The Oldest Slovene Dally In Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ^OUJME.XX. — LETO XX. ~ CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) FEBRUARY 16, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 39 Roosevelt pod ploho kritike in pohvalnih izjav Vegova predloga za refor-»o zveznih sodišč je dvi- , pila mnogo prahu, kriti- , ke in pohvale. Thomasu ne ugaja, Browder pa' meni, da drugega ni bilo Pričakovati. 1 NEW YORK. _ Tedenska |i je tCna revi:ia Literary Digest i Poh seznam kritičnih in i F. Ovalnih izjav o predsedniko- < Pologi za reformo zveznih ' lsc, katere jedro je zahteva ■ j. Povečanju zveznega vrhov-?Sa s°dišča na petnajst članov, kj nad 70 let stari vrh. sodni- J Prostovoljno ne odrinejo v T feo .'. Casnikarji, politiki, pro- k advokati itd. kritizirajo i, ^ hvalijo predsednikovo refor-1! Uo predlogo da le kaj. Vete-j ( urednik William Allen j, j, te je n. pr. mnenja, da je 1 ^°oseveltova predloga prvi a-v„eriski simpton bližajoče se ne- , ^osti in da ljudstvo ni dalo;' J tedniku "mandata, da igra i Veif° firer;ia • • • " Bivši Rocse- l°v zaupnik in "možganski' J ®tnik" Raymond Moley pra-CHKv»Se Je Predsednik "nevarno tev * priporočilu za opusti-; /Ustavne vlade", dočim drugi M izjavljajo, da je to v "jBSfiteB , ta nja vrh- sodišča" itd> ne" eri so pa mnenja, da stvar Si0 slaba- J^ocijalist Norman Thomas "*zmed vseh načinov j. avnavanja ustavnega vpra-b Ja> je ta (ki si ga je izbral ljjv ®evelt) najmanj zadovo-je ' Komunist Earl Brovvder sPet drugačnega mnenja; on ^'ttVi- "Ti . .v • J-o so tipična priporoci- l^i se drže "zlate srede"' in vat Sna smo se naučili pričako- Predsednika." Predsed- je f" Green pa pravi, da 1,- ' Var napravila nanj "povo-i J n vtis". tu^Vokati večinoma naspro-jjj Predsednikovi namerava-Praref°.rmi" Clarence Darrow ^aift1 "^Iislirn, da je čas, da se He sUgestira, kako znižati jav-išče liste> namesto da se | 'Jud u°Va P°ta za razsipavanje | ^ s«ega denarja." Morris L. fo-ep - je de3al: "Jaz sem ^alo an' da bi se n8 priporo-Če ^nobenega takega programa, gi-ej bili sodniki potrdili kon-Hijjj 'le sklepe, pa če bi bili sod- j \Vj[jjp0 sto let stari. Sodnik. ,am H. Black pa je mnenja, j pfe(j £ "največji dosedanji na-l,e vek"- Arthur Garfield Hays i < V vsem "nič posebnega",! vywfreds- ameriške odvetniš-"bliž ice Silas H- Strawn pa j j^Jico k diktaturi." liffteristi-profesorji so tudi raz-stvaf mnenja. Tem se vidi ne . sile nevarne, enih sploh ogreti, drugim se vidi bona itd- Nekaterim se zdi, ltUel Predsednik preveliko: da problem ne bo ' ker Ji predloga ne gre do j 'je pon' tretjim, da bi bilo bo-^skati kako drugo pot. 1 . časopisi so razdeljeni: S *** se vidi stvar "revolu-"prisilna abdikacija Mi Sr ^d., drugim pa dobra a' nekaterim pa spet ,a- Najbolj pa menda vse ^aiier takega niso priča-Sjeker Roosevelt tekom ta] PanJe sploh ni omenil Španska vlada noče vzpostavitve komunističnega režima Tako je povedal zunanji minister del Vayo ameriškemu časnikarju Howardu ter zanikal, da je Španija komunistična. Vojne bi bilo že konec, če ne bi tuje sile pomagale rebelom! NEW YORK. — Roy T. Ho- j ward od Scripps-Howardovega j časopisnega sindikata se je pred kratkim obrnil na špansko vlado in rebelno junto z vprašanjem, kaj nameravajo storiti v slučaju zmage. Rebelna junta je podala izjavo o vzpostavitvi "demokracije", katere nobeden pameten človek ne more vzeti resno (fašisti pa demokracija!), te dni pa je v imenu španske vlade odgovoril zunanji minister Julio Alvarez del Vayo. Španija ni komunistična, dasi imajo delavske organizacije j zdaj izredno moč v deželi, pravi i del Vayo. Čim vlada zmaga, bo takoj modificirala kapitalistični sistem (torej ga ne misli odpraviti). Dasi je Madrid središče odpora proti fašistom, bi njegov padec ne pomenil konca civilne vojne. General Franco je zgolj i lutka v rokah Hitlerja in Mu-j ssolinija in Španci ne bodo mogli nikdar pozabiti, da so Nemci i in Italijani bombardirali Madrid j in prelivali špansko kri. Del Vayo odkrito prizna, da j je vlada ljudske fronte tekom civilne vojne krenila na levo. Dodal pa je, da ni še bila odločena dokončna oblika španske: vlade. Pravi pa, da bodoči špan-1 ski vladni sistem ne bo ustvarjen ne po ameriškem ali francoskem niti po sovjetskem vzorcu, temveč bo nekaj svojevrstnega, nekaj "španskega". Trditev, da je Španija komunistična, je izmišljotina onih, ki rabijo borbo proti boljševizmu za krinko, pod katero skrivajo svoje agresivne in vojne name-j ne. Proti fašizmu se borijo vsi elementi, ki ljubijo svobodo, j Španija zahteva demokratično, parlamentarno vlado, v kateri bodo sodelovale vse protifašistične skupine. Volitve v februarju 1. 1936 so bile čisti izraz narodove volje. Ljudska fronta je zmagala. Volitve je nadzoroval Portela Va-j lladares, politik stare šole, tcda vzlic njegovim naporom se je ljudstvo odločno izreklo za republiko in demokracijo. Prva ljudska vlada je nato skušala privesti do sprave. Fašistični e-lementi, združeni z neodgovornimi generali, so spravo odbili in 18. julija začeli revolucijo. Povsem naravno je bilo, da so 1 vsi elementi, katerim je bila zoprna ideja fašistične Španije pod vodstvom nezmožnih gene-! ralov, takoj stopili na stran legalne vlade. Tako so tudi prišli v vlado katoliški Baski in Delavska konfederacija, ki se na- j giba k anarhizmu in katere navzočnost je prinesla nagnitev na levo, kar pa ne pomeni, da bo po zmagi prišlo do proletarske države v kakršnikoli fiksni obliki. Na republikanski strani se bore z ramo ob rami socijalisti, republikanci, anarhisti, katoliki in komunisti, kar je ustvarilo | čut solidarnosti, ki gotovo ne bo izginil po zmagi, temveč bo o-jmogočil konstruktivno delo za ! obnovo dežele. Ekonomsko ne-enakost, ki je zlasti očitna na deželi, kjer nekaj potdincev la-• stuje vso zemljo, ki leži neobde-i Jana, dočim kmetje stradajo, se i; bo odpravilo. Vlada polagoma uvaja socialne reforme, ker ima j poleg tega tudi nalogo, da izvo-jjuje civilno vojno. V Španiji ni nobenega resnič- i nega protiverskega gibanja, j Zapomniti pa si je treba, da je! bila katoliška cerkev v Španiji1 bolj politična kot duhovna. Pri volitvah 1. 1936 so španski škofje zavzeli docela sovražno stališče napram republiki. Ko je iz-CDalje na 3. str.) BLOKADA ŠPANIJE LONDON. — Mednarodni nevtralnostni odbor oz. njegov i I pcdodsek, v katerem sede zastopniki Anglije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije in Portugalske, je sklenil, da se mora j začeti izvajanje prepovedi odhajanja prostovoljcev v Španijo dne 20. februarja, dočim morajo biti ob istem času pripravlje-; ni načrti za popolno izolacijo j španskega konflikta, kar vklju-I čuje mornariško blokado, ki mo-! rajo stopiti v veljavo dne 6. marca. POROKA S 14LETNICO NORFOLK, Va. — Pretekli teden sta se poročila v Elizabeth Cityju, N. C., 29-letni pro-| testant^ki pastor r rederick Steel in liiutna Alice Martin Hewitt. Ker virginski zakoni ne dovoljujejo poroke pred 15 letom starosti, ste se šla poročiti v North Carolino, kjer nimajo nobenih zadevnih omejitev. August Červan Kakor smo poročali, je umrl August Červan, star 56 let. Do-ima je bil iz Soteske pri Toplicah, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti. Zadnjih 18 let je delal pri Cleveland Illuminating Co. Bil je marljiv delavec in imel je mnogo prijateljev. Tukaj za-| pušča žalujočo sopiogo Mary, roj. Vovk, hčere Mary, por. Vidmar, Paulino, por. DeLaney, A-no, por. Prijatelj in Josephino in brata Johna v Pennsylvaniji, v ■ starem kraiu pa eno sestro. Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9:15 iz hiše žalosti na 18705 Kildeer Ave., pod vodstvom Franka Zakrajška. Žalostna vest i Anton Bartol, 1425 East 55 , St., ie dobil iz stare domovine1 v Malem Logu pri Loškem poto- j ku na Dolenjskem žalostno vest.1 da mu je umrla mati Ivana v visoki starosti 75 let. Tu zapušča sina Antona, hčer Mary Krnc v Trauniku, Mich., in brata Loj-za v Collinwoodu in več dragih sorodnikov tu in v starem kraju. Žalostna vest Emil Kobal, 1058 E. 69 St., je prejel iz stare domovine žalostno vest, da se je ubil njegov o-če Matevž Kobal v vasi Primorsko Jevče pri Ajdovščini. Star je | bil okrog 80 let. V Clevelandu zapušča 2 sina, Emila in Matt Ko-bala, v Južni Ameriki hčer, v stari domovini pa 2 hčeri in e-nega sina. Žena mu je umrla i pred 10 leti. j Sun Life družba Sun Life of Canada zavaro-■1 valninska družba ima premožs-:' nja v svoti 800 milijonov in ne l 8000, kot je bilo poročano vče-- raj. V f|: ■SpijoBske aktivnosti v avtrn stavki * —i®^. i Senatni odsek skuša dognati, kolikšno vlogo so igrali špijoni v stavki pri General Motors? —m i WASHINGTON. _ Senatni odsek za civilne! svobodščine, kateremu predseduje wisconsin-ski senator Robert M. La Fo-' llette, si je včeraj začel prizadevati, da odkrije, kolikšno vlogo so igrali Pinkertonovi špijoni v 44dnevni stavki pri General Mo-1 tors. Toda odsek v tem pogledu i doslej ni bil uspešen, ker predsednik špijonske agenture Robert Pinkerton nočo izročiti ar-: hivov, iz katerih hi se to dalo' razbrati. Cleveland iki ravnatelj agencije Edward S. Clark je pretekli teden priznal da je imela agencija za časa stavke deset špijonov v Flintu, Mich. To je bilo približno vse, kar je preiskovalni odsek zvedel do včeraj. Medtem čaka pet uradnikov korporacije General Motors, katere dolži odsek, da so nadzorovali špijonske aktivnosti Pin-kertonovih agentov, da jih odsek pokliče k pričanju. Senator La Follette je včeraj dejal, da bodo poklicani v kratkem, da povedo, zakaj je General Motors smatrala za potrebno imeti v službi Pinkertonove špijo-ne in plačati Pinkertonovi agen-turi v dveh letih in pol blizu pol milijona dolarjev. } A Follette je dalje dejal, da dd« - ni. šejjdlo-čil, ali se bo Pinkertona obtožilo omalovaževanja odsekove oblasti, ker mu noče izročiti službenih poročil 30 ali 40 svojih a-gentov, ki so delovali v stavki pri G. M. Pinkerton se izgovar-; ja, da bi se te agente postavilo v smrtno nevarnost, ako bi njihova imena prišla na dan. Odsek je že pognal pred sodišče' štiri uradnike druge špijonske agenture Railway Audit and Inspection Co., ker niso hoteli priti na zaslišanje, ko jih je odsek pozval. Včeraj je bila zanešena v zapisnik La Follettova izjava, v kateri dolži Pinkertonovo agencijo, da je s svojimi industrijskimi špijonažnimi aktivnostmi kratila in omejevala svobodo govora, zborovanja in pravico delavstva do organiziranja in kolektivnega pogajanja, obenem pa jo je obdolžil, da je pogosto j namenoma uničevala svoje za- j piske, da tako prikrije pravi značaj svojih poslov. ! --- i Kultura JADRAN Moški zbor pevskega društva Jadran je prošen, da se zbere ^na domu Frank Prudiča, 18707 Muskoka Ave., ob 7:30 nocoj, potem gre pet žalcstinke k očetu Josephine Červan na 18705 , Kildeer. * * ! Skušnja m "Rokovnjače" Nocoj ob sedmih se bo vršila iv Delavskem domu skušnja za "Rokovnjače" in vsi člani "Ve-rovška", ki imajo vloge, so pro-šeni, da so gotovo navzoči. — j ("Rokovnjači" pridejo v nede-: ljo na oder Delavskega doma na Waterloo rd. Vseh rokomavhov, | njihovih ljubic itd. bo nad trideset in vsi skupaj vam bodo pripravili nekaj ur izvrstnega , užitka, ki ga ne boste zlepa pozabili. Zato si zapomnite: v nedeljo popoldne pridejo "Rokovnjači" na oder Delavskega doma na Waterloo rd. Vstopnina je samo 50c.) Skupna plesna zabava Sokola in čitalnice Društvo "Slovenski Sokol" in Slovenska narodna čitalnica sta dve stari slovenski napredni kulturni ustanovi v Clevelandu. Sokol je pripoznana aktivna. podpora in telovadna skupina, ki je v zadnjih šestnajstih letih aktivno in redno gojila telovadbo med našo mladino. V zadnji jeseni Sokol ni mogel pričeti s telovadbo, ker nismo imeli na razpolago učiteljev, ki bi mogli žrtvovati prosti čas ob večerih. Vodstvo Sokola se je zavzelo in dela na tem, da se dobi zopet u-čitelja telovadbe, da Sokol ponovno nastopi ob praznovanju j štiridesetletnice, ki jo obhaja v drugi polovici letošnjega leta. Odbor Sokola je prepričan, da > v bližnji bodočnosti prične s telovadbo. Slovenska narodna čitalnica je še vedno aktivna. Njeno delovanje je tiho in mirno. Svoje zavetje ima čitalnica v 1. nadstropju Slovenskega narodnega, doma, kjer hrani svojo slovensko literarno bogastvo in kamor se lahko zateče sleherni Slove- j nec in Slovenka, ki hoče čitati1 dobro knjigo ali se informirati 0 tem ali onem iz slovenske knji- j ževnosti. V nedeljo 21. februarja imata ; Sokol in čitalnica skupno pri-! reditev, da se pomaga čitalnici do boljšega obstoja. Prirejata skupni ples v avditoriju Sloven- j skega narodnega doma. Igra po-' znana in priljubljena Frank j Yankoviceva godba. Vstopnina 1 je samo 35 centov. Pridite, čitalničarji in Sokoli j in pripeljite s seboj svoje prija-i telje in prijateljice. Hoffman preti organizatorjem O. I. O. TRENTON, N. J. — New- j jerseyski governer Harold G. i Hoffman je včeraj posvaril or- i ganizatorja 'Lewisovega induj-. strijskega odbora, da bo upora- j bil "vsa sredstva, ki jih ima na j razpolago država", da prepreči možno okupacijo tovarn potom I sedečih stavk. To izjavo je podal nekaj ur potem, ko je postalo znano, da se je v New; Jerseyju organizirala državna postojanka O. I. O. (Odbor za industrijsko organizacijo). Ju-j lius Emspak, eden voditeljev O. I. O., je nato odgovoril, da bo i odbor začel s svojo kampanjo v New Jerseyju ter se pri tem po-služil vseh sredstev, ki mu bodo j na razpolago. Emspak je izja-' vil, da je New Jersey "ogromen openšaparski teritorij, ki pri-i vablja protidelavske podjetnike, in tovarne" in da se je osem j newjerseyskih unij že pridruži-! lo O. I. O. Petrovič pristopil Včeraj se je oglasil v našem \ uradu in plačal desetak ustanovne pristopnine v blagajno Cankarqeve ustanove poznani Collinwoodčan in gl. odbornik j SNPJ Math Petrovič, ki je tudi med tistimi, ki bi radi, da bi Et-;bin Kristan prišel za stalno v Cleveland. "Če bi ga imeli med seboj samo dve leti," je menil ; Petrovič, "bi se ta akcija izpla-ičala." Podpora! Slovar slovenskega jezika Lani je izšla v Ljubljani knjiga, katero smo že dolgo pogrešali in brez katere ne more biti nihče, ki se resno zanima za 1 slovenski književni jezik, to je I Slovar slovenskega jezika, ki ga f je sestavil dr. Joža Glonar. Naši | rojaki, ki bi si radi nabavili to 'knjigo, jo lahko naročijo pri A. i J. Klančarju, 1000 E. 64 St. GREENU PRETI IZKLJUČITEV IZ PREMOGARSKE UNIJE Odsek za splošne smernice unije premo-garjev U. M. W. je na Lewisovo zahtevo naročil glavnim uradnikom unije, da izključijo predsednika A. D. F. zaradi "izdajalskega stališča." Green pravi, da je to "tip hitlerjevske nepravičnosti" in da se bo boril proti izključitvi. WASHINGTON. — William« ; Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je v nevarnosti, da izgubi članske pravice pri edini uniji, katere redni član je že 47 let, namreč pri uniji premogarjev United Mine Workers. Odsek za splošne smernice U. M. W. je na zahtevo predsednika unije Johna L. Lewisa i včeraj odredil, da se Greena ob-! toži in izključi iz unije zaradi "izdajalskega stališča" tekom j stavke avtnih delavcev pri Ge-Ineral Motors,^o kateri je po de-! troitskem premirju izjavil, da je ! bila "izgubljena". (Lewis in njegovi bojni tovariši očividno stoje na stališču, da je Green namenoma podce- j njeval delni uspeh, ki ga je dosegla U. A. W. z detroitskim j premirjem ter ga označil za "po-| raz" z namenom, da škoduje Le-vvisu, njegovemu Odboru za industrijski organizacijo in uniji ] avtnih delavcev (DAW); in da; zaseje malodušnost med avtne : delavce, češ, njihova unija in Lewis sta jim pripravila poraz, ^ torej sta nezmožna, zanič in bo najbolje, da jima delavci obrnejo hrbet. Lewisa in njegove boj-; ne tovariše je ta sovražna Gres-; j nova taktika nedvomno razka-j čila, zlasti, ker o porazu zaenkrat ne more biti govora. S te- j j ga vidika je njihova akcija proti1 Greenu povsem razumljiva in drugega skoraj ni bilo pričako- jvati. Op. ured.) j Green pravi, da je to "tip hitler jevske nepravičnosti", da te-! i ga "ni zaslužil" in da se bo proti temu boril. Tudi pravi, da je glavno vprašanje "svoboda go-ivora". Članstvo federacije da je pričakovalo od njega, da pove i svoje mnenje o zaključku avtne ! stavke in on je to storil. Nato je naivno pristavil, da ta stvar ni-jma nobenega opravka z, interesi 1 premogarjev. Resolucija, ki zahteva Gree-1 novo izključitev, je bila sprejo :ta soglasno. Vprašanje ni novo, j ker se je pojavilo takoj nato, ! ko je bila U. M. W. obenem z o- j ostalimi unijami, ki so v industrijskem odboru, suspendirana iz A. D. F. Philip Murray, | podpredsednik U. M. W. in na-čelnik kampanje za industrijsko unioniziranje, pravi, da gl. od-; bor premogarske unije ne bo ta-1 koj izključil Greena, temveč bo najprej sestavil obtožnico, nato pa poklical Greena na zagovor. Prva obravnava se bo vršila j pred unijo št. 379 U. M. W. v iCoshoctonu, O., katere član je j Green. Če U. M. W. izključi Greena, bo stopilo na površje vprašanje, ali sme še ostati predsednik A. D. F. S tehničnih vidikov bi ne . mogel biti več predsednik, ker ni redni član nobene druge unije in vsaka nezadovoljna skupi-. | na v A. D. F. bi s tem dobila po-. j dlago, da postavi v dvom njego-i vo pozicijo pri federaciji, kar bi . j vsekakor pomenilo zanj vsaj sitnosti. C LEWIS PRIPRAVLJEN ZA NOVO BORBO WASHINGTON. — John Lewis, militantni vodja premogarjev, se je včeraj vrnil v Washington, da se pripravi za svojo drugo letošnjo borbo — za boj z magnati na poljih mehkega premoga, s katerimi se bo sestal jutri, ko se bodo začela pogajanja za novo pogodbo, ker sedanja poteče dne 1. aprila. Šlo se bo v prvi vrsti za ure in mezde. Unija zahteva znižanje delovnega časa na 30 ur na teden (sedaj 35 ur) brez da bi se znižalo mezde, kar dejanski pomeni 15odstotno mezdno zvišanje. Baroni mehkega premoga so že sporočili Lewisu, da ne bodo pristali k mezdnemu zvišanju in da bodo zahtevali 40urni teden. Sedanja mezdna lestvica določa temeljno dnevno mezdo $5.50 na severu in $5.10 na jugu- LANDON ŠE NI DOCELA POZABLJEN NEW YORK. — Včeraj se je odpeljal iz New Yorka proti domu v Kansasu republikanski predsedniški kandidat 1. 1936 Alf M. Landon in na newyor-škem kolodvoru se je našlo več oseb, ki so ga spoznale in pozdravile. Neka ženska je privedla k njemu svojega sinčka ter mu velela, naj seže v roko Lan-donu. To pomeni, da se nekateri ljudje še spominjajo lanskega republikanskega predsedniškega kandidata. Pokojni Kaučič Kot smo včeraj poročali je v Lake Side bolnišnici umrl Alojzij Kaučič, star 49 let in stanujoč na 1235 E. 175 St. Tu zapušča žalujočo ženo Heleno, rojeno Pivk, hčere Zofijo, omož. Bayuk, Marijo, omož. Prebev-šejt in Jožefo, omož. Latessa, sina Alojza in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Žirovski vrh pri Žiril na Notranjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ, društva Washington, št. 32 Zapadne slovenske zveze in samostojnega društva Loška dolina. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v petek zjutraj ob 8:30 v cerkev na Holmes Ave in na Sv. Pavla pokopališče, pod vodstvom pogrebnikov Jos. Žele in Sinovi. Za Peruškovo sliko Za nabavo Peruškove slike, ki je bila podarjena clevelandske-mu umetnostnemu muzeju, so prispevala Jiledeča društva: klub št. 27 JSZ, Vodnikov ve-! nec, 147 SNPJ in Kras 8 SDZ po j pet dolarjev, društva Napredne ! Slovenke,' 137 SNPJ, Glas cle-; velandskih delavcev, 9 SDZ inlO SŽZ pa po dva dolarja, skupaj $21. Odbor se tem društvom iskreno zahvaljuje, želeč, do bi jim sledila, še druga društva, kajti potrebujemo še $123.73. — 'j. Okorn, blag. STRAN 2. AlVNOST 16. februarja. 1937- "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by TIIK AMERICAN JUGOSLAV VTO. * TCU OO VATRO J. GRTLti, President IVAN JONTE2, Editor ti23l ST. CLAIR AVE—HEnderson 5311 - 6313 Issued Every Day Except Sundays and Holiday* Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5-50 ta 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pošti v Clevela.: izjavan! 'ami dopisnikov. Urednlitvo e mnenje o vsem na dragem prvi vrsti v uredniški koloni, okopisov se ne vrača. Darovi za s+avkarje Nabiralec A. Žigman: Glavni d odborniki J. S. K. J. darovali ri $13.00, Na seji jeklarskih de- t< lavcev CIO nabrano $4.10, An- 1 gela Dežman $2.00, Mike Telich j zastopnik Sun Life $2.00; po li $1.00 John Avsec, Peter Scha-|5 ffer, John Oblak, Jennie Suha-M dolnik in Anton Kristofin; E- J ddy Sims 50c, Kristina Sisko-jE vich prinesla zavoj vložkov, L. j n Lovko, Tony Nosan, Frank, v Skufca in Louis Grobcljšek o-j C krepčila, John Zaman nekaj cb-,6 leke, Mr. in Mrs. Plevnik groce- S rije v vrednosti $2.00, Tony Me- i J stek $2.00, Andy Trkman $1.00 J Stanley Rackar 5 gal. gasclina, i Anton Novak 15 mebov kruha JI Dr. "Vodnikov venec" št. 147 1 SNPJ $5.00. Prostovoljni pri- I spevki nabrani v Slov. Domu na S Holmes Ave. izročeno po Louisu' Jerkiču $5.67 in Anna Prime, Fennie Gorjanc nabrala na ve- 1 selici Ženskega odseka SDD t $7.52 in Frances Gorjanc nabra-! ■ la na veselici v Slov. Domu na j Holmes Ave. $3.50; John Ja-; ger $1.00. Nabiralec Andy Gorjanc: J. j Ladiha $2.00 v denarju in gro- j cerije v vrednosti $2.00, August i Kolander $2.00. po $1.00 Rud. , Bcžeglav, Neimenovani St. Clair Ave., Joseph Birk, John Tavčar j in Anton Pucel; pa 50c Frank • Oglar in Frank Černe ter F. A i Credence 25c, Anton Anžlovar daroval blaga v vrednosti $15.00 John Pollack blaga v vrednosti $15.50 in Frank Ažman klobas za $2.25. Nabiralec V. Wood, nabral v j Fairportu, O.: po $1.00 Tony I Lunka, Mike Milavec, Frank Mo- j die, William Drobnič, John Av- j sec, Louis Švigel. 'Frank Južna j in Andy Kapel (slednji je kolek-; torja tudi dobro postregel); po; 50c Lovrenc Baje, Joe Šetina in John Drobnič, ter Anton Kan-dare 25c; v Mentor, O. Frank Jakše $1.00 in John Kočevar $2 Willowick, O. Blaž Godec, Gro-vewood, Ave. 1512 lb. klobas, vredne $5.00 in preje pomotoma izpuščeno je dal mesa v vrednosti $3.00, to je peleg prejšnjih dvakratnih daril; nabiralec V. Wood, izjavlja, da je bila B. Gcd cova trgovina nadvse dobro voljo naklonjen;! stavkarjem, kar je pripoznanja vredno. * v ♦ Slovenski darovi v pomoč stavke Local 45 U. A. W. (Nabiralec Tony Žigman) International Brotherhood of Blacksmith and Helpers Union 188 $20.00. Victor Bernot 18001 Holmes Ave. grocerijo, (Victor Wood) J. S. Widgoj, slovenski fotograf $1 Jakob Jazbinski, slcv. urar $1.25 Joe Plevnik $2.00, Joe Pavlich 1311 E. 167 St. $1.00, Frances Globočnik 426 E. 160 St. $1.00, Frank Dclšak 452 E. 158 St. $1.00, John Ciči^ brivec 419 E. 152 St. 50c, Frank Fabjan 2 bokse peciva, Ženski odsek Slov. Del. Doma Waterloo Rti. košaro grecerije, Anton Dolgan hardware, kuhinjsko posodo ($2.15) Slov. Del. Z. Zveza kavo, Vidmar kavo, Andy Možina 7 lbs. klobas, Mr. in Mrs. Kozlevčar, 643 E. 160 St. kavo in mleko, — (Tony Kunstel) Ciril Kunstel, 6616 St. Clair Ave. $5.00, John Zlatorepec 1032 E. 70 St. 25c, Anton Kctnik 7513 St. Clair' Ave. $2.00, Anton Hišnik 15609 Waterloo Rd. zelenjavo. (Frances Samsa): Steve Cuk,: 866 E. 139 St. 75c, Anton To-! mazic, 606 E 140 St. $5.00, Mike j Vraneza, 171(k> Grovewood Ave. $2.00, Grovewocd Market, 267! E. 156 St. vinerce, Anton Sala-; mon E. 161 Grovewocd $1.001 John Telishman 284 E. 156 St.: $1.00, Paul Kordich 15815 Wa-i terloo rd. tobak, Ludwig Rad-; dell 15802 WaterL-) rd. ,rote-| rijo, Anton Dolgu,.! 