novemu društvu kličemo i mi od obal Adrije krepak in navdušen: Na zdar! Zadružnike „Tržaške posojilnice in hranilince* opozarjamo se enkrat, da bode v nedeljo dne 10. maja občni zbor v prostorih „Slovanske Čitalnice", Ulica San Francesco št. 2, in sicer ob 9. in pol uri, kakor je bilo 2e naznanjeno. Ali ie ne bodo konca ? 1 Te dni je bil obsojen pred tukajšnjim deželnim sodiščem neki I. J., radi gnusnega zločina proti nravnosti. Ker je do-tifinik Slovenec, porabil je konservativni „Mattino* zopet to priliko, da je v svojem poročilu opetovano in demonstrativno naglašal narodnost obto-ženčevo, govor« o „slovanskem agitatorju", o „slovanskem mučeniku1', o „glasovitem slavofiluu — z očevidnim namenom, da uekoliko blata odpade na vso našo naroduost. Kedaj bode vendar konec temu zlobnemu identifikovanju vsacega zločinca z vsem narodom slovenskim in njega poštenim političkim stremljenjem ? 1 Ali je dostojno tako postopale konservativnega glasa? Ali ne bi smeli zahtevati od glasila, ki se rado ponaša svojim patrijotizmom, da kraj vseh politiških nasprotstev vsaj ne žali na toli ostuden način jedne cele narodnosti, koje pripadnikom ne more uikdo odrekati državljanske in dinastiške zvestobo!? Nasprotujte v božjem imenu — ako že menite, da drugače ne morete pokazati svoje velike državniške modrosti — politiškim in narodnim stremljenjem naroda slovenskega, ali vsaj toliko spoštovanja pokažite do tega uaroda-siromaka, da ne bodete vzbujali domnevanja, da je to narod — samih zločincev!Ali vas ni sram, da moremo konstato-vati, da se je celo razvpiti „Piccolo" vedel veliko dostojneje v teui slučaju. Ali se vam zdi res posebno častno, da ste zlezli pod nivG »Piccola" PI Tudi nekaj statistike. Pišejo nam iz Pazina: Pri vojaškem naboru, vršivšem se pretekli teden pri nas za sodni okraj Pazin, je bilo v vojake potrjenih 171 mladeničev. Od teh je komaj 7 priseglo v italijanskem jeziku. Ako se pomisli, da se glase imeua sedmorice, ki je prisegla v italijanskem jeziku, na StrasiČ, Tenčič itd., potem si lahko mislimo, v koliko je opravičeno vse vpitje : o itali-janstvu v našem okraju! Roparsk napad. Pred nekaj dni se je klatil neki begunec vojne murnarnice v okolici pazinske podobčine Trviž. Naletel je slučajno na neko dobro dušo, trvižkega kmeta, kateremu rada nagaja kapljica vina, ki je pa inače dobra, milosrčna duša. Saj ko bi to ne bil, bi se mu tudi ne zgodilo, kar se mu je v našem slučaju. Begunec se mu je namreč pritožil, da nima denarja, razumi se pa samo po sebi, da ni pove- dal, da je begunec. Mož mu je dai, kar je imel drobiža pri sebi, namreč 40 novčioev, a mu povedal, da ima sicer še goldinarje pri sebi, a da nikakor ne premore toliko, da bi mu zamogel podariti en cel goldinar. Sicer mu je pa ponudil jesti in piti, ako hoče iti ž njim v vas Trviž, koja leži na griču, oddaljena kakih 10 minut od erarne ceste. Begunec je vsprejel ponudbo. Ali komaj sta dospela pod sam Trviž, napadel je svojega dobrotnika ter ga hudo počel daviti. Na vpitje na-padenca so sicer prihiteli ljudje, a begunec je že pobral pete, pustivši krvavečega Perčiea na tleh, potem ko mu je pobral denar. Ker so jo, doznavši za to, koj za njim ubrali trvižki mladeniči, ni se mu posrečilo ubežati. V neki šumi blizu same Kaščerge so ga prijeli ter pripeljali v Trviž k županu, kjer so ga čuvali, dokler ni prišel tja orožnik, ki je bil slučajno tisti dan na patrulji v onih straneh, kateremu so ga izročili. Orožnik ga je prignal; v Pazin