8311310 ekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. 2/XVI11 februar 1981 EDVARD KARDELJ — ob obletnici njegovega rojstva »Srečo prinaša človek sam s svojim delom« Za tovariša Kardelja lahko rečemo, da je bil delaven človek, saj je vse svoje življenje posvetil teoretičnemu pa tudi praktičnemu delu, katerega cilj je bil dati teoretske osnove za izgradnjo boljših družbenih odnosov, za bolj človeško družbo. Za družbo v kateri ne hi bilo »ponižanih in razžaljenih«, kjer ne bi bilo zatiranih narodov, kjer bi vladala enakopravnost med vsemi ljudmi. Bil je mislec, teoretik naprednega delavskega gibanja, politik in državnik. Njegovo teoretično delo, ki je povezano z neposrednim političnim delovanjem, je resnično obsežno. Že pred drugo svetovno vojno je objavil vrsto člankov o aktualnih temah političnega boja. Tako je leta 1939 izšlo eno njegovih najpomembnejših del, pomembno za razvoj slovenskega naroda, pa tudi v pouk drugim zatiranim narodom. Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Osnovna misel, da je nacionalna osvoboditev možna le hkrati z družbenoekonomsko in socialno osvoboditvijo, se je pokazala za popolnoma pravilno že nekaj let pozneje. Skupaj s Titom in ostalimi voditelji je organiziral narodno osvobodilno gibanje in ga uspešno privedel do končne zmage. Že pred koncem vojne se je poleg vojaško-komandnih nalog posvečal predvsem oblikovanju in izgrajevanju nove zakonodaje in organiziranju nove državnosti. »Problemi socialistične politike na vasli«, »Osnovni vzroki in smeri ustavnih sprememb«, »Protislovja družbene lastnine v sodobni socialistični praksi«, »Socializem in vojna«, »Zgodovinski izvor neuvrščanja«, »Svobodno družbeno delo«, »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« — To je samo nekaj izmed na-—»slovov njegovih del, ki so osta- UUBLimlj la naši in bodočim generacijam v proučevanje in uresničevanje. — Veliko ste pisali o idealu in viziji jugoslovanske družbe. Kako daleč je vsakdanja praksa od tega vašega ideala? »Od tega ideala smo še daleč. Toda razvoj sistema niti ni delo za uresničitev nekega določenega ideala, temveč zgodovinski proces, ki bo trajal desetletja-. Torej niti ne želimo ustvariti neke idealne družbe, marveč usmeriti razvoj našega sistema po poti, ki bo razsež- nosti človekove svobode razširila z ozkega področja splošne politike na vsa področja družbenega življenja in na vse človeške odnose. To ni ramo naš cilj, to je smisel socializma. Pomembno je, da ta cilj uresničujemo. Pri' njegovem uresničevanju zadevamo na ovire, tako notranje kot tudi zunanjepolitične. Včasih moramo v praksi sprejemati ukrepe, ki niso vedno v skladu z našimi dolgoročnimi cilji in ideali. Toda na tej Temeljni plan sprejet Glavne značilnosti načrtovanega razvoja naše družbe v naslednjih letih so jasne: povečati učinkovitost dela, zmanjšati porabo energije in surovin na enoto proizvoda, zmanjšati odvisnost proizvodnje od uvoženih surovin, povečati izvoz na področje s konvertibilno valuto, zmanjšati obseg porabe sredstev, zmanjšati investicijska vlaganja, zmanjšati dinamiko zaposlovanja. Na kratko povedano: v prihodnje bo potrebno delati še bolje kot doslej! lin to, kar velja za družbo v celoti, vdlja tudi za našo delovno organizacijo. Tudi srednjeročni plan razvoja naše delovne organizacije upošteva vse značilnosti načrtovanega razvoja naše družbe. Zaradi tega ni čudno, da so se delavci tozda Surova tkanina, tozda Gotova tkanina in tozda Energetika in vzdrževanje na referendumu, ki je bil 14. januarja letos odločili za sprejem temeljev plana temeljne organizacije združenega dela za obdobje 1981—1985. poti se moramo bojevati ne samo proti silam antisocialistične politične opozicije, ki niso posebno močne, ampak tudi proti tehnokratsko-etatističnim odporom v siami socialistični družbeni strukturi. Vendar ne bom pretiraval, če rečem, da so take sile in taki odpori že zdaj neprimerno šibkejši, kot so bili pred desetimi leti.« — Kako preživljate svoj delovni dan? S kakšnimi opravili se ukvarjate v prostem času? »Dela imam veliko, kadar pa sem prost ali kadar delu .vsilim’ svojo prostost, tedaj se ukvarjam z opravili, s katerimi se najbrž bolj ali manj ukvarjajo vsi ljudje, glede na svoje možnosti in svoja nagnjenja. Rad hodim na lov, ribarim v gorskih potočkih, rad nabiram gobe in podobno-. Ker je prav zdaj čas nabiranja gob, uporabim vsako priložnost, da se sprehodim po gozdu. Doslej se z gobami še nisem zastrupil, čeprav jih uživam veliko vrst. Rad imam tudi resno glasbo, in tako imam tudi razmeroma bogato diskoteko. Včasih s prijatelji vržem karte itd. In nazadnje imam tudi tri vnuke, ki mi .vzamejo’ precej prostega časa.« (iz intervjuja Edvarda Kardelja za Rinasci-ta in VVashing-ton Post, oktobra 1977). To je samo nekaj besed o življenju in delu človeka, ki je dal naši družbi toliko, kot le malokdo pred njim. Ni moč v nekaj vrsticah opisati njegovo življenje in delo. Zato pa priporočamo v branje njegova dela. TOZD SUROVA TKANINA: — skupno je glasovalo 518 delavcev tozda ali 86,9 odst.; — za sprejem temeljev plana temeljne -organizacije združenega dela Surova tkanina za obdobje 1981—1985 je glasovalo 469 delavcev, kar je 78,7 odstotka od števila delavcev tozda Surova tkanina; — proti je glasovalo 31 delavcev ali 5,2 odst.; — neveljavnih glasovnic je bilo 18 ali 3 odst. Nad. na 2. str. ZVEZA KOMUNISTOV Komunisti bodo pregledali svoje delo Priprave na programsko volilno konferenco Konec meseca se bodo komunisti naše delovne organizacije na programsko-volilni konferenci pogovorili o svojem dosedanjem delu ter se dogovorili o delu v prihodnje. Kritično bodo analizirali idejnopolitično delovanje med enajstim in dvanajstim kongresom ZKJ, še posebej pa aktivnost v lanskem letu, iki je bilo za nas Jugoslovane še posebej boleče in polno (gospodarskih) težav. Na konferenci se bodo komunisti odločali za sprejem akcijskega programa za letoš- nje lefo‘, pogovorili pa se bodo tudi o določanju nalog za nadaljnja leta socialistične graditve naše družbe. Beseda bo tekla o pripravah na 12. kongres ZKJ, ki bo v naslednjem letu. To bo prvi povojni zbor komunistov, ki mu ne bo prisostvoval vodja naše partije in revolucije, Josip Broz Tito, ki nam je zapustil svojo misel in bogato revolucionarno delo koit pot za nadaljnjo graditev naše družbe. V letošnjem letu bo 3. kongres samoupravljalcev. Na njem bodo delegati spregovorili o tem, kaj je bilo narejenega v minulem obdobju na področju gospodarstva, družbenih dejav- ZVEZA SINDIKATOV Pred letnimi konferencami Letni sestanki osnovnih organizacij bodo priložnost, da člani sindikata podajo ocene dosedanjega dela in se odločijo za usmeritev delovanja osnovnih organizacij v naslednjem obdobju, da bo delo osnovnih organizacij še učinkovitejše. Na letnih konferencah mora priti še bolj do izraza povezava med članstvom, spregovoriti bo potrebno o problemih, ki se tičejo vseh nas, prisluhniti pa moramo tudi skrbem in težavam, ki jih ima vsak posameznik. O problemih je treba spregovoriti odkrito in tudi poiskati rešitev zanje. Seveda pa je potrebno najti tudi pohvalno besedo za tisto, kar je bilo storjeno dobro, uspešno. Tako bodo na letnih konferencah razpravljali o poročilu o gospodarjenju v lanskem letu, ki smo ga kljub težavam uspešno zaključili. Pogovorili se bomo o sodelovanju v procesu samoupravljanja ta- jnosti in na drugih področjih življenja in dela našega delovnega človeka-samoupravljalca. O konferencah se bodo pogovorili o pripravah nanj. Ker pa živimo v svetu, v katerem se kopičijo krizna žarišča in protislovja, kjer se neuvrščeni pogovarjajo o tem, kakšna je njihova vloga v