Leto 1890.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 28. maja 1890.
§5.
Dopustilnica z dné 14. aprila 1890.1.
17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) to dopustilo imenovanima koncesijonarjema podeliti takô le:
§• 1.
Za *okalno železnico iz Radgone v Ljutomer.
Franc Jožef Prvi,
Milosti Božji cesar avstrijski,
kralj ogerski, kralj 6eški, dalma-in 'j.1’ hrvaški, slavonski, gališki, vladimerski fejo	nad voj voda avstrijski; véliki vojvoda
iersk°VS^’ vojvoc^a lotaringki, salcburski, šta-8\egi !’ .koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-1dolenje-sleški; véliki knez erdeljski;
Mejiti
Sr°f moravski ; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
'«eru z.r okrajni zastop in tržna občina v Ljuto-d'ti	da bi se jima dalo dopustilo, zgra-
Vräit; p0 n°. Voznico iz Radgone v Ljutomer ter 0bčo t °brat, vzvidelo se Nam je z ozirom bOščatlji korist tega podjetja po zakonu o do-®rž. Zak -oleznic z dné 14. septembra 1854. 1.
• 238.), kakor tudi po zakonu z dné
Koncesijonarjema dajemo pravico, zgraditi loko-motivno železnico, katero bode izvesti kot lokalno železnico s pravilno raztečino od postaje južne železnice v Radgoni črez Radence in Križevce v Ljutomer.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se naslednje ugodnosti:
a) Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi; dalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopka v spornih stvaréh.
o katerih bi državna uprava spoznala, da je ni® naprava v javnem interesu.
b) Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in predstvenih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in pa za vknjiženje zastavne pravice na železnično-knjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo predstvenih zadolžnic, in tako tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam;
§• 5.
Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu d° puščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta d° pustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih post9 trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar vele^J semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o puščanji železnic z dné 14. septembra 1854. h (yr zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné l®,n° vembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. od 1. 1852.), ® f zakonov in ukazov, kateri'se morebiti pozneje da
c)
d)
oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te do-pustilnice;
oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin kuponskih, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil uvesti s prihodnjimi zakoni, na petindvajset (25) let, računčč od današnjega dné.
Kar se tiče obrata samega, odpuščajo se nostne naredbe in obratni predpisi, predpis železnično-obratnem redu in v dotičnih doda ■> določilih, v toliko, kolikor se bode z ozirom ^ posebne prometne in obratne razmere, sosebno ,
znižano maksimalno vozno brzino trgovinskemu nisterstvu zdelo pripustno, ter bodo na to s ^ veljali dotični posebni obratni predpisi, ki j1*11 trgovinsko ministerstvo.
§• 3.
Koncesionarja sta dolžna, gradnjo v §. 1. imenovane lokalne železnice začeti precej, dokončati jo najdalje do 15. oktobra 1890. 1. in dodelano železnico izročiti v obči promet ter obrat po nji vzdržavati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bosta držala gorenjega roku za gradnjo, dolžna sta koncesionarja dati na zahtevo državne uprave primerno položnino v gotovih novcih ali vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako bi ne izpolnjevala gorenje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala.
§. 4.
Da izdelata dopuščenp železnico, dodeljuje se koncesijonarjema pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjema dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in
§• 6.
, s p°'
Koncesijonarjema se priznava pravica, ua J aim dovoljenjem državne uprave in s P ^ h ta postavi, naredita delniško družbo, kate1
p s V®
Izdaja predstvenih obligacij, katere se siti samo na avstrijsko veljavo, izključena J toliko, kolikor se njih obrestovanje in 1 trajno ne zagotovi z izkazi, katere Pre
Vendar se koncesijonarjema priznava
upr9
vica, da do vsote, kakor jo odobri državna jii izdasta predstvenih delnic, ki gledé obrestovali, razdolžitve imajo predstvo pred osnovnimi de
Dividenda, ki pristoji predstvenim predrto nastane osnovnim delnicam pravi01^p)»$ dende, — pri čemer pa ne bodi nobenega ^etf iz doneska poznejših lét, — ne sme se z več kakor petimi odstotki.