ter od tam v Pulj. V začasnem pazinskem zaporu, da ie je dečko, tako govore, ponašal jako rabijatno, kakor da bi mu ne bilo všeč, da so mu bili tako na kratko šteti dnevi — ukradene svobode. Jubilej Črnogorske dinastije. To leto slavi vladajoča obitelj Črnogorska, dinastija Petro-videv, 200letnico svojega obstanka. S Cetinja poročajo, da je določeno službeno slaviti 200letnico dinastije Petrovid-Njeguš dnć 8./20 septembra t. 1. Krvav pretep v Vižlnadi. Iz Vižinade (Istra) poročajo : Dn6 4. t. m. ob 7. uri ajutraj srečala sta se '/« ure od Vižinade na polju smrtna sovražnika, kmeta Jakob Sfer k in Ivan C as al I i. Jela sta se prepirati. Casali, človek, kojega sovražijo cel6 lastni njegovi soroduiki, ker je zelć nasilen in je bi zaradi svojih nasilnih dejanj že večkrat kaznovan, pograbil je Sferka za prsi, hotć ga udariti s kamnom. Sferk je imel srp v roki in hotć se ubraniti napadalca, zadel ga je po naključju s srpom na vratu, prizadevši mu tak6 hudo rano, da je Casalli kmalu zatem umrl. Morilec proti svoji volji stavil se je prostovaljno orožnikom. Praska mod črnogorskimi tihotapci in avstr. finančnimi stražniki. Z Dunaja javljajo: Dne 3. t. m. bila je v Kotorskem okraju prava bitka med 35 črnogorskimi tihotapci z jedne strani ter avstrijsko patruljo finančne straže in orožniki z druge strani. Tihotapci so ustrelili dva orožnika in ranili dva finaučna stražnika. Črnogorskih tihotapcev padli so^ štirje, koje so opravili na črnogorsko zemljo. Črnogorska vlada izrekla je svoje iskreno obžalovanje na tem dogodku ter odposlala oddelek vojakov, ki naj dovede krivce na Cetinje, kjer bodo kaznovani. Sodnijsko Včeraj vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti štirim fantalinom, ki so po noči od 2. na 3. marca t. 1. ukradli iz zaloge čevljarja Jakoba Dobrille 30 parov čevljev, vrednih 170 gl. Te tatvine bili so obtoženi; kovač Ivan Gregorutti, iz Trsta, pristojen v Gradiško okolico; 181etni trgovski pomočnik Fran Celhar iz Prema pri Postojni, 171etni čevljarski vajenec Peter Pe-lissin iz Trsta, pristojeu v Videm na Laškem (vsi trije že kaznovani) ter 15letni (doslej še nekaznovani) kovaški vajenec Anton Kobau, iz Trsta, pristojen v okolico Postojinsko. Gregorutti iu Kobau bila sta obtožena tudi par drugih, manjših tatvin in slednjič še Gregorutti, Celhar in Perissini, da so poskusili po noči od 4. na 5. februvarja ulomiti v prodajalnico tukajšujega sedlarja Josipa Uxe. Obtoženci so deloma priznali svojo krivnjo, toda dolžili so drug druzega. Sodišče je spoznalo krivimi vse štiri obtožence ter obsodilo : Grego-ruttija na dve leti, Celharja in Perissinija vsakega na 14 mesecev in Kobau a na 6 mesecev težke ječe. Gregorutti in Celhar prideta po prestani kazni pod posebno policijsko nadzorstvo in v prisilno delavnico. Perissini pa bode izgnan iz tostranske državne polovice, ko dosedi svojih 14 mesecev. Papirnati golidnarji. Do konca aprila meseca bilo je iz javnega prometa umakuenih in uničenih 56,945 282 gld. V prometu jih je ostalo le še 938.079. Kolera se jako širi v Aleksaudriji. Dne 5. t. m. je zbolelo 17 oseb in umrlo 11. Bog nas varuj te šibe ! Uverjeni smo, da naše oblasti store vse, kar je v človeški moči, u a zabranijo tej bolezni ustop v naše pokrajine. Policijski komisar — ropar in morilec! V Bruselj u so zaprli tamošnjega policijskega komisarja Courtoisja, ker bil opravičen sum, da je umoril SOletno baronico Berrjr ter si prisvojil iz njenega imetka vrednostnih papirjev