121. številka. Ljubljana, sredo 30. maja. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
I«hdJH vnuk d»n. ixv*omBi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti preieuian za a v str o-oger s k e deiele za celo leto 1H gld., za pol leta H gld. M eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano  brez pošiljanja »a dom za celo leto 13 icltL,  ?,a četrt leta 3 M. 30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr.   Za pošiljanje n"* dim «e raćnua 10 kr. ta mesec, 30 kr. za 6etrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poitnina iznaša. — Za Koapode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja cniiaua cena in sicer: Z * Ljubljano za četrt leta 9 «ld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če «e oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če ne tri- ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole irankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Urodniitvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opra / ni it vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rokluuaacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej bili.
Vojska.
Priprave za odločilne bitve na rusko-Blavjanskem bojišči, kjer se bode glavno delo osvobojanja južnega Slavjanstva godilo, trajejo res bolj dolgo, nego povsod drugod v zadnjib evropskih vojskah. To prinašajo naturne težave soboj in elementarni velikanski zadržki. Vendar sedaj se sme vsak čas pričakovati veiik začetek, zlasti zdaj, ko sam car pride k vojski.
Tudi iz Azije nij jasnih poročil. Težave napredovanja so za Ituse in Turke tam isto tako ogromne in za evropske razmere nerazumljive. Iz samih turških poročil je razvidno, da Rusi vedno prodirajo, če prav se je Turkom okolo Suhuina posrećilo, mnogo Čerkesov izbarkati in upor v Kavkazu proti Rusom užgati.
Iz Carigrada se 28. t. m. razglaša smešen telegram: „Vojni minister je zvedel od kaj-makama iz Livaue, da je ta od uecega Cer-kesa izvedel, da so turške vojsko pod Muso-pašo Ardaban zopet zasele." — Čudno, da turški minister uže od kake stare babe bera-čice ne izveda vojnih poročil, če uže po svetu poroča, kaj jo izvedel „od necega Čerkesa."
0 deželnih volitvah
piše „Slov." v zadnjem listu tako-le:
Nasprotniki naši bodo gotovo vedno na straži čakali in k vo itvam hiteli, naj jim povelje za to dojde o poludne ali o polunoči. Enako budeči morajo biti tudi naši ljudje, zlasti kar se tiče prvotnih volitev pri kmečkih srenjah. Nihče naj se ne izgovarja, ,,bodo uže brez mene opravili." Bes bodo brez njega opravili, pa kako ! Da se tedaj pri splošnih volitvah ne bomo kesali, da je zmagal nemčurski kandi-
Phžigalec.
(Bouiau, v angleakoui upisala MisB M. Uumuiius, poslovenil J.) 13 i» ii j£- i   «1 o 1.
Dvanajsto poglavje.
(Dalje.)
Ko prišla, glej! v svetlobe krilo vila
Ograjena nebolka jo, meglo, Ki ini oči mračilo, razsvetlila, —
Se veni )a glasilo nje ime. Kebeško kazen jo odobrovala,
Velela šibo poljubiti mi, Zu arec t<> uporni) uk dajala
l)u svojega I loga udanosti,
„Jerica ! jaz sem bila mlajša od tebe," začela je Emilija, „ko je prišla moja izkušnja, in težko sem bila v kakem oziru taka, kot seru bila, odkar si ti me i/poznala. Morebiti veš, da mi je umrla mati, ko sem bila še premlada, da bi se nje mogla spominjati; a
dat, puzite, možje, da se vsi volilei zapišejo v volilni imenik, in se volitve res tudi vdeležijo, ee bi morda tudi še le po noči zvedeli, da se imajo uže drugi dan vršiti volitve. Naši nasprotniki so pretekani, pokažimo jim, da tudi mi nij smo brezskrbni in zaspani. V izgled naj nam bojo vrli Tirolei. V spodbudo naj nam bodo hudi nasledki, ki bi za nas nastopili, če pri sedanjih volitvah propademo. Nemško-liberalna stranka, katere drzovitost uže sedaj komaj prenašamo, postala bi še predrznejša in bi z enim mah-ljejem podrla vse, kar smo s t ruda -polnim delovanjem dosegli v tolikih letib.
Deželni odbor in ž njim vse srenjske, šolske in druge važne zudeve bi najmanj za 6 let nasprotnikom prišle y roke in veliko težje bi bilo jih jim potem zopet iztrgati iz rok, kiikor jih pa sedaj pred njimi obvarovati.
Naši nasprotniki so zlasti zanašajo na našo neslogo. Njih organ, „Lnib. Tagblatt", je v zadnjem času z nekako radostjo pobiral in priobčeval vse dogodke, ki so se mu zdeli pripravni ljudem pokazati, da v narodnem taboru vlada nesloga. Kdor naše liste marljivo prebira, dobro ve, da tiste neslogo, ki se je pred nekimi leti skušala vriniti med narodnjake, sedaj več nij med nami, in da smo v bistvenih rečeh zopet edini. Pa tudi naši nasprotniki naj to zvedo ter vidijo, da narodni volilei še nikdar tako edini in složni nijso šli v volilni boj, kakor ravno sedaj, in da javnemu in splošnemu blagru naroda z veseljem vsakdo žrtvuje lastne in posebne koristi. Vidijo nuj, da se Slovenci zavedamo svojih pravic in svojih moči, da nas nobene še tako sladke obljube ne morejo preslepiti, no-
beno žuganje no ostrašiti, ampak da nas vse navdaja le ena misel, ena želja: „Ne vdajmo se I?
Vojna moč turške države.
IV.