Znesek resnične in nominalne nap1, nice potrebuje odobrila državne uprave
av»c
&

, ^r> tem naj velja to načelo, da se ne !mei° v račun postavljati nikakoršni drugi stroški ®n stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in r Ki' °- ^ezn'ce *n za dobavo vozil res upo-lar 1'eni” ‘n Prav Ukazanih, prištevši interka-čan 6 ?^res^’ bi so loile med grajenjem res izpla-i ne’ *n kar je bilo pri dobavi glavnice res kurzne o De, katera ne smé presegati deset odstotkov 1Ce,ki se je dobavila z izdajo predstvenih delnic.
^ko bi po izteku prvega obratnega leta p^eba še drugih novih staveb, ali bi bilo treba Dr'«i °Zltl °bratne oprave, smejo se dotični stroški Dri V naPravni glavnici, če je državna uprava obr ■ V namerjane nove stavbe ali v pomnožitev ri|b oprav in se stroški izkažejo, kakor je prav.
hai jS° naPravno glavnico je treba v času, dokler a °Pustilo, odplačati po razdolžnem črteži, ki Sa 0d°bri državna uprava.
2ad i?r.u^bena pravila in pa obrazci predstvenih izdadô*110 *ei osnovn'b 'n predstvenih delnic, ki se ' Potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 7.
bode prevažati po znižanih tarifnih Sfljjj ’ m t0 P° tistih določilih o tem in pa o polaj-Priv ; . uJoc'm vojakom, katera vsak čas veljajo pri
' Juzno-železnični družbi.
?‘*h dr;
a določila obsegajo tudi deželno brambovstvo
žavnil,
samo
polovic, tirolske deželne strelce, in
° potovanji na račun državne blagaj-
tliçg
%nk“'|)a.k tudi o služabnem potovanji na svoj >0iaško °r°Žn’ni vaJain in priglédnim zborom, nadalje ^darstvo^00 brdolo civilnih sodišč dunajskih, “ostno str 'i *^er voja®b‘ osnovano finančno in var-
j Konce-;-
Uo8ov0r 'Jonarja se zavezujeta, da pristaneta na ri^n 0 tia'lT .ays^rÂiskimi železničnimi društvi, ukre-v°iakov) a'l.*n imetji opravnih reč! za prevažanje '°iaške Vzaiemnem pripomaganji z vozili za veče <abne prejev°^nie' dalje na vsak čas veljajoče slu-dos«,''180 ° ^eiezništvu ob vojski ter tudi na do-* V°^nji taK<|1’ b' je obveljal 1. dné junija 1871. 1. 1 "važati u * ' bolnikov in ranjencev, katere je ležeče a račun vojaške blagajnice.
f .
; ®a je ^ s|a *udi dolžna pristati na dogovor, kate-prjZf ''Zničnimi društvi ukreniti o vza-j%- V°jašči^*na^anji z osebjem o velikih prevož-ltle Po « 'i6, *n Pa na predpis o prevožnjah vo-
' leznicah.
Te dolžnosti imata koncesijonarja samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zd! izvršljivo z ozirom na drugotnost te železnice in na olajšila, vsled tega dodeljena glede naprave, opreme in celega obrata.
Dolžnost koncesionarjema je, pri oddaji služeb v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) ozirati se na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
»
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit i zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dné, in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje, potem o začetku obrata, ter bi se prestop rokii ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b zakona o dopuščanji železnic.
§. 9.
Koncesijonarja nista upravičena, prepustiti obrat po dopuščeni železnici tretjim osebam, razen če bi jima to državna uprava dovolila izrečno.
§. 10.
Koncesijonarja imata dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takd, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
Ta soporaba naj se vendar vrš! samo toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat sopo-rabljane železnice.
Odškodnina, katero bode opravljati, ustanov se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustil
niči z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdi- v ravno prej preteklem poluletji na dunajski bor® nanda severno železnico v Drž. zak. od leta 1886. zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste, na strani 63.
§• H-
Državna uprava si prihranjuje pravico, da srne tu dopuščeno železnico, ko bode dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti z naslednjimi določili:
1.	Da se ustanovi odkupščina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let, in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se vendar železnica odkupila pred preteklim sedmim,obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini, ki je potrebna za počrtežno obrestovanje in razdolžitev predstvenih zadolžnic, prištevši tisto, ki je potrebna za petodstotno obrestovanje in za razdolžitev po državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se vzame ta prej v raisel vzeti letni znesek kot čisti donos v podlogo za odmero odkupščine.
