VSEBINA:
Vabilo k redni skupščini Zadružne Zveže v Ljubljani. — Poročilo in računski zaključek Zadružne zveze v Ljubljani za 1. 1939. — Dr. Basaj: Cene kmetijskih pridelkov in zadružništvo. — Nadaljnje spremembe predpisov glede družbenega davka. — f Anton Belec. — Zvezine objave: Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani.
PRILOGA NARODNEMU GOSPODAR3U ŠTEV. 5., 1940
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu druga skupščina, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočnih članov. Tudi velja pri vseh vabilih, pri katerih ni izrecno drugače določeno, sledeči dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev sklepnega računa. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne izgube. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 10. Določitev skupne vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku. 11. Slučajnosti.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Brusnicah, r. z. z ,n. j., bo v nedel jo 2. junija 1940 ob 8 zjutraj v prostorih zadruge.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kostanjevici, r. z. z n. j., bo 26. maja 1940 ob 15. uri v uradni sobi hranilnice.
Redni občni zbor Vinarske zadruge v Kostanjevici, r. z. z n. j., bo 26. imaja 1940 ob
16.	uri v prosvetni dvorani.
Redni občni zbor Mlekarske zadruge v Kostanjevici, r. z. z n. z., bo 26. maja 1940 ob
17.	uri v uradni sobi hranilnice.
I.	redna skupščina Gorenjske mlekarske zadruge v Kranju, z. z o. j., bo v nedeljo, dne 26. maja 1940 v sejni sobi zadružne mlekarne v Kranju ob 9 dopoldne.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice v Kresnicah, r. z. z n. j., bo 23. maja 1940 ob 7 zjutraj po sv. maši v posojil nični pisarni v župnišču v Kresnicah.
Redna skupščina Nabavne in prodajne zadruge tesarskih mojstrov v Ljubljani, z. z o. j., bo v torek 24. maja 1940 ob 17 v restavraciji Novi svet na Celovški cesti.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice na Ljubnem, z. z n. j., bo 10. junija 1940 ob 10 dopoldne v uranili prostorih z običajnim dnevnim redom.
Redna letna skupščina Kmetijske zadruge v Ljutomeru, z. z o. j., ki bo v nedeljo 2. junija 1940 ob pol 9 dopoldne v Okrajini posojilnici za peto upravno leto.
Redna letna skupščina Okrajne posojilnice v Ljutomeru, z. z n. j., bo v nedeljo 2. junija 1940 ob pol 9 v Okrajni posojilnici za 68. upravno leto.
Redna letna skupščina Vinarske zadruge v Ljutomeru, r. z. z o. j., bo v nedeljo 26. maja 1940 ob pol 9 v Okrajni posojilnici za 15 upravno leto
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice pri Mali Nedelji, r. z. z ,n. z., bo 9. junija 1940 ob 8 zjutraj v uradnih prostorih.
Redna skupščina Ljudske hranilnice in posojilnice v Mimi peči, z. z n. j., bo v nedeljo 26. ma ja 1940 po prvi sv. maši v Domu.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Poljanah, z. z n. j., bo 2. junija 1940 ob 3 popoldne v sobi g. organista.
Redna skupščina Okrajne posojilnice v Radečah, z. z n. }., bo 26. maja 1940 ob 3 popoldne v zadružni pisarni.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Semiču, z. z n. j., bo 26. maja 1940 ob 7 dopoldne v poslovnih prostorih._
Retina skupščina Hranilnice in posojilnice v Sodražici, z. z n. j., bo v nedeljo, 26. maja 1940 ob 15. uri v dvorani Kmetijskega društva.
Redna skupščina Kmetijske blagovne zadrugo v Stranicah, z. z o. z., bo 23. maja 1940 ob 15 'v prostorih cerkvene hiše. v Stranicah.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice pri Sv. Marku niže Ptuja, z. z n. j., bo 25. maja 1940 ob 2 popoldne v posojilniških p ros tor ih. #
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Beli cerkvi, r. z. z n. z., bo v nedeljo 26. maja ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red:	1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. Poročilo načelstva in madzonstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1939, 4. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 5. Slučajnosti.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
J. Poročilo upravnoga odbora.
2.	Poročilo nadzornega odbora.
3.	Odobritev sklepnega računa za 1. 1939.
4.	Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka.
5.	Predlogi in pritožbe zadružnikov.
6.	Sklepanje o raz resnici upravnemu in nadzornemu odboru.
7.	Volitev upravnega odbora in namestnikov.
8.	Volitev nadzornega odbora in namestnikov.
9.	Določitev skupne vsote: a) do katere se smo Zveza zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme Zveza sprejeti; c) naj višjega zneska posojila alli kredita, ki ga sme Zveza dati posamezni članici.
10.	Raznoterosti.
Svoj« pravico odločati o poslih Zveze izvršujejo članice na skupščini po svojih predstavnikih (delegatih), ki jih določajo po odredbah svojih pravil.
Ti predstavniki (delegati) sinejo Zvezini skupščini prisostvovati samo s pismenim pooblastilom članic, katere zastopajo. Vsaka članica more poslati na Zvezino skupščino enega zastopnika kot svojega predstavnika. En delegat sme zastopati samo eno članico.
Polovična vožnja po železnici je zaprošena. Ce bo dovoljena, obvestimo zadruge po časopisju.
Narodni gospodar Letnik 41 Številka 5 Strani 65 — 80 Ljubljana, 15. maja 1940
Vabilo
Zadružne zveze v Ljubljani, z. z o. j.
ki bo v sredo 26. junija 1940 ob 10. uri dopoldne v Frančiškanski dvorani v Ljubljani
Dnevni red:
Poročilo in roč. zak. Zadružne zveze v Ljubljani za 1.1939
Članstvo:
Število članic konec l. 19i8. jo znašalo 726 v te'ku 1. 1939. jih je pristopilo .	.	40
iskapaj		. . . 766
odpadlo jih je .	.		...	27
in znaša število članic konec 1.1939.	739		
Deleži:		
Konec 1. 1938. je zna-		
šalo stanje deležev	din	1,712.400.—
v 1. 1939. je priraslo	99	4.800,—
islkupaj .	.	.	di n	1,717.200.—
odpadlo		99	200,—
tako, da je stanje de-		
leižev konec 1. 1939. z naša/l o	....	99	1,717.000,—
Bilanca z dne 31. decembra 1939		
Akti	v a:	
1.	Gotovina .	.	. 2.	Blagajniški zapi-	idin	613.869 —
si min. financ .	.	99	9,038.148.50
3.	Poštna hranilnica 4.	Terjatve v teko-	99	235.468.58
čem računu :		
a)	stare din 36,110.431'25 b)	nove „	9,050.383 —	99	45,160.814.25
5. Naložbe:		
a)	stare din 5'5,006.780•— b)	nove „	11,933.074- —	99	66,959.854.07
6. Efekti ....	99	29,390.298.95
7. Tuji deleži . . .	99	77.501,—
8.	Menice .	. .	. 9.	Terjatve v 3 %	99	190.000.—
lomil), kreditu PH	99	70,594.269,—
10. Nepremičnine	99	3,604.300.—
din 223,842.523.33
P ai ® Iva:
1.	Deleži	 2.	Rezerve: a)	po čl. 14 uredbe din 1,714.389-37 b)	spl. rezerva „	145.430-97 c)	sklad za tečajne razi.	„	387.630.20	dim	1,717.000,—
	99	2,247.650.54
3. Vloge v tekočem		
račun n:		
a)	stare din 96.600.643-87 b)	nove „ 54,672,798-88	99	151,275.444.75
4. Lombardui 3%		
kredit pri PII .	.	99	70,594.269,—
5. Čisti dobiček . .	99	10.159.06
	din 225,842.523.55	
Račun zgube in dobička		za leto 1939.
Z ig n b	a:	
1. Upravni stroški	di n	1,239.248.70
2. Zadružna šola . .	99	120.171.25
3. Tiskovine . . .	99	218.432.50
4. Nar. Gospodar	99	45.584.50
5. Obresti ....	99	5,691.702.18
6. Odpisi ....	99	184.925.50
7. Stroški nepremiič.	99	245.935.77
8. Čisti dobiček .	.	99	10.159.06
	din	7,756.159.46
D o biček:		
1. Upravni dohodki.	din	229.956.29
2. Zadružna šola . .	99	79,537.50
3. Tiskov ime . . .	99	151.630.92
4. Nar. Gospodar	99	24.657.25
5. Obresti ....	?»	6,994.869.25
6. Dohodki neprem.	99	275.508.25
	d in	7,756.159.46
I)r. Basa j:
Cene kmefijskih pridelkov in zadružništvo
(Predavanje v radio-Ljuibljaiia 17. marca 1940.)
1.	Kot pove naslov Vašega predavanja, nam hočete razložiti, kako zadružništvo vpliva na cene kmetijskih pridelkov. Svoj čas ste nam pa v predavanju razlagali, kako so za cene merodajne le ponudba in povpraševanje. Ali so poleg zakona o ponudili in povpraševanju še tudi drugi činitelji, ki lahko vplivajo na cene?
Pogosto jo čuti tožbo, da kimečlki stan propada, da je beg z dežele vedno močnejši. Zaradi tega se pojavljajo raizni predlogi, kako treba kmečkemu stanu pomagati, da iso okrepi. Poleg širjenja kmečke prosvetne in stanovske organizacije se zlasti pojavljajo predlogi, kako naj se nudi materialna pomoč in podpora 'kmečkemu stanu. Ti predlogi za pomoč se razdeli jo na sledeče načine:
a)	Stori naj se vse, da dolbi kmet dobre cene za svoje pridelke. Kmetu naj se torej povečajo dohodki.
b)	Kmetu naj se zmanjšajo bremena, zlasti davki in takse. Tako je novela k davčnemu zakonu od 22. decembra 19”9 prinesla prostost zemljarine (zemljiškega davka) za tiste kmetovalce, pri katerih skupna vsota katastrskega čistega dohodka v območju ene davčne občine ne znaša več kot tisoč dinarjev. Ta drugi način vidi pomoč kmetu v zmanjšanju izdatkov. Z istim namenom se ponavljajo tudi predlogi, da se oprosti ali vsaj zniža uvozna carina za ono predmete, ki jih kmet potrebuje za svoje gospodarstvo. Talko na primer naj se osvobodijo carine plugi, kmetijsko orodje, kmetijski stroji, semena, umetna gnojila, galicai, žveplo itd.
c) Tretji način pomoči je v tem, da se zviša kupna moč 'kmetovih dohodkov. Zato naj kmet svoje gospodarske potrebščine, pa tudi svoje gospodinjske potrebščine nabavlja v skupnosti, nabavlja v nabavnih zadrugah, da jih s tem nabavlja ugodneje: v boljši kakovosti in ceneje.
č) In še četrti način je, ki naj kmetu pomaga iz bedo in težav, to je povečanje pridelkov na kmetovem zemljišču s prehodom k naprednemu, intenzivnemu gospodarstvu. Zato bi morale mnogo delati tako država kakor tudi občine za izboljšanje in večjo donosnost posamezni!) panog kmetijiskega gospodarstva: za povzdigo živinoreje, svinjereje, konjarstva, perutninarstva, za ureditev hlevov. Pa ne le oblasti, tudi kmetove lastne organizacije^ kmetijske zbornice in zadružništvo delajo v tej smeri.
2.	Pokazali ste nam štiri poti, po katerili naj se usmeri pomoč, da se reši kmečki stan obubožan ja. Katera od teh poti se vam pa zdi najuspešnejša?
Naj uspešnejiša bi že bila četrta pot, to je izboljšanje vsega kmečkega gospodarstva v vseh panogah. Toda ravno ta četrta pot je tudi najtežja, ker predpostavlja visoko izobrazlbo kmeta, tako splošno kakor strokovno, ker računa z veliko pobudo in 'dobro voljo kmeta samega, da si ustvari boljšo pogoje za življenje, in kor naposled predpostavlja dobro organizacijo kmečkega' stanu, s pomočjo katere edino se more usipešno izboljševati kmečko gospodarstvo.
Ker so torej le v malokaterih krajih dani pogoji, da bi se doseglo povečanje pridelkov na kmečkem posestvu, zato se hočemo v tem predavanju omejiti samo na eno vprašanje, kako naj se doseže zvišanje cen kmečkih pridelkov. Kmetov pridelek naj dobi pravično ceno, tako da bo tudi trud kmeta in njegove družine pravično plačan. Če se je povsod v vseh drugih stanovih z zakoni in uredbami skušala zagotoviti socialno pravična plača, naj se tudi za kmeta dosežejo pravične cene pridelkov in s tem pravična nagrada za njegov trud. Pri tem so pa zopet lahko različni načini, kako doseči za kmečke pridelke pravične cene. Razdelimo jih v glavnem na dve skupini:
a)	Prvi način je ta, da se z uredbo ali z zakonom določijo pravične cene za kmečke pridelke. To so primeri tako imenovanih minimalnih cen, ki jih določa uredba ali pa so primeri, da se z državnimi sredstvi oziroma za račun države vrši nakupovanje na trgu in s tem držijo ceno pridelkov na višini.
b)	Drugi način pa je samopomoč, da kmet dolbi boljše čeme /.a svojo pridelke tako, da vršijo zanj prodajo ali vnov-čevanje kmetijskih pridelkov kmetijske prodajne ali vnovčevalne zadruge.
3.	Kako pa se državna oblast vmešava v vprašanje cen kmečkih pridelkov in kaj podvzema država za povišanje teh cen?
Danes ne živimo več v sistemu svobodnega gospodarstva. To je že daleč za nami. Gospodarski sestav ali sistem, v katerem mi živimo, označujejo kot dirigirano gospodarstvo, to je gospodarstvo, katero ni prepuščeno samo sebi, ampalk ga državna oblast vodi ali
dirigira. Državna oblast močno posega v gospodarstvo, da s tem. pomaga do veljave svojemu socialno-igospodarskemu programu.
Državna oblast posega vmels iz uredbami, katere na primer določajo n a j -nižje ali m i n i m a '1 m e cene za nekatere kmečke pridelke. Pod temii cenami se kmečki pridelki ne smejo prodajati. Kdor bi jih pod temi cenami prodajal ali kupoval, je kaznovan. Tako imamo v uredbah določene najnižje ali minimalne cene za vse vrste oljnatih semen, za bombaž, za •sladkorno peso. Seveda se cene niso določile kar za leta naprej, ampak uredba pooblašča prizadeta ministrstva, da jih za vsako leto sporazumno določijo. Uspehi te vrste dirigiranega ali uravnavanega gospodarstva so prav vidni in razveseljivi. Dočim smo prej uvažali vsako leto ogromne množine raznih semen za olje, je sedaj uvoz leto za letom manjši. Uredba še posebej navaja imduistrijce, da se s pri delovanjem oljnatih semen vsako leto vnaprej dogovorijo, ali s tujo besedo kontraliirajo, koliko se bo za posamezno tovarno zasejalo oljnatih semen in kakšno ceno bo za oljnata semena tovarna plačevala. Seveda pa te kontrahirane cene v dogovorih med tovarnami in pridelovalci ne smejo v nobenem primeru biti izpod, minimalnih cen, določenih z uredbo. Na ta način smo prišli do tega, da ise goji pri nas v večji meri sončnica, ki se je prej malo gojila, da se povečava površina, zasejana z repico, s sezamom, is sojo in v zadnjem času celo z ricinusom. Olje ricinovega semena je namreč v večji množini neobhodno potrebno za aeroplane, torej za našo bojno silo v zraku.
Država pa posega tudi v trgovino, da doseže zvišanje cen kineokili pridelkov. Tu sta predvsem dve mjeni ustanovi:	Privi letgirano izvozno društvo
(Prizad) in Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. »Prizad« dela predvsem pri žitu, sadju, oljnatih semenih in opiju. Zavod dela za izboljšanje cen pri živini in mesnih proizvodih. Država na primer vsako leto Prizad-u stavi na razpolago potrebna sredstva in mu z uredim tudi določi ceno, po kateri naj s temi sredstvi kupuje pšenico na trgu. To kupovanje pšenice po ceni, določeni od države, imenujemo intervencijo Pri-zad-a in cono, ki jo Prizad plačuje, imenujemo intervencijsko ceno. Prizad kupuje po intervencijski ceni takoj po žetvi, ko je ponudba prodajalcev največja, vsako ponujeno količino in na ta način prepreči padanje cen.
4.	Razložili ste nam, kako se s pomočjo državne oblasti dosežejo boljše cene za kmečke pridelke. Čemu pa je potem še potrebna samopomoč kmeta v prodajnih ali vnovčevalnih zadrugah?