današnjem trenutku, bo treba tudi naši politiki neuvrščenosti, politiki boja za mir in enakopravnost, posvetiti pozornost. ko v naši delovni organizaciji, kot tudi o vključevanju v samoupravne organizacije in društva izven nje. V pogovorih ne bodo smele izostati tudi naslednje teme: — uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj, — uresničevanje procesa delitve po del-u, — o stanju na področju socialne politike in družbenega standarda delavcev, o delovnih in življenjskih pogojih delavcev, — o delu služb, ki skrbe za oddih in rekreacijo, za kulturno življenje, — o obveščanju v delovni organizaciji — in ne nazadnje tudi o organizaciji samih osnovnih organizacij sindikata, o njihovem organiziranju. Letne skupščine bodo v naslednjih dneh, vabimo, da se jih udeležite! O problemih spregovoriti odkrito Temeljni plan sprejet Nad. s 1. str. TOZD GOTOVA TKANINA: — skupno je glasovalo 272 delavcev tozda ali 84,2 odst.; — za sprejem temeljev plana temeljne organizacije združenega dela Gotova tkanina za obdobje 1981—1985 je glasovalo 254 delavcev, kar je 78,6 odstotka od števila delavcev tozda Gotova tkanina; — proti je glasovalo 7 delavcev ali 2,2 odst.; — neveljavnih glasovnic je bilo 11 ali 3,4 odst. TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE: — skupno je glasovalo 44 delavcev tozda ali 93,6 odst.; — za sprejem temeljev plana temeljne organizacije združenega dela Energetika in vzdrževanje za obdobje 1981—1985 je glasovalo 37 delavcev, kar je 78,7 odst. od števila delavcev tozda Energetika in vzdrževanje; — proti je glasovalo 5 delavcev ali 10,6 odst.; — neveljavni glasovnici sta bili 2 ali 4,3 odst. RAZMIŠLJANJE DELAVK DEKORATIVNE OB PRAZNIKU »Odvzemimo 8. marcu 1 V • 1 1»VV lazm blisc« Spet se je en 8. marec odmaknil v preteklost in vsaka osveščena ženska si želi, da ne bi bilo nobenega takega praznovanja več. Kar nekako navadili smo se v letih nazaj, da izkrivljamo pomen 8. marca in dajemo praznovanju napačen poudarek potrošniške družbe. Tega ne počnejo le »dobri možje«, ki ženam kupujejo darila, kar bi še nekako prenesle. Vendar se je razpasla navada, da nam v vseh sredstvih javnega obveščanja želijo svetovati »primerna darila«. Vsi ti ljubeznivi nasveti niso nič drugega kot slabo prikrita reklama za kozmetiko, oblačila, knjige, pa tudi začimbe (!), šivalne stroje (!) itd. Ne želimo razmišljati o tem, kdo lahko svoji ženi kupi za ta dan šivalni stroj, saj cena kar krepko presega povprečne mesečne dohodke povprečnega državljana, niti se ne želimo spuščati v primernost ideje, da bi nekdo ženski kupil za darilo začimbe niti v to, kam je naša družba zašla, da naši sodobni ženski, delavki, ženski, ki vstaja ob 5. uri, hiti na delo, dela osem ur, hiti v trgovino, čistilnico ... pa domov kuhat, likat, prat, vzgajat otroke in pospravljat stanovanje, pa hiti še na sestanek ... in zvečer vsa trudna pade v posteljo — kam smo zašli, da tej ženski ponujamo Chanel, Dior, Nino Rici... V to se ne želimo spuščati, ker bi rade poudarile nekaj drugega: Delovne organizacije so Se bolj ali manj pod vplivom tega izkrivljenega vzdušja, ob dnevu žena različno odločale: povabile slo svoje delavke na izlete, slavnostna kosila, jim poklanjale cenejša ali dražja darila — ali pa so sredstva iz sklada skupne porabe, namenjena za praznovanje 8. marca, prispevala za različne humanitarne akcije. Tako so že leta nazaj žen-ske-delavke v naši družbi različno »praznovale« svoj praznik. pač glede na to, kako se je delavski svet delovne organizacije odločil, kam bo porabil dnevu žena namenjena sredstva. Bila je neka politična (?) akcija, naj ne bi zapravljali, temveč naj bi vse delovne organizacije ta sredstva prispevale v humanitarne namene. Vendar se sprašujemo, kako je pravzaprav prišlo do tega in čemu vendar naj delavci in delavke neke delovne organizacije namenjajo iz sklada skupne porabe sredstva za praznovanje dneva žena! Mar smo celo v naši, napredni in enakopravni družbi, pozabili, kakšen je bil idejni začetek tega praznika? Da si prikličemo v spomin: Leta 1910 je Klara Zetkin, nemška revolucionarka, na konferenci socialistk v Koeben-havnu na Danskem dala pobudo, da bi ženske vsako leto enkrat manifestirale za svoje politične pravice, za družbeno enakopravnost delavskega ljudstva in za mir na svetu. Iz tega se je rodil 8. marec, dan žensik-delavk. Mi pa popivamo ob tem dnevu, oropamo cvetličarne, na-klanjamo pozornost našim sodelavkam, ženam in mamam, 9. marca pa zadovoljno pozabimo na vse. Ženske na svetu se morajo še vedno boriti za svoje osnovne družbene pravice. Njim prav gotovo ob dnevu žena nihče ne poklanja rož. Naša ženska-delavka pa si rož in daril ne želi in jih ne potrebuje. Vključila se je v našo družbeno resničnost kot enakopravna delavka, samoupravlj alka in sooblikovalka te družbe; dela ob moških poln delovni čas, pa ji s tem seveda ni prihranjena ali odvzeta njena biološka vlo-gla ženske-žene, matere; da v svoj dom vnaša vedrino, skrbnost in ljubezen, da v takem okolju rastejo sproščeni, svobodni, srečni ljudje. Mniogo nalog si je naprtila naša ženska na pleča, včasih morda kar omahuje pod bremenom, vendar se dobro drži. Kar uspešna postaja pri prekinjanju s starimi navadami, uspešno se že vključuje izven doma in »šihta«. Se marsikdo misli, naj bo vendar ženska toliko »v redu«, da če že hodi v službo, da pripomore k družinskem proračunu (!), naj se ne »meša« še v družbenopolitične organizacije, saj nima časa hoditi na sestanke!!! Pametna in osveščena ženska se za taka in podobna mnenja moških ne meni; sama si kroji pot in premaguje ovire patriarhalnega. Prav zato pa naj bi bil dan žena resna prilika za reševanje njenih problemov v zvezi z vsemi njenimi nalogami. Koliko bi se še dalo narediti, da bi ženski olajšali njeno breme in ji omogočili enake možnosti dela in udejstvovanja, kot jih ima njen sodelavec! Tu mislim na urejeno otroško varstvo, večje število pralnic iin restavracij, kjer bi se družina prehranjevala — saj vloga žene in matere še ne pomeni, da mora biti popolna gospodinja. Mnogo je konkretnih predlogov, ki jih delovne ženske lahko postavijo naši družbi, da bi se laže vključile vanjo. Že dolgo se ženske, delavke v proizvodnji, trudimo, da bi vzgojno varstvene ustanove delale tudi popoldne, saj delavka v popoldanski izmeni nima kje pustiti otroka. In vendar je tudi njeno delo, zbranost in vedrina na delovnem mestu odvisna od tega, če lahko domače skrbi pusti zunaj tovarne. Vemo tudi, da se vzgojno varstveni zavodi odpirajo ob 5.30 zjutraj, me pa, ki začenjamo svoj delovni čas ob 6. uri, prihajamo na delo prepozno, Drobne stvari Mnogokrat sem slišal sodbe o ljudeh: »Joj, kako je zoprn!«, »Tale je pa popolnoma nesposoben !«, »Nemogoče odnose ima«!, »Videti ga ne morem!«, itd. Takšnih primerov bi vsakdo lahko naštel na desetine. Vprašajmo se, če so naše sodbe o ljudeh, s katerimi imamo vsakodnevne stike, stvarne. Mislim, da ne! Ljudje smo nagnjeni k prehitrim posploševanjem ... Dovolj je, da nam pri človeku ne ugaja neka malenkost, pa svoje mnenje posplošimo na celotnega človeka. Tako Storimo tudi npr. v trgovini, kjer nas je postregla slabo razpoložena prodajalka, pa pravimo: »V to trgovino ne grem več, ker so tako neprijazni.« Nočemo pa pomisliti, da nas je stregla samo ena prodajalka in da je v tej trgovini zaposlenih več deset delavcev, ki so verjetno prijazni. Mi pa smo zaradi posameznika kritično obsodili vse ostale delavce v tej trgovini. Prav tako so izredno močni vse upehane od hitenja, da ne bi preveč zamudile. Zakaj takih drobnih problemov ne bi uredili, morda kar ob 8. marcu? Se mnogo stvari je, ki bi z malo truda olajšale naši delovni ženski njeno breme, vendar je laže in videti bolj blesteče, če ji poklanjamo brezsmiselna darila enkrat na leto. Ko je 8. marec mimo, ostane ženskam-delavkam, ženskam iz gospodarskih delovnih organizacij, grenak okus po enakosti njene vloge — pa tudi pomembnosti? — saj je za dan žena delala za strojem osem ur kot vsak drug dan, ženske iz raznih ustanov, neproduktivnih delovnih organizacij itd., pa so praznovale na različne (neprimerne) načine. Zato ženske »Dekorativne« predlagamo celotni družbi: nehajmo napačno vrednotiti dan žena, ukinimo vsa darila, vse ponižujoče reklame v sredstvih javnega obveščanja, ukinimo vsa denarna sredstva v ta namen (saj za solidarnostne akcije prispevamo ob drugih prilikah) in začnimo ta dan vrednotiti kot mu gre in kot se za našo družbo spodobi. Članek je bil objavljen v Delu, 9. marca 1978. Od takrat so minila že tri leta, marsikaj se je že spremenilo, toda ustaljene navade ob praznovanju dneva žena so ostale. Bo letos drugače? prvi vtisi. V prvih stikih z ljudmi smo bolj pozorni na podrobnosti in kasneje to mnenje zelo težko spremenimo. Nekdo se vam je v prvih vtisih zdel simpatičen, a vas je kasneje s svojim delom in vedenjem razočaral. Vendar si tega nočemo priznati, ker smo pod močnim vplivom prvih vtisov. Do nekaterih ljudi imamo določene lastne predsodke, od katerih se nekaterih zavedamo, drugih pa sploh ne. Če smo sami živahne narave, težko prenašamo ljudi, ki počasi govorijo. Vendar je tudi to mnenje zelo krivično. Kaj storiti? Pojdimo vase in ne ocenjujmo ljudi vedno po sebi. Prav tako iščemo v ljudeh dobre lastnosti, ne pa samo slabih. Seveda pa moramo biti tudi primerno kritični, da ne bi bili kasneje razočarani. Ocenjevati ljudi je težko, vendar z manjšim naporom in samokritičnostjo lahko pripomoremo, da ne bomo krivični. Vladimir KOČEVAR LETO INVALIDOV Invalidi nismo sami! O delu Aktiva invalidov delovne organizacije Dekorativna govori Anica Pinter »Sodobni tempo življenja je tak, da ga marsikdo izmed nas ne more dohajati. Nekateri se ne morejo privaditi na stalen ropot na delovnem mestu, druge ubija delo v treh izmenah, tretji le s težavo dosegajo norme — vse to pa ima za posledico razna obolenja, ki so v glavnem živčnega izvora, čeprav se lahko kažejo v okvari hrbtenice, nog, rok ali drugih organov. V naši delovni organizaciji je precej invalidnih oseb, vsi pa smo povezani v aktivu invalidov. Aktiv je bil ustanovljen pred dvema letoma in je prvi v občini Ljubljana-Šiška. Pobudo zanj je dala Jožica Krmelj, sedaj že naša upokojenka, ki je aktivu pomagala napraviti prve korake. V aktivu so invalidi, ki so kategorizirani (II. in III. stopnje), delavci s telesnima okvarami brez katego- »V tej tovarni ste že vrsto let.. « »V Volno sem prišla pred dvajsetimi leti, kjer sem se zaposlila v tovarniški trgovini. Sem izučena trgovka in sem delala v trgovini že pred tem. V tovarniški trgovini smo prodajali naše izdelke, volno, blago, konfekcijo in podobno. Največ kupcev je bilo iz zdravilišča, predvsem za volno. Ljudje so pač imeli čas in med drugim tudi pletli. Prodajali pa smo pogodbeno tudi krojačem v okolici. Marsikaj se je spremenilo v teh letih. Recimo malica: včasih smo jo na hitro pojedli •— če smo jo seveda prinesli s seboj. Danes imamo to urejeno. V skladišču smo delali vse ročno, danes imamo za to viličarje in dvigala. Pa še vrsto drugih sprememb je, ki jih je prinesel razvoj.« Tovarišica Aškerčeva je leta 1972 prevzela skladišče. Tudi tu je bilo delo zanimivo. »Stregla sem strankam, pripravljala sem blago za sejme in razstave, skratka, dela je bilo dovolj.« rije, kategorizirana mladina pod 15 let in delavci, ki so iz zdravstvenih razlogov prikrajšani v sposobnosti za delo (invalidi brez kategorije). Delavce, pri katerih se pokažejo hujše telesne okvare in se na podlagi opažanj in preiskav ugotovi, da na svojem delovnem mestu ne morejo več uspešno opravljati dela, zaposlimo na njim ustreznih delovnih mestih. Še največ takih mest je v šivalnici, pripravi in konfekciji. Je pa vedno težje najti za invalidno osebo tako delovno mesto, da ji bo kar najbolj ustrezalo. S tem vprašanjem je v neposredni povezavi vprašanje norme. Doktor Neumann, znani psiholog, pravi: »Invalid neko normo mora imeti. Tako dela z zavestjo, da je toliko vreden kot drugi, kot zdravi sodelavci, Dela je bilo dovolj, dokler ni v sredini sedemdesetih let v podjetju poslovanje postajalo slabše. »Ja, v tistih težkih letih za Volno, je veliko delavcev zapustilo tovarno. Jaz sem pa med tistimi, ki so ostali. Im danes lahko rečem, da mi ni žal, da sem tu. Ugotavljam, da je bila odločitev pred leti, da se priključimo Dekorativni, pravilna.« da torej nima občutka manjvrednosti.« Tudi v naši delovni organizaciji imamo določene norme. Za nagrajevanje pa uporabljamo še drug način — povprečje vseh v oddelku za tiste, ki norme ne morejo dosegati. Pri nas so med Invalidi večinoma ženske, ki tega ne izkoriščajo in delajo resnično kolikor zmorejo. Ko sem postala invalid, sem mislila, da se bo podrl svet. Toda ne za dolgo. Kmalu so me obiskali sodelavci ter mi zatrdili, da bom še lahko delala, žal pa ne več na prejšnjem delovnem mestu. Dejstvo, da bom tako lahko še vedno delaven član naše družbe, me je tudi moralno dvignilo. Pri nas so resnično velika prizadevanja strokovnih delavcev, še posebno dr. Pogačarja, ki je na tem področju že veliko naredil, kot Naša sogovornica bo šla kmalu v pokoj. Ji bo potem časa ostajalo? »S tem si pa res ne belim glave. Rada hodim v hribe, preje sem bila pri naših planincih, sedaj pa sem pri invalidih, kjer vodim planinsko sekcijo. Rada grem m izlete. Veste, človek mora biti aktiven! Sodelujem v delu invalidov v Laškem, kjer sem tudi poverjenik. Invalidov je v Laškem in okolici preko tisočosemsto. Imamo strelsko družino, šah, ribiško in planinsko sekcijo. Prirejamo izlete in srečanja.« O delu invalidov nam je tovarišica Aškerčeva povedala še marsikaj. Med drugim tudi to, da pripnavljiajo ob letošnem letu invalidov proslavo v Zidanem mostu, da bodo tudi letos organizirali izlete po partizanskih poteh. Iz vsega njenega pripovedovanja pa je bilo videti, da je kljub temu, da je preživela marsikaj hudega, ter kljub slabšemu zdravju zadovoljna da živi in dela med ljudmi s katerimi se dobro razume. Branko Pevec tudi sodelavcev, ki nam olajšajo nekaltera opravila na delovnem mestu ter opravijo tista, ki jih mi ne moremo opravljati. Problem pa bo nastopil v prihodnosti in sicer glede tega, kje zaposliti delavce, pri katerih se že kažejo poškodbe — predvsem okvare hrbtenice. Tečejo razgovori s šišensko organizacijo sindikatov. Preko nje naj bi potekala akcija, katere cilj bi bil povezati delovne organizacije med seboj na ta način, da bi razporejali de-lavce-invalide na ustrezna delovna mesta po raznih delovnih organizacijah. Pač tja, kjer bi bili zanje ustreznejši pogoji za delo. Seveda pa ne bi smel biti zaradi tega delavec prikrajšan v svojih pravicah in še posebej ne pri osebnih dohodkih. O tem bo tekla beseda tudi na naši skupščini aktiva, ki bo v naslednjem mesecu. Pogovorili se bomo tudi o našem na-daljnem delu, o izvedbi izleta ter o drugih problemih, ki se pojavljajo v našem delu,« je zaključila Anica Pinter, predsednica Aktiva invalidov Dekorativna. B.P. Kaj je to brainstorming? Sedanjost zahteva čim hitrejše in čim boljše rešitve v tehnologiji in tudi na drugih področjih. Ena izmed metod za pridobivanje večjega števila idej je brainstorming. Metodo izvedemo na sestanku, kjer naj sodeluje večje število strokovnjakov na področju, kjer želimo dobiti ideje. Cilj nam je pridobiti čim večje število idej — tudi takih, ki so na videz nemogoče izvedljive. Vse si tudi sproti zapisujemo. Zaželjeno je, da se ideje dopolnjujejo, ne smemo pa dopuščati, da se izražene ideje kritizira. Ravno tako ni sprejemljiv način, da posameznik vztraja na ideji, če se drugi z njo ne strinjajo. Vsekakor moramo sestanek voditi tako-, da je atmosfera sproščena brez predsodkov in omejitev. Sprejemljive so le ideje skupine, ki naj tudi imajo popolno veljavo. iz A. Gregorič: Analiza tekstilnih procesov -si- Človek mora biti aktiven pravi Sonja Aškerc iz Predilnice NAŠI DELAVCI AKTIVNI IZVEN DELOVNE ORGANIZACIJE »Imamo dobro mladino« Bronislava Starc, Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Dolomitskega odreda Precej naših delavcev v prostem času deluje v krajevni skupnosti, je aktivnih v raznih organizacijah in društvih. O njih ter o njihovem delu bomo spregovorili v naši novi rubriki z delovnim naslovom »Naši delavci aktivni izven delovne organizacije«. Tokra-t predstavljamo delavko iz šivalnice, Bronislavo Starc in njeno delo. Že vrsto let dela v naši delovni organizaciji, prav tako pa je že precej časa aktiven član Društva prijateljev mladine. Prej je delovala v krajevni skupnosti Dravlje, po razdelitvi pa nadaljuje z delom v krajevni skupnosti Dolomitskega odreda. »Ko smo lani krajevno skupnost preoblikovali, smo na novo ustanovili tudi naše društvo. Sedaj ustanavljamo koordinacijski odbor društva. Le-ta bo združeval Slane iz uličnih odborov in hišnih svetov ter predstavnike delovnih organizacij. Ta naj bi začel ta mesec z delom, tako da bomo v marcu lahko izpeljali že prve akcije.« »To so torej trenutne naloge društva, kakšno pa je sicer delo Društva prijateljev mladine?« »Že ime pove, da delamo z mladimi. Mlade skušamo usmerjati, jih vzgajati, predvsem pa poskrbeti za organizirano preživljanje prostega časa mladih.« »Pa vas je dovolj tistih, ki delate v društvu?« »Ker smo še »mlada« skup- nost, se šele zbiramo skupaj. V naše vrste vabimo mlade, pa tudi starejše, ki žele delati. Vsakdo nam je dobrodošel. Tudi v naši delovni organizaciji je precej delavcev, ki žive v krajevni skupnosti Dolomitskega odreda. Nekaj od njih se jih je že vključilo v delo društva, veseli pa bomo vsakega, ki pride k nam.« »Imalte za svojo dejavnost ustrezne prostore. Znano je, da jih celo krajevna skupnost nima, sa gostuje v domu »stare« krajevne skupnosti Dravlje?« »Prostorov nimamo, lahko pa bi jih z malo dobre volje uredili, tako kot smo jih uredili stanovalci naše stolpnice na Celovški 263. S prostovoljnim delom smo uredili kletne prostore tako, da imajo mladi v njih prostor za svoje dejavnosti. Tam poslušajo njihovo glasbo, se pogovarjajo, igrajo družabne igre, zaplešejo. Med njimi so tudi pesniki, recitatorji, slikarji. Pripravili smo že razne proslave, razstave. Organizirali smo tudi izlete, na katerih smo Sani društva prijateljev mladine seznanjali mlade z zgodovinskimi dogodki med minulo vojno, jih opozarjali na razne kulturne in druge znamenitosti krajev, skozi katere nas je vodila pot. Seveda se večkrat tudi poveselimo. Tako naredimo družabne večere v naših prostorih, v toplejših dneh pa se zberemo na pikniku, na skupnem kopanju, trimski stezi in še kje.« »Tako je torej v vaši stolpnici, pa menite, da so tudi drugje podobne možnosti?« »Mislim da so. Predvsem bo moralo naše društvo v povezavi s hišnimi sveti ter uličnimi odbori storiti na tem področju kar največ. To pa pomeni najprej poiskati ljudi, ki bi želeli delati, ter nadalje poiskati primerne prostore za delo z mladino. Dokler pa tega ne bo, bomo še vse prepogosteje srečevali mlade ob fliperjih v bifejih in gostilnah.« Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Dolomitskega odreda šele začenja z delom. Ko bo zgrajena tudi osnovna šola, ko bodo dograjeni novi bloki in seveda, ko bo društvo postalo številčno močnejše, bo njihovo delo lažje, v krajevni skupnosti pa bo na ta način bolje poskrbljeno za mladino, kot doslej. »Imamo dobro mladino,« je še povedala tovarišica Starčeva, »samo treba jo je znati pritegniti k delu. Veste, mladi radi delajo, če imajo pred seboj cilje, te pa jim moramo pokazati mi, starejši.« b. p. Z druge konference Zveze sindikatov Slovenije Družbeni dogovor sprejeli Kot delegat občine Šiška sem se udeležil 2. konference slovenskih sindikatov, katere glavna tema je bil Družbeni dogovor o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Na konferenci so bili podani problemi, ki obstajajo na tem področju in ki jih naj bi družbeni dogovor razrešil. Prvi problem j,e vrednotenje proizvodnega in neproizvodnega dela. Ugotavljamo, da je neproizvodno delo bolje nagrajevano. Ob tem je bilo tudi naglašeno, da bi bilo potrebno z boljšim nagrajevanjem proizvodnega dela preprečiti odhajanje proizvodnih delavcev v administracijo, saj se s tem ponavadi izgubljajo najboljši delavci. Vendar pa družbeni dogovor ne bi smel imeti nasprotnega oz. neželje-nega učinka, saj se moramo, zavedati, da je neproizvodno delo vsaka razvojna ali tehnična služba, ki je prav tako potrebna za uspešno gospodarjenje vsakega kolektiva. Na kon- ferenci so nadalje razpravljali o razvidu del in nalog. Ta naj bi omogočil delavcem, da bi pri svojem delu uporabili vse svoje znanje ter umske in fizične sposobnosti. Ob tem velja omeniti, da bi dela in naloge, za katere so potrebne podobne sposobnosti in znanje in so si tudi po teži podob,n-a, tudi približno enako ocenjevali in nagrajevali. Temu sedaj ni tako in prihaja do velikih razlik. Tudi minulo delo še ni ustrezno opredeljeno. Kljub temu, da so ponekod že doseženi določeni rezultati, pa se v večini primerov še ni nič premaknilo in je ostalo le pri dodatnem dohodku, ki se računa v odstotkih n,a leta delovne dobe. Delegati smo bili seznajeni s problemi, ki tarejo delavca v kmetijstvu, rudarstvu in gradbeništvu in jih ni malo. V kmetijstvu odhajajo delavci v druge panoge zaradi zaostajanja osebnih dohodkov, kar velja tudi za rudarstvo. Rudarji odhajajo v druge poklice zaradi neustreznega vrednotenja dela in drugih problemov, ki so se nakopičili zaradi kratkoročnega reševanja problemov. Tudi gradbeništvo je vedno bolj nezanimivo zaradi padca realnega dohodka, ki poslabšuje socialno stanje delavcev z nižjimi osebnimi dohodki. Razprava je potekala tudi o inovacijskih dejavnostih, pripravi in sprejemu planskih dokumentov, odnosu do dela, produktivnosti, delovnih pogojih in o prispevku družbenopolitičnih organizacij pri reševanju teh problemov. To so bile glavne teme, ki so jih obravnavali na 2. konferenci O osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Prav tako je konferenca določila tudi rok in nosilca za pripravo strokovne podlage tega dogovora, ki mora biti pripravljen do konca letošnjega leta. Marko Bricelj KNJIGE ZA VAS Predstavljamo knjižne zbirke Prešernove družbe Mi predstavljamo — vi izberite! Knjige Prešernove družbe za lansko leto ste pred časom prejeli in nekatere od njih najbrž tudi prebrali. Ker pa je leto hitro naokoli, vas mi že sedaj vabimo, da naročite knjižne zbirke za letošnje leto. Tako je ceneje, pa tudi delavci Prešernove družbe lahko preje začno s tiskanjem, da bodo tako knjige do Prešernovega rojstnega dne, 3. decembra že pri nas doma. Poleg Prešernovega koledarja za leto 1982, ki bo tudi letos pester in aktualen ter opremljen z barvnimi ilustracijami, boste naročniki redne knjižne zbirke prejeli še naslednje štiri knjige: TA GLAVNA URŠA, povest, ki jo je napisal Smiljan Rozman, govori o odraščanju, problemih mladih ljudi. Čeprav nosi oznako »mladinska« bi bilo dobro, da jo preberejo tudi. starejši. V redkokateri slovenski pripovedni knjigi je s tako izrazno silo prikazan kmetijski svet, tako kmetija, kot človek, ki živi in dela na njej, kot v knjigi LJUDJE POD OSOJNIKOM. — Pred petinštiridesetimi leti jo je napisal France Bevk, eden od ustanoviteljev Prešernove družbe. Miroslav Pahor je v sodelovanju z Ilonko Hajnal napisal zgodovinsko knjigo PO JAM-BORNI CESTI V MESTO, ki pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom in življenju ob njej. Naslov knjige, ki jo je napisala Andreja Grum, pa je sam po sebi dovolj zgovoren: HITRO PRIPRAVLJANJE JEDI. In koliko boste odšteli za vse te knjige? Prednairočniška cena knjižne zbirke znaša 300.— dinarjev (broširana izdaja) oziroma 400 dinarjev (vezana v celo platno — broširan bo le Koledar). Seveda velja tudi cena le za tiste, ki bodo naročnino poravnali v celoti do 30. junija 1981. Naročniki1, ki bodo plačali zbirko kasneje, lahko v največ treh zaporednih obrokih, najkasneje pa do konca novembra 1981, bodo morali zanjo dati 350.— dinarjev (za broširano )ozimoma 450.— dinarjev (za vezano izdajo). Prešernova družba pa že vrsto let izdaja zbirko romanov »Ljudska knjiga«, ki izhaja skozi vse leto. Letos bo izšlo šest knjig, in to: Adil Jakubov ULUGBEGO-VI ZAKLADI, zgodovinski roman Janash HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE, na zabaven, delno satiričen način pisatelj opisuje dogajanje ob nemško poljski meji v letih 1930— 1945. Philip Rath ZBOGOM, CO-LUMBUS je privlačno napisana ljubezenska zgodba, kjer ne manjka tudi šaljivih situacij. Leonard Kibera GLASOVI V TEMI — je izredno prodoren prikaz razmer, kakršne so zavladale v kemiji, potem ko si je dežela priborila neodvisnost. Seveda, pa brez čustvenih vezi ne gre ... Koba Abe ŽENSKA PEŠČIN je zanimiv romam japonskega pisatelja, ki govori o življenju zbiralca metuljev, ki ga proglasijo za mrtvega, potem pa ... Siegfried Lenz VZOR — roman, ki ponuja snov za razmišljanje o življenju. Cena zbirke je 800.— dinarjev, naročniki pa jo lahko poravnajo v največ štirih obrokih, najkasneje do konca novembra 1981. Tudi zbirko »Ljudska knjiga« lahko naročite pri naših poverjenikih! Na kratko smo predstavili program Prešernove družbe za letošnje leto. Družba že vrsto let bogati naš kulturni prostor s svojimi izdajami, ki so resnično dobre ter dostopne tudi za plitkejši žep. Razmislite in se naročite! Knjige lahko naročite pri naših poverjenikih: v tkalnici je to Marica Mustar, v šivalnici Ani Meglič, v pripravljalnici Rozi Eržen, v DSSS pa Zdravka Lautar. D „ Nov delovni čas občinskih upravnih organov Na vseh ljubljanskih občinah so imeli do sedaj v upravnih in strokovnih službah uradne ure dopoldne, popoldne pa le enkrat na teden. Ljubljančani so se tako navadili, da so opravljali svoje posle na občini med delovnim časom, tisti, ki si tega nislo mogli privoščiti, pa so čakali v dolgih vrstah popoldne. Zato so tudi občinski izvršni sveti sklenili, da bo odslej drugače. Od 2. februarja dalje so upravni organi im službe šišenske občinske skupščine začeli delati po novem delovnem času. Uradne ure bodo ob ponedeljkih in sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure, ob petkih pa od 8. do 12. ure. Spremenjen delovni čas je tudi na občini Vič-Rudnik, in sicer ob ponedeljkih in sredah med 7.30 in 12. uro ter od 13. do 16.30, v petek pa od 7.30 do 12. ure. Od 1. marca dalje bodo tudi v občini Ljubljana-Center ob ponedeljkih iin sredah od 7. do 17. ure, ob petkih pa od 7. do 13. ure. Za občino Bežigrad ter Mo-site-Pioije še nismo dobili podatkov o spremembah, verjetno pa se bodo tudi tam odločili za spremenjen delovni čas, da bodo s tem omogočili delavcem, da bodo opravili svoje posle na občini v svojem prostem času. Delo in kultura Delo in kultura sta med seboj neločljivo povezana. Še posebej pa velja ta trditev za izdelovalke naših tapiserij, ki združujejo svoje poklicno znanje in umetniška nagnjenja. Zaradi tega ni nič neobičajnega, da ravno tapiserije, ki smo jih izdelali pri nas krasijo prostore Cankarjevega doma. Ob letošnjem kulturnem prazniku vam zato na straneh današnje številke predstavljamo nekatere izmed njih. Zgornja tapiserija je bila slikarja Mladena Srbinariča, predstavlja pa človekovo življenje. Velika je 4X6 metrov, v njo pa je bilo vloženo preko 3300 delovnih ur. NAŠI DELEGATI: Delegate izbirati bolj premišljeno Nada Jamnik, vodja konference delegacij Dekorativna 24 za SIS raziskovanje Med našimi delegati, ki se redno udeležujejo sestankov ter so tudi sicer aktivni pri delu delegacij je Nada Jamnik, pravnica v naši delovni organizaciji. »Področje raziskovanja, to je področje, ki ga pokriva SIS, katere delegat sem, ne poznam dobro. O delu skupnosti sem seznanjena preko gradiv, ki ga dobimo za seje. Pač pa je bila v lanskem letu ustanovljena Posebna raziskovalna skupnost za tekstilno in usnjarsko industrijo. Problematiki, ki jo obravnava ta skupnost se bomo skušali bolj posvetiti, pričakujemo, da bi opravljali kakšne storitve za nas,« je o delu skupnosti uvodoma povedala tovarišica Jamnikova. »Delo delegacij v naši delovni organizaciji spremljajo tudi strokovne službe. Velja to tudi za delegacijo katere vodja ste? »Za našo še toliko bolj. Sedaj navezujemo stike z našimi strokovnjaki, ki bi predložili probleme, ki bi jih naš delegat prenesel naprej. In sicer je to področje, ki ga pokriva razvojna služba. Zato bomo tudi poslali na seje delegata, ki dela v tej službi. Sicer pa menim, da bi morali že pri evidentiranju kandidatov za samoupravne interesne skupnosti bolj upoštevati kadrovsko strukturo.« »Običajno imajo delegati pripombe glede količine in kakovosti informacij, ki jih prejemajo. Kakšno je vaše mnenje?« »Da so informacije preobsežne, vemo že nekaj let. Tudi bolj razumljive bi morale biti. Pri naši skupnosti pa je problem tudi v tem, ker je to področje nam manj znano. Sicer pa drži še vedno, da so informacije nekonkretne in preveč splošne. Morda bo sedaj bolje, ko je ustanovljena posebna skupnost za tekstilno in usnjarsko industrijo. Res pa je, da so v zadnjem času gradiva krajša in strnjena, a jih je kljub temu dovolj.« »Ste imeli z delegati organiziranje seminarja? »Seminarji so bili in sicer o vlogi ter delovanju delegatskega sistema, o skupščinah SIS in o komuniciranju v delegatskem sistemu. Zal pa udeležba ni bila ravno spodbudna.« »Kaj pa sicer velja za udeležbo na sejah? Ali delegate pokličete na odgovornost, če se sej ne udeležujejo? »Prihajajo vedno eni in isti, oziroma se le-ti opravičijo, če ne morejo priti na sejo. Imeli smo sestanek za vse delegacije skupaj, pa smo prišli predvsem do tega zaključka, da naj bi v bodoče za delegate izbrali le tiste delavce, ki nameravajo resno delati. Naj ne bi bili delegati le na seznamu!« Branko Pevec Obisk iz Kavadarcev Septembra 1980 je devet mladincev iz občinske konference ZSMS Ljubljana-Šiška obiskalo Kavadaroe, kjer so predstavili naše kulturno ustvarjanje. Mladi Kavadarčani pa so nam konec leta vrnili obisk. Predstavili smo jim naše delo ter jih seznanili z delom nekaterih delovnih organizacij. Med drugim so obiskali Dekorativno, Iskro na Pržanju in Pivovarno Union. V popoldanskem času pa so nastopili v Domu starejših občanov v Dravljah, v vojašnici Borisia Kidriča ter Gimnaziji Šentvid. Izvedli so zelo zanimiv program, obenem pa je slikar risal slike, k!i jih je potem podaril gostiteljem v trajen spomin. Zraven tega pa smo jih peljali še v Mestno gledališče, kjer so si ogledali Cankarjeve Hlapce, edino prosto popoldne, ki so ga imeli, pa so izkoristili Za ogled ljubljanskih galerij in znamenitosti našega mesta. Z njimi pa smo se tudi dogovorili za nadaljnjo vsakoletno izmenjavo in razgovore o delu mladine. Vera Laznik Iz krajevne skupnosti Dolomitskega odreda »Na področju splošnega ljudskega odpora in civilne samozaščite v tem mesecu organiziramo predavanja za krajane. Na teh predavanjih jih seznanjamo s področjem SLO in CZ, ki jih predvideva program. Oblikujemo tudi splošne enote civilne zaščite, ki jih zaradi preoblikovanja krajevne skupnosti dosedaj še nismo uspeli sestaviti. K sodelovanju skušamo pridobiti predvsem mlade ljudi, da bi tako bili kar najbolj pripravljeni, če bi bilo potrebno nuditi odpor ali v primeru elementarnih nesreč. Pripravili smo tudi poročilo o delu v lanskem letu, sestavljamo pa tudi materialni, fizični in vrednostni plan za naslednje obdobje,« je povedal tovariš Bogdan Šumič, referent za SLO in CZ. V januarju je zasedal tudi svet krajevne skupnosti Dolomitskega odreda, ki je med drugim precejšnjo pozornost posvetil delovanju komunistov na terenu. Zelja vseh je, da bi čimveč komunistov na terenu aktivno sodelovalo pri delu organov in organizacij v krajevni skupnosti. V kratkem bo organiziran sestanek, na katerem bodo zbrani vsi komunisti, ki žive na tem področju. Le-te bodo seznanili z delom krajevne skupnosti in vlogo ter nalogami komunistov v njej. Tečejo tudi priprave za zbor mladih na katerem bodo mladi izvolili svoje organe, pripravili plan dela ter začeli organizirano delovati. Sklicatelji upajo, da bo udeležba mladih čim-večja, pričakujejo pa, da s.e bodo zbora udeležili tudi mladi iz delovnih organizacij. Dimce Niklov je narisal osnutek za to tapiserijo, ta je tudi narejena v velikosti 400X600 cm v lepih naravnih barvah. ČE ŽELITE, DA BO GLASILO RES VAŠE, POSTANITE NAŠI DOPISNIKI NEKAJ DOLOČIL OSNUTKA PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH To si velja zapomniti! Ker bodo DS TOZD (DSSS) določili predlog pravilnika o delovnih razmerjih, ki je bil kot osnutek že obravnavan v javni obravnavi, bo ta sestavek samo pokazal na nekatera določila osnutka pravilnika. Predlog pravilnika o delovnih razmerjih bo pravočasno razmnožen in dan v javno obravnavo, nakar se bomo delavci v TOZD in DSSS dokončno odločili o njegovem sprejemu na zborih delavcev. — Doslej je bilo poskusno delo predvideno samo za določene kategorije delavcev, po osnutku pravilnika pa naj bi bilo poskusno delo za delavce, ki opravljajo naslednja dela in naloge — kjer se zahteva — končana osnovna šola — 1 mesec — kjer se zahteva — poklicna šola — 2 meseca in — kjer se zahteva — srednja izobrazba — 3 mesece — Novost je tudi ta, da morajo komisijo, ki poda oceno o poskusnem delu sestavljati delavci iz dela delovnega procesa, v katerem dela delavec, ki je na poskusnem delu taKo, da imajo pregled nad delavčevim delom, razen tega pa morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec, za katerega podajo oceno o njegovem poskusnem delu. Če je delavec negativno ocenjen med poskusno dobo, sprejme sklep o prenehanju delovnega razmerja komisija za delovno razmerje. — ZDR samo določa, da ima delavec po preteku 6 mesecev nepretrganega dela pravico do letnega dopusta, zato smo pojem nepretrganega dela opredelili v pravilniku tako, da se šteje v nepretrgano delo tudi delo v drugi OZD. Nadalje je določeno, da se nepretrgano delo ne prekine, če delavec preide iz druge OZD v našo OZD v treh dneh potem, ko mu je prenehalo delovno razmerje v prejšnji OZD. — Če pa delavec v koledarskem letu ni šest mesecev nepretrgoma na delu, mu pripada sorazmerni del dopusta. Sorazmerni del dopusta smo v osnutku določili tako, da se število dni letnega dopusta, ki bi sicer pripadali delavcu, če bi delal nepretrgoma šest mesecev, deli z dvanajst in dobljeno število pomnoži s številom mesecev prebitih na delu. — Razporejanje delavcev je bolj jasno opredeljeno in se deli v trajno in začasno. Določeni so primeri trajnega in začasnega razporejanja. — Do sedaj je imela delavka pravico do enega dneva dopusta do otrokovega tretjega leta starosti, po osnutku pravilnika pa ima pravico do sedmega leta otrokove starosti. — Brej sta delavki, ki je imela otroka starega do 15 let z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, pripadala dva dneva dopusta, po novem pa ta dva dneva pripadata delavki, ne glede na otrokovo starost, če je otrok zaradi teh motenj nesposoben, da bi sam skrbel zase. — Novost je tudi ta, da so po dosedanjem pravilniku pripadali delavcem, ko so dopolnili 50 let starosti, še dodatni trije dnevi dopusta in pri sta- rosti 55 let še 2 dneva dopusta. Po predlogu pa naj bi delavcem že pri 50 letih starosti pripadalo pet dni dopusta. — Nova je določba v predlogu, da delavec prekine letni dopust, če nastopi eden od primerov, ki so razlog zato, da ima delavec pravico do izrednega plačanega dopusta (npr. s.r.r;, rojstvo, poroka itd.) in potem nadaljuje letni dopust v dogovoru z nadrejenim. — Določene pravice, ki jih je do sedaj zaradi varstva in vzgoje otrok imela samo mati ima po predlogu pravilnika lahko tudi oče, če se z materjo sporazumeta, da bo določene pravice uveljavljal namesto matere oče (npr. nočno delo, nadurno delo, 141 dni porodniškega dopusta itd.) •— Povsem na novo je urejeno poglavje o odgovornosti TOZD za škodo, ki jo delavec utrpi na delu ali v zvezi z delom. — Po osnutku je lahko de- lavec začasno odstranjen iz TOZD ali iz dela, če je zaloten pri kršitvi delovne obveznosti, ali če je zoper njega uveden disciplinski postopek. Torej bolj jasno je opredeljeno, kdaj sme biti delavec suspendiran, kajti v sedanjem pravilniku piše samo, da sme biti delavec suspendiran zaradi hujše kršitve delovne obveznosti. — Po osnutku je bolj podrobno opisan postopek v zvezi z različnimi oblikami prenehanja delovnega razmerja. — Jasno je opredeljeno, za katere delavce velj-a odpovedni rok iin s tem tudi pravica do osmih ur na teden, kadar delajo dopoldne, da si lahko poiščejo drugo zaposlitev. (Kadar delavcu preneha delovno razmerje po lastni izjavi, kadar delavcu preneha delovno razmerje, ker noče sprejeti trajne razporeditve na dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti in kadar delavcu preneha delovno razmerje, ko se ugotovi, da delavec ni zmožen opravljati svojega dela, noče pa sprejeti razporeditve na dela, ki bi jih lahko opravljal glede na preostalo delovno zmožnost). Smučarski tek — zimski šport za vsakogar V imenu vseh tekmovalcev se zahvaljujemo delovni organizaciji za omogočene nastope na tekmovanjih. Stane KONDA V pretekli sezoni bi se morali udeležiti še Trnovskega maratona (42 km) in Bloških teko v (30 km), ker pa je zima ponagajala s snegom in tega ni hotelo biti sita ti dve tekmovanji odpadli. Poleg omenjenih tekov pa smo se posamično udeležili še nekaterih maratonov in tekov kot so: Glas svobodne Jelovice (12 km), »Tek elanovih dvojic« (20 km) ter Pokljuškega maratona (50 km). V letošnji tekmovalni sezoni pa smo ae udeležili maratona v Dupljah ter Trnovskega maratona. Ko govorimo o smučarskem teku se moramo zavedati, da na gre za novo športno panogo! Smučarski tek je najstarejša smučarska disciplina. Vendar je razvoj alpskega smučanja z vso svojo tehnologijo zavrl za nekaj časa smučarski tek in hojo na smučeh. Poleg že dobro znanih prednosti, ki nam jih nudi ta za vse starosti primeren šport je šele spoznanje, da je gibanje nujno potrebno v zadnjem času pripeljalo do tega, da je smučarski tek po svetu doživel pravi razcvet. To spoznanje je prav gotovo vodilo tudi nekatere naše delavce, ko so se odločili, kako se čim bolj popolno in poceni re-kreinati v zimskem času. Uvedba smučarskega teka kot nove športne panoge na zimskih igrah tekstilnih delavcev Slovenije, je v začetku leta 1979 dala prvo priložnost smučarjem