Štev. 151 TRST, tetrtek 2. junija I9IO. Tečaj XXXV - IZHAJA ta* •batfelJftblB FMurilM Hi?« m pi iokakasak v Trat« ia ?«stafai, Sitori, f*teii, Derabesf« iM O« LAM 81 RAlVtlAJt kotone. CEITO NEiilM«, zahvala^ SO 8t» *m*. Za oMi b»daljna mto I 2. ift*£ «r.soj pa 40 stok Ogpi___t „BdinoaM". — Plačaj« m — Plačljivo la t. zfetraj. Petni, Ajdov« 5 nvfc. (10 stok). M T iirokosti 1 Mri o^cmi pe S et. mm, - j'atf iani—"t utodor p« L »ta de 6 Trak 20 K, vsaka po A stot. beseda, naj-Tiainssrfni oddelek uprave ižMiužno le upravi „Edinosti", utofljivo « Trstu. . CP1N0ST NAROČNINA ZNAŠA JUinotfc" n Primorsko. is SM2/ za oalo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; na aa- ročbe brea doposlaae naročnine, se nprava ne ozira, ■aretoiea ma ■•Sel J .k* Istanje „DZVOSTT« etaae: sa Ml. late Kron Sao, aa »al lata Krn S-SO. ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vaaa pisma ss as sprejemaj« Is rskspisl ss vrači)« Narotniao, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.. UREDNIŠTVO: ullos Gisrgis Gslsttl 18 (Nartdsi dsa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg liata .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ ■■ 1 ■ = Giorgio Galatti štev. 18. — FeStato-hrsnllnKnl raiun It 841652. TELEFON It 1t-57. Nar. delav. organizacija vabi na izredni občni zbor ki se vrši v nedeljo, dne 5. jun-ja t. L v veliki dvorani ,.Nar. doma" v Trstu. DNEVNI RED: 1. Organizacijski štatut. 2. Izprememba pravil. 3. Izprememba pravil podpor, zaklada. 4. Pristop N. D. O. k češki delavski zvezi. 5. Delavska hranilnica in posojilnica. 6. Razno. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob 8. uri, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov. Z ozirom na to, da so na dnevnem redu važne stvari, za katere je treba temeljitega in resnega razgovora, prosimo točne udeležbe. V TRSTU, dne 6. majnika 1910. ZA ODBOR Nar. delavske organizacije, dr. J. Mandić, preds. ORZOdftUHE UE5TL Cesar v Bosni. — Definiranje čet. SARAJEVO 1. Cesar je prijahal na vez-bališče v kratkem galopu. Ko je sprejel poročilo kornega poveljnika viteza Anffenberga je objahal fronti obeh strani ter ogledal čete, ki so izšle v svečanem odelu. Po 20 minutah se je cesar vrnil na desno krilo. Vse godbe so zasvirale cesarsko himno, bobni so zapeli in rogovi so zasvirali generalno koračnico. Cesar je tedaj jahal proti tribunom, kjer je bilo zbrano občinstvo. V tem trenotku je občinstvo začelo veselo vsklikati. Vsi možki so se odkrili in dame so mahale z robci. Pogled na cesarja, ki je kljubu visoki starosti jahal v galopu, je provzročilo med gledalci veliko veselje in navdušenje. Občudovanja uredno in izvrstno držanje cesarja je napravilo na občinstvo očarujoč utis. Cesar je bil očividno razve-seljen na tej srčni ovaciji, ter je zahvalil z vojaškim pozdravom napram tribunom, ter obrnil konja, da bi opazoval defiliranje čet. Defiliranje so otvorili veterani, potem je sledil deški penzijonat. V nepregledni vrsti so korakali pešči, za vsakim polkom en oddelek strojnih pušk. Tem je sledila konjica in potem topništvo, potem zopet kavalerija in gorska pehota. Po tehniških četah so zaključili dragonci v kratkem galopu sijajno vspelo defiliranje. Cesar, ki je bil očevidno zadovoljen čvrstim držanjem čet, je med ponovnim burnim pozdravljanjem občinstva zapustil vežba-iišče in se povrnil v konak. Občinstvo je cesarja na celi poti navdušeno pozdravljalo. Cesar v begovi džamiji. SARAJEVO 1. Cesar je obiskal katoliško, pravoslavno in