Turčija je svojo vojsko 1. 1809. na novo preuredila. Vsa organizacija se je imela polagoma od leta do leta vršiti ter 1. 1878 dovršena biti. Iz tega se vidi, da je sedanja ruska vojna za Turčijo jedno leto prerano prišla, ker sedaj še nema svoje vojske orga-nizovane. Po tej organizaciji ima Turčija v miru 150.000 redne vojake oborožene. Kedar bi nastali notranji nemiri, bi imela Turčija 220.000 mož v orožji. A kedar bi državi pretil vnanji sovražnik, tedaj bi poklicala 400.000 v vojsko in sicer 250.000 mož na evropskot 150.000 mož na azijsko bojišče. Ako bi bila Turčija prijeta od več strauij, bi postavila 700.000 mož na noge in še le 1. 1878. bi mogla (pa samo tedaj, če zbere vse svoje vojne moči) sklicati 780.000 vojakov pod svoje zastave. Se ve, da ti vojaci stoje vsi samo — na papirju. Vse njene sedanje vojne moči pa, kakor smo uže omenili, nikakor ne znašajo celih 400.000 mož.
Turška redna vojska se deli v stalno vojsko — (nizum) in v rezervo. Prva rezerva se imenuje ihtjat, druga redil', tretja hijade. Neredna vojska je tako imenovana črna vojska.
Vsa vojska se deli dalje v G korov, ki imajo svoje stolice v Carigradu, Sumil, Mona-stiru, Erzerumu, Damasku iu Bagdadu; zadnja leta so ustanovili še 7. kor v turškej Arabiji. Vsak kor obseza v mirnih časih G—7 polkov pešcev, G — 7 bataljonov lovcev, 4 polke konjice in 1 topničarski polk.  V vojnih časih se
kmalu se je oženil oče z nova; i:i ta mačeha, katere so spominjam še zmeiom s toliko lju-beznijo, kot bi bila moja prava mati, me je ljubila in za me skrbela, tako da mi je izgubo popolnoma nadomestila. Spominjam se nje le še, kaka je bila proti koncu svojega j življenja, — nežna, vitka, slabotna gospa, kaj ljube/njivega, a otožnega lica. Bila je vdova, ko jo je vzel oče, ter je imela sina, ki je bil precej moj edini tovariš iti vdeležnik vsega mojega mladinskega veselja. Rekla si mi pred mnogimi leti, da si ne morem misliti, kako si ljubila Viljema, in jaz sem ti ouikrat uže hotela povedati del svojega mladinskega življenja; ker bolela sem te prepričati, da me je lehko Učila lastna izkušnja razumeti tako ljubezen. A premagala sem se, ker ti si bila onikrat še premlada, da bi te obtožila s tako žalostno Uoj/odbo, in molčala sem. Kako drag mi je bil moj mladi tovariš, popisati ti ne morejo besede. V najinem polo Žaji sva uplivala drug  ua druzega tako, da
se je iz tega izcimila mejsebojna nagnjenost, kajti če prav je bil samostalnega duha, trde iu določene volje in sem se jaz zmerom uda-jala gospodstvu, ki nikdar nij težilo mojo kaj ubogljive narave, vendar se je v nekem oziru nadejal mladi tovariš zmerom moje pomoči in podpore. Morala sem posredovati mej njim in svojim očetom, ker mati njegova je pač oboževala dečka, a oče moj je zmirom ravnal ž njim mrzlo in nezaupljivo. Oče nij znal ceniti mnogih njegovih plemenitih lastnosti, ampak videlo se je, da ga je vedno gledal z očmi ne zaupnosti in nevolje. Milim mojim pogledom in besedam pa se je vedno rad udajal in vsa moja i/govornost je vselej služila tovarišu, kadar je hotel kako dobroto izprositi ali pa kako napako opravičiti.
„Da je osornost mojega očeta proti mlademu tovarišu močno vzrevala nesrečo najine matere, ne dvomim nikakor. Še prav dobro se spominjam, kako skrbno je skušala zakriti njegove napake iu prestopke; spominjam se
ravno še jedenkrat toliko korov pod zastave zbere. A pomniti je, da turški polki, bataljoni itd. nijso nikoli tako močni kakor naši ali pa ruski. V vojnih ćasih šteje turški polk 2536 mož in 96 konj, lovski bataljon 831 mož, kompanija 102 moža; pri konjici šteje polk 914 mož in 856 konj; topničarski polk šteje po 15 baterij.
Najboljši turški vojaki so zaptije, pešci in konjiki. V mirnih časih opravljajo tista opravila, kakor pri nas žandarmi, skrbe za javno varnost ter spremljajo posebno tuje popotnike, ki hodijo po turških deželah. V vojnih časih se zbero v večje čete, in ker so večjidel omikanejši nego drugi vojaki, ker so jim kraji, potje in steze dobro znani, so ostalej -vojski v veliko podporo. Vendar njihovo število znaša komaj kakih 14.000 mož. — Pešci so oblečeni vsi v narodno obleko ter nosijo rudeče fese, oboroženi so z ostrogušami po Martinijevej sistemi ter imajo ravne bajonete. Vsak polk ima po dve zastavi, zeleno (črno) prorokovo za posebne svečanosti, in rudečo z belim polumesecem in belo zvezdo za vojno. Lovci nosijo rudeče fese, sivo, zeleno obrobljeno obleko; orožje imajo kakor navadni pešci, a poleg tega ima še vsak bataljon po dva gorska topa, katera mezgi na hrbtu za njim nosijo.