Gotovo je že uspeh državne pomoči pri cenah kmečkih pridelkov razveseljiv, kot smo ravnokar povedali. Kl jub temu pa je važna tudi samopomoč kmeta za zboljšanje cen, in sicer samopomoč v prodajnih zadrugah. Naj kratko navedemo razloge:
a)	Državna pomoč se javlja, kakor smo našteli, samo pri nekaterih pridelkih. Vsi ostali pridelki ne uživajo te pomoči in bi zato ostali pri nizkih cenah. Intervencija Pirizad-a se na primer vrši samo pri pšenici, ki je gotovo naj-vaižnejši kmetijski pridelek.
b)	Državna pomoč je odvisna od po-
litičnih razmer. Lahko se na primer zgodi, da ena, vlada smatra intervencijo za neobhodno, da pa za njo pride druga vlada, ki bo smatrala, da intervencija ni več potrebna.
c)	Izkušnje tudi učijo, da državna pomoč, katere posledice so intervencijske ceno, pogosto ne pride v celoti v korist pridellovailcu. Tako se na primer očita Prizad-u, da njegova intervencija pri nakupu pšenice ni prinesla zadosti koristi kmetu, ampak da so znaten del smetane pojedli žitni trgovci. Prizad je namreč kupoval doslej ma lx>rzi v količinah najmanj 5 vagonov naenkrat od ene osdbe. Na ta način so (bili izključeni mali pridelovalci. Na dnevnem redu je reorganizacija, preureditev dosedanjega poslovanja Prizad-a v novo poslovanje, dal bo intervencijskih cen čim bolj deležen naravnost proizvodni k in sicer tudi mali kmet. Postavljena je zahteva, da se mora jPirizad v svojem poslovanju čim bolj približati pridelovalcu kmetu in čim bolj izločiti posrednike trgovce.
č) Naposled prihaja državna pomoč razmeroma pozno, 'ko je stiska že na vrhuncu. Za državno pomoč iso namireč potrebna sredstva in vladi se je le težko Odločiti na gotove žrtve. Odločitev za to po navadi pade šele, ko je stiska prikipela do vrhunca.
'J. Vi smatrate torej, da je samopomoč važnejša za dosego višjih cen kakor držjiv-na pomoč? V čem pa je vendar bistvo prodajnih ali vnovčevalnih zadrug, da bi mogle nuditi kmetu tako velike koristi?
Načelo teh zadrug je to-le: Česar posameznik ne zmore, to zmore njegova skupnost, to' je njegova prodajna za-
druga. Vnov-čeivanjo pridelilcoiv je za kmeta pretežka maloga, da Ibi jo mogel vršiti z uspehom. K met pri vmoveervanju svojih pridelkov stopi nasproti trgovcu, ki je mnogo bolj izobražen, mnogo bolj okreten. Česar pa ne zmore posamezen kmet, to zmore njegova prodajna zadruga, ki jo vodi upravni odbor, sestavljen iz najboljših kmetov. Upravnemu odboru pa je še v pomoč poslovodja, ki je trgovsko izobražen in trgovsko iz-vežban, tako da more biti kos trgovcu.
6.	Zakaj mislite, da je vnovčevanje pridelkov za kmeta pretežko? Saj je vendar skozi stoletja iz roda v rod kmet sam prodajal to, kar je pridelal, zlasti ko še ni bilo zadrug.
Zgodovina kmečkega gospodarstva jasno govori, da se je ravno pri vnovče-vanju kmečkih pridelkov kmetu vedno godila največja krivica. Pri vnovčeva-nju kmetijskih pridelkov so je pojavljalo blagovno oderušivo, ki mu Srbi pravijo zellenaštvo. Kmet je bil v stiski im je (prodajali pridelek, še predno je dozorel. To blagovno oderuštvo je povzročilo še veliko večje škode kakor pa denarno oderuštvo z visokimi obrestmi pri posojilih. Pa poglejmo le kratko razloge, zakaj so tukaj kmetu dogaja naj večja škoda!
a)	Kmet na 'splošno n i m a niti trgovske izobrazbe niti trgovske i z v e ž b a n o s t i. To dejstvo pa gre redno v njegovo škodo, ker kljub temu svoje pridelke mora prodati, pri prodaji pa trgovec izkoristi kmetovo neznanje in neizvežbanost za svojo korist.
b)	Kmet n ima pregledao tem, koliko se ponuja blaga in koliko se ga na drugi strani potrebuje. Nima poro-
čil ne o trgu, ne o cenah, me o količinah, ne o kvalitetah. Trgovec, s katerim mora stopili v slik, pa ima potrebno tehnično, trgovsko im pravno /manj e. Saj vemo, koliko teh ničnega in trgovskega znanja je danes potrebno v vsaki panogi, trgovine, pa naj bo trgovina z lesom, z vinom, z mlekom, z žitom, z deželnimi pridelki itd.
c)	Kmet ima za prodajo zlasti v naših maloikimelijskih razmerah običajno le male k o 1 i č i ni e. Zato je s temi količinami prisiljen obrniti se na mošetarja ali posrednika, ki te pridelke zibi ra za trgovca, trgovec pa šele za veletrgovca.
Tu je vmes kar Te s t v a p o s r e d -ni ko v, katerih vsak mora nekaj zaslužiti in katerih vsak hoče čim več zaslužiti. Naš kmet ne more ponuditi vagona pridelka, ko imamo pa le male kmetije in še na teh malih kmetijah je zopet vsakega pridelka nekaj. Mi nimamo fairma: riškega načina pridelovanja.
č) Naš kmet pridela blago, ki je potrebno preidi prehodom v trgovino ali v konsum še čiščenja, sortiranja, predelave, sploh ene ali druge manipulacije. Zato pa tako nesortirano, neočiščeno ali nedodelano blago posrednik zelo sla(lx> plača, ker stavi visoko v račun svoje delo.
T. Sedaj razumemo, zakaj kmet vsak zase more doseči za svoj pridelek le nizke cene. S tem ste nam pa tudi že nakazali, v čem so prav za prav prednosti zadružne prodaje pridelkov. Ali bi nam mogli te prednosti še podrobneje razložiti?
To je ravno bistvo današnjega predavanja, da razložimo čim jasneje tiste koristi, ki jih prinaša kmetu zadružno
vnovčeivanje priclclikov. Kakor smo navajali, kaj kmetu manjka, če hoče sam vnovčevaii pridelke, tako moramo tu poudariti, kaj zadruga, ima, ko skupno za včlanjene kmete vrši vnovčeivanje njih pridelkov. Pojdimo kar po istem red u:
a) Prodajma Izadruiga razpolaga s trgovski m z n a njem in s trgovsko i zveži) a n o s t j o. Ali ima to znanje upravni odibor ali predlsednik upravnega oldlhora ali mogoče le poslovodja. Gotovo pa mora vedno pri zadrugi biti v vodsitvu oseba, ki ima trgovsko izobraizbo, če no pa vsaj dobro trgovsko prakso. Bolje je seveda, če ima oboje.
!b) Zadruga ima tudi pregled o tem, kako je s ponudbo in s povpraševanjem v dotični vrsti blaga. Ona zasleduje poročila v dnevnih in strokovnih listih. Kolikor se sama dobro me spozna, ima pa svojo zadružno blagovno centralo, pri kateri dolbi vsa poroči la. Dobro poznanje trga je pogoj za dobro prodajo.
c)	Zadruga razpolaga tudi s tehničnim znanjem, da ugotavlja kakovost pridelka pri prevzemu, da pridelek pravilno predeluje, čisti, sortira itd. Mlekarska zadruga za vnovče-vanje mleka ima strokovno izšolanega in izvežbanoga mlekarja. Vinarska zadruga ima kletarja, ki je tudi izobražen in izvežban v svoji stroki, tako da iz grozdja članov z umnim kletarjenjem doseže najboljši pridelek.
č) Zadruga zbere na svojem primerno večjem področju večje količili e b 1 a g a. Te večje količine ponudi ali naravnost veletrgovcu ali celo zadrugam konsumentov ali pa jih izvozi
v inozemstvo. Na ta način zadruga doseže za svoje člane ves izkupiček, ne da bi ga bila zmanjšala lestva posrednikov, o katerih smo zgoraj govorili.
8.	Govorimo o prodaji pridelkov. Kmet vendar prodaja pridelke le zato, ker denar nujno potrebuje. Ali pa more zadruga njegov pridelek takoj plačati, tako kot mu ga takoj plača trgovec? Saj zadruga niti ne ve, kakšno ceno ho dosegla? la če zadruga toliko višje plačuje kot trgovec, ali ni v nevarnosti, da jo bo zadela izguba?
Dobro ste postavili vprašam je. Zadeli ste na bistvene težave, ki se pojavljajo.
Pojavlja se predvsem težava glede plačila. Čisto prav pravite, da kmet mujino potrebuje denarja in zato bi najraje prodal svoj pridelek tako, da gre blago im denar iz roke v roko. Zadruga z velikim številom članov, ki bi vsi želeli takoj po novini vnovčiti čim ugodneje svoje blago, bi morala razpolagati z velikim obratnim kapitalom.
Pridelki so res tudi zelo različni p O' kakovosti. Zato enotna cena skoro ni mogoča. Zadrugar ji bodo pa zahtevali od zadruge ravnopravnost, češ vsi smo tvoji člani in vsem enako plačaj.
In tretje: zadruga res tudi še ne ve, kako ho pridelek vnovčila. Zato se ne sme prenagliti, ne sme sc zaleteti s cenami, da me bi nastala zaradi previsokih cen pri nakupu zanjo nepopravljiva škoda pri prodaji.
Zato je ma podlagi izkušenj — in moremo reči bogatih izkušenj — zadružni nauk v tem pogledu strog kakor pri nobeni drugi vrsti zadrug. Zadruge za prodajo ne sinejo prevzemati nase
vse nevarnosti za ceno in kakovost, pridelkov na ta način, da bi članom za prevzete pridelke priznavale fiksno ceno in tako jšn je plačilo. Da se te j veliki nevarnosti izognejo, ise morajo prodajne zadruge držati načela, da prevzame j o o d č I a n o v p r i d c 1 ki e le v komisijo in le proti naknadne m u obra č u n u i n i z p ll a -Čilu k u {) n i in e potem, ko zadruga sama prevzete pridelke vnovči. Od tega načela smejo prodajne zadruge odstopiti le toliko, da v slučaj ih. ki so vredni upoštevanja, izplačujejo najpotrebnejšim članom p r e d u j m e na prevzete pridelke. Višina teh predujmov se ravna po tem, koliko denarnih sredstev ima zadruga na razpolago.
Le ako zadruga posluje po tem načelu, se bo izognila veliki nevarnosti izgub. Poleg tega bo imela manjšo potrebo po obratnem kapitalu; člani se bodo pa bolj zanimali za zadrugo in bodo bolj navezani nanjo, kakor pa, če ji pridelke prodajo na čvrst račun in proti takojšnjemu plačilu enako kot trgovcu.
Iz naših zadružnih izkušenj bi mogli povedati tudi veliko zanimivih, seveda obenem žalostnih islučajev. Omejimo se le na enega in še glede tega naj velja, da ise greh pove, grešnik pa ne. Vinarški zadrugi v naši deželi so nekateri člani upravnega odbora zadrugi na čvrst račun in proti takojšnjemu plačilu obesili veliko množine svojega slabšega pridelka. Nemogoče je bilo za zadrugo, da bi to vino mogla vsaj po enaki ceni vnovčiti, kot ga je prevzela. Odtod so nastale neizbežne in znatne izgube za zadrugo. Moramo pa pristaviti, da so isti člani upravnega odbora svoj boljši pridelek prodali trgovcem in gostilni-
čarjem. Razume se, da je pod takim vodstvom in v takih razmerah zadruga propadla. Koliko je bilo materialne škode, ki jo je končno moral pokriti zadružni kapital iz sanaci jskega fonda! Kako velika pa je šele bila moralna škoda, ko je vsa javnost (akorekoč is prstom kazala na to, kaj se dogaja v zadružništvu!
Zadružna zavednost, poštenost in zvestoba so zato pri prodajnih zadrugah za njih obstoj in ulspeh še veliko bolj potrebne kot pri vseh drugih zadrugah.
9.	Razložili ste nam velike nevarnosti, katerim so izpostavljene prodajne zadruge, ako ni pri vodstvu in pri elanih zavednosti, poštenja in zvestobe. Ali v razmerah, v kakršnih je danes naš kmet, te zadruge morejo delati?
Če smo navedli primor, kako je prodajna zadruga zaradi nepravilnega poštovanja propadla, bi pa lahko navajali desetine primerov, kako prodajne zadruge skozi desetletja, nekatere že pol stoletja lepo poslujejo, koristijo članom in same dobro uspevajo. Seveda so pa za uspeh in obstoj takih zadrug predpogoji:
a)	Treba je zadružne vzgoje članov. Zadružna vzgoja se mora neprestano nadaljevati. Tu ni počitka ne pavze.
b)	Treba je, da vodi take zadruge izobražen in v trgovini dobro izvežban poslovodja alii predsednik upravnega odbora ali pa kar upravni odbor z istimi lastnostmi.
c)	Pri zadrugi mora vladati disciplina, da člani svoj pridelek res oddajo zadrugi, no pa da bi delali tako, da slab pridelek dajo zadrugi, ker ga trgovec ne mara, dober pridelek pa trgovcu.
č) Temelj takih zadrug je zaupanje elanov vr vodistvo zadruge, da bodo nji-hovi pridellki pravilno predelani in sortirani, najboljše vnovčeni in da se jim bo v Obračunu priznala prava cena. Na zaupanju svet slami. O nobeni drugi vrsti zadrug ne moremo trditi, da so tako zelo odvisne od zaupanja članov kakor te zadrugo.
d)	Te zadruge naposled najbolj potrebujejo naslonitev na svojo poslovno zvezo slkupno z ostalimi zadrugami iste vrste.
10.	Omenili ste, da načelno prodajne zadruge prevzemajo blago le v komisijsko prodajo in da le po potrebi dajejo članom na prevzeto blago predujme. Predujme pa gotovo vsi člani zahtevajo. Kako pa je potem mogoče rešiti denarno vpraša-n j e teh zadrug?
Če ima zadruga blago, ki ga šelle predeluje in sortira, potem je res pravilen vaš pomislek, odkod bo zadruga vzela denar za predujme elanom, ker predujme visi potrebujejo. Toda tudi to vprašanje ni tako težko. Prodajne zadruge imajo deloma lastna sredstva v deležih im pa v rezervi. Rezerve so tem večje, čim dalj času in čim uspešneje že take zadruge poslujejo. Prodajne zadruge pa tudi prav lahko dobijo kredit pri posojilnicah ali pri Zadružni zvezi ali pri Agrarni banki na to, da zastavijo pridelke v svojih skladiščih.
Ravno to poslovanje zadrug, da dajejo iza (prevzete pridelke zadostne predujme in za take predujme ipo potrebi najamejo kredit na zastavo zalog, je najvažnejše. S takim poslovanjem se je presekalo blagovno oderuštvo ali zelenaštvo.
Takoj po žetvi, trgatvi ali novini je pritisk kmečkih pridelkov na trg naj-
hujši, ker kmetje že nestrpno čakajo na denar, da morejo poravnati svoje obveznosti pri davkariji, trgovcu, obrtniku itd. Ta položaj kmeta pa so izkoriščali trgovci in so ob žetvi, ob trgahu, ob novini potisnili cene nezaslišano navzdol. Plačevali so kot ipo nekem tihem dogovoru vsi od kraja 50% ali še več ceneje, kot bi bila prava tržna cena. Iz tega je nastajalo na eni strani kmečko siromaštvo, na drugi strani pa oderuško 'bogastvo. Ju temu se je hotelo pomagati, to se je hotelo onemogočiti v vseh državah, kjer so spoznali važnost (kmečkega stanu in so hoteli voditi pravično gospodarsko politiko. Iz tega pojava so se pri nas na eni sirarni napravile uredbe in zakoni, da država direktno predpisuje minimalne cene ali pa z intervencijo na tržišču ob času žetve drži cene, na drugi strani pa moralno in materialno podpira zdravo zadružništvo, da vrši svojo dolžnost.
11.	Znano je, da je bilo v načrtu enotnega zadružnega zakona, da sinejo prodajne zadruge prevzemati pridelke svojih članov le v komisijsko prodajo. Ali ta določba ni sedaj v zadružnem zakonu in zakaj ne?
Res je, ta določba sedaj ni v zadružnem zakonu in mogoče je škoda, da je ni. Ko je bil v razpravi načrt zadružnega zakona, so se vse zadružne organizacije skoro brez izjeme uprle, da bi za prodajne zadruge prišla v zakon taka omejitev, da ne bi smele zadruge kupovati pridelke svojih članov na čvrst račun. Splošno se je tedaj smatralo, da bi bila s tem kolikor toliko omejena svoboda prodajnih zadrug in da bi zlasti napram trgovcem bilo stališče teh zadrug zelo neugodno, ker kmet ne bi smel dobiti od njih tega,
kar d()il)i. oe pnodia trgovcu. Zaradi tega enotnega naistopa vsega /adiužuištva je posebna določba o prepovedi 'kupovanja na čvrst raičnu i/ zadružnega zakona izpadla. Poudarjamo pa, da je mogoče 'to škoda za zadružništvo.
Nekaj pa je vendarle prišlo posebej o teli zaidrugak v zadružni zalkoii, i. s. prav na koncu § 1. stoji:
»Na proizvode, ki jili prejme zadruga od zadružnikov zaradi prodaje, sme zadruga jemati lombardna posojila v prid zadružnikov, ki so lastniki proizvodov.«
Ta določba zakona kaže na važnost tega, kar smo pravkar razlagali, kako potrebni so predujmi članom zadruge na pridelke, prevzete v komisijo. Kmet. ki je pridelke odstopil zadrugi, no more čakati mesece in mesece, da bo zadruga pridelke vnovčila. Če bi mu zadruga ne bila v stanu dati vsaj predujem, potem res ne kaže drugo kot da gre s svojim pridelkom k trgovcu, četudi bi dobil dosti nižjo ceno. Zato pa zakon naravnost polaga na srce prodajnim zadrugam potrebo takih predujmov in jih že vnaprej pooblašča, da lahko najamejo lombardna posojila zaradi iz-
plačila predujmov zadružnikom. Zakoni torej m- omenja, da bi te zadruge ne smele kupovati pridelkov od svojih članov na čvrst račun, pač pa razpravlja kot samo po sebi umevno, da zadruge sprejmejo pridelke od članov zaradi prodaje, torej v komisijo. Zakon jo vendar le pokazal pot, ki naj jo prodajne zadruge hodijo, četudi je izpadla prepoved onega pota, po katerem naj te zadruge no hodijo.
Onim, ki poznajo življenje in njegovo potrebe, onim, ki zares hočejo dobro našemu kmetu, ki hočejo, da bi se siromaštvo in pomanjkanje v našem kmečkem domu umaknilo višaj majhni stopnji blagostanja, je zakon nakazal pot in smo mi v tem predavanju razložili, kako naj delajo, da se cilj doseže.
Država jio v zadnjih letih za izboljšanje cen kmečkih pridelkov veliko storila. Tudi zadružništvo je zlasti v nekaterih panogah — naj omenjamo le mlekarstvo in vinarstvo —, 'doseglo že lepo uspehe. Treba bi bilo le prodajne zadruge tako razširiti, da bi potom njih res ogromna večina naših kmetov dobivala pravično ceno za svoje pridelke.
Nadaljnje spremembe predpisov glede družbenega davka
V 1. letošnji številki smo bili opisali, kako so bile z uredbo o spremembah zakona o neposrednih davkih z dne 22. decembra 1939, M. s. J662, spremenjene določbe o družbenem davku, kolikor se nanašajo na zadruge. Z uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o mepo-srednih davkih z dne 30. marca 1940, oziroma s spremembo pravilnika o spremembah in popolnitvah pravilnika o neposrednih davkih / dne 30. marcu
1940, št. 503/111, je hilo uveljavljenih nekaj novih predpisov', ki jih navajamo v naslednjem zaradi izpolnitve prejšnjega. pouka im prejšnjih navodil.
1. Posebni prispevek za narodno obrambni fond je odbitna postavka.
Z uredo z dne 30. marca 1940 je bil spremenjen zakon o neposrednih 'davkih v čl. 82., točka I., talko sc točka sedaj glasi:
»Pri ugotavljanju davčno osnove se ne smejo odbiti:
1. Neposredni davek, plačan po tej obliki in samoupravne doklade do zneska tega davtka. Ostali neposredni davki in samoupravne doklade se vnašajo v davčno osnovo v polnem znesku, i z-v z e m š i posebni p r d s p e v ei k za £ o n d n a rodne o b r a m b e, p r e d -p i s a n z a d o t i e n o p o s I o v n o 1 e-t o, kolikor je 'b i 1 d e j a n s k o plačan v istem letu.
V	davčno osnovo se iore j ne pritegne posebni prispevek za fond narodne obrambe.
V	spremenjenem pravilniku jo glede te določbo odrejeno, da se prizna ta prispevek kot o d b i t ji a p ostavka, toda samo v tistem znesku, v katerem je v tekočem letu dejansko plačan. Za prejšnja ali za prihoduja poslovna leta predpisani, pa v tekočem letu plačani, kakor tuldi na breme tekočega leta rezervirani, toda neplačani posebni prispevek, se pa ,ne smatra za odbitno postavko in se torej doda davčni osnovi.
II. Tolmačenje izraza »tantiema«.
V	prejšnji odredbi pravilnika je bilo predpisano, da je treba pod izrazom »tantiema« razumeti vsako nagrado članom upravnega ali nadzornega odbora za njihovo delo v tej lastnosti. Vendar se plače uradnikov, ki so istočasno tudi člani uprave, ne morejo šteti za tantijeme, če ustrezajo te plače krajevnim razmeram in opravilu uradnika. Prav tako ne morejo veljati za tantijeme dnevnice za seje upravnega in nadzornega odbora, če se plačujejo kot odškodnine za zamudo časa za dejansko prisostvovanje sejam in v višini, ki ustreza dnevni mezdi povprečnega de-
lavca v tistem kraju. Za višino dnevne mezde povprečnega delavca je treba vzeti dnino, ki se ugotovi po § 44. zakona o samoupravnih cestah.
Kdtikor zasluži povprečni delavec pri opravil jan ju »kuluka«, toliko bi sc smelo priznati tuldi kolt odškodnino za zamudo časa pri sejah.
Pravilnik z dne 30. marca se je sedaj postavil na nekoliko širše stališče, ker odreja v čil. 14. glede tantiem:
»Tantieme se ne smejo dajati v nikakršni obliki in z nikakršnim nazivom. Kot tantiemo je treba razumeti vsako nagrado članom upravnega ali nadzornega odbora v tej lastnosti. Toda če opravljajo člani uprave pri zadrugi uradniško posli e, ne morejo veljati njihovo nagrade za to delo kot tantiema, ako ustrezajo krajevnim razmeram in funkcijam teli oseb. Prav tako ne morejo veljati za tantiemo dnevnice za seje upravnega ali nadzornega odbora, če se plačujejo kot odškodnine za zamudo časa za dejansko prisostvovanje sejam in v višini, ki ustreza po stanu č 1 a n o v upravnega ali nadzornega odbora n o r m a 1 n i o d -š k o d n i n i pri njihovem rednem poklicu. Primernost dnevnice pa potrdi p r isto j n a r e v i z i j is k a zve z a«.
III.	Blagovni popusti — odbitna postavka.
Pravilnik z dne 30. marca 1940 odreja v čl. 14., da je blagovni popust (blagovna dividenta, ristomo) pod določeni mi pogoji odbitna postavka in da sc torej ne obdavči:
»Pri zadrugih, ki poslujejo v vsem po predpisih zakona o .gospodarskih za-drugali z dne 24. septembra (pravilno:
11. septelmlbra) 1937, tki proti odredbam točke 7. in 8. člena 76. zakona (o neposrednih davikih) prodajajo alkoholne pijace ali luksuzne predmete, se povračilo iiistorna zadružnikom (razdelitev
t Anton Belec
Dne 24. aprila je umrl v visoki starosti 83 let v Št. Vidu nad Ljubljano g’. Anitom Belec, eden izmed poslednjih znamenitih zastopnikov našega socialnega, gospodarskega im zadružnega preporoda iz 90 let preteklega stoletja.
Po svojem nesebičnem delovanju zasluži, da se ga spomni tudi naš list.
Rojen je bil 10. junija 1837 v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer se je pri svojem očetu izučil kleparske obrti. Svojo izobrazbo je spopolmil na dolgih potovanjih širom sveta in je slovel kot priznan strokovnjak v svojem poklicu. Njegov praktično usmerjeni duh in njegova pripravljenost, pomagati drugim, sita ga kmalu privedla tudi na torišče javnega življenja in ga napotila na razna polja skoro neizčrpne delavnosti.
Prvo njegovo delo se je pričelo v šentviški Blaž Potočnikovi čitalnici, pri kateri je deloval 51 let. Župan lepe šentviške občine je bil 20 let. Kot načelnik okrajnega cestnega odbora je deloval 19 let, 16 let je bil predsednik krajnega šolskega sveta, pri društvu katoliških pomočnikov je deloval 35 let, pri kmetijski podružnici je bil predsednilk 13 let, 16 let je bil predsednik okrajnega val 50 let, kot cerkveni ključar 32 let. Šentviška šola, za tisti čas ena najmodernejših šol tudi v higienskem oziru, je bila njegovo delo. Med odlične člane in soustanovitelje ga štejejo Ljudska posojilnica v Ljubljani, Vzajemna za-
prihrankov sorazmerno z opravljenim poslovanjem z zadrugo) ne smatra kot razdeljevanje dobička in se ta z n e s e k m e v n a š a v d a v č -no osnovo.«
varovalnica in Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani.
Velike zasluge si je pridobil za zdravstvo in socialno skrbstvo. Ustanovil je okrajno bolniško blagajmo' in jo vodil 29 let v splošno zadovoljnost delavstva. Leta 1898. je bil izvoljen za načelnika zdravstvenega okrožja ljubljanske okolice, ki mu je primerno organizacijo ustvaril šele on in poskrbel, da je bil ljudstvu zdravnik vedno pri rokah. Vodovodi v občini so bili njegova zamisel. Z veliko vrnemo in odločnostjo je deloval, da se je ustanovil zdravstveni dom, v katerem se je osredotočila zdravstveno - higienska in zdravstvena zaščitna služba.