za 70.000 frankov. Te vrednostne papirje našli so skrite ua stanovanju Oourtoisjevera. Preiskavo vodi generalni državni pravdnik osebno. Splošno menenje je, da je bil Courtois načelnik tolovajske zveze, ter da je on vodil tatvino, koje ž rte v a je bil lani grof Flan-derski, brat kralja belgijskega. Kakor znano, izginilo je iz palače grofa Flanderskega dragoce-nostij, vrednih 3 milijone frankov. Loterijske Številke, izžrebane dne 6. t. m.: Brno 84, 54, 21, 55, 32. Narodno-gopodarske stvari. Agrarno prašanje. Z Goriškega nam pišejo : Nam Slovencem se godi v vsakem obziru zelo slabo, kar je stara pesem, tako tudi v strogo kmetijskem oziru imamo na vsej črti smolo. Za danes naj zadostuje, da se dotaknem vinorodnega dela naše dežele. Že več let nam preti trtna uš uničiti trte. Vsakdo ve, kaj je trta našemu revnemu ljudstva; brez te moralo bi posvetu, —daljna Amerika bila bi mu zavetišče. Kar so napovedovali izurjeni kmetovalci, se je danes uresničilo — stojimo namreč na robu propada. Nočem ravno opisavati kritično stanje naših vinogradnikov; kdor ne verjame, naj se vsak sam prepriča. Vprašujemo se, odkod dobimo pomoči ? — kdo nas bo tolažil v obupnosti ? Lansko leto smo volili poslance za deželni zbor. Izvolili smo si dične, delavne zastopnike, ki neumorno delujejo za naš narod v vsakem oziru in ki so dosegli že mnogo vspehov — ali vsemu ne morejo kaj in tudi ne morejo biti v vsaki stroki veščaki. Vendar smo drugače računali pred volitvami, Upali smo, da dobimo zastopnika v deželnem zboru, ki bo veščak v tem oziru in bi energično nastopil za interese propadajočega vinarstva na Goriškem. V krogih zavednih vincarjev zavladala je posebna vnema za dotičnega kandidata. Ali varali smo se. Človek obrača, Bog obrne. Pri vsem tem, da ga je društvo »Sloga* priporočalo, je dotični kandidat propal. Namen teh vrstic ni, da bi razpravljal, kdo je bil kriv, da je dični naš Štrekelj propal — sicer bi lahko kakšnega razžalil. Tedaj v deželnem zboru nam uedostaja jednega, ki naj bi bil nekak goriški Biankini. (Poslanec Biankini je le eden in edino njemu se ima zahvaliti Dalmacija, da se je toliko storile se strani dežele in države za vinogradnike). (Dalje pride.) Zložil Jaroolav Vro hl i cky ; preložil Al. Benković. (Dalje.) „Jaz mislim", grajski se oglasi lečnik, (Suh človek, licem mračnim, hiapavim, Poznani modrovavec in posebnež, V obleki vedno zanemarjen, toda Učen zel6 — živenje izgrešeno), ,.Da kriv je vsega tega sicer lepi, Umetnost pa uničujoči trud, Napraviti jo sebi v prid koristno. Da gizda je umetnosti podlaga, Tajiti se ne d A. Naš čas teži Le za dobitkom mrzlično, zatorej Tendenco je posadil na stališče Umetnosti, dandanes naj bo pesem Poliabljenčevim ranam le obveza, Deli naj gladnim kruha, ob volitvah Naj v borbah bo političnih vzdigalo, Najmanj trobenta bojna, ali boben, Za kakega okraja velikaše Lokalna se reklama mora čuti. To je povod, zakaj je tako nizko Umetnost padla, bolj Še poezija — Kaj druzega se zdaj želi od roke, Ki zvezde in cvetice le naj stelje. Večina pozabila je dandanes, Da duše godba poezija je, Vspevalo, ki stori, da človek zabi Vsakdanjega živenja, ki zastruplja In pezoj svojoj tlači v jedno mćr. Jaz redko čitam verze, le v živenja Trenotkih svetih, kadar svoji duši Podati hočem krila, ali v godbi Kopati se, tedaj pa v roke vzamem Vizije Coleridge-a in Shelley-a, Viktor Hugo-a boljše proizvode, Ki luč so jasna in zajedno godba. Takrat pa rad v neskončnosti poletam