protestansko cerkev, turško džamijo in oba judovska templja, (onega avstrogrskih in španjolskih Židov, Posebno zanimiv je bil cesarjev obisk v begovi džamiji. To je sploh eno najsijajnej-ših svetišč islama. Zgradba, se sme prištevati med najlepše umetniške spomenike •rijenta. Ko se je cesar približal mošeji, so mu šli nasproti hodža in drugi duhovni predstavniki v sijajnih orijentalskih nošah. Efendija Arnavtovič, načelnik verske avtonomne občine ga je pozdravil s kratkim govorom. Nek deček je izročil cesarju velik šopek cvetlic, na kar se je cesar smehljaje priklonil ter ga pogladil po licu. Na vratih mošeje je čakal Reis ul ulema, na kar je cesar šel v džamijo po bogatih perzijskih preprogah, da se, kakor predpisuje vera, ni dotaknil tal. Spremljala sta ga minister Bu-rian in Varešanin. V spremstvu hodže je šel cesar do prestola, ki je bil okrašen z damaskom in je od tam s pozornostjo zasledoval kratko molitev imama. Med bivanjem v džamiji so se odkrili cesar in spremstvo, ki so bili v generalskih paradnih uniformah._ SARAJEVO 1. Za avdijenco je zaprosilo tudi 10 članov broječe odposlanstvo srbskih kmetov iz raznih krajev Bosne in Hercegovine, da bi izročili vladarju prošnjo za obvezno odkupljenje kmetov. Odposlan- stvu je pa bilo rečeno, da je cesar ne more sprejeti v tej lastnosti, ter so bili člani odposlanstva opozorjeni, naj izročijo spomenico kabinetni pisarni, ker stoji vlada na stališču odkupa. zbornice Gabriel Daniel (delavna stranka) in poljedelski minister grof Bela Szerenyi. BUDIMPEŠTA 1. Do 7. ure zvečer je bilo znanih 105 volilnih vspehov. Na narodno delavno stranko jih odpada 67, na SARAJEVO 1. Cesar je povzel danes i Košutovo stranko 13, justhovo stranko 4, na vežbališču revijo čet tukajšnje garnizije. ijudsko stranko 2, narodnosti 3 in na demo-Sijajni vojaški paradi, ki je bila pogodovana krate 2 mandata. Od 67-tih brez stranke je po lepem vremenu, so prisostvovali med; izvoljenih do sedaj 11, od 48-tih brez drugimi dostojanstveniki: minister zunanjih | stranke 3 kandidatje. Košutova stranka je zadev grof Aehrenthal, min. Burian, nadšk. j izgubila 14, dobila 2; izgubile so: Justhova dr. Stadler, pomožni škof Šarič, številno iz- stranka 4, narodnostne stranke 4 in demo-brano občinstvo in velika množica ljudstva, bratje 1 mandat. Poljedelski minister Serenyi Vojni minister se je nahajal v cesarjevem je izvoljen že v dveh okrajih. Nadalje sta spremstvu. Cesar je bil povsodi predmet viharnih izjav simpatij. SARAJEVO 1. Danes ob enajstih pred- poludne so defilirali pred vladarjem otroci ljudskih Šol. Cesar je prišel s spremstvom točno ob določeni uri na teraso pred ko- nakom. Otroci so hodili med sviranjem neke koračnice po štiri in štiri cele pol ure mimo, predno je bilo videti konec. Kc.soj ft^™ so" "s p ust Hi" z"dinamitom " v zrak šil terase! s° na.vdušeno .!n i župnišče, ker je župnik volil vladnega vsklikali na cesarja. Ko je nastopila mala j kandidata pavza, je vstopil en učitelj naprej, se globoko poklonil pred vladarjem ter stopil izvoljena ministra Lukacs in Zichy, ter državna tajnika Kal man in Koloman Szell. Grof Štefan Tisza, ki je že izvoljen v Ugvaru, ima v trenotku v Aradu proti Baratasu (Košutova stranka) 1000 glasov večine. Volilci spustili v zrak župnišče. BUDIMPEŠTA 1. Iz Karansebesa brzo-javljajo: Volilci rumunskega kandidata v potem na vzvišen pult. Na njegovo znamenje so zadoneli v mogočnih akordih glasovi cesarske pesmi. Mladi, sveži glasovi so vplivali z nepopisnim