Prav posebej se ga moramo spominjati tudi kot vnetega in požrtvovalnega zadrugarja. Pri Zadružni zvezi je sodeloval dolgo vrtsto Let. Že na njenem ustanovnem občnem zboru dne 19. julija 1900 je bil izvoljen v njen širši upravni odbor, na seji dne 9. avgusta 1900 pa tudi v njeno načelstvo. Na tem mestu je ostal do leta 1917. Marljivo se je udeleževal načelistvcnega delovanja in je podpiral Zvezino vodstvo s svojimi strokovnimi nasveti in bogatimi izkustvi.
Zlasti je treba omeniti, da je ustanovil prvo kmetijsko strojno zadrugo na Slovenskem, ki je bila 10. marca 1905 pod imenom »Kmetijsko društvo v Št. Vidu nad Ljubljano« vpisana v zadružni register. Pri tej zadrugi je sodeloval
polnih 18 let. Ta zadruga je Itiia vzor. po katerem so se Ikasneje začele smovati slične zadnnge po drugih krajih.
Ta kratki opis njega življenja doka-
Zvezine objave
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani
V svojem letnem poročilu za poslovno leto 1939 izkazuje Zveza slovenskih zadrug 392 včlanjenih zadrug, za 7 več nego prejšnje leto. V okolišu okrožnega sodišča v Ljubljani ima od teh zadrug svoj sedež 192, v Novem mestu 39, v Celju 71, v Mariboru 72, v Murski Soboti 14 in po drugih krajih 4. Zvezi je v poslovnem letu pristopilo 15 novih zadrug, izpadlo iz članstva pa jih je 8.
Po svojem stvarnem področju pripadajo zadruge sledečim skupinam: 165 je kreditnih, nabavi jalnih in prodajnih je 32, mlekarskih 28, živinorejskih in pašniŠkih 23, elektrarniških 20, obrtnih 22, stavbimskih in naselbinskih 26, vodovodnih 17, tiskovnih in založniških 11, vinarskih im sadjarskih 7, zavarovalnih 6, osrednja kmetijska zadruga 1 im raznovrstnih drugih 15.
Bilanca zveze za leto (939. izkazuje med pasivi: deleži članic 339.050 dim, rezervni skladi 301.298 din, vloge v tekočem računu 33,306.868 din (od tega stare 20,346.540, nove 12,960.328), lom-bardmi kredit pri Poštni hranilnici 38,553.024, zadružni pomožni sklad din 532.855, dr. Marušičev podporni sklad 65.760, prehodni zneski 12.550 in čisti dobiček 67.052 din.
Aktiva obsegajo: gotovina v blagajni, Poštni hranilnici in Narodni bamlki 1,611.584, naložen denar 1,556.547, vrednostni papirji 1,747.600, krediti v tcko-
zu je, kako neizmerno delaven je bil pokojni Anton Belec. Dokazuje pa tudi, da je v odilični meri zaslužil, da ga ohranimo' v trajnem spominu.
čem računu 28,705.119 (od lega stari 21,562.019, novi 7,141.100), lombard pri Poštni hranilnici 38,533.004, zadružni dom 919.700 in razna druga aktiva 107.084 din.
Iz statističnega pregleda o poslovali j u članic povzemamo za leto 1938. naslednjo postavke:
Število članov pri 385 včlanjenih zadrugah, na katere se nanaša statistika, je znašalo 89.229; največ jih odpade na kreditne zadruge, namreč 56.845 ter na nabavne in prodajne, namreč 15.097.
Pri 160 kreditnih zadrugah je bilo v letu 1938. vloženih 159,864.878 din hran. vlog, dvignjenih pa 196,598.285 din. Stanje hranilnih vlog je znašalo 457,055.187 din. Posojil je bilo danih za 66,581.703 din, vrnjenih pa za 69,955.152 din. Posojila so znašala 549,673.017 din. Vse kreditne zadruge pa izkazujejo 720.756 din zgube in 1,195.100 din prebitka.
Nabavne in prodajne zadruge so nakupile blaga za 15,504.184 din, prodale za 14,711.190 din.
Mlekarske zadruge so izdale za blago 3,100.010 din, prodale pa blaga za 3,840.584 din.
Aktiva vseh članic so znašala 596 milijonov 108.185 din. Zguba pri vseh članicah je znašala 1,687.074 din, dobička pa so napravile 1,811.325 dim.
Rezerve vseh Članic so znašale 44,958.536 din, vplačani članski deleži pa 8,851.193 din.
Redni letni občni zbor Ljudske kuhinje, na Jesenicah, r. z. z o. z., bo 24. maja 194-0 ob 20. uri v mali dvorani Krekovega prosvetnega društva. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje poročila o izvršeni reviziji. 5. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1939. 5. Prilagoditev pravil po novem zadružnem zakonu oziroma sklepanje o prehodu v družbo. 6. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje drug občni zbor. V primeru, da bi občni zbor nc bil sklepčen glede na točko 5. dnevnega reda, se po § 32. družbenih pravil vrši 29. maja 1940 drug občni zbor. V obeh primerih so vrši drugi občni zbor ob istem času in na istem prostoru ter veljavno sklepa ne glede na število navzočih elanov.
Redna skupščina Mlekarske zadruge v Dobrniču, r. z. z o. j., bo 26. maja 1940 ob 3 popoldne v poslovnem prostoru Hranilnice. Dnevni red: i. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Branje revizijskega poročila in rešitev revizijske zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1939. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne zgube. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepa,nje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 10. Določitev skupne vsote, do katere' se sme zadruga zadolžiti. 11. Slučajnosti.
Redna skupščina Nabavne in prodajne zadruge v Dobrniču, r. z. z o. j., bo 26. maja 1940 ob 4 .popoldne v poslovnem prostoru hranilnice. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Branje revizijskega iporočilu im rešitve revizij,sike zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1959. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne zgube.
6.	Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o raz resnici upravnemu in nadzornemu odboiru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in na-mestniikov. 10. Določitev skupne vsote, do katere so sme zadruga zadolžiti. 11. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadrugo v Dolu pri Hrastniku, r. z. z o. j., bo v nedeljo 16 junija po rani sv. maši v dvorani Društvenega doma. Dnevni hmI: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboru. 2. Čitanje revizijskega jjoročila. 3. Poročilo upravnega odbora.
4.	Poročilo nadzornega odbora. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 6. Predlogi in pritožbo zadružnikov. 7. Nadomestne volitve upravnega odbora. 8. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dramljah pri Celju, r. z. z n. z., 1m> 2. junija 1940 ob 7.30 zjutraj v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3.
Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 4. Revizijsko poročilo. 5. Prilagoditev pravil novemu zadružnemu zakonu. 6. Slučajnosti.
Redna skupščina Vodovodne zadruge v Guncljah pri Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z
0.	z., bo 23. maja 1940 ob 3 popoldne v Gasilskem domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjo ,skupščine. 2. Poročilo upravo in nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka, za leto 1939. 4. Sklepa,nje o razrešilici upravnemu in nadzornemu odboru. 5. Čitanje revizijskega poročila o zadnji reviziji. 6. Odobritev pravilnika za uporabo vode. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Volitev in izmenjava članov upravnega im nadzornega odbora. 9. Slučajnosti.
Občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge na Homcu, r. z. z o. z., bo 26. maja 1940 ob pol 3 popoldne v stari šoli. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 5. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Sprejetje novih pravil. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Društvene nabavne zadruge v Ljubljani, r, z. z o. z., bo v četrtek 21. junija 1940 ob 8 zvečer v prostorih g. odvetnika dr. Žitka, Miklošičeva cesta 7-T. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1939. 4. Sprememba pravil. 5. Volitve članov uprave in nadzornega odbora. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske posojilnice v Kočevju, z. z n. j., bo 24. maja 1940 ob 15. uri v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega od-bora. 3. Odobritev sklepnega računa za leto 1939. 4. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 5. Čitanje revizijskega poročilu. 6. Slučajnosti. Če bi na tem občnem zboru ne bila navzoča višaj polovica zadružnikov, bo v ponedeljek 10. junija ob istem času, na istem kraju ponovni občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. _
Izredna glavna skupščina Gospodarske zveze v Ljubljani, r. z. z o. z., bo 4. junija 1940 ob 17. uri v posvetovalnici isto. Dnevni red:
1.	Poročilo inačelstva. 2. Volitev upravnega odbora. 3. Volitev nadzornega odbora. 4. Določitev skupne vsote, do katere se sme zveza zadolžiti. 5. Sklepanje o predlogih im pritožbah članov. 6. Eventualna sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice pri Sv. Štefanu pri Šmarju, r. z. iz n. z., bo dne 26. maja (940 ob 5 popoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red: i. Čdtanje zapisnika zadnje skupščine, 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadizornega odbora. 4. Odobritev sklepnega računa. 5. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 6. Sklepanje o razrešit id upravnemu in nadzornemm odboru. 7. Volitev upravnega in nadizornega odbora ter namestnikov.
8.	Spremeba pravil. 9. Slučajnosti.
Retina skupščina Kmečke hranilnice in posojilnice v Radovljici, z. z n. j., Ihj v četrtek 30. maja 1940 ob 14 uri v poslovalnici. Dnevni red:	1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine.
2.	Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev patih bilanc za 25. IX. 1936 in 31. XII. 1936 do 31. XII. 1939.
5.	Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne izgube. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru.
8.	Volitev upravnega odbora in namestnikov.
9.	Volitev nadzornega odbora in namestnikov.
10.	Določitev skupne vsote: a) do katere se smo zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) na j višjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati |>o-sumeznemu zadružniku. 11. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Sodrašici, r. z. z o. z., bo v nedeljo 9. junija 1940 ob 15. uri v društveni dvorani. Dnevni rod:	1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega
/bora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1939.	5. Dopolnilna
volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti.
Izredni občni zbor Kmetijske strojne zadruge v Stari Loki, r. z. z o. z„ bo 26. maja 1940 ob pol 11 dopoldne v kaplaniji. Dnevni red: 1. Sprememba pravil v smislu novega zadružnega zakona. 2. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva za Staro Loko v Virmašah, r. z. z o. z., bo v nedeljo 26. maja 1940 ob 3 popoldne v društvenem domu. Dnevmi red: 1. Čitan jo zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računov za 1. 1939. 4. Sprejetje novih pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Suhorju, r. z. z n. j., Im> 2. junija 1940 v prostorih Hranilnico in posojilnice na Suhorju ob 3 popoldne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Sprememba pravil v smislu novega zadružnega zakona. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Računski zaključek.
6.	Čitanje revizijskega poročila. 7. Sklepi o posojilih.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Juriju ob Taboru, r. z. z n. z., bo 9. junija 1940 ob pol 8 zjutraj v poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo: a) načelstva, b) nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1959. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. dopolnilne volitve načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 7. Slučajnosti.
XII. redovita godišnja glavna skupština Zadruge za štednju i zajmove u Sv. Jurju u Trnju, z. sa n. j., će se održati 2. juna 1940
u 8 sati u jutro u prostorijama r. k. župskog ureda u Sv. Jurju u Trnju. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika prošlogodišnje glavne skupštine. 2. Izvještaj upravnog odbora. 3. Izvještaj nadzornog odbora. 4. Izvještaj o reviziji zadruge. 5. Odobrenje računskog zaključka za g. 1939. 6. Razrješnica upravnom i nadzornom odboru. 7. Uskladjcnje zadružnih pravila propisima Zakona o privrednim zadrugama, te povišica članarine i p r o m j e n a Savez a. 8. Izbor upravnog odbora i zamjenika. 9. Izbor nadzornog odbora i zamjenika. 10. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, r. z. z n z., bo 24. maja 1940 ob 1 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red:	1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1939.
3.	Sprememba pravil po novem zakonu. 4. Volitev inaeelstva im nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Glavna godišnja skupština Zadruge zn štednju i zajmove u Sv. Mariji, Medjimurje, z. sa n. j., održat će se 26. svibnja 1940 u 10 sati prije podme. Dnevni red: 1. Črtanje zapisnika prošle glavne godišnje skuštine. 2. Izvještaj upravnog i .naidzormog odbora o poslovanju u g. 1939. 3. Čitanje (Zaključnog računa za godinu 1939.	4. Izmjena pravila zadruge. 5.
Eventuadije.
Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice pri Sv. Martinu pod Vurbergom, r. z. z n. z. bo 26. maja 1940 ob 8 zjutraj v posojalmičnili prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Sprejem novih pravil. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja, z. z n. z., bo v nedeljo 26. maja 1940 po prvem cerkvenem opravilu v Slomškovem domu. Dnevni red: i. Čitanje zapisnika zadnjo skupščine. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev ,računskoga zaključka za leto 1939. 4. Volitev treh članov načelstva. 5. Predlogi. 6. Slučajnosti.
Izredna skupščina Živinorejske selekcijske in mlekarske zadruge v Št. Jurju pri Grosupljem, r. z. z o. j., bo 2. junija 1940 ob 14. uri na Bič ju pri Bedenčiču. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 3. Odobritev sklepnih računov za leto 1939. 4. Slučajnosti.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice v Št. Gotardu pri Trojanah, z. z n. z,, bo 26. maja 1940 ob 7 zjutraj v društveni dvorani v Št. Gotardu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo upravnega odbora.
4.	Poročilo nadzornega odbora. 5. Odobritev siklepnega računa za leto 1939. 6. Sklepanje o pokritju poslovno izgube. 7. Predlogi in pritožbo zadružnikov. 8. Sklepanje o razrešil ici upravnemu in nadzornemu odboru. 9. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 10. Volitev nadzornega odbora. 11. Sluča jnosti.
Rodnu skupščina Hranilnice in posojilnice v Št. Jurju ob južni železnici, z. z n. j., bo v nedeljo 26. maja 1940 ob 8 dopoldne v njenih uradnih prostorih.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Št. Petru niže Maribora, r. z. z n. iz., bo v nedeljo 26. maja 1940 v prostorih posojilnice ob 15 popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1959. 5. Čitanje revizijskega poročila. 4. Prilagoditev pravil novemu zadružnemu zakonu. 5. Volitev upravnega im nadzornega odbora ter namestnikov. 6. Določitev vsote izposoji] ter trajanje kreditov zadružnikom. 7. Slučajnosti.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu nad Ljubljano, z. z n. j„ bo dne 26. maja 1940 ob tri četrt na 7 zjutraj v dvorani Ljudskega doma. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 5. Poročilo nadzornega odbora. 4. Čitanje revizijskega poročila in rešitve revizijsko zveze. 5. Odobritev sklepnega računa. 6. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Sklepanje o razrešnioi upravnemu im nadzornemu odboru.
9.	Volitev upravnega odbora im namestnikov.
10.	Volitev nadzornega odbora in namestnikov.
11.	Določitev skupne vsote: a) hranilnih vlog, ki jih smo zadruga sprejeti; b) najvišjega zneska [losojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku.
Redna skupščina Travniške namakalne zadruge v Turnišču, z. z o. z., bo 9. junija 1940 ob 10 dopoldne v prostorih občinskega doma v Turnišču. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje Skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev sklepnega računa, 5. Sprememba pravil v smislu novega zakona. 6. Volitev upravnega odbora. 7. Volitev nadzornega odbora.
8.	Slučajnosti.
VI. redni občni zbor Kmetijskega društva na Vačah, r. z. /, o. z., bo 26. maja 1940 ob 7 zjutraj v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva im nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba praivil. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske nnbavne in prodajne zadruge v Višnji gori, r. z. z o. z., bo 26. maja 1940. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 2. Potrditev računskega zaključka za loto 1939. 3. Prilagoditev pravil novemu zadružnemu zakonu. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice iu posojilnice pri Veliki Nedelji, r. z. z n. z., bo 26. .majo 1940 ob 1 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1939.
4.	Sprememba pravil po novem zadružnem za-
komu. 5. Volitev uprave in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redna skupščina Posojilnice v Vojniku,
z. z. n. j., bo 26. maja 1940 ob 9 zjutraj v poslovnih prostorih. Dnevni red:	1. Poročilo
upravnega odbora, 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Branje revizorjevega poročila in rešitve revizijsko zveze 27. 1939. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1939. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 6. Predlogi ali pritožbe zadružnikov ter 'sklepanje, čo so osem dni vloženi preden se snide skupščina. 7. Sklepanje o razrešnici upravnega ali nadzornega odbora. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnilkov. 10. Določitev skupne vsote: a) do katere visote se sme zadruga zadolžiti, b) hranilno vloge, ki jih sme zadruga sprejeti, c) najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati zadrugam.
Občni zbor Kmetijskega društva v Voklem, r. z. z o. z., bo dne 26. maja 1940 ob 10 dopoldne v šoli. Dnevni red: i. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva im nadzorstva. 3. Odobritev iračumskega zaključka za leto 1939. 4. Sprememba pravil po novom zadružnem izakomu. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Zdolah, z. z n. j., bo 26. maja 1940 (v nedeljo) ob 14 popoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Branje revizijskega poročila in rešitev revizijske zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1939. 5. Sklepanje o porabi poslovnega prebitka. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora im namestnikov. 10. Določitev inajvišje vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti, oziroma naj višjega zneska posojila, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku.
Izredna skupščina Hranilnice in posojilnice v Žičah, z. z m. j., ho 26. maja 1940 ob pol 8 zjutraj v Katoliškem društvenem domu v Žicali. Dnevni red: i. Volitev članov upravnega odbora. 2. Slučajnosti. — V slučaju, da bi ta skupščina no bila sklepčna, bo 16. junija ob istem času in na istem kraju z istinu dnevnim redom nova skupščina', ki sklepa ob vsakem številu navzočih članov.
Izredna skupščina Hranilnice iu posojilnice v Žicah, z. z n. j., bo 26. maja 1940 ob 15. mri v Katoliškem društvenem domu v Žicah. Dnevni red: 1. Predlogi in pritožbe zadružnikov.
2.	Sklepanje o razrešnici upravnemu im nadzornemu odbotru. 3. Volitev članov upravnega in nadzornega odbora. — Če ta skupščina ob navedenem času ne bi bita sklepčna, bo 16. junija 1940 ob isti uri na istem kraju in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki veljavno sklepa me glede na število navzočih članov,
Izredna skupščina hranilnice in posojilnice v Boštanju, r. z. z m j., bo 2. junija 1940 oib 7 zjutraj. Dnevni red: 1. Potrditev računskega zaključka za leto 1939. 2. Predlogi in pritožbe zadružnikov.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Bučki, r. z. z .n. z., Ibo 26. maja 1940 ob 15. uri v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Odobritev računslkega zaključka za leto 1939. 4. Sprejem novih pravil.
5.	Volitev upravnega in nadzornega odbora.
6.	Slučajnosti.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice za blejski kot na Bledu, r. z. z n. iz., bo dne 30. maja 1940 ob 16. uri v zadružnih prostorih na Bledu št. 19. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora.
3.	Branje revizorjevega poročil)a in rešitev revizijske zveze. 4. Odobritev sklepnih računov od 1955 do 1939 inkl. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne zgube. 6. Sprememba prarvil v celoti v skladu z novim zakonom o gospodarskih zadrugah. 7. Dopolnilna volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerknici, z. z m. j., bo v nedeljo 26. maja 1940. ob 3 popoldne v hranilnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Branje revizorjevega poročila in rešitve revizijsko zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1939. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju izgube. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o raz-rešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov.
9.	Volitev nadzornega odbora in namestnikov.
10.	Določitev skupno vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih smo zadruga sprejeti; c) na j višjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu za d ružniku.
Redna skupščina Hranilnico in posojilnice v Jarenini, r. z. z n. z., bo v nedeljo 2. junija 1940 ob 8 zjutraj v posojilnični dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 5. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 6. Volitev ene tretjine upravnega in nadzornega odbora. 7. Prilagoditev pravil določbi § 36. novih pravil v toliko, da sestoji nadzorni odbor najmanj iz 3 članov zadružnikov.
Redni občni zbor Strojne zadruge v Cirkov-cih, z. z o z., bo 26. maja 1940 ob 2 popoldne v hiši načelnika. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba novih pravil. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobrniču, r. z. z n. j., bo 26. maja 1940 ob 5 popoldne v poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzemnega odbora. 3. Branje revizijskih poročil in rešitev revizijske zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za iposlovno leto 1939. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o raz-rešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 10. Določitev skupno vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti, b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti, c) najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku. 11. Slučajnosti.
Občni zbor Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v Dolu pri Hrastniku, r. z. z n. z., bo v nedeljo 23. junija po rani sv. maši v zadružnih prostorih. Dnevni ired: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 5. Odobritev sklepov nepravilno sklicanih občnih zborov v letu 1938. 6. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu.
7.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Gospodarske zadruge na Koroški Beli, r. z. z o. z., ho v nedeljo 26. maja 1940 ob 3 popoldne v dvorani cerkvene hiše na Koroški Beli. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev letnega zaključka za leto 1939. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Horjulu, r. z. z n. z., bo 23. maja 1940 Ob 3 popoldne v hrainilmičneim prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1939. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Vzajemno podporne čebelice v Ljubljani, r. iz. z n. z., bo v nedeljo 26. maja 1940 ob 4 popoldne v pevski sobi. Tabor 12 v Ljubljani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 4. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 5. Volitve načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor stavbne zadruge »Stadion« v Ljubljani, r. z. z o. j., bo 29. maja 1940 ob pol 8 zvečer v posvetovalnici Vzajemno posojilnice v ljubljami. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za ileto 1939. 3. Volitev članov načelstva in dveh namestnikov. 4. Volitev članov nadzorstva in dveh namestnikov. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
Redna skupščina zadruge Lastni doni v Ljubljani, r. z. z o. z., bo v ponedeljek 27. maja 1940 ob 7.30 v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega 'poročila. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Kmetijskega gospodarskega društva v Logatcu, r. z. z o. z., bo v nedeljo 26. maja ob 3 popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: i. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7 Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 8. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Loškem potoku, r. z. z n. z., bo v Loškem potoku 26. maja 1940 ob 15. uri v uradnih prostorih hranilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Poročila načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprejem novih zadružnih pravil po novem zakonu. 6. Čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti.
Redna skupščina Kmetijske blagovne zadruge v Makolah, z. z o. j., bo v nedeljo dne 26. maja 1940 ob 8 zjutraj v dvorani Posojilnice v Makolah. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Branje revizorjevega poročila in rešitve revizijske zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1939. 5. Sklepanje o uporabi iik>-slovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne zgube. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov.
7.	Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev dveh članov upravnega odbora. 9. Določanje skupne vsote, do katere so sme zadruga zadolžiti. 10. Slučajnosti.
Redni občni zbor Zadružne elektrarne v Mozirju, r. z. z o. z., bo v nedeljo 26. maja 1940 ob 2 popoldne v prostorih osnovne šole. Dnevni red:	1. Čitanje zapisnika zadnjega
občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1939. 5. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 6. Volitev upravnega odbora in njega namestnikov. 7. Volitev nadzornega odbora in njega namestnikov. 8. Slučajnosti.
XX. redni občni zbor Ljudske posojilnice v Novem mestu, r. z. z n. z., bo v ponedeljek 3. junija 1940 ob 13. uri v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje-
ga občnega zbora. 2. Poročili načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 4. Volitve načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil v smislu novega zadružnega zakona. 6. Slučajnosti.
XII. redni občni zbor Stavbne zadruge Prosvetni dom v Novem mestu, r. z. z o. z., bo v četrtek 30. maja 1940 ob 4 popoldne v prostorih Ljudske posojilnice v Novem mestu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročili načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1939.
4.	Sprememba pravil v smisiu novega zadružnega zakona. 5. Slučajnosti.
Glavna skupština Zadruge za štednju i zajmove u Omišlju, r. z. sa n. j., držat če se 26. maja 1940 u 3 in pol sata po podne u zadružnoj pisarni. Dnevni red: 1. Izvještaj upravnog odbora. 2. Izvještaj nadzornog odbora. 3. Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 4. Čitanje i odobrenje računskog zaključka za g. 1939. 5. Odobrenje raznih gubitaka. 6. Izbor jednog člana nadzornog odbora. 7. Eventualije.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Planini pri Rakeku, r. z. z n. z., bo v nedeljo 2. junija 1940 ob 4 popoldne v poslovnih prostorih. Dnevnii red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 3. Poiročilo o izvršeni re-vizji. 4. Prilagoditev pravil novemu zadružnemu zakonu. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice nn Radoviči, r. z. z n. z., bo 26. maja ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni rod: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1939. 4. Sklepanje o nadopolnitvi poslovne izgube in podeljevanju razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru.
5.	Predlogi in pritožbe zadružnikov. 6. Volitev ene tretjine upravnega in nadzornega odbora. 7. Določitev najvišjega zneska, do katerega smo zadruga kreditirati. 8. Nastavitev poslovodje. 9. Slučajnosti. Če ne pride na skupščino zadostno število zadružnikov se vrši skupščina z istim dnevnim redom ob istem času in kraju 15 dni kasneje.
Redna skupščina Mlekarske zadruge v Dolskem, r. z. z o. z., bo 26. maja 1940 ob 3 popoldne pri g. Zajcu Janezu v Dolskem (pri načelniku mlekarsko zadruge). Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno • Cena listu za naročnike 25 din na leto. • Rokopisi naj se pošiljajo na naslov uredništvo „Narodnega gospodarja** v Ljubljani, Zadružna zveza. Rokopisi se ne vračajo • Izdajatelj Zadružna zveza v Ljubljani • Odgovorni urednik dr. E. Čeferin v Ljubljani • Za Zadružno tiskarno M. Blejec v Ljubljani.