15b L 7 W.i-j terloo Rd. $1.00, Jos. Kuharj 15611 Waterloo Rd. meso. (Peter Valenčič) Frai .. Vaka-lič $1.00, Frank Breskvar 50c, j 65 letni mladenič $2.00 po 50c' Anton Marn, Zvonko Mcho: —h, J. Laurich, Anton Drečnil Joe Baznik, Joe Baškovič, Joe To-mas in L. Cimperman 1115 Norwood Ave.; L. Gustinčič 6128 Glass Ave. $1.00, Jerry Mrhar 6333 $1.00; Po 25c S. Cesarek, Milan Medvešek, Anton Klančar, I Max Želodec, Victor Kovačič,v«I. Milar John Papež, Louis Strain-'Edward Kraje, John Jerič in V. iKolman; — John Kramer 50c, Decorator $1, Fr. Fatur 50c, L. Cromaz 50c, Anton štamfell ! $2.00. ! Nabiralec A. Bensa: Po $1.00 A. Salamon, Joe Modic, L. Mar-kovich, Win. Kuzmich — člani društva sv. Vida 25 KSKJ $5.60 ————------- — — | 1 M. Sežun, Mandel's Drug M. ant, Louis Zupančič, 16501 V rloo, Arcade Tavern — F k Spenko 15410 Calcutta . $2.00. — Po 50c: H. Buc-kolt, 16000 Huntmere, C. Ko-, kal jr., Andy Meie, J. Sepic, P. Ke dich, J. Rcžance, John Sraka r, Anton Rožar, Anton Rodila, Lvdia O' Doneli in JamesO'-D. : 1; — po 25c: C. Daniela A Goldberg, Morris Mandel, Jo. " uber in Anton Plani<šek. N,i )ral (A. Kcrdan) Po $1.00 Resnik, Frank Lindich, F. Sti. j ier, Sylvester Pavlin, Fr. jMarmcic, Mary Novak, Anton rBcldan4n Josepii Kovač. Po 50c i Vacek, John Zupančič, Augustin Mustar, John Simon-cic Martin Strgar, neimenovani i z E. 81 St., neimenovani iz Union :Ave., Josephine Sustersich, Jo-iseph Sustersich in Matt Suster-;shic. Mike Vidmar 75c. ! Po 25c F. G. 3619 E. 81 St„ 1 Anton Pucel, Stefan Grozdanich ! in neimenovan iz E. 82 St. j Andre Maurois Prijateljstvo na prvi pogled. "Če me vprašujejo, zakaj sem ] ga imel rad, tedaj čutim, da ne i morem odgovoriti drugega ne- : go: Ker jc bil on ker sem bil ] jaz." I Tako je Montaigne pojasnil i ■ veliko prijateljstvo svojega živ-ijenja, n. da bi ga pojasnil, in-j ■ v resnici jo prijateljstvo neraz-,: ložijivo kakor ljubezen. Ne ra-, zumemo ljubezenskih razmer'j drugih in ne razumemo njih pri-1 jjateljstev. Sicer pa nimamo sa-: ! me ljubezni, temveč tudi prijateljstvo na prvi pogled. Pri lju-ibežni je to srečno iznenaden'0' i čutov, pri pnjateljst\ pa tu* 'riadno um< /anja med telektoma ali med dv«. • s e jma. Toda to umevanje vide-j 'ti včasih čudno. "Ne razumem,; kaj naj bi imela skupnega,"! pravijo o dveh prijateljih dpa-, zovalci. j Kako nastane prijateljstvo? 'Nedvomno ne vesta prijatelja | sama tega. Podobne misli, skupna nagnjenja morejo pospeševati nastanek prijateljstva, pa ne zadostujejo, da bi ga ohra-' nili. Prijateljstvo potrebuje ka-' kor ljubezen dobre volje tistih, \ ki so ga ustanovili, da se ohra-: ni. Prijateljstvo je treba gojiti kakor vrt. Nič bi ne bilo nevarnejše, nego če bi si rekli. | j''To je prijatelj, z njim torej lahko ravnam kakor hočem." S , svojim prijateljem "ravnate lahko neprisiljeno, toda nikoli brez nežnosti, brez obzira, brez spošt-ljivosti. Razmerje dveh prija-; teljev je udobnejše nego razmerje dveh zaljubljencev. Ljubosumnost je v prijateljstvu i manj grenka, toda obstoji. "Do-1 ' voljujem, da imaš druge prija-i telje, toda prednost hočem ime-, ti jaz," je dejal nekdo. To je naraven in upravičen občutek. V prijateljstvu iščemo sigurno-: sti in zaupanja, ki ju najdemo le tedaj, če smo za svojega pri- i i jatelja prvi. Ali je mogoče biti s prijate-jljem odkritosrčen? Ali ne gro-| ; zi oelkritosrčnost, da bo razdrla prijetno biezkrbnost, ki išče v; prijateljstvu pribežališča ? Odkritosrčnost je zdrava in koristna, če se ne dotika spoštljivo-sti. Vsako kritiko bomo prenesli, če prihaja od nekoga, ki lju-; bi v nas to, kar smo v resnici, j Za to mu bomo celo hvaležni. Toda varujmo ce tistega, ki nam ' krade pogum do življenja, do I dela. Nevaren in vreden so-; vraštva ie tudi tisti, ki nam to-1 s ' ; čno, neusmiljeno pripoveduje j j vse- slabo, kar pravijo drugi o nas. Gotovo mora občutiti živo 'zabavo pri tem, da je tako do-^ jbro poučen o takšnih stvareh. Resnični prijatelj nas lahko [kdaj posvari pred kakšnim ne- previdnim korakom, pred kakšno slabostjo, ki je ne smatra i za skladno z našim značajem, a ker je resnični prijatelj, ve, ka-: ko mu je naše občutljive točke dotakniti z rahlo previdnostjo. Prijatelj mora vedeti, kako 'naj bo zaupnik. Vsako človeško se mu je naše občutljive točke .izgovori svoje najbolj skrite misli. Ljubezen ne dovoljuje no-! jbenih zaupnih sporočil, ker mora ljubljena oseba ugajati. Za-, iupna sporočila bi bila nevarne | 'izpovedi njenih slabosti. Toda '^"iiatelj lahko vse sliši, ne da /.avoljo tega mislil prezirljive ■ tebi. Diskrecija je najpo-• mejša lastnost tistega, ki jhoce biti prijatelj. "Molčim ka-j , kor grob." To je treba znati tu-'idi kot prijatelj. ■| Ali je prijateljstvo med moš-jkim in žensko mogoče? Dosti-'!krat so že razpravljali o tem .{vprašanju. Dejali so, da je • takšnim čustvom primešane ve-j • dno nekaj čutnosti, da bi jih i ljubosumnost uničila, da ženska •: pamet za včasih težavno obče--'vanje prijateljstva ni ustvarje-, j na. Jaz verjamem v prijateljstvo med moškim in žensko, ker i'sem ga sam spoznal. Če je pri ■ tem čutnost nevede v ozadju, ne .'uvidevam, da bi bilo to slabo, j A kar se tiče razlike v mentali-? teti obeh spolov, ni to nobena - nepremagljiva ovira. Razum 5 moškega in razum ženske se do- - pclnjujeta. Med njima ni rival- - nosti, temveč je večno odkriva--!nje. Posebno tedaj, če postane - ljubezen z neopaznimi prehodi i prijateljstvo, kakor je to v sreč--'nem zakonu. Potem nastane - eden najpopolnejših in najlepših -1 občutkov, ki jih morejo imeti j ljudje. . | Ali naj ostanemo ne vredne--;mu prijatelju zvesti? O tej stvari je Kipling napisal čudo- - vito pesem, katere vsebino ho-i čem povedati tu na kratko: Med tisoč ljudmi jih pojde devet . sto devet in devetdeset mimo-11 nas, ne da bi se zanimali za nas, zanimali se bodo samo za svoje .; interese. Tisoči pa bo priprav-. ljen, da bi se za nas žrtvoval na . i najbolj nesebični način. Pod-., piral nas bo pogumneje nego J kakšen brat. Propadel bo z na-/mi, če nas ne bo mogel rešiti. Spregledal bo naše slabosti in ! napadke in če se nam vseh devet , sto devet in devetdeset odtegne . ter nas zapusti, nam on ostane . | zvest in bo vsekdar na naših po-, j teh, četreba tudi na poti do vi-, slic. Če ste tako srečni, da zade-, nete ob tega tisočega človeka, . tedaj se pritrdite nanj z jeklenimi skobami, ljubite ga, prive-žito ga nase, ohranite si ga! ' Takšen človek je nenadomest- ■ ljiv! ŠKRAT Izrezki Metropolski vaški tepec poroča: Brata urednika Vinske Domovine, velika unionista in zaščitnika naše delavske mase, sta se zaletela v našo ožjo zgodovino, toda pozabila sta, da še niso umrli vsi naši ljudje iz onih časov. Komu torej pojeta svoje lepe pesmice? Menda onim, ki so se včeraj rodili! Urednika-lažnika Vinske Domovine nekaj pojeta o rudarski 3tavki v okraju Westmorelandu I v Pennsylvaniji leta 1911 in zapišeta: "O Prosveti tedaj ni bilo ! sluha" . . . Dnevnika Prosvete | res takrat še ni bilo, bil je tednik Glasilo SNPJ, ki je za ru-^ darje veliko več pisal in veliko | več storil kot pa Ameriška Do-! movina, katere takrat nikjer še ni bilo! To velja tudi za blufarsko trditev A. D., da je ona "najsta-i rejši slovenski linijski časopis v i Ameriki". Najstarejši časopis, ki takrat še ni izhajal! Glasilo SNPJ, ld je začelo izhajati v ja-' nuarju 1908, je pa bilo unijski list od prve številke! In Prole-tarec, ki jc začel izhajati v januarju 1906, je bil od prve šte- ■ j vilke unijški! In pokojni Glas Svobode, ki se ie preselil v Chi-Jcago, leta 1903, se je tiskal tudi ■1 v unijski tiskarni! Kateri listi . so bili v Clevelandu v onih le-. tih? Glavni je bil Nova Dorao- ■ vina katero ie kasne.ie nasledi- .