Konjica je vsa lahka, teške konjice Turki nemajo. Konjiki jezdijo male, a trdne žrebce orijentalskih plemen ; pri vsakem polku sta dva eskadrona oborožena se sabljami in kratkimi ostrogušami, ostali z dolgim kopjem. Čerkezi imajo krive sablje, dolge puške in meče.
Najinteligentnejši in najbolj izurjeni vojaki turški so t op ni čar j i. Vsak polk ima jedno baterijo mitreljez, jedno gorsko baterijo, 8 baterij s topovi, ki imajo po O centimetrov in 4 baterije s topovi, ki imajo po 10 centimetrov v premeru, potem eno rezervno baterijo. Število vseh topov turške vojske znaša okolo 1000 in še vedno se novi kupujejo in lijo. Vsi topovi so iz Krupove tovarne, vozijo jih mali, a krepki konji. Po tvrdnjavah, se ve da, je mnogo starih, zanemarjenih, komaj rabljivih topov poleg izvrstnega novega materijala.
Najhuje zanemarjen je tehnični oddelek turške vojske; o generalnem štabu se ne sliši mnogo, pijonirjev, saperjev nij skoro nič iu še ti, kar jih je, so slabo izurjeni; tudi za vodne
še, kako pogostoma me je učila, kako naj pridobim očeta, ki je zarad mene često pri-zanesel dečku. Ta je bil drznega, čudovitega in samostalnoga značaja ter je bil v neprestanem razporu z možem, čegar ostrost, kadar je bila izbujena njegova nevolja, presoditi si sama imela priliko. Mačoha je bila kot udova posebno revna, in njen otrok, ki nij podedoval ničesar, kar bi bil imenoval svojo last, je bil popolnoma odvisen od milosti mojega očeta. To je provzročevalo neprestano poniževanje in nejevoljnost ponosnemu dečku, kajti uže takrat je bil jako ponosen; in čestokrat sem videla, da je razdražen in razžaljen sprejemal dobrote, o katerih je dobro vedel, da nijso prihajale iz ljubeznjive očetovske roke; oče moj pa nij razumel tega čutstva ter ga je po svojih mislih dolžil velike nehvaležnosti.
„Dokler je živela najina mati, živeli smo primerno složni. A nazadnje, ko sem imela ravno šestnajst let, je nenadoma zbolela ter umrla.   Še prav dobro se pominjam, kako
prehode in mostove Turki nemajo dovoljnoga materijala.
Kar se tiče neredne aH črne vojske, je večji del vse pretirano, kar se o njej pripoveduje. Neredna vojska se sestavlja iz dveh delov, iz potrjenih vojakov in iz prostovoljcev. Potrjeni vojaki so tako zvani bašibozuki (t. j. besni) slabo oboroženi, a še slabše disciplinirani vojaki, pešci in konjiki. V obče so ti vojaki sama sodrga, ki živi največ od ropa in pomora; utegne jih kacih 30—40 000 biti. Prostovoljci se ne smejo z baši bozuki zamenjavati ; ti so samo konjiki, večjidel Arabci, ki se nadevajo z različnimi imeni „Beduini", „spahije" itd. in ki pod svojimi gospodarji — begi — služijo. Prostovoljci so dobro disciplinirani, se izvrstno bijejo ter sploh rednej vojski prav veliko pomorejo. Turčija jih more k večjemu 70.000 nabrati. A. K.
(Dalje prilO
Politični razgled.
Motrenje dežele.
V Ljubljani 29 maja.
Ce&tiv novine zdaj bolj nego kedaj na-glašajo narodno stališče in odbijajo one misli, ki pravijo, da se to narodno na.se stališče ne sklada z verskim. Naglašnjo, da pri nas Slovanih je narodnost prva briga in v največjej nevarnosti.
ifttttii' tf'it.w\i namestuik potuje zopet po južnej Dalmaciji in ogleduje garnizije ter tvrdnjavice.
Vii&njrje alrŽMin-e. Iz CVt ffjfmlit se poroča, da je „zbornica" pozvala ministre, naj pred njo pridejo in se  posvetujejo, kaj   je   storiti  v zdanjih stiskah.
Vrnncofkf maršal Mak-Mahon zdaj uže sam izprevida, da se je vendar le več kot prenaglil, ko je republikansko večino tako v čelo butnil in njeno ministerstvo razpodil. On vidi, da ga ne le omikani del Francoske, temuč tudi vnanji svet sumnjivo gleda. Za to ponavlja izpovedovati, da je miroljuben.
V Špt; n t p* še nij miru. Iz Madrida poroča ofieijalni telegram, da so se v Pampe-loni in San Sebastijanu posebne vojaške priprave naredile, ker se je bati republikanskih uporov.
Dopisi.
In gorice 26. maja [Izv. dopis.] Oprostite, da sem se zakasnil se svojimi poročili iz lepe Gorice! Prazniki so bili  in kdor
me je zadnjo noč svojega življenja poklicala k postelji ter rekla slovesno: „Emilija! prošnja, molitev moja na smrtni postelji je ta: bodi angelj varuh mojemu dečku!" — „Bog mi odpusti," vskliknila je sedaj jokajoča slepa devojka, „če nijsem izpolnila njenega zaupanja."
„0n, o katerem ti pripovedujem (kajti Emilija se je skrbno ogibala, imenovati ga po imenu), je imel takrat osemnajst let. Pred kratkim je postal trgovski pomočnik pri mo jem očetu in sicer močno zoper svojo voljo, kajti prerad bi bil obiskaval vseučilišče; a oče je odločil drugače in jaz pa mati sve ga pregovorile, da se je udal. Smrt mačohe je nategnila vez mej njenim sinom in menoj močneje nego poprej. Ostal je v našej družini in midva sva skup preživela ves čas, kolikor mu ga je le ostajalo od opravil; oče je bil mnogo z doma, in če je bil doma, zaklepal se je navadno v svojo čitalnico, ter jo prepuščal nama, kako naj se kratkočasiva mej soboj. Hodila sem oni čas še v šolo, rada sem čitala, ter
le more porabi prosti čas ter obišče svoje znance in prijatelje in tako je bilo z vašim dopisnikom. Zopet moram začeti z vremenom, videč, da vaRJe, oziro ma „S1. N." g. drž pravdnik denes zopet zagrabil in oropal mene in mnogo čitateljev pokosilnega konfekta. Torej vreme je pri nas prav za prav aprilovo, dež, grom, toča se vedno vrsti. Goričanje se šalijo, da je tega kriv tukajšnji pivar g. Bosen-berger. On namreč uže od 26. aprila sem naznanja z velicimi plakati, da bode denes odprl svoj vrt z godbo in pošteno postrežbo, a do denes mu se še nij izpolnila njegova niti občinstva želja. Bavno tako jo bilo minole praznike, akopram je nenavadno naznanil zju-tranji koncert. Godci so došli, a dež jih je zapodil.
Še vedno se vozi skozi Gorico mnogo romarjev v Bi m. Tu zapaziš ljudstvo različnih kristjanskih narodov in mej njimi videl sem i mnogo naših bratov Hrvatov, večinoma v narodnej obliki. Če je res, kar včerajšna „Soča" poroča, da bodo razložili papežu tužno stanje naših slovanskih bratov po krstu in krvi, ki zdihujejo pod turškim jarmom — vsled zadnjega govora pape proti Busom — naj si bodo svesti, da izrazijo željo vseh poštenih avstrijskih Slovanov. Le turškim Magjarom pa žalibog našim zaslepljenim nemčurjem ne bode po volji, oni bi naj rajši videli, da bi se i z nami, namreč Avstriji zve-tim Slovanom enako ravnalo. Zatajiti moram svoj daljni srčni gnjev, ker le misli in želje so pri nas proste, drugo nam konfiscirajo — če je še bolj pošteno.
Torej vendar je tudi od zgoraj privoljeno, da bode bijnikoval pri goriškem magisttatu znani Favetti. Pravijo, da je prisegel pokorščino našej vladi in postal popolnem avstrijskega mnenja. No, nam goriškim Slovanom je vse eno, mož nam ne more niti koristiti niti škodovati.
Tudi je goriški mngistrat te dni razglasil da so na Goriškem namreč v Podgori in Mirnem vinske fabrike ter svari ljudstvo, naj ne kupuje onih vin, ker so v njih kemične zdravju zelo nevarne snovi. Kakor je govorica se bode proti fabrikantom nepoštene božje kapljice strogo postopalo in jih obrt, — kar je prav nujno in željno — vstavil.
V Gorici je bil letos birman neki žandar-merijski voditelj, star 30 let. Ali mu je g.
sem bila kaj pridna. Kolikorkrat si ti govorila, kako ti je Viljem pomagal pri tvojih nalogah, spominjala sem se onega časa, ko me je enako podpiral moj mladi tovariš in prijatelj, ki je bil vedno pripravljen napenjati za me glavo in roko! A srečna nijsva bila zmi-rom. Često je bil oče ostrega obraza, katerega sem se najbolj bala; razdraženo in jezno lice njegovega pasinka pa jo očitno kazalo, da je vihral kak vihar, prej ko ne v opravnici, o o katerem nijsem vedela ničesar in še le po poznejšem tvarjenji nekoliko izvela. Moje posredovanje se je prenehalo vsled neskrižnosti, ki so izvirale navadno iz tega, da je mladi neizkušeni pomočnik ali zares ali le na videz zanemaril kako kupčijsko opravilo; in ravno takih napak nij mogel nikakor potrpeti iu pregledati moj oče, ki je ves le kupec in natančni preračun je valeč, brezskrbni pregrešnik pa je bil kaj malo obrten, ter se je izven-reduo rad pregrešal v takih opravilih. Tako je šlo šest mesecev; kar se je hipoma pokazalo, da mu je kdo kaj na skrivem pošepetal
nunee (boter) tudi na vrvci kolačev kupil, kakor je na Goriškem navada, ne vem, smelo pa rečem, da ga je raji povabil na par litrov našega izvrstnega Dorenberčana; gotovo mu je bilo povoljneji, nego pa „kolači."
■ k stlvifi «* cftolliM* 27. maja [Izv. dop.] Savinjsko u'iteljsko društvo je imelo v kratkem uže dve zborovanji in sicer 3. aprila t. 1. v Brašlovčah in 22. maja v* 8t. Pavlu pri Prebolbu. Pri prvem zborovanji se je mej drugim živahno pretresaval učni red, četrtek na jednorazrednicah kot prost dan odločil in peticija na deželni zbor v Gradci sklenola, naj bi se pravica imenovanja učiteljev okr. šolsk. svetu ne odvzela (kar je bilo, kakor znano, brezvspešno.) Sprejel se je tudi g. Vidičev predlog, da bi savinjsko učiteljsko društvo g, poslanca dr. Voš-njaka prosMo, naj bi se potegnol v deželnem zboru za to, da bi se plače učiteljic ženskih ročnih del sistemizirale.
V št. Pavlu, kjer je imelo društvo v šolskem poslopji svoj občni zbor, pa smo mnogo učiteljev pogrešali, koji so sicer redno dohajali k zborovanjem. Akopram je bil v to odločen prost dan, da bi se učitelji ne mogli izgovarjati se Šolo, in nkopram je bilo vreme prav ugodno, vendar se nekojim učiteljem nij zljubilo potruditi se do št. Pavla. Navzočnih je bilo tudi nekaj podpornih udov. Iz poročila g. predsednika omenjam, da je imelo društvo v preteklem druStenem letu tri zborovanja, in sicer v Mozirji, v Gornjem gradu in v Brašlovčah. Udeležitev je bila zlasti v prvih dveh krajih mnogobrojna in to tudi od neučiteljev. Društvo le bolje životari, čemur je največ kriva malomarnost učiteljev samih. — G. tajnik obžaluje, da se učitelji debat in predavanj zelo mlačno udeležujejo in k sejam slabo dohajejo. On je prepričan, da, ko bi vsak le nekaj storil, bi stalo društvo kmalu na krepkih nogah. — Iz poročila blagajniko-vega omenim, da ima društvo gotovine 22 gl. 27 kr. in nekaj druzih malenkosti. — V odbor za pregled računa se volijo: gg. Vidic, Vodlak in Gabršek. Volitev društvenega vodstva za naslednje leto pa kaže: predsednik g. Oroslav Agrež, nadučitelj v Brašlovčah, podpredsednik g. Ognjeslav Cizelj, nadučitelj v Mozirji, tajnik g. Franjo Gaberšek, poduči-telj v Brašlovčah, blagajnik g. Josip Vidic, v
ter tako vplival nanj, ali da si je sam vtaknil v glavo novo in vznemirjajočo misel. Je, kot veš, priprost mož, ki vselej ravna pošteno in odkritosrčno, naj namerujo. kar bodi koli, in ki celo prisiljen postopati po krivih potih nikdar ne more vspešno in dobro izvršiti kake prekanjene reči. Zato nij ostalo zakrito nama, da je sklenil omejiti dosedanje svobodno občevanje mej mladima tovarišima; v ta namen je vzel k sebi oskrbnico gospo Ellisovo, ki je od onega časa pri nas. Ta tuja oskrbnica je bila skoro neprestano poleg mene; tudi se je nenadoma vtikal oče v stare navade, ki so pospeševale prijazno razmero mej njegovim pasinkom in menoj; vse to je očitno pričalo, da je namenjen, če mogoče popolnem zatreti najino srčno prijateljstvo. Temu se tudi nij bilo čuditi, ker sem bila uže stopila v leta deviška in najino ljubezni ni kdo nij mogel več imenovati otročje; vsako drugo ljubezen pa, kot se jo bilo nadejati, je grajal moj oče, ker mu oboževani sin njegove žene nij bil nikakor priljubljen.
(Dalje priti.)
j št. Pavlu, voditelj petja in godbe g. Badoslav Skoflek, nadučitelj na Vranjskem. — Kot odposlanec k štajerskej učiteljskoj zvezi se izvoli g. Simon Meglic,  učitelj  na Vranjskem,
K IV. točki dnevnega reda, o spisji v na rodnej šoli, se oglasi g Škorlek in pokaže v krepkem govoru pot in stopinje, po kojih hode se doseže zaželeni smoter. Govornik obžaluje, da je ravno slovenskim učiteljem tako malo preskrbljeno s primernimi učnimi in učilnimi pripomočki, da je Berilo in Slovnica tako ne praktično urejena, in da se nahaja v Slovnici tako malo vaj, ker pa so one pri spisji najbolj važne; pokaže srbski abecednik, koji zadostuje vsem potrebam prvega učenja v spisji, in priporoča učiteljem, naj bi si zbirali v to svrho potrebnega gradiva.
O lepopisji pokaže g. Meglic, kako se v genetičnem redu razlagajo posamezne črke, keko jih je treba pisati, da si jih učenci laglje zapamotijo in sploh, kako je treba postopati pri pisavi v pisanke. Prihodnja seja se določi 4. julija ob G. uri popoludne v Letužu pri Mostnarji. Po končnnej seji nas je združilo občno kosilo pri gosp. nadučitelji, kjer se je mnogo napivalo. in kjer so krepko odmevali ubrani zvoki vrlih savinjskih učiteljev preko prelepe savinjske doline.
Društvu na novo so pristopili gg.: Gabršek, Josip Kotnik, Julij Sadnik, Antonij Žagar in Franjo Kosem, župan v grajskej vasi.