tekačem, da tudi oni zastopajo svoje delovne organizacije. To priložnost smo izkoristili tudi mi in dokaj solidno zastopali našo delovno orga- nizacijo na tem tekmovanju. Še v isti sezoni smo se udeležili občinskega sindikalnega prvemštva v smučarskih tekih. Prav ti dve tekmovanji sta pripomogli, da smo se med sabo spoznali, izmenjali izkušnje. Tako smo se tudi odločili, da ne bi ostali pri zastopanju delovne organizacije le na teh dveh tekmah, ampak bi se uedležili tudi drznejših tekmovanj — smučarskih maratonov. Pojavili smo se na prvem maratonu v Dupljah, udeležili smo se teka na 15 in 30 km dolgi progi. Skozi cilj smo prišli vsi, uvrstili pa smo se v prvi polovici med tekmovalci, ki so prispeli na cilj. Tudi prvega mednarodnega maratona »Tek treh dežel« smo se udeležili. Izredno težavno in 25 km dolgo progo, ki je vodila iz Kranjske gore preko Trbiža (Italija) do cilja v Podkloštru (Avstrija), smo premagali v času dveh ur in pol. Na cilj tega teka je prispelo nekaj več kot 2500 tekmovalcev. Naša četvorka pa se je razvrstila med 900 in 1000. mestom. PORTUGALSKA DELEGACIJA V DEKORATIVNI V januarju so obiskali našo delovno organizacijo člani delegacije levega krila portugalske socialistične partije. V naši delovni organizaciji so se seznanili z delom proizvodnega procesa, na razgovoru pa smo jim nekaj besed povedali tudi o delovanju našega sistema socialističnega samoupravljanja.. SEJEM MODE Na letošnjem ljubljanskem sejmu je Dekorativna prejela diplomo za razstavljeno kolekcijo SLIKAR-AMATER Drago Krstič Avtor tapiserije je Milutin Kostič, velikost 4X6 metrov, prevladujeta pa modra in rdeča barva, težka pa je 45 kilogramov. Akcija ’81 — gasilska preventiva v gozdovih Ne igrajmo se z ognjem Tokrat je naš sobesednik tov. Drago Krstič, ki je sedaj tretje leto v naši DO, pri opravljanju delovnih nalog apreterja. Zastavili smo mu nekaj vprašanj na katera je prav rad odgovoril. Kako ste zadovoljni z delom, ki ga opravljate? Lahko rečem, da sem se na delo zelo hitro privadil na vseh fazah v apreturi, saj to delo opravljam vestno in z veseljem. Kaj bi lahko rekli o medsebojnih odnosih v vašem oddelku? Z vsemi, ki so v izmeni, se zelo dobro razumem, tako s sodelavci kot z nadrejenimi, lahko rečem, da smo zelo homogen kolektiv. Mislim da sta razumevanje iln uspeh odvisna od organizacije dela, to pa v naši izmeni opravlja Marko Bricelj zelo uspešno. Vam je DO pomagala pri reševanju kakšnega problema? V Dekorativni je zaposlena tudi žena že 12 let. Sedaj dela kot preddelavka v tkalnici. Bred kratkim sva rešila stanovanjski problem, zato gre velika zasluga naši delovni organizaciji. Kaj pa vaš prosti čas? V prostem času največ slikam, saj me slikarstvo veseli že od malega. Slikam predvsem na platno in steklo, v zadnjem času pa sem poizkusil tudi z intarzijo, -to je lepljenje furnirja v raznih barvah na les, tako da s tem dobiš sliko. Skupščina občine mesta mi je pomagala, da sem prišel do svojega ateljeja. če bi bilo zanimanje v naši DO, bi z veseljem predstavil širšemu krogu sodelavcev omenjeno tehniko. FRANCI PESTOTNIK Preventiva je danes ena najbolj obravnavanih tem, saj s preprečitvijo nastankov raznih požarov -ohranimo mnoge dobrine, ki so nam v vsakdanjem življenju nujno potrebne. To niso samo stroji v tovarnah, gospodarske zgradbe, bivalni prostori1, ampak tudi gozdovi, ki so naša pljuča — nasproti onesnaženju, ki ga je vedno več. Gasilci in gasilske organizacije bodo letos preventivi v gozdovih posvetili posebno skrb. Namreč škoda, ki se povzroči s požari gozdov, ni ocenjena vrednostno. Dostikrat goličave in pogorišča ne dajo zadostne teme za razmislek. Le malokdaj pomislimo, da so gozdovi ravnovesje v naravi, hkrati pa jih lahko koristno izrabimo za potrebe lesne, papirne, tekstilne in druge industrije ter za kurjavo. Ravno kurjava pa je trenutno aktualna tema: ali imamo toplo doma iald pa gre toplota nekoristno v zrak. Da preprečimo nekontrolirano gorenje, pa moramo v vseh ob- čanih vzgojiti protipožarno kulturo. V gozdovih se izogibamo kurjenja v času od novembra do maja posebno v sušnih obdobjih in če ni snega. Takrat je že vsaka malenkost odločilna — že navaden cigaretni ogorek ! Kako smo nevzgojeni, nam kaže že primer Šmarne gore, kjer skoraj ni leta, da ne bi bilo požara. Tu pa je gašenje še posebej zelo otežkočeno zaradi strmine in težkega dostopa, vode ni, suhljadi in listja pa je na pretek. Taborniške organizacije posvečajo gorenju na prostem posebno skrb. Bo teh pravilih bi se morali ravnati tudi mi. Če kurimo v naravi, ogenj pred odhodom pogasimo z vodo ali zemljo in počakamo toliko časa, da smo prepričani, da je ogenj res prenehal goreti. Pazimo tudi na to, kam odmetavamo cigaretne ogorke in druge podobno goreče predmete. Držimo se torej pravila: BOGASTVO GOZDA JE NEIZMERNO — TODA LE, ČE JIH ZNAMO ČUVATI! L S. Seminar civilne zaščite V januarju je potekal seminar civilne zaščite, ki se ga je udeležilo 29 delavcev. Seminar je trajal 25 ur, vsak dan po pet ur. Na seminarju so obravnavali splošne teme, ki jih morajo obvladati pomožni bolničarji v civilni zaščiti. Med drugim so obravnavali tudi: — fiziognomijo sodobne vojne, koncept in oblike SLO — sodobne obveščevalne službe im varnostni sistem SFRJ — naravne in druge nesreče ter ravnanje ob njih — zaščita pred požarom. Seminar so vsi tečajniki uspešno opravili, kar pomeni, da bodo bolj pripravljeni za obvarovanje naše delovne organizacije. Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD »Predilnica« Laško Škoberne Rozalija — del. razmerje za določen čas Ilijevec Jože — JLA Robida Igor — JLA DELOVNI JUBILEJI TOZD — B »Gotova tkanina« Švare Dušan — skladišče gotovega blaga Esenko Marija — trgovina TOZD »Predilnica« Laško Seidl Frančiška — predilnica 1 Pusar Edvard — predilnica 2 10 let Koprivec Francka Krašovec Franc 20 let Golob Katarina Žigon Emilija Murn Marija 35 let Dobnikar Francka DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD — A »Surova tkanina« Vugrinec Katarina — izjava delavca Glumač Jusuf — hujša kršitev TOZD — B »Gotova tkanina« Šavor Vojko — JLA Januš Jožefa — upokojitev Purič Dragan — izjava delavca DSSS Pirc Sašo — JLA ROJSTVA Veber Franci — sin Lavrenčič Janislava — sin Razboršek Stanislav — sin Ojsteršek Antonija — hči Kočar Jovanka, Avgust — hči Januzovič Bnisa — hči Enisina hčerka je prišla na svet v malce neobičajnem prostoru — v taksiju. S*. . tajata Zdrav« mati. zdrav otrok: Sabina v varnem materinem naročlu. (Foto: E. Maenoc) ZAHVALA Vsem, ki ste mi ob smrti mojega dragega očeta stali ob strani, še posebej pa tov. Pirkmajerjevi, iskrena hvala. Zahvaljujem se tudi sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Vjekoslava Balent ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega očeta se lepo zahvaljujem delovni organizaciji Dekorativna za izrečeno pismeno sožalje ter sindikatu za podarjen denar namesto venca na grob. Posebej hvala sodelavkam v jedilnici. Betka Kalšek UMRLA JE LJUDMILA GRIL IZ LAŠKEGA Ta neizbežna človekova usoda, smrt, je doletela tudi našo delavko Ljudmilo Gril prezgodaj. Smrt, kruta kot je, jo je nenadoma iztrgala iz naših vrst. Tej resnici, katero smo zvedeli v četrtek, dne 29. 1. 