——. -------- --------j Ta Clevelandska Amerika. Ali se Ameriška (Vinska) Domovina morda istoveti s tema dvema listoma, ki sta takrat imela druge gospodarje in druge urednike? Kakor urednika - blufarja postavljata zgodovino in resnico na glavo, se najlepše vidi iz tega, ko zapišeta: "Kmalu za jštrajkom v Pennsylvaniji, v Westmoreland county, je nastala strašna premogarska katastrofa v Cherry, 111." Prej sta zapisala, da je bil ta štrajk leta 1911 — RESNICA pa je, da je katastrofa v Cherry ju bi-lla v novembru 1909, torej pred dotičnim šti^ajkom! Komu torej pojeta svoje pravljice? Onim, ki so se včeraj ro- ' dili! "Prcsveta" I Louis Kaferlc, Milan Medvešek, Josip Frančeškin in Ivan Jontez izjavljajo, da so sumni-jčenja "A. D." na njihova poštenja več kakor zlobna. Vsak | cent, ki ga dobe omenjeni v i Cankarjevo ustanovo, je zava-| rovan. Upravne stroške^ ki so neznatni, se pokriva s posebnimi viri. Ako akcija ne bo uspela, dobe naročniki in ustanovni ! člani nazaj vse do zadnjega centa, ki so ga uplačali. Pri Pir-, čevih institucijah tega zatrdila ne morejo dati. Vsa stvar je koncem konca jako žalostna slika kulture na | "kulturnem vrtu", v katerega i kida gnoj "Ameriška Domovina". Pa Bog z vami! "Proletarec" i ANEKDOTA Pri nekem koncertu na dvoru v Hannovru je vprašal nemuzi-kalni višji komornik de la Fo-ret, zakaj se muziki med igro tolikokrat ustavljajo. I "To so pač pavze," so mu odgovorili. — "V službi našega kralja ne sme biti nobenih pavz!" se jc razburil de la Fo-ret. Pierre Wolff: Izpoved 2e v drugo ali v tretje po vojni je te dni angleški parlament razpravljal o "eu-thanasiji," o zdravniški pravici, da ljudem, ki jim za njihovo trplji :ije ni zdravila, olajša odhod iz življenja. Najkonservativuejse ljudsko zastopstvo sveta je razsojalo o enem izmed najprevratnejših zakonskih osnutkov vseh dob. Kajpada je tudi to pot predlog propadel. Francoski pisatelj Pierre Wolff je lo glasovanje navezal kratko, a tem pretres-ljivejšo sličico iz lastnega življenja — sličico, ki naj ne bo propaganda, le bolesten iz" rezek iz našega življenja, ki gre mimo paragrafov svojo pot - • • * * v Ali ima zdravnik pravico skrajšati življenje trpečemu bitju, o katerem ve, da m11 lii rešitve? ' JI To tolikanj usodno vprašanje so te dm prertišetavali v Londonu. Od petdeseti" zbranih zdravnikov jih je bilo dvajset "za> trideset pa jih je trdilo, da je zdravnikova naloga eainole ta, da bolniku pomaga- •• • • • Tudi če ve, da je njegova pomoč jalova, bi bili lahko še dodali • • • * * ¥ Več let je že odkar mi je oče umrl- če- g prav še nisem imel za seboj medicinski _ študij, sem vendar ko j vedel, da mu žal 111 pomoči. Sklonjen nad njim sem prisluškoval utripanju njegovega srca; njegove uo ,-, I ge, ledene roke so se oklepale mojih; iijeg0^ ^ ve oči so iskale mojih, kakor da bi prosi e-^ "Napravi konec, sin moj." Sin vendar ne bo ubil svojega očeta-¥ * * Prihodnji dan so na mojo prošnjo V11 -i šli k njemu trije profesorji, sloveči niki. I _J| Prvi me jo srepo pogleda!, rekel Pa p ničesar. Drugi je zmajal z glavo. .jI Tretjemu se je zdelo umestno, ob''111' se do bolnika z vprašanji. " lC;je vas boli, gospod ?" . yjl Moj oče je bi! že na pragu smrti i1-1 imel več moči, da bi odgovoril. Gospodje so odšli v drugo sobo na P j svetovanje. Čemu le.' Potom so me poklicali. "Gospod, z vašim očetom je pri k. J ju." • . se "In ta strašni smrtni boj, ali - - dolgo trajal?" "Pet, šest, deset dni morda." "Tako dolgo bo torej še moral trpe-Ali mu ne boste dali injekcije?" "Vse smo že poskusili, gospod." "Verujete v čudežef" "V današnje ne." _ "In vseh teh deset dni, deset dni i» ^ •set noči bom priča njegovemu trpljf^; bom poslušal njegovo bolestno ječanje-ni ga sredstva, ki bi omililo njegove bo ne? Ni?" "Malo morfija." "Samo malo?" "Ne terjajte nemogočega." Eden od njih je še dodal: . ,, "Prihajali bomo k njemu do smrti-* * * V Aumnlski ulici sem imel zdrav' prijatelja, ki me bo prav gotovo ra^j1^ Prišel je in tudi on mi je takoj po veda' kor oni trije: "Tvoj oče je izgubljen, brc/pogoj gubi j en." "In če bi te prosil za velik obrok »l0' fija?--." "Ne smem.'' "Če -Je tako," sein rekel odločno, pa sam • • • " Prijel me je za laket in mi ti'10 tako tilio, da sem ga komaj razumel: "Pusti, bom že sam." Oče je počasi ugasnil, tiho, bre» Ali sem bi! morilec? Ali sem bU u sin? NAJBOLJ ZDRAVA HRANA ki -'L> O vprašanju najbolj zdrave hram', v j'0. primerna za človeški organizem, ^e^'^. v batirajo. Pravo vrednost morejo nI1|,)/.11c tem pogledu le ziv nstveni poskusi. •„ sta izvršila pred nedavnim prof. J3n:a Gen z lin ljudeh in živalih. Pri teli poskusili sta ugotovila, ^je človek po .svoji presnovi bistveno raZiUlo z od sesalcev, lei se preživljajo bodisi^ rastlinsko, bodisi z mesno hrano- l>0( ^ .sti pa imn v tem pogledu s sesalci» v hranijo /. vsem. Kakor Bickel in sklepata, 1»i mogla enostranska brana li čila človeška plemena. Poskusi s P Z0, nami so pokazali, da so te že po treh • jt0-lenjili izgubile zelo mnogo svoje p'lK sti, če so jih krmili samo z rastlinsko 18.. februarja, 1&37. ENAKOPRAVNOST N STRAN 3. OHŽAVUANSKO VPRAŠANJE MED AMERIKO !Ni JUGOSLAVIJO ! Kot poročajo starokrajski li-sti> je jugoslovansko notranje Ministrstvo 5. januarja t. 1. objavilo posebno okrožnico, v ka-ten se pojasnjuje državljanski stalež naših ljudi, ki so se nase-v Zed. državah ter postali afriški državljani. Kot znano, ®e je že zgodilo, da je kak naš clovek, ki je nič hudega sluteč cdsel v stari kraj r,a obisk, bil Prijet in vtaknjen v vojaš 0 služfao. Iz omenjene okrožni-Je razvidno, v kakšnem pri-klervu 3e kaj takega mogoče in v akšnem ne, z drugim besedami: fjaj Jugoslavija priznava ame-'Sko državljanstvo izseljenca v fteriki in kdaj ne. Okrožnica Jugoslovanskega notranjega mi-^[rstva se glasi: Vprašanje državljanstva na-'Judi, ki so se izselili v Ame-nam zadaja skrbi in ustvar-^-ezaželjene spore z ameriški-opastmi. Ameriške izseljen-^oblasti se trudijo, da pošlje-zla °m°V vse nezaželjene osebe, ki so jim ameriška ka,vSCa obsodila na ječo zaradi j . snih zločinov, ter se obra-na naše diplomatske in kon-arae zastopnike, da takšnim ^ °am izdajo potne dokumente ^vrnitev v domovino. Po drugi pr„ni Pa delajo naše oblasti So Ve Zapreke tistim rojakom, ki kr^ izselili v Ameriko in si ^.P^obili z naturalizacijo a-šli |!S!f0 državljanstvo in so pri-j. nam z ameriškimi potnim' %anmi na °bisk k sv°jim dru" Taks«,, v i v ue nase rojake jemljejo tok VoJsko, če so pa vojaški potnih ?restali' ne vidirajo njih j0 dokumentov, ker jih ima-državljane, saj niso stvj 1 2a ^r'-anje 1Z državljan-^ ..Po določbah zakona o dr- jNtvu. TC(j H h v.° državljanskem statusu jat; >, rojakov je treba presojo 6 Sam° P° določbah našega je tj. va 0 državljanstvu, temveč 2ai{0 a vpoštevati tudi prejšnje tJiirov e določbe, mednarodne vpta.lle Pogodbe. Zato je treba; ^ t . 3e državljanstva teh na-i i^akov deliti v dve skupini, j 5elile r' 1- v osebe, ki so se iz-; in 2 1. decembrom 1918, Hi ^ ®Sebe, ki so se izselile po anevu. , uSebe i 1.(jec ' Ki so se izselile pred: V1918 2 ozemlJa> kjer so o; ^^tvu veljale določbe av-4ika jega državljanskega zakola lcta d°ločbe o državljanstvu fc^ ^79, so izgubile držav-^ij/0 bivše avstroogrske mo-''-So 1Z izselitvijo in nedovo-Vi i Sctn°stjo iz države, na j \ !Zseljenskega patenta od j JI wCa 1852, ki se je razteg-j bivšo Hrvatsko in1 s patentom z dne 29. Vra'1852- ' ^ka^6' ko Je bivša avstro-sklenila kon-1870 (j2vUSA so 20. septembra1 NarjyZavljani avstro-ogrske Sv * izSubili svoje držav- X°TTČe so živeli 5 let na in Si tam Pridobili ^^^^državljanstvo. Zato ■ vse osebe, ki so se izselile z o-; s zemlja bivše avstro - ogrske mo- ■ narhije in si pridobile ameriško ■ državljanstvo, boditi z izselitvi-! . jo in nedovoljeno odsotnostjo,1 ; bodisi na osnovi konvencije, dne j j 1. decembra 1918 niso bile av-. ! stro - ogrski državljeni, in se j nanje sploh niso mogle izvajati i ; določbe mirovnih pogodb in jih | ne moremo imeti za svoje državljane ter nasproti njim izvajati našega zakona o državljanstvu, ne glede na to, da so se rodili na ozemljih, ki so prišla v našo kraljevino. To se nanaša tudi na vse tiste osebe, katerih držav-1 ljanstvo je derivatnega značaja, to je na njih žene in mladoletne otroke za dobe njihove na-. turalizacije. Vse tiste osebe, ki so se iz-j selile po 1. dec. 1918 z ozemlja,' kjer so bili v veljavi vsi prej o-menjeni zakoni, kolikor si niso ; pridobile z opcijo našega državljanstva in so se naturalizirale v Ameriki, preden je stopil v ve-; ljavo naš zakon o državljanstvu,: ; se prav tako ne more smatrati za naše državljane in na-; sproti njim ni mogoče izvajati današnjega zakona o državljanstvu. Osebe pa, ki so se izselile po navedenem roku kot naši državljani, čeprav so si pridobile tuje državljanstvo, se imajo po našem zakonu o državljanstvu tu-1 di nadalje smatrati za naše državljane, razen če niso po redni poti izstopile iz našega državljanstva ali pa ga izgubile na način, ki ga navaja zakon. __ \ # I Pravica do ljubezni Neko londonsko sodišče je moralo odločiti o zanimivem vprašanju, da-li ima petnajstlet-ni mladenič že pravico do lju-| bežni. Njegova mati je bila j namreč nekoliko v skrbeh zavoljo pozornosti, ki jo je sin izkazoval mlademu dekletu. Pro-i . i sila je sodišče, naj bi interveni-; ralo. Nje sin, je pripovedovala, dc-; {la v neki tovarni. Zgodaj zju-I traj mora tja, ob 14. je že prost. |Tedaj pride domov, pokosi, se! umije in gre z izvoljenko svo-; jega srca na sprehod. Ti spre-j hodi so dokaj izdatni, kajti včasih se vrne domov šele okrog I polnoči ali pa še pozneje. Sko-, | raj vso svojo plačo izdaja za; svojo ljubico, ne spi zadosti —' meni mati — ne je zadosti in 1 je na najboljši poti, da si pokvari zdravje. Tu naj bi nastopilo sodišče. Toda sodišče ; se ni moglo odločiti, j "Mislim, da ni to noben zlo-, j čin, če prebije svoj čas z de-jkletom," je dejal sodnik. "In' nič ni hudega, če izdaja zanjo ' denar. Ni mogoče mladega človeka ovirati, da bi 3e sestajal z 1 dekletom. In če bi to poskusili,1 bi se sestajal tem bolj z njo." ' Toda mati vendarle ni odšla! ■ brez vsakega upanja s sodni je. | ■ Sodnik je ob'ljubil, da pošlje k mlademu človeku izkušenega u- i radnika, da bi se malo pogovori-i la in našla neko pravo mero. i Zadušnica j V sredo 17. februarja se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. ob priliki obletnice smrti Anne Tekaučič. Prijatelje in sorodnike se prosi, da se udeležilo. -- ŠPANSKA VLADA NOČE VZPOSTAVITVE KOMUNISTIČNEGA REŽIMA (Dalje s 1. str.) bruhnila revolucija, je bilo mnogo cerkva spremenjenih v orožna skladišča in shajališča zarotnikov. Duhovniki , ki so se pridružili rebelnim oddelkom, so se odlikovali po svoji divjosti in krutosti. Da niso vsi katoliki enaki, so najbolj pokazali katoličani iz Baške, ki kažejo silno sovraštvo do svojih katoliških duhovnikov. ki so prestopili k rebelom. Kadar zavzamejo kako fašistično vas, so njihove prve žrtve zmerom duhovniki, ki so dvignili orožje proti ljudski vladi. V pokrajinah pod vladno kontrolo ni nobenih verskih persekucij. To je potrdila tudi komisija angleških protestant- j skih cerkva, ki je obiskala te kraje. Govorice o samostojni Kataloniji so pravljica, ki so si jo izmislili sovražniki vlade. Bo-i dočnost Madrida in Barcelone je neločljiva. Kar se tiče inozemskih prostovoljcev na vladni strani, poročila hudo pretiravajo. Vseh' je morda do 12 tisoč prostovoljk cev. Med njimi ni niti enega! ruskega vojaka. Na rebelni stra-1 ni jih je mnogo več in Nemci in Italijani imajo vse važnejše pozicije in so pri vsaki strojnici ali tcpu. Sijajna obramba Madrida je demoralizirala rebelne čete in rebele drži pokoilci upanje, da bodo Nemci in Italijani poslali na pomoč 8 do 10 divizij svojega vojaštva. Če bi ne bilo Nemcev in Italijanov, bi bila j vojna že zdavnaj odločena in fa-Išisti tepeni. Del Vayo pravi, da je imel nemški general Luden-dorf prav, ko je izjavil, da bi padec Madrida ne prinesel re-Ibelom zmage. Ljudstvo, ki je pokazalo toliko vztrajnosti, da morajo rebeli dnevno streljati ljudi v krajih, ki jih imajo pod j kontrolo, da se obdrže na oblasti, ne more streti padec enega ! mesta, čeprav glavnega. Zaen-j krat ni še mogoče reči, kako dol- j go bo še trajala civilna vojna, | zaključuje del Vayo. \ . ■ -i----------—____>________» Naprodaj Proda se dobroidoča prodajalna grocerije, mesnice in me-; šanega blaga. Proda se vse skupaj z opremo in zalogo za šteto ceno ali pa. tudi posestvo. Stavba, je iz opeke, velikost 28 x 72 ! čevljev (feet), 8 sob in shramba. Posestvo je na glavni ulici in na glavni državni cesti št. 85. Me-!sto ima 7000 prebivalcev, tu se ni treba bati povodnje, potresa S ali hudournika, zgodovina ga na pozna. Bili smo v trgovini 16 let in smo dobro napredovali. Proda se zaradi družinskih razmer. Za podrobnosti in cene se obrnite na lastnika Martin Bajuk, Sr., 801 Main Street, Walsenburg, | Col. NAPRODAJ Ford sedan, 1929, perfekten,1 dober motor, privatni lastnik,; ga mora predati za $75, pogoji, i — Glenville 6887. NAPRODAJ Chevrolet truck, tono in pol, j v dobrem stanju, novi tajerji. ! $125, pogoji ali pa se zamenja | za avto. Lastnik 805 East 88 Street, Apt. 4 HIŠE NA PRODAJ Sledeče hiše so naprodaj po" jako zmernih cenah in lahkimi mesečnimi odplačili: Za eno družino: 1381 E. 170 St...................5 sob; 1364 East 171 St.............4 sobe 1519 East 174 St. ............6 sob 19720 Pasnow Ave.........6 sob 18700 Mohawk Ave...........6 sob 18809 Mohawk Ave.........6 sob 18806 Muskcka Ave.........5 sob Za dve družini: 1193 E. 173 St............. 10 sob 15908-10 Arcade Ave .... 2 hiši Za pojasnila in cene se obrnite na MATT PETROVIČU R. E. Broker 253 E. 151 ST. Tel. KEnmorc 2S41-J Ulice narodov zopet na razstavi Na sliki vidite del Ulice naro- dov, ki bodo zopet letos privlačna sila razstave Velikih jezer. —Margaret Bourke-White Photo Letos bodo povečane. Razstava "e prične 29. maja. -i.',----------------^ ' , T . ,".f • -------- — , ■• ■„ . . -..p^-. - JEJ* TO JE PA DOBRO PIVO Ima prav tak okus, katerega - sern iskal ^JT . \ f\;».j!iijlj>i; pivo jui .xwtu jo ono pivo, katerega imate najrajii ... in inoivue ji-, da je prav . . . P. O. C. P. O. (J. .je v rc-uici amovi ko fino pivo—ki že prednja;'! in pridobiva novo popularnost vsak dan. Poskusite ga kožnroc . . . ali ga naročite zaboj za doma ... in videli bost,', če nima popolen okus in polno m kar sl<> vi in vaši gostje iskali— PIVO ,■*> ^JHB^5^ Pilsener Brewing Company Cleveland, Ohio I M A P R A V OKUS, KI STE GA ISKALI '■■rimi '■'. . ■JjS^^Kmak- ... ^VELIKONOČNI j Izleti v JU&OSLAVHJ© PARNIKI IZ NEW YORKA: DEtSTSCHLAND.. 14. marca E6R0PA.......19. marca , Rrzi vlak ob EUIiOPA v Brcinershaven za jamči udobno potovanje do Ljubljane. Izbornc železniške zveze od Cherbourg* ali Hamburga. Za informacije vprašajte pri AUGUST KOLLANDER CO. 6419 St. Clair Ave., Cleveland, O. m HAMBURG-AMERICAN LINE & 10 NORTH GERMAN LLOYD H Ne bodite sužnji iieprebave TEIMER'S ELIXIR m BITTER WIS J| Želodčno > — Pišite po brezplačen vzorec — •>.- ^flrnviM i Triner's Eittcr Wine Co. ' jivJi zmavno 544 s. Wells St Chicago, 111. K-? iskreno ' Sond n,e a frce samP,e- ' Name ............................................, Pri vseh _P^oi-oeano , Addrcss............................................Vestni V BLAG 3F0MIN Prve obletnice naše drage in preljubljene soproge in mamice I m Mavčič ki je za vedno zatisniJa svoje oči in za vedno zaspala 17. februarja. t Zapustila je žalujočega soproga. George Te- kavčič, sina Mike Sekolii, ir._ išerc .Mary in Marta. Draga soproga in mamica, počivaj v miru, v hladni ameriški zemlji. NAZNANILO in ZAHVALA Žalostnim in potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom in prijateljem, da nam je kruta smrt vzela našo nadvse ljubljeno soprogo in mater Frances Ivasicic Preminula je po dolgi bolezni 31. januarja. i'ckcpaii smo jo 3. februarja po cerkvenih obredih iz cerkve Immaculate Conception na East 41 Street in Superior ter na pokopališče Kalva-rije. Ranjka je bila stara 40 let. Doma je bila iz vasi Povlica na Primorskem. Nahajala se je v Ameriki 16 tet. V stari domovini zapušča brate in sesire, ter več sorodnikov, ter sestro Josephine Penko v Verona, Pa., in vnukinjo Rozi Just v Midway, Pa. Pokojna nam je bila dobra soproga in mati ter dobra gespodinja, tako da jo bomo vsi teško pogrešali in nikoli pozabili. Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalirmo vsem, ki so nam bili v pomoč in ki so položili vence ob krsto ranjke ko je ležala na mrtvaškem odru, in sicer sledečim: Mr. in Mrs. Just in sestra Josephine Penko iz Verone, Pa., Mrs. Anna Ivančič in hčere, društvo Naprej, št. 5 SNPJ. Hvala vsem, ki so dedovali za svete maše, ki oe bodo braie za pokojno in sicer sledečim: Mary Ivančič in John Ivančvč, Frank Mihevc, Mr. in Mrs. John Just, družina Penko, družina Kovačič, Mr. John Sporar, Anna Sajovic. Najlepša hvala vsem, ki so prišli pokojno krepit in so nam bili v tolažbo in jo spremili k večnemu počitku. Hvala pogrebniku Frank Za-krajšek za vse pripomočke in za tako lepo vrs-jen pegreb. Še er.krai hvala vsem skupaj. Če bi pomotoma spustili kakšno ime vseeno hvala vsem. Ti, draga in preijubljena soproga in mati, počivaj mirno v tej ameriški zemlji. Obiskovali bomo tvoj grob in te ne bomo nikdar pozabili. Počivaj mirno! Žalujoči ostali: John Ivančič, soprog; John in Rudy, sinova, in več sorodnikov. Cleveland, Ohio, 16. februarja, 1937. M STRAN 4. • . PR A VNOSI 16 februarja, 5.&3T. Carica Katarina Zgodovinski roman Nato sem prijel Livijo za ro- 1; ko in se ji zagledal v oči. , 1; — Poslušaj me Livija! — sem ji dejal razburjeno. — Po- fc alušaj, kar ti nameravam pred- v lagati! t — Da, ti moraš umreti, ti in jaz, za naju ni več prostora na c tem svetu! Midva se ne bi mogla nikoli pozabiti, otrok pa ne j smeva roditi, ker bi nosila na čelu pečat sramote. t — To bi bilo norčevanje iz i prirode, — ne, Livija, raje poj-1] diva oba v smrt! Pa umriva skupno, — zdru- ; žena! — Združena? — vzklikne Li- • vija. — Oh, Vilibald, edini moj Vilibald, če bi se res odločil, da zavržeš vse, kar te veže na ta svet, če bi hotel z menoj umreti, bi mi bila smrt blaženstvo, sreča — brezmejno in nepopisno blaženstvo! — Bo, blaženstvo bo! — vzkliknem. — Poslušaj, Livija, kaj ti hočem povedati! Priskrbel bom strupa, ki hitro deluje, toda ne povzroča bolečine. Ta nama bo zadal smrt še prej, predno bova lahko začela misliti o tem. Nato sva odšla v gozd, na ono mesto, kjer sva vedno tako rada posedala, — kjer sva preživela cele dni, r- veš, tam, kjer rastejo one divje rože — Napolnil bom tanko cevčico s strupom. Cevčica bo bovolj dolga, da ju bova lahko oba hkratu vtaknila v usta. Medtem ko se bova poljubljala, bova pregriznila cevčico in hitro pogoltnila strup. Tako bova hitro in lepo umrla, med poljubi in objemi. Ne bo dolgo trajalo in • rešena bova vseh muk in trpljenja na tem svetu. Livija prime mojo roko in jo stisne. Nato se sklone in poljubi moje prste. — Hvala ti! — reče ona. Ni se več jokala. Oči je imela suhe. — Hvala ti, Vilibald, za ta veliki dar! Ta smrt bo divna, — na zeleni travi, pod cvetjem, v tvojem naročju — oh, to bo sreča, — blaženstvo --- Pojdi, ne obotavljaj se, priskrbi čimprej strupa! Prijela sva se za roke in odšla domov . Nobenega trenutka nisva izgubila. Nobene minute nisva zgubila s tem, da bi morda u-rejevala svoje denarne in druge razmere. Vse naj ostane tako, kakor je, kaj se naju tiče ? Takoj sern odšel v svojo sobo, napolnil cevčico s strupom, jo spravil v žep in poiskal Livijo. Nato sva skupaj odšla v gozd, na najin prostor, kjer so cvetele divje rože. Tam sem jo potegnil k sebi na travo in tam sva — oh, carica, ne zaničuj me zato, - - tam sva se še enkrat tako srčno, toplo in vroče poljubljala, — zadnjikrat, ker nisva hotela umreti, ne da bi si povedala, kako sva se ljubila in kako sva bila drug drugemu draga. Ko sem naposled Livijo še enkrat poljubil, sem se ji zagledal v oči in jo vprašal: — Ali je torej res tvoja želja, da umreš z menoj- — Da, to je moja edina želja! — ml je odvrnila. — Dobro torej- Lezi na travo, jaz pa bom poleg tebe legel k večnemu počitku! Glej, tu je cevčica. Vzami jo v usta, kakor sem tudi jaz storil. - , Ljubljena moja, sedaj pa še en poljub! Še enega, ljubljena — sestra, zaročenka, žena moja, — ljub- ljena, oh, kako te brezmejno ljubim! — Tudi jaz te ljubim, — ljubim te kot svojega moža, — vzklikne Livija, — če tudi teptam s tem z nogami prirodo. Minuto pozneje sva ležala drug ob drugem na zeleni travi. Tanka cevčica je spajala najina usta. — Zbogom! — sem ji zašepe-tal. I — Zbogom! — odvrne ona toplo, nato, pa-- Nenadoma sem začutil na svojem jeziku strašno bolečino. Istočasno sem videl, da je Livija omahnila in se vsa zvijala v krčih, — videl sem, da se je njen obraz spačil, — oh, ne morem več opisovati, kako mi je bilo takrat pri duši. Moje telo se je obupno borilo s smrtjo, — nato pa sem — nato pa sem jaz podlež — proklet-nik — izpljunil strup in tanko steklo iz ust in sem padel v nezavest. Ne vem, kako dolgo sem ležal v nezavesti. Ko sem se zbudil, je bilo okoli mene že temno. - Čutil sem, da me je bolelo ' celo telo, — moja glava je bila strašno težka. 1 Prva moja misel je bila: Livi-' ja. Tipal sem okrog sebe, — kon-5 čno se je moja roka dotaknila njene! 1 Bila je mrzla kakor led. Bila je mrtva, — mrtva, — jaz pa sem živel!-- 1 Ravno ko sem hotel končne tudi sebe ubiti, da grem tudi jaz za livijo v smrt, sem slišal korake. Prihajale so sluge iz dvorca 1 j ki jih je vznemirilo, ker se take dolgo nisva vrnila. 3 Po celem gozdu so naju iskal z bakljami v rokah. Tako so naju našli. Z menoj so se morali boriti a predno so me ukrotili in odnesh dvorec. Mojo ubogo ženo, mojo sestro a so odnesli le kot truplo do-iov — Nato sem nevarno zbolel. Dolgo sem ležal v strašni mrliči v postelji in jaz bi takrat otovo umrl, če me ne bi stari aški zdravnik tako skrbno ne-oval. Tudi duhovnik je skoraj ne-renehoma sedel poleg moje po-telje. Ko so se mi začele zopet po-igoma vračat moči, sem mu se povedal. Posvetoval sem se z njim in n mi je razložil, da nikakor ni-lam pravice na samomor. Posebno pa še nimam pravi-e, da bi ponovno poskušal sa-lomor, ko mi je Bog' enkrat'že ako odločno pokazal, da ne želi noje smrti. — Toda kako naj živim brez .livije? — sem mu odvrnil. — Iz tvojega težkega položa-a samo eden izhod, sinko moj! —-. Oče, recite mi ga! — sem ;a prosil. — Ne vem, če boš tako moan, da se boš, podal na to pot! - mi je odgovoril dobri župnik. - Za to pot je treba železne vole! — Recite mi, kaj naj storim! — Najbolje, kar lahko storiš inko moj, je to da se umakneš ivljenju in se podaš v samo-tan. Tam boš tiho živel, edino a svojega Boga in za svoje spo- nine! Na tem svetu zate ni več i j prostora! Dolgo sem se še pogovarjal z. I njim in sem pristal na njegov | j predlog. Ko sem ga prosil, da mi prip> - J roči kak samostan, mi je n^- 1 štel vse ruske samostane, jaz I pa sem si izbral samostan tra- I pistov na otoku Kola. Slišal sem namreč, da je tam jI življenje izredno mirno in ti-jI ho. Celo svoje premoženje, — po- j ■ dedoval sem namreč celo gro-JI fovo premoženje — sem poklo- | nil in sicer polovico samostanu, j I drugo polovico pa sem določil za j I dobrodelne ustanove. Tako je nastala v Moskvi ve- I lika sirotišnica, ki se imenuje I "sirotišnica Suvadovski". Tam se vzgajajo nezakonski I otroci, ki naj postanejo dobri \n|l pošteni ljudje. Predno sem odpotoval v sa-jI mostan, sem obiskal v grobnici I svojo mrtvo Livijo in grofa. Ihteč sem vzel slovo, dolgo E sem objemal Livijino krsto in I pritiskal svoj objokani obraz na | mrzlo kovino. Klical sem jo z najnežnejšimi j besedami, — toda, oh, ona me ni 1 • mogla več slišati. | Nahajala se je že v nebesih,' j j — postala je božji angel, — an- j 'gel, kakor je prav za prav že bi- j la na zemlji, — nedolžni, modro-lasasti angel, dober in mil