Tja, kamor dnevni hrup ne more seči, Ne borba strank, boreči h se za srečo, Prednamci niso Pegazu zastonj Peruti dali dve! A danes krili Pristrigli so mu škarjami, katere Zovo se realizem, često tudi Drugače, in zapregli ga pred plug Ko konja za malenkostne koristi. Ki jih umel ne bo prihodnji čas. Vihar je poezija, ki v višave Mogočnimi perutmi oslabljeno Dviguje dušo, vnovič krepčujš jo, Za boj atletski, v sanje jo vapavaje Sladke in pokoj, — ali pa je sploh ni! To hotel reči sem in sem — končal!" „In vender je še le pred kratkim časom," Veli zdaj sodni pristav iz bližine. »Profesor neki v govoru, ki v našem Je mestu ga imel, dokazal točno, Da le resnice išče naj umetnost. Vse drugo je zmotnjava. In v izgled Navel je Tnrgeujeva, ki Nekje je rekel, ako ne zapisal, Da v njem ne izbudi priznavanja Berač, Če prav od mojstra je naslikan, Temveč le srd in stud, da danes Še Na svetu se nahajajo berači. In velik je Turgenjev bil ko pesnik, Izvoljenec —" ,Prav to vam je dokaz", Odvrne doktor naglo, „da i pesnik, Kadar modrice ob umetnosti, Se lahko moti. Res da je Turgenjev Bil velik pesnik, dragi moj prijatelj, A njega dušo hudo je ranila Očine beda, d Si, človeštva beda! Zato veliko je umetnost svojo Tendenci često žrtvoval, — morda Junaško to je bilo, jaz ne vem, A zame je Turgenjev samo pesnik „Zapiskov lovca* ter „Zmagalnih pesmi j' In nekaj še stranij, v katerih jasno Žari se bez tendence pesniška Umetnost 1 Evo drugega dokaza, — Turgenjev, pesnik veliki, še Fausta Ni znal ceniti, kakor se spodobi, In Faust je vendar, — a o tem molčim, Čemu neskončni dramiti prepir? Saj so ljudje, ko tukaj naš častiti Gozdar, nam tukaj zbranim vsem prijatelj, Ki dan za dnevom se mu(16 v prirodi, Ne čutijo pa njene poezije, Ki smatrajo le za ostanek starih Kultur in za otročjo igro verzov Izdelovanje, ki pa tekom časa Gotovo zgine, kadar se pisalo Ne bo več knjig, marveč le poročila O tem, kar se godi po širšem svetu, Če kdo izumil je kaj novega, Nov stroj morda in kako novo puško. Potem človeštvu zlati čas napoči, Ne bo ga pevca riira več podila Iz praktičnih mišljenj živenja tega, Katera, posvečena vsa obiti, In vedi, le trebuhe debelć". (Konec pri h.) Najnovejše vesti* Dunaj 7. Cesaričinja- vdova, • nadvojvodinja Štefanija, dospela je včeraj i/, Budimpešte semkaj. Dunaj 7. Poslanska zbornica vsprejela je v tretjem čitanju zakone o volilni preosnovi ter prvi zakon, tičoči se spremenit,ve temeljnega zakona o državnem zastopu z 234 glasovi proti 19, drugi zakon, tičoči se spremembe in popolnitve državno-zborskega volilnega reda pa z veliko večino glasov z onimi spremenami, ki jih je bila zbornica sklenila v drugem čitanju. — Potem je nadaljevalo posvetovanje o eksekutivnem redu. Rim 7. Kardinala Galimbertija previdili so včeraj s Svetotajstvi za umirajoče. Zdravstveno stanje kardinalovo je obupno, Aden 7. Iz Massave javljajo: Ras MangaSii dovolil je generalu Baldisseri, da sme s svojimi Četami v Adigrat, toda pod pogojem, da Italijani utrdbo v kratkem z op et zapuste ter da plačajo odškodnino za orožje in streljivo, kije spravijo iz utrdbe. (To je „zmaga*, da se Bog usmili! Stavec.) Italijanski krogi smatrajo to postopanja ras MangaSe novim dokazom za miroljubnost Abe-sincev. i f.. .^ < It* vesti .:iifi«aaj)»4ta. Pšenica z., jesen 6.86-(J.SS - i a jesen —.— —.— .lo—Oves za jesen 5.49—5.50 K* /n jesen 5.77- 5.79 Koruza za juli-avgust 4.11—4.12 mi'j-juni 1896 3.97 —3.9G V,Woi. od 7* kil. f. fi'90-7'05 od 79 t. 7"—7.10., ./,1 «0 kil. f. 7.05-7.15 od 81.kil. 710 -720, '»-i kil. lor. --.