3.	Odškodnina, ki jo bode dati, bodi v tem, da se koncesijonarjema v še ostali dobi koncesije izplačajo zneski, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžitev predstvenih zadolžnic, do popolnega vračila prvih o rokih dospélosti, ki so ustanovljeni po načrtu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostali poprečni donos izplača v zmislu odstavka 1., oziroma, kadar nastopi kateri v odstavku 2. omenjenih slučajev, da se izplačuje tamkaj navedena letnina za delniško glavnico poluletno 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, plačati kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku predstvenih zadolžnic, katere niso o dobi odkupa po dovoljenem razdolžitvenem črteži še razdolžene, prištevši glavnično vrednost onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati poluletno; ta glavnična vrednost pa bodi diskontovana po pet od sto na leto, obresti od obresti računčč.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, uaj jo plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se
5.	Izplačavši odkupščino pride država P° odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užite ' te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnin’1 rečmi, naj bodo premične ali nepremične, —■ tufl vozil in gradivnih zalog in pa iz napravne gla' nice narejenih obratnih in pričuvnih zalogov, a^° le ti niso že bili namenu primerno uporabljer)l z odobrilom državne uprave.
§• 12.
Ko mine dopustilo in tisti dan, ko niine' preide brezodplatno na državo neobremenjen lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vse^ premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi v0 in gradivnih zalog in iz napravne glavnice narejen obratnih in pričuvnih zalogov v obsegu, povedan v §. 11., št. 5.
Ako mine to dopustilo, in pa tudi, ako se leznica odkupi (§. 11.), obdržita koncesijona^ last pričuvnega zaloga, napravljenega iz las .. donosov podjetja, in kar bi imela po obraÇ11 ^ terjati, potem last posebnih del in poslopij’ pravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, tere sta si sezidala ali pridobila po p00®las državne uprave z izrečnim pristavkom, da te j niso pristojstvo železnice.
§• 13.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, ^ gradnja železnice in pa obratna oprava Pn delih namenu primerna in trdno narejena, zati, da se napake na to stran odvrnejo in odpravijo.
in
oziro"’*
liel"
Tudi ima državna uprava pravico, P° ^ j «o
človeku pregledovati gospodarstvo, in s0S< .l „I)il)-
išnja
nadzornikih, ob troških koncesionarjev p°- , — kakorkoli se ji vzvldi primerno — prig*e da se delo izvaja po projektu in po pogodbi-
, <<es,
Komisar, ki ga postavi državna uprava- ^liri apravi delniška družba, ima tudi pravic0, korkrat se mu zdi primerno, hoditi v sej ^ j> nega svéta ali drugega zastopa, kateri v jjf načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, goljati vse sklepe in naredbe, ki so naspro .^ii nom, dopustilu ali družbenim pravilom, \<y kvarni javni koristi; toda v takem slučaji
pisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgo-skega ministerstva, katera naj se da brez odloga er naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega ^ Jetja ne plačujeta koncesijonarja v državno bla-« J ico nobenega posebnega vračila, dokler se rugači ne ukrene.
nih Koncesii°narja se odvezujeta zaveznosti, izreče-v §• 89. železnično-obratnega reda z dné 16. no-^embra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. odi. 1852.) glede ske Ve<^ s^r°škov, ki’ bi se nabrali po policij-joi® pripadninsko-uradnem nadzoru, in gledé . jn°s^’ da zastonj nabavljata in vzdržujeta
adne prostore.
§• H-
v ,, ^o bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po y ^ Ial; Prelomile ali opustile dolžnosti, naložene p^lnioi, v dopustilnih pogojih ali v zakonih, se an]Uie se državni upravi tudi pravica, poprijeti izre^ar^e^’ Pr‘mernil1 zakonom, ter ipo okolnostih je dopustilo izgubilo moč še pred izte-
°m dopustilne Sobe.
t°t i(aresno °P°minjamo vsakega, da ne delaj zoper joč ij(j ustanavlja le-ta dopustilnica, in dodelju-Zldit<;J'°1'aiierna Pravico, zastran izkazne škode vSein V vra^ila pred Našimi sodišči, dajemo oslro 'lstvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj kar S(l s . _no čujejo nad to dopustilnico in vsem, v nJej določuje.