otrok — Veličanstvo, končal sem svojo povest! Sedaj bo dobro, da bom zopet pazil na pot, ker se sedaj naha- | java v najbolj divjem predelu tega gorovja. Trapist se obrne in prime s svojimi močnimi rokami za uz-de. Carica si pokrije z rokami o-braz, ker jo je povest tega meniha globoko pretresla in ganila. '' 164. POGLAVJE : j Nad tatarskim prepadom ■ Gozd je postajal vedno bolj divji in gostejši. Okolica je bila vedno bolj ro-' mantična in carica jo je z zanimanjem opazovala. ' Kočija je ropotala po neravni cesti, tako da se je carica Katarina morala z obema rokama , | držati za sedež. : Konji so rezgetali, komaj so vlekli počijo [preko kamenjaj ki je ležalo na cesti. Istočasno so oblaki zakrili nebo. Mesec je izginil za temnimi oblaki. Nikjer ni bilo videti kake zvezde. Vihar je začel divjati in je stresal vrhove velikih dreves, ptice roparice so se preplašile in se poskrile v svojih gnezdih, kamor so kriče odletele. — Kaj pomeni to? — vpraša carica. Ko sva odpotovala iz samostana, je bilo zelo lepo vreme. Ko ste pripovedovali o svoji preteklosti, brat Ignotus, sem vas poslušala s takim zanimanjem, da sem na vse pozabila. Sedaj pa se bojim, da naju je zajela nevihta! (Dalje prihodnjič) Gostilna naprodaj Proda se gostilna z licencem za pivo, vino in žganje. Proda se tudi posestvo ali se pa zamenja. Naslov se dobi v uradu tega lista ah pokličite HEnder-son 5311. uitavl fififi PREHLAD VrW VRflNNn TEKOČINA. TABLETI fllUulllU MAZILO. NOSNE prvi dan KAPLIJICE Glavobol pa v 30 minutah Poskusita "Rub-My-TIsm" — Najbolj!« mazilo na Svatu. FEBRUARSKA RAZPRODAJA Prihranite 10 do 40% KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI ADDISON FURNITURE & RADIO GO. ODPRTO ZVEČER 7210 ST. CLAIR AVE. HEnderson 3417 1881 iw fsHt^ NAZNANILO in ZAHVALA Žalostnim in potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je za vedno preminul na nagloma naš preljubljeni soprog in oče Victor Opaškar Preminul je po hudi nesreči, ki ga je zadela pri delu v mestni elektrarni 16. januarja 1937. Preminul je 20 minut po nesreči. Pokopali smo ga 20. januarja po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Vida in na Calvary pokopališče. Ranjki je bil star 55 let. Doma je bil iz vasi Gorjuša pri Domžalah, fara Dob. V Ameriki se je nahajal 31 let, vedno v Clevelandu. Bil je dobrega značaja in naprednega mišljenja. Bil je dober društvenik in dober gospodar in oče. Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ in društva Carniola Tent, št. 1288 The Maccabees in ženskega društva Srca Marije staro. Bil je priljubljen pri vseh, ki so ga poznali in ga bomo teško pogrešali mi, kakor tudi njegovi prijatelji in sorodniki ali usoda je hotela, da ga je nemila smrt vzela iz naše srede. Nam bo vedno ostal v spominu in pozabljen ne bo nikoli. Njegovo dobro delo nam bo v spominu celo naše življenje. V dolžnost si štejemo, da se naj iskrene j še zahvalimo vsem, ki so darovali krasne vence in cvetlice ranjkemu v zadnji pozdrav, ko je ležal na mrtvaškem odru.Zahvalimo se sledečim: Mr. in Mrs. Frank Opaškar st., Stan, Vincent in Carl, Mr. in Mrs. Frank Opaskar Jr., Mr. in Mrs. John Slapar ml., in družina, Mr. in Mrs. Rudy Koporc, Mr. in Mrs. John Slapar st. in družina, Mrs. Klopčič in družina, Mr. in Mrs. Anton Levstek in družina, Mr. John Kaplan, Mrs. F. Plakadis, Mrs. M. Gut, Mr. in Mrs. Peter Kodric in družina, Mr. in Mrs. Louis Zig-mund, Mr. in Mrs. Frank Becaj, družina Mike Vidmar, Mr. in Mrs. Jack Kraig, družina John Strazisar, Miss Stella Kafsky, Mr. Earl Wilson, John Mikus družina, družina Ernest Baucher iz Painesville, Ohio, sosedi, družina Preskar, Mr. in Mrs. Nitchall, družina Richter, Berkopec družina iz Geneva, Ohio, 23rd Ward Republican Club, Employees of the 53rd Street Power Station, Chronologe Dept. of the National Acme, Hough Home Bakery and Employees, društvo Naprej, št. 5 SNPJ in društvo Carniola Tent, št. 1288, The Maccabees. Hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše ranjkega in sicer sledečim: Mr. in Mrs. John Slapar Jr., Mrs. Mary Klopčič in družina, Mr. in Mrs. Rudy Koporc, družina Levstek, Mr. in Mrs. Frank Opaskar Sr. in družina, Mr. in Mrs. Valentine Sustarsic, Mr. in Mrs. Jim Scobie, Miss Sophie Slapar, Mr. in Mrs. Jack Klopčič, Mrs. M. Gut, Mrs. F. Plakadis, Mr. in Mrs. Kolar in družina, družina Offak, Mr. in Mrs. Charles Mohorčič, Mr. Joe Ursic in družina, Mr. in Mrs. Louis Os, wald, Mrs. Frances Drobnič, Mr. in Mrs. Anton Malenšek, Mr. John Ayster in družina, Mr. E-mil Melle, Mr. in Mrs. Frank Stanonik, Mr. Joseph Adamich, Mr. in Mrs. Jack Kraig, Mr. m Mrs. Žust, Mr. Peter Sterk, Mr. John Hrovat, Mrs. Agnes Smole, Miss Betty Galco, Mrs. Julia Bokar, Mrs. Petrič iz Barbertona, Mr. in Mrs. Žagar, Mr. in Mrs. Frank Susman, Mr. in Mrs. Sam Richter, Mr. in Mrs. Frank Perme iz Norwood road, družina Blaž Pirnat, Frank Pirc in družina, Grace in Carl Falcitano, Mr. in Mrs. John Alich, Mr. in Mrs. Frank Meyer, Mrs. Rose Urbančič, družina Bavec, Mr. in Mrs. Jos. Krulich, Mr. in Mrs. John Žnidaršič, Mrs-Germ in družina, Mr. in Mrs. Joe Konecnig, Mr. in Mrs. Louis J. Prince, družina Frank Lesar, Mr. in Mrs. Tekalec, Mr. in Mrs. Bandi, Mr. Lorenc Zadnikar, Mr. in Mrs. Anton Marn, Joseph Zgonc družina, Mr. in Mrs. Peter Kodrič, Mr. in Mrs. Martin Graf, družina Judnick, Mr. in Mrs. John Sušnik, Mrs. Elsh, Mr. F. Vedam-sek, Mr. in Mrs. Otoničar in družina, Mr. in Mrs. John Celesnik, Mr. Louis Moze in družina, Mr. in Mrs. C. Schulte, Mr. in Mrs. G. Bin-dok, Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. Frank Blanc, Miss Mary Bidlencik, Mr. Joe Jerse, Mrs. Galco, Mr. in Mrs. Bauchar in družina iz Painesville, Mr. in Mrs. John Persin, in sosedje. Najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu. Zahvala gre sledečim: Mr. Frank Opaškar Sr., Miss Stanisla Opaškar, Mr. Jack Klopčič, Mr. John Slapar, Jr., Mr. F. V. Opaškar Jr., Mr. Ernest Bauchar, Mr. in Mrs. J. Klopčič, Mr. John Preskar, Mr. Anton Sterle, Mr. John Mikuš, Mr. W. Schmitz, Mr. John Leustig, Mr. Sheldon Bowers, Mr. Frank Mačerol, Mr. G. Bindok, Mrs. Mozelle Roberts, Mr. Matt Kernz, Mr. Joseph Adamich, Mr. Ben Stanonik, Mr. L. A. Pile, društvo Naprej, št. 5 SNPJ, društvo Carniola Tent, 122, The Maccabees. Za vso pomoč ob naši bridki tugi in žalosti se zahvaljujemo posebno: Mr. in Mrs. John Slapar Jr., Mr. in Mrs. Jack Kraig, Mr. in Mrs. Ernest Bauchar in družina, Mrs. Preskar in družina, Mrs. Anna Nitchall in Mrs. Kodrič in za molitve ob krsti Mrs. Kolar in Mrs. Krajc. Najlepša hvala vsem, ki so prišli ranjkega kropit in ki so čuli pri njem in vsem, ki so nam bili v tolažbo ob tej bridki žalosti. Hvala vsem, ki so ranjkega spremili k večnemu počitku. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto. Hvala p grebnemu zavodu Frank Zakrajšek za tako lepo vrejen pogreb in spremstvo. Najlepša hvala duhovnom, fare sv. Vida, Rev. Jagru, Rev. Andreju in Rev. Sodji za opravljene cerkvene o-brede posebno Rev. Jagru za lep ganljiv govor v cerkvi. Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj za vse kar so nam dobrega storili in nas tolažili-Če bi pomotoma ime kakega bilo izpuščeno se ravno tako zahvaljujemo. • v t Ti, dragi in preljubljeni soprog in oce-Počivaj mirno v ameriški zemlji. Zapustil sl nas v najlepši dobi življenja ali nesreča je neizprosna in te je odvzela od nas. Teško nam Je in hudo, ali pomoči ni. Ostal nam boš vedno v spominu. Žalujemo za teboj in obiskovali bo* mo tvoj grob, kjer bomo zasadili cvetlice in J"1 zalivali z našimi solzami. Počivaj mirno in sveti ti naj božja luč! Solza pada še nešteta tužno bije nam srce Smrt pobrala nam je Tebe Ni še mesec dni poteklo kar si Ti zapustil nas. Vedno pa spomin ostal bo v naših srcih večni čas. Žalujoči ostali: AGNES OPAŠKAR, soproga; ALBINA, hči; VICTOR, sin, in več sorodnikov. Cleveland, Ohio, 16. februarja, 1937.