Ie lErvafMkoiBrtt 25. maja [Izv. dopis.] (Pjevačka slavnost v Varaž-d i n u.) Tretjikrat so se zbrala hrvatska pjevačka društva, koja so v pjevačkom savezu, ki se je ustanovil o priliki otvorenja hrvatskega vseučilišča, da slavijo s hrvatskimi in slavjanskimi posmami grad, ki se je pokazal vreden, da ga obiščejo in slave ta društva. Ker vam je v glavnih črtah o slavnosti sami poročal Varaždinski vaš dopisnik, hočem vam opisati to slavnost s stališča svojega, ter posebno omeniti nekatere misli, katere mi je izbudila ta slavnost, katere se nas je udeležilo i mnogo Slovencev, bivajočih v Zagrebu. Drago nam je bilo posebno, ko smo zagledali znano nam zastavo in „Sokolce" naše iz Ljubljane. Malo jih je bilo sicer, pa so bili ljudi, tako se je sploh govorilo, in reči vam morem, da ste lehko ponosni na svoje fante," ki so premnogo storili za vzbu-jenje gorkih simpatij za Slovence. Skoraj nijsem hotel verjeti, ko sem zvedel, da bi se bilo kmalu zgodilo, da niti ta mala deputacija nij došla, kar bi bilo res obžalovanja vredno. Bavno v sedanjem važnem času je potrebno pri vsakej priliki poudarjati in dejansko dokazovati skupnost Slovencev in Hrvatov. In kje je to dejansko tako lepo pričati mogoče, kakor ravno pri slavnostih enake vrste, kakor je bila ona v Varaždinu, kjer so bila zastopana skoro vsa pjevačka društva hrvatska, in to: „Kolo" iz Zagreba, „Danica" iz Siska, „Zora" iz Karlovca, „Zvono" iz Križovca, „Podravac" iz Koprivnice, „Jeka" iz Samobora, „Javor" iz Jaške, „S lav ulj" iz Petrinje, „Sokol" iz Kostajnice, „Davor" iz Broda, „Sokol1' iz Gline, „Sloga" iz Dubrovnika in domače društvo „Vila". Tu je! prilika vsaditi marsikatero zrnce, katero bode j obrodilo stoterega sudu, tu je prilika, da sej spo/navajo slovenski in hrvatski bratje moj Boboj, ter se porazumejo o marsikaterih za- j devah. Znam dobro, da politične razmere vale ; nijso take, da bi tudi vi zdaj mogli misliti na enake slavnosti,  ter  poročati Hrvatom ono
ljubav, s katero oni sprejemajo vedno slovensko goste, kateri se udeležujejo hrvatske slavnosti. Saj vemo vsi tukaj, da je bil od vlade vaše zabranjen lansko poletje nameravani skupni izlet hrvatskih društev „Kolo" in „Sokol" iz Zagreba /. ljubljanskimi društvi v Bled. To znajo Hrvatje tudi, zato pa tim navdušeneje sprejemljejo pri vsakej priliki slovenske deputacije, katere se udeležujejo hrvatskih slavnostij. Pač želeti bi bilo, da se ne praznuje nijedna slavnost hrvatska, da ne bi bili zastopani tudi Slovenci. Čudno se je zdelo nam, Zagrebškim Slovencem tudi to, da iz bližnjih štajersko-slovenskih mest in trgov nij bilo — vsaj prijavilo se nij to — nika-kovega zastopnika Kaj je pač uzrok temu ? Veselilo nas je, videti, kar je sicer uže tako dobro znano, da naša slovenska pesem je priljubljena in ukoreninjena pri Hrvatih, kateri povsod in vselej kaj radi prepevajo skladbe naših slovenskih konipoziterjev TJže to nam zopet priča ozko vez, po katerej nas zjedinja ravno pesem naša.
A kakor so odlikovali Hrvatje ljubljansko deputacijo slovensko, tako so tudi odlikovali naše zagrebške Slovence, ki so članovi društva „Kolo", kajti od 3 solospevov v velikem zboru „Dolazak Hrvata" pela sta dva rojaka vaša g. Oblak, tenor, in pa bariton naše opere g. Nolli, dalje pa je v komičnih produkcijah .,kola" se odlikoval tenorist Kramar, tudi Slovenec. Složno tu pevamo hrvatske in našo pesmo, ter gojimo pravi slav-janski duh, kateri jo sem tertje zginil pri nekaterih hrvatskih mladičih, ki trčijo za nekim Velikohrvatizmom, kateri se brati rajši s turškimi softi nego li s Slavjani. Z veseljem moram opažati, da od te kužne bolezni nij-smo opazili ni najmanjšega sledu v Varaždinu, da je bila slavnost čisto slovanskega hrvatskega značaja, kar nas je posebno veselilo. A še eno nas je veselo osupnilo. Zmenovali so nekateri Varaždin ,,hrvatski Frankfurt" in menili smo res najti tu mnogo nemškega ali nemčurskega, morda celo javno sovražno se kazajočega elementa, ali prevarili smo se, Varaždin pokazal se je tako hrvatski, kakor smo v svojem času vidili Zagreb ali Sisek in s tem je vse rečeno. Pisec teh vrstic našel je kot Slovenec in zastopnik hrvatskega društva v nemško misleci hiši isto prijazno gosto-Ijublje, kakor so ga našli drugi vsi. Želel bi le, da bi pri vas v Sloveniji, ako pride kdaj prilika, da boste praznovali enake slavnosti eno ali drugo naših manj ali več od tujstva spod-jedenih mest pokazalo se v tako narodni obliki, kakor se je pokazal „hrvatski Frankfurt1', kojemu gre vsa čast.
Sploh je zbudila ta slavnost misel v meni, bi li ne bilo na času, da se pri vas doma kaj počne delati za povzdigo petja in snovanja pevskih društev po celej Sloveniji, kjer se nahaja toliko zdravih in čistih grl in toliko vesolja za petje.
Elementov se ne manjka — kdo se ne spominja u. p. lepih momentov vaših taborov — treba je organizacije in podvzetne spretne roke, katera bi se krepko poprijela delovanja. Končam svoj spis z veselo mulo, da bi te moje vrstice dale povod k daljnemu premišljevanju o tej zadevi, ter da bi se skoraj razmere slovenske v toliko poboljšale, da bi mogoče bilo na Slovenskem praznovati slovansko slavnost, enako onej, katero smo praznovali  letošnje  biukošti  v starodavnem
Varuždinu, koji grad se jo opoštenil pred vsem slavjanskim svetom.
Iz IMlIlltJa* 25. maja. [Izv. dopis.| Avstrijsko trgovstvo ob Dunavu je tnkoj po pričetku rusko-turške vojsko postalo nemogoče. Magjarski iu židovsko nemški časniki so Rusijo dolžili, da je ona /aprečiiu se svojim vojevanjeiu proti Turčiji pro.-to trgovino na dunajskej vodi. Avstrijska trgovina imela je največ deleža na dunavskom trgovanji, naravno torej da so se naši trgovinski interesi neprijetno kratili. Miuisterstvo naše vnanjih zadev obrnilo se je takoj do kabineta v Pe-trograd, češ, naj so zagotovi, da je Dunav za trgovino prosta reka itd.; osobit radi tega, ker se je začelo trditi, da odslej, ko zmaguje Rusija, ne bodo Dunav več prost za trgov-stvo, timveč bode pod oblastjo Ruske. Dunajski in poštanski novinarski obrezani blo-betaei so dobili iu še dobivajo po noseb, ker baš Rusija je tudi iz Petrograda zatrdila, ka bode o u a v a r o v a 1 a i u t e r n a c i j o n a 1 u o trgovino ob Dunavu da pa jo žahbog zu-čaauo — a ne po krivdi Rusijo uego Turčije — trgovstvo ob Duuavi kračeno. Ako bodo vojska končana, ali ako ima Rusijo levo iu desno obrežje Duuava v svojej oblasti, je trgovinu ob Dunavu zopet prosta. Tako so je zajavilo našemu miuisterstvu iz Potrogruda.
Sedaj bode menda nehalo klevetanje iu klik na Rusijo. Ruska so je od židovskih Nemcev iu Magjarov baš o tej zadevi toliko po krivici napadala, da je sedaj skrajni čas, da neha se madjarsko-židovsko-nemško sra-moteuje te človekoljubne slovanske države.
Avstrijsko miuisterstvo hoče baje sedaj tudi uu carigradsko in bukureško miuisterstvo note o istej zadevi poslati. Turčija se seduj najbolj protivi prostej trgoviui ob Dunavu. Znano je, ka je takoj od početku vojske začela Turčija prezati na trgovske ladije, kolikor jih pride ob Dunavi. Oropala in vzela je več nego 200 ladij različnih javnih in privatnih poduze tu i ko v. Jedno avstrijsko ladijo je celo potopila. Dalje je Turčija javno zahtevala, ka mora sedaj vsa trgovina ob Dunavu nehati tudi na mestih, ki so daleč proč od bojnega zemljišča.
Iz vsega je razvidno, da Turčija kali in krati mejnarodno trgovstvo ob dunajskej reki, da Turčija roparsko napada, ropa in potaplja ladij e raznih trgovskih javnih in privatnih podvzetuikov, in da Turčija naravnost zahteva, k a se mora trgovstvo ob Dunavu nehati.
Klevetuiki in kričavi zabavljivci na Rusijo in Jugoslavjane, turški prijatelji, naj bi torej malo bolj objektivno zaceli soditi ter raji nad Turčijo svoj pasji žolč izlivali nego, da vedno grizejo na naše vrle brate Ruse. Količkaj pošten človek mora obsoditi tako bezumno počenjanje, kot je to niagjarsko-tur-žko, židovsko-nemško — in še celo Vaših mo-ralično razcunjanih neiiiškutarskih Turkov v Ljubljani. (Ako bi v Ljubljani iu drugod po Kranjskem učili se iu čitali več o turških bojih, v kojih so se odlikovali celo kot vodje na čelu slovenskih korenjakov njih praotci, bi sigurno jeden človek ne podpiral turške so-drge v Ljubljani in drugod.) Vidno je, ka Rusija nikakor nema namena škodovati avstrijsko trgovino ob Dunavski reki, da ceh') podpirati jo hoče.   A Turčija je ona, država,
ki se protivi biti pravična tako pravičnim avstrijskim interesom v podonavski trgovini.
Nekateri dunajski listi so začeli trditi, ka je neodvisnost Romunije dobra — iu sicer radi tega, ker je s tem zabita z ago /da mej Se v e r o- i n J u g o s l a v j a u i. Mi misli ino, da je tako deduciraujo prav bedasto Itneft-no. Ako do sedaj nij bila Romunija zago/da proti Slavjanom pod turško oblastjo, bode sedaj pod rusko zaštito še manj. Romuni bodejo sigurno svojo svobodo znali in vedeli zahvaliti slavjanski Rusiji ter jo bodo le z njo v zvezi ovarovali, a nikdar z nemško- inagjarskimi Turki na Dunaj i in Pešti.
jDoiiiače stvari«
— (Volitve deželnih poslancev in ljubljanski škof.) Tukajšnji duhoven -ski list „Slovence" piše iu mi se v tem skladamo ž njim: „Tagblatt" se uže raduje, da bode prizadevanje uarodno-klerikalno stranke brez vspeha, ker je knez iu škoi Pogačar svojim duhovnikom baje priporočil staro prislo-vico: „Mulier taceat in ecclesia", t. j. politika naj v cerkvi molči. Za trdno smo zvedeli, da je to 1 a ž. Res nikakor nij verjetno, da bi se knez in škof, ki dobro ve, da dubovščiui v tej zadevi nema zapovedovati, iu da Z njo no more gospodovati, kakor deželni predsednik s svojimi uradniki „Tagblattu" in peščici privržencev njihovih na ljubav hotel sproti s katoliškim narodom slovenskim!"
— (Naši nem šku tarj i) in turški prijatelji se snidejo 1. junija zvečer v ljubljanskoj kazini, da bodo zabavljah črez narodno večino bivšega deželnega zbora iu menda ugibali, kako bi nas premagali z znano pomočjo.
— (Umrla) je včeraj ob polu dveh po poludne žena tukaj znanega zdravuiku dr. b'uxa.
— (Ljubljanski „Sokolu.) Odbor „Sokola" je v svoje] seji duu 1«. t. m. izvolil za zastavnika g. Maksu A r m i č a iu za podzastavnika g. Josipu U i nt ur j a, ter je dalje določil: da uredi društvo „.Sokol" '23. t. m. na Dreuikovem vrhu po siaros»lovauskej šegi tudi letos kres, katerej veselici bodo aranžer odbornik Juvaučič; dalje ua napravi „Sokol" enkrat do polovice julija meseca po-poldamtk izlet v Bizavik, ter uredi s tainošujo čitalnico zabavo.
— (Nadvojvoda Albrecht) se je predsinočnjem z veliko vojuiško družino peljal skozi Ljubljano proti Trstu. Videli sinu jih na kolodvoru. Da prvi vojak kljubu svoje starosti vedno sem ter tja hodi po južnih krajih, mora imeti svoj pomeu.
— (Lj u b Ij a n s k o delniško društvo za plin) uh guzovo svečavo ima 30. juniju občni zbor. Raje, da bode sklenilo v očigled velicih dobičkov, ki jih delničarji vlečejo, ceuo gaza znižati, ker je uže phu v Ljubljani tako silno drug, kakor po dru/.ih mestih ne.
— (V Cerknici) se naredi telegrutua postaja in s pošto združi.
— (Toča.) Se Sebreljskih vrhov na no • tranjsko-primorski meji so pis>o „SI.W: Pretekli petek bil je žulosteu za naš kraj ; okolo sedmih zvečer 18. t. m. prikazal se je sivkast pogubonosen oblak, naenkrat se začne gosta debela toča z njega vtdputi in celo uro tako neusmiljeno pokončevut.i. Pokončala je po ni-žiivah ozimino, dajo bodo morali kositi; pokončala je ravno cvetoče drevje, češnje in drugo; kar je ostalo poznemu snegu in mrzlemu deževju, odnesla je ljuta ujma.
— (rijančevska surovost.) Od Sore' se nam piše: Biukoštno nedeljo popoludne gre iz Loke proti Rt tečem stara ženica tiho in mirno ob Sori po stezi. Za njo pride pijanec iz Suhe — ki je uže nekaj dnij v zaporu preživel -— ter zarohui nad staro /onico: „Baba, ogni se! če ne te v ... . cebnein." ,,Kaj me boš cebal, saj uže tako koma) grom"' pravi ženu a. 1'redrzni pijanec pa jo sune, da se uboga ženica zvrne po bregu navzdol proti Sori, ter pade tako nesrečno, da si zlomi nogo, kost ji je vuu pogledala. Žena je trpela neizrečene muke, valjala se dolgo tam na bregu, dokler so prišli z vozom po-njo iz Reteč, kjer je no-srečmea doma. Ona je prav postrežna, dobro-dejna iu premožna in sploh v obče spoštovana ženka. Pijanec pa je neki uže daljo časa iskal priložnosti, da bi zopet prišel — v zapor, kjer se mu je veliko bolje godilo nego doma.
— (So zdaj trdna vera v vraže.) Z Gorenjskega se nam piše: Blizu Loko v vasi B;. si je sicer pameten mož nogo ranil, rana se mu prisadi m on pošlje — da bi meiij veljalo — po nekega „učeuegau mazača, kateri mu je prisad ,,zagovoril11 s tem, da jo v rano dihajo nerazumljive besedo govoril, rano prekrižal iu bolnika trikrat vprašal, kako mu je ime. — Bolnik pa je rekol: Trdno verujem, da mi je ta mož pomagal, ker mi je takoj odleglo, šo prej prodno jo bil mož iz hiše. — Tedaj uže leži tri tedne, in še ne more iz postelje.
Dunajska borza 2!). maja.
(Izvirno telegrationo poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih		58 tfid. Hfi			kr.
Enotni dri. dolg v srebru		«4	n	30	_
Zlata renta ....		. 70	n	70	
lbttO drž. posojilo		10»	m	25	i*
Akcijo narodne banke		76'J	n	—	
Kredi no akoije		'35	it	50	
Lioudon		128	n	—	
Napol.		10	n	2G	n
C. k. oekini		6	tt	08	
Srebra		i IS		20	
Državne marko	•	02	n	95	n
Loti* r i jim'	»rečlie		•		
Na D un a j i 2G. maja:	58.	52.	35.	G8.	49.
V G rad ci 2G. maja:	86.	74.	20.	48.	
Pozor!					
Mlade sove (strix bubo), medvede (ursus aretus), divje mučke (catus ferus) in rise (lyn\ vulgarisj, se v vsakem številu kupujejo in poroča o tem
:E3:_ Fiedler,
(137—2) knjigo tržeč v Zagrebu.
,9 *j*c* VAJ &
ima sedaj svojo pisarno    (101—ti)
na dunajskej cesti štev. 7,
v Frehhovej hiši, I. nadstropje.
-------^-i^---------**Y"
Ernst Kuković
priporoča svojo
prodaj aInico
w
dobro anoriiiann «6
I  špecerijskem, kolonijalnem
frilnlm blagom in vsakovrstnimi
žganji,
iit ho hI. občiiiHivu priporoča v obilno obiranje. (i;i8—2)
.y,- '../vrv
lsd&telj in urednik Josip Jurčič.
^tstnmtt in iibk .Katodnu tiskarne."
^104