V d L
1 Našim kaZ izdajemo to pismo, naudarjeno netn ^ ^ikim pečatom, v Našem državno-glav-dôé nle l)lest°lnem mestu na Dunaji, štirinajstega s*° dey t ?a al,rila v letu odrešenja tisoč osem desete^ ' t;seieni, Našega cesarovanja dvainštiri-
Franc Jožef s. r.
'kiUle
s. r.
Dunajewski s. r.
llacqueheni s. r.
§6.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 3. maja 1890. 1.,
da se v preskus in kolkovanje pripušča vaga mo-stovnica z dvema premičnima utežnima napravama sosebno za tehtanje rudarskih vöz (psov).
Na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva z dné 17. februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.), pripustila je c. k. prvomérska komisija v preskus in kolkovanje po firmi „Schember und Söhne“ na Dunaji sestavljeno vago mostovnico z dvéma premičnima utčžnima napravama, katera je sosebno namenjena za tehtanje rudarskih voz (psôv) v rudnikih.
Podrobnejši popis te vage z določili vred, ki se tičejo njenega preskusa, objavil se bo v ukazniku za preskuševanje (cimentovanje).
Bacquehem s. r.
§7.
Zakon z dné 7. maja 1890.1.
o dobavi novcev za napravo vseučiliškega glavnega poslopja v Gradci.
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• I-
Vladi se daje oblast, da naj v nameščenje vseučilišča v Gradci napravi poslopje na državnem zemljišči poleg tamkajšnje Halbärthstrasse.
§• 2.
%
V založbo potroška za stavbo, za notranjo opravo in za opremo in pa v založbo interkalarnih obresti posameznih zajmenih obrokov potrebne novce v največinskem znesku 800.000 gl. je dobaviti sè zajmom, kateri se pri deželi štajerski vzprejme takö, da se potrebovana glavnica obrestuje največ s 3 1/i odstotki ter počenši od leta, katerega se stavba dokonča, odplača z največ 45, v poluletnih obrokih plačjiimi letninami.
§. 3.
Dežela štajerska se z ozirom na pospéSne pogoje, s katerimi daje državi na razpolago stavbno vsoto, od 1. dné januvarja tistega leta, ki nastopi prvo po dovršitvi novega poslopja, odvezuje dolžnosti, da plačuje letni prispevek 3000 gl. k stroškom medicinske fakultete, nadalje se obrestni dohodek dežele od tega zajma oproščuje vsake dohodarine ali vsakega davka, ki bi v bodočnosti stopil na njeno mesto, in prejemna potrdila dežele o obrestih in glavniških plačilih, katera bo izdati o povodu tega pravnega opravila, prosta so kolk >vne in pristoj-binske dolžnosti.
§. 4.
za podpore v izvršitev občekoristnih javnih dél, >n vlada sme od imenovane skupne vsote 125.000 g-f uporabiti za Češko délni znesek 90.000 gU ^ Kranjsko delni znesek 25.000 gl., za Goriško 10 Gradiščansko pa délni znesek 10.000 gl.
§. 3.
Te podpore naj razdelé državna oblaslva.
§- 4.
Pravne listine, vloge in zapisniki gledé te podpor so prosti kolkov in pristojbin.
Izvršitev tega zakona, kateri zadobi moč z dném razglasitve, naroča se Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaji, dné 7. maja 1890.
Franc Jožef s. r.
Taatfe s. r.	Dunajewski s r.
Gautsch s. r.
§• 5.
Izvršitev tega zakona, ki zadobi moč z dnč® razglasitve, naroča se Mojim ministrom za notranj stvari, poljedelstvo in finance.
Na Dunaji, dné 16. maja 1890.
Franc Jožef s. r.
Taatfe s. r.	Dunajewski s. r.
Falkenhayn s. r.
88.
Zakon z dné 16. maja 1890.1.
o dodelitvi podpor iz državnih sredstev sè stisko zadetim krajem kraljevine češke, vojvodine kranjske in pa poknežene grofije goriške in gradiščanske.
8».