1981, nismo in nismo mogli verjeti. Kako verjeti, da nas za vedno zapušča sodelavka, ki je med nas prinašala veselje ter s človeško ljubeznijo in nesebičnostjo pomagala vsakomur, kateremu koli je le mogla. Resničnost, človekoljubnost, prizadevnost in pridnost so bile njene vrline. Pri delu za njo ni bilo nikoli meja ter vse kar je bilo potrebno narediti, je naredila. Težko je najti besede, s katerimi bi opisali vse tisto, kar čutimo mi sodelavci v svojih srcih. Danes se še vedno ne zavedamo dobro kaj pomeni Milkina smrt, vendar pa vemo, da bo v naših srcih vedno ostala njena iskrenost in resnica, katere se ni bala in je vsakemu povedala tisto, kar je mislila. Ta lastnost in človečnost, ki jo je nosila vedno v sebi, nam bo ostal neizbrisno v spominu. ZAHVALA Ob nenadni bridki izgubi moje drage žene LJUDMILE GRIL, roj. Koritnik, se iskreno zahvaljujem njenim sodelavcem za izrečena sožalja, vence in cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči mož s sorodstvom ZAHVALA Ob smrti moje matere se zahvaljujem za iskrene besede sožalja, sindikatu pa za izkazano denarno pomoč. Lojze Prestor ZAHVALA Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in sindikatu za denar namesto venca. Marija Blatnik ZAHVALA Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so mi izrekli sožalje in izkazali sočustvovanje. Marija Knez ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega dragega očeta se iskeno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje ter sindikalni organizaciji za denar namesto venca. Vida Martinčevič ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za iskrene izraze sožalja in sindikatu za izkazano pomoč. Ivica Tkalec ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta se zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja, sindikalni organizaciji pa za denarno pomoč namesto venca. Stanka Šušteršič ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, delovni organizaciji pa za denarno pomoč namesto venca. Štefka Kužner ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja in sindikalni organizaciji za denar namesto venca. Ida Marega ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, sindikalni organizaciji pa za denarno pomoč namesto venca. Marija Bajec Ogenj v oplemenitilnici pravočasno pogašen i 1 3 I« S fa ti > 8 s 10 p 42. o I tl. m vr E 4 U« ui E TO n fl S S3 S su Si P si E St s<\ S, Lo (.4 Ez Ll s C3 E tu LS m S u m. P. LS ti E to E E m X Vodoravno: 1. strnitev več podjetij; 7. podvodni izstrelek za uničevanje ladij; 14. naprava, stroj; 16. ruski pisatelj LEONID M. 1899; 17. bitka, spopad; 18. severni jelen; 20. morala, etos; 21. konec molitve; 22. tkanina iz dlak angora koze; 24. Mojzesov brat; 25. glavno mesito sosednje države; 26. magmatsko telo; 28. 13. dan v rimskem koledarju (marec); 29. Edo Novak; 30. rudarsko mesto v Srbiji; 31. preprosto vozilo; 33. Iztok Kavčič; 34. ločilo na koncu stavka; 35. riževo žganje; 37. tkanina z vtisnjenimi, spre-mitnjastima, leskotnimi vzorci; 38. sončev in lunin mrk; 40. eden od utemeljiteljev znanstvenega socializma; 42. Janez Oblak; 43. kazalni zaimek, 45. enako, prav takšno; 46. sredozemska rastlina; 50. angleški filmski režiser Carol (»Tretji človek«); 52. moško ime; 54. ozvezdje v nebesnem ekvatorju; 56. predpona v tujkah (vnovič); 57. klasična japonska igra z glasbo in plesom; 58. otok jv od Lošinja; 60. krvno sorodstvo; 62. medmet vzdiha; 63. del mehanizma, ki prenaša pritisk; 64. slovenski violinist Ozim; 66. obdobje v mezo-zoiku; 67. košara; 68. kem. znak za erbij; 70. slovenski skladatelj in dirigent Švara; 71. kratka komična gledališka igra; Navpično: 1. velemestno zabavišče; 2. opozorilo; 3. pogodba o uporabi proti plačilu; 4. kem. simbol za krom; 5. kratica narodno osvobodilne fronte Grčije; 6. del kopnega, ki sega najdlje v morje; 8. pijača starih Slovanov; 9. evropska reka; 10. drobna luknjica v snovi — tudi v koži; 11. finsko jezero; 12. dotoki; 13. cestni zavoj; 15. gorovje v Sloveniji; 18. preprosto strelno orožje; 19. kurir; 22. tuje žensko ime, 23. tekmec, 26. najdaljša reka v Franciji, 1010 kilometrov; 27. radioaktiven kemijski element — znak Th; 30. produkt človekovega dela, namenjen menjavi; 32. vrsta kazni odvzema prostosti; 34. knjigovodski račun; 36. krajevna skupnost; 37. večje naselje; 39. grška boginja, zaščitnica boja, mest, znanosti; 41. rjavo bela ujeda golobove velikosti; 44. država na sz ZDA z glavnim mestom Boise; 45. skupno ime za katione in anione, 47. najvišji vrh v Turčiji; 48. nikalnica; 49. mesto v severni Italiji z močno industrijo; 51. Emil Adamič; 53. listna vlakna agave; 55. ena od okončin; 58. ovojno oblačilo indijskih žena; 59. kratica za »Ljudsko tehniko«; 61. delovna organizacija; 63. do 5 m dolga morska riba iz družine skuš, 65. pregovor, 66. pritrdilni ca; 69. predpona v tujkah (zopet, nazaj, proti). Sestavil: Franci Pestotnik V soboto, 7. februarja, je ob 21.35 izbruhnil požar v oplemenitilnici, ki so ga domači gasilci, člani gasilske čete iz Dravelj ter mestna brigada in naši delavci, ki so pomagali, hitro pogasili. Do požara je prišlo zaradi isker, ki so zašle v odsesovalne naprave pri stroju za likanje pliša. Med likanjem je namreč prišlo do trenja delcev vlaken, ki jih je močna odsesovalna DOBRO JE VEDETI... — da astmo lahko povzročijo alergijske spremembe v organizmu ali infekcija dihalnih poti; najpogostejši alergijski povzročitelji so: hišni prah, perje in posteljnine, živalska dlaka, cvetni prah, razne trave, določena hrana in zdravila; — da so za škrlatinko pri otrocih značilni glavobol, slabost, vročina, vneto grlo in rdeči izpuščaji po telesu. Potrebno je zdravljenje z antibiotiki, sicer se lahko pokažejo posle- HUMOR Za »dnevne« je prišlo tudi tole obvestilo: »Prosim moške člane pevskega zbora, da se zglasijo v konfekciji, da pomerijo telovnike, ženske pa naj dvignejo krila v adjustirnici.« No, tekst smo malce spremenili, ker bi sicer moški (pa ne samo člani zbora) verjetno kar drli v adjustirnico. FEBRUAR naprava vsesala v cevi, kjer je zaradi prašnih delcev prišlo do vzbuha in kasneje do požara v zbirnih vrečah odsesovalnih naprav. Likalni stroj, iz katerega so zašle iskre v ,odsesovalne naprave, ini poškodovan. Tovarniški gasilci so izpraznili tudi 52 gasilnih aparatov, ki pa so jih davi odpeljali v ljubljansko poklicno brigado, kjer so jih pregledali in znova napolnili in še isti dan vrnili, tako da smo jih namestili na stalna mesta. dice na ledvicah, srcu ali srednjem ušesu; — da je zlatenica novorojenčkov pogost in razmeroma normalen pojav in je posledica še ne dovolj razvitega encimskega sistema jeter; traja približno deset dni in ne pušča posledic; — da vsebujejo veliko železa (Fe) naslednja živila: jetra, meso, jajca, kakao, kvas, sadje, stročnice ter pšenična in ovsena moka. Pomanjkanje železa vodi v slabokrvnost. POPRAVEK K OBJAVI NAGRAD ZA KRIŽANKO V JANUARSKI ŠTEVILKI GLASNIKA: Prvonagrajenki tov. Justini BABIČ, nova pletilnica. Tbilisijska 40, se opravičujemo, ker je v GLASNIKU napačno objavljen priimek. Okoli 16. bo nemirna atmosfera, ki bo dovedla mrzle vetrove s padcem temperature in snegom. Najnižje temberature bodo 18. Do 22. bo padec nizkega pritiska, ki ga bo povzročil prodor zračnih mas iz Atlantika, kar pomeni dvig temperature. Po 28. manjši padec temperatur in v višjih legah sneženje. MAREC 1,-—5. se bo nekaj dni zadrževal milejši morski zrak (jugo), okoli petega pa bo prišlo do preobrata in je pričakovati viharno vreme z dežjem in snegom. 7.—12. umirjeno vreme z zmernimi temperaturami, a še vedno okoli nič stopinj. 13.—16. severnejši predeli so izpostavljeni hladni coni, južni pa pod vplivom toplejšega zraka, zato bo topleje. . Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, Celovška 280, n. sol. o., tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Ivica Trček, Franc Pestotnik, Iztok Kavčič, Danica Krampušek, Jakob Novak, Lučka Lapajnar, Janez Tomažič — to številko uredil — Branko Pevec. Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-1-72) je glasilo oproščeno davka na promet.