—Ječmen ,V80 —.— progo 615—tt'50. Pšenica: Dobro povpraševanje, ponudbe srednje.Prodaja 30.000 mt. st. Vreme: oblačno. Praga. Nerafinirani gladkor for. 15.90, oktober« december 14.87. Pruga. Centrifugal novi, poatavljne v Trsi s carino »rad odroSiliatov precej f, 34'25—94.50 Conchnn* 36.25—36.50 Četvorni 37'--87^50. V glavah (ho.|i1i> 88-75 Havro. Kavo Santos good avarn^e za maj 84*—, /.» september 80.75. Hambnrg. Santos i^ood »vernije za inaj 68.5'.> /a september 84.25 za december 60.—._ _ Dumnjak« borxn Državni dolg v papirju ■ • „ „ v srebru , Avstrijska renta v zlr.tn „ „ v kronah Kreditne akcije . . , . . London 10 Lit...... Napoleoni....... 20 mark ..... 100 italj. llf 1. maj« 1»HS. včeraj dan<<« . . 101.20 101.20 . . 10115 10120 . . 122.45 122 55 . . 101.25 101.25 . . 853.60 855 50 . . 120.15 120.20 . . §.54 9.54 . . 11.75 11.76 . 44 25 44 25 ^ __ Nainnvftiši iinpii matični hicikli urndainio I « I € < I < I i i 4 < r Najnovejši uneumatični bicikli prodajojo se po nizkih cenah pii dobroenani in pošteni domači tvrdki: JAKOB ŠTRUKELJ - TRST vla Caserma štev. 16 uhod piazza delta Caserma. /nntproii rtU hi vafainM), Najveća zaloga kolen v Trutu. Prodaja ee na drobno in debelo. Zaloga koles: „Courir", „Humber" in -Adler". Jamči se 7.a v*ako prodano kolo. Kolesa so lepa, labka, močna in trpežna. Na sahtevanje pošlje se cenik. V zalogi se nahajajo vsakovrstne priprave tiJoče se koles, kakor: zvonci, svetilke, zračne tln-čilkn, osice, prečke, platišča, notranji mehi, vrlini kav-čugi vsake mere itd. (Pii naročbi vrhnega kavčuga zadostuje dolgoat kolesa skoai Kredo v centimetrih in kakovost knvčuga.) Naznanilo • Podpisani toplo priporoča rojakom svojo žganjerijo. nnhajiijočo se v ulici del Canale hAt. 5, mi vognlu ulice Sta. Catertna. Ta prodajalnica ima bogato zalogo vsakovrstnih likerjev in navadnih žganih pijač, kakor tudi mnogovrstnih tujih in domarili vin po najznicrniših oenah. Maršala prve vrate po Ti nč. liter, anglnšhi po f. !'20, Malaga po f. 1~40, Rozolij (od meliso, evot) itd. po f. 1, liter. Pošiljatve na deželo izvršuje točno in hitro. B*. Kolarilč Aanproti crrkve sv, Antona nooega. |3 I I« I ? t! s a, "j 1UA PTMAJLB doli u BANCA UNION TRIESTE s1 oooupa di tutte lo operazioni di Bunca e Cambio - Valute. a) Accetta versainenti in conto lit>retto. <•) Oonteggia per tutti i vorsamonti fntti in qualBiasi ora d' uflioio /a ralu ta del medenitno y i orno. Aasume del propri correntisti V incaaso <1 i conti di piaszo, di cambiali per IVieste, Vinuta, Binlai>cnt fd altri principali cittd; rilascin lovo assegni per quentr ptatze, ed accorda loro la fac Itd di iiomiciliai-e cjl'etti prenuo la ima casnu franco d1 ogni upeca per easi. c) Rilaacia Vagliadel Banco dt Napoli, pagabili ovunque pri-sso gli stabillmeuti del J^anoo o presno i'suoi representnti o eorispoi deuti facol-tnti al'a emissione dcgH insegnl. d) S' JnearJca dali' aeqii"sto e della vend"ta d i effetli publici, valute e divine tiOnchd del incaoto d' (\saetiiii, catnbinli e coupoim, verno tnodica prof • viffione. Su lo lettore di v»irfamento attualmonto in oircolazlone il nuovo tasso d* trteresse entrern in vigoro nI 'J5 c.orr. c linpoltivamente al 2 Maržo a. e. a seconda del ricpottive preavviso. Trieste. 20. K.bl.rnio 18»B. 1 12 Lastnik politično društvo ^Kdinosti*. Izdavatelj in oderovomi uradnik: Julij Mikot«. — Tiskarna [»nUm,- v Tr^t«.