Zakon z dné 25. maja 1890. U
s katerim se izpreminjajo nekatera določila zak»11 z dné 15. julija 1877. I. (Drž. zak. št. 64.) 0 večinskih tarifah za vožnjo ljudi po železnica
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
V podporo pomoči potrebnega ljudstva po tistih krajih Moje kraljevine češke, Moje vojvodine kranjske in pa Moje poknežene grofije goriške in gradiščanske, katerim preti vsled ujim in slabe letine stiska, daje se vladi oblast, da proti obračunu po resnični potrebi izda znesek 125.000 gl.
§ 2.
Ta znesek je namenjen za dodelitev nepovratnih podpor pomoči potrebnim poškodovancem in pa
S pritrditvo obéh zbornic državnega ukazujem takd :
Člen I.
zb or*
dȎ
Izpreminjaje nasprotna določila zakona^ ^ 15. julija 1877. 1. (Drž. zak. št. 64.) o najve«-1^ tarifah za vožnjo ljudi po železnicah, daje oblast, da pri ustanovitvi osebne tarife (braJ.^ je-pasovne tarife), katera se bo uvela na držaVjj^c ju leznicah ter se opira na znižane enotne odre na pasövno razdelitev, smé	y
1. v tistih posameznih, na početku nt ^ sov bivajočih razmérnostih, v katerih po-tarifni postavki veči, kakor največinski taJ	0r-e-
stavki, ustanovljeni v Členu I., odstavku
té poslednje postavke primerno pre-
doklado, katero je pri brzovlakih pobirati zmislu člena I., odstavka 3. in 4. zgorenjega za-°na’ zvišati od 20 največ na 50 odstotkov novih
«sebnovlačnih cén;
3- tarifno znižavo, ukazano včlenu I.odstavku 5. 6°renjega zakona, opustiti za vlake mešance;
v ». opustiti za popotni pratež (prtljago) ]jenenu “m odstavku 2. zgorenjega zakona ustanovil ° Prosto težo, ter pobirati za odpravo popotnega Uk *!Za en°teo odredbino največ 0 2 kr. a. v. za vsa-k,hl0%. in pa 1 kg.
zakona, koračiti ;
Člen II.
2as . k>!av tekö se daje vladi oblast, da srne tistim osehnim 'tetezničnim podjetjem, katera znižajo pro 116 ^ar'^e’ ki jih pobirajo gledé svojih glavnih larif iVSa^ hr>bližno na izmero v členu I. določenih janih rzavmh železnic, za dobo pobiranja teh zni-
odst,
voznih cén dovoliti v členu I. zaznamovani
(Drž°^ ^°tedil zakona z dné 15. julija 1877. 1.
teh	s^udaj> mora trgovinski minister po enot-
- a na podstavi določil, veljavnih za držav-
teleznic
p°p t JICe’ ustanoviti tarife in pogoje za odpravo Živaii e?a »Prate^a *n Pa za odpravo vozil in živih stran k Ulzeno z osebnim prevozom, potem vsa po-s a določila za odpravo oseb.
vredbi tarif, morajo na svojih progah, kolikor se obrat vrši po njih kakor po glavnih železnicah, uvesti v členu II. zaznamovana odpravna določila in pa znižane tarife, in to s tistim časom, kakor ga ustanovi trgovinski minister.
Z ostalimi zasebnimi železničnimi podjetji, katera imajo glavne proge v obratu, naj trgovinski minister priéné pogajanje v ta namen, da se osebne vozne cène in odprava popotnega prateža vredé tako, kakor se zlaga sè spredaj stoječimi določili.
Člen IV.
Gledé lokalnih železnic, ki so podvržene zakoniti vredbi tarif, prihranjuje se odloka o uvedbi žgolenjih tarif razsodku trgovinskega ministra.
Člen V.
Določil za odpravo vojaških oseb se pričujoči zakon ne tiče.
Člen VI.
Izvršitev tega zakona, ki zadobi moč z dném razglasitve, naroča se Mojemu trgovinskemu ministru.
V Lainzi, dné 25. maja 1890.
Člen III.
rlv
določi] S a,zase*)na železnična podjetja, ki so v zrnislu J1*1 dopustila zavezana, podvreči se zakoniti
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Bacqueheni s r.