čarom. Cesar je poklical dirigenta k sebi ter mu izrekel svojo zahvalo. Na novo so zadoneli navdušeni živio-klici, ko je voditelj zbora naznanil otrokom cesarjevo zahvalo. Cesar se je izrazil napram svoji okolici zelo pohvalno o tej prisrčni in impozantni manifestaciji, ki mu je napravila veliko veselje. Pomiloščenje 200 kaznjencev. SARAJEVO 1. Zgodaj zjutraj je bila nabit po mestu cesarjev sklep, s .katerem je pomiloščenih 200 kaznjencev. Med pomi-loščenimi jo 31 vojnih beguncev iz Gacke, dalje 6 veleizdajnikov, ki so bili od vojne sodnije v Tuzli obsojeni v večletno ječo ter druge radi politiških zločinov obsojene osebe. Otvoritev bosanskega deželnega zbora. SARAJEVO 1. Otvoritev bosanskega deželnega zbora je določena za dan 15. junija. Cesarski patent, z latinskimi in ciril- Finančni odsek. DUNAJ 1. Finančni odsek poslanske zbornice je izvolil pododsek 26 členov, ki je določil poročevalce za posamične vladne davčne predloge. — Proračunski odsek je pričel razpravljati proračun ministerstva za uk in bogočastje. Italijanski minister za unanje stvari * odpotoval iz Berolina. BEROLIN 1. Italijanski minister za unanje stvari Markiz di San Giuliano je danes ob 8. uri dopoludne odpotoval v Rim. Na anhaltskem kolodvoru sta se poslovila od njega italijanski poslanik Pansa s poslanskim osobjem in državni tajnik baron Schoen. Črnogora postane kraljestvo. BELIGRAD 1. „Dnevni list" poroča iz vlastmi proglašena meseca avgusta kra Ijestvom. Sestanek nemškega cesarja z italijanskim kraljem. DUNAJ 1. „Reichspost poroča: V be- . „ f . f . . . «- * .. rolinskih diplomatičnih krogih se govori, skimi črkami, je ze podpisan. — V knjigo da se y kratkem nemški cesar Viljem se- srbskega uradnega vira, da je petrograjski kabinet oficijelno obvestil srbsko vlado, da _____________________,-„- bo kneževina Črnagora sporazumno z vele- je tore: verska toleranca predpogoj vsake T/lnctmi r»rrkar1n5»rm mpcpra ^vcnistn krp- ______, ___IUM__ ___„v---T O L-nfrJičlri Ruska duma. PETROGRAD 1. Državna duma je na svoji sinočni večernji seji v drugem čitanju vsprejela zakonski načrt glede uvedbe zemstev v zapadnih gubernijah. Curih 1. Zastrupilo se je s svinjskim mesom okolu 30 oseb, ki se nahajajo vse v smrtni nevarnosti. — En delavec je že umrl. __________ Sadovi Sfadierjeve politike v Bosni. O priliki sedanjeda cesarjevega bivanja v Bosni je zelo značilno dejstvo, da tudi Srbi povsodi najprisrčneje in navdušeno pozdravljajo cesarja. Vidi se, da se je izvršil v Srbih velik prevrat v mišljenju. Preje odločni protivniki Avstrije in aneksije, so se konečno sprijaznili z gotovim dejstvom ter se udali v neizogibno usodo. Kakor pametni računarji in trezni politiki so Srbi prilagodali svoje postopanje novim razmeram. In danes že se kažejo za Srbe ugodne posledice tej taktiki. Očevidno je, da je današnji vladni kurz, ki je bil preje Srbom odločno neprijazen, že začel računati žnjimi kakor vodilnim elementom politiškega življenja v anektiranih pokrajinah. Vse kaže, da se bo vlada v bodoče naslanjala v prvi vrsti na srbski element. Preje več ali manje prijazna Hrvatom, je mislila, da bo možno ustvariti koalicijo Hrvatov in mohamedanov proti Srbom. Med mohamedani je bilo tudi dobro razpoloženje za paktiranje s Hrvati. To že iz enostavnega razloga, ker jim je bil hrvatsko-kato-liški element vedno simpatičneji, nego srb-sko-pravoslavni. Mnogo mohamedanov se je tudi že narodno in politično priznavalo za Hrvate. Vse bi bilo šlo dobro in lepo, da ni prišel vmes nadškof dr. Stadler, ki je vse pokvaril. To pa s tem,'da je pred vsem identificiral hrvatstvo s katoličanstvom. In v deželi, kjer je toliko veroizpovedanj, kjer je verska občutljivost razvita do skrajnosti, kjer mesta Sarajeva se je cesar podpisal v hrvatskem jeziku. ____ Volitve na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 1. Volitve za državni zbor so začele danes. Danes se bodo vršile volitve za 337 poslancev. V Budimpešti je bilo dopoludne le malo ali nič opaziti o volilnem gibanju. Samo z večine hiš viseče zastave z imeni kandidatov kažejo, da se vrše danes volitve tudi v glavnem mestu, ki voli 9 poslancev. CZEGLED 1. Tukaj je bil enoglasno izvoljen Fran Košut. DEDES 1. Tukaj je bil enoglasno izvoljen član narodne delavske stranke Ludwig Borbely. BUDIMPEŠTA 1. Do 1130 je znan izid 46 volitev, ki so se izvršile enoglasno. Dobila je narodna delavna (vladna) stranka 34 mandatov, Košutova 1, Justova 1, ljudska 1, izven strank stoječi pristaši nagodbe iz leta 1867. 4, izven strank stoječ pristaš programa iz leta 1848. 1, in narodnosti 1. Košutova in ljudska stranka zgubita vsaka po 4 mandate, Justova stranka 1 mandat. Med izvoljenimi je tudi grof Tisza. BUDIMPEŠTA 1. Do 3 ure popoludne je bilo znanih 75 volilnih uspehov. Od izvoljenih jih odpada na narodno delavno stranko 48, na Košutovo stranko 9, ne Justhovo stranko 2, ljudsko stranko 1, ne 67-te brez stranke 9, 48-te brez stranke 3 in na narodnosti 1 mandat. Košutova stranka je izgubila 7 in dobila 2 mandata, Justhova stranka je izgubila 6, ljudska stranka 4 in narodnosti 1 mandat. Finančni minister Lukacs je bil izvoljen poslancem v Kormoczu, med izvoljenimi so bivši minister grof Albert Apponyi, poljedelski minister Daranyi, grof Julij Andrassy in Geza Polonyi. Nadalje je v Kismartonu enoglasno izvoljen bivši državni tajnik Fran Bolgar. V Ugri, ki je bil dosedaj v posesti iKošutove stranke, je bil izvoljen grof Štefan | Tisza. BUDIMPEŠTA 1. Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je dospel danes semkaj in si je dal takoj poročati o dosedanjih vspehih volitev. BUDIMPEŠTA 1. Nadalje so bili izvoljeni : grof Aleksander Andrassj (67-ti brez stranke), grof Moric Esterhazy (67-ti brez stranke), bivši podpredsednik poslanske pametne politike, posebno še za katoliški element, ki tvori le nejako manjšino, v tej deželi je hotel dr. Stadler tirati politik• najskrajnejega klerikalizma. Naravna posledica temu je bila, da so se mohamedani odvrnili od Hrvatov in da je prišlo do sporazuma med Srbi in mohamedani, to je, stane z italijanskim kraljem Viktorjem Ema- j med onima dvema elementona, ki sta se nuelom. skozi poltisočletja medsebojno uničevala. Krečansko vprašanje. Temu ne dovolj, je končno dr. Stadler CARIGRAD 1. „Ikdam" je zvedel, da!razcepil še hrvatski element v dve stranki. - -- .... -j— nl je Rusija sporočila ostalim krečanskim zaščitnim vlastim, da je treba drugače rešiti vprašanje glede krečanskega guvernerja, ker noče Turčija dovoliti, da bi se zopet imenovalo Zaimisa. CARIGRAD 1. VAdabasarju (Anatolija) Ker mu „Hrvatska narodna zajednica hotela slepo parirati, je ustanovil svojo „Hrvatsko katoliško udrugo", ter je H. N. Z. proglasil za protiversko, da-si so bili v njej tudi frančiškani —, oni frančiškani, brez katerih bi danes v Bosni sploh se je prijavilo 15.000 dobro voljcev za vojnoj ne bilo več katolikov! proti Kreti. „ | In kakor znano, je dr. Stadler v svojem Žrebanje. DUNAJ 1. Na današejem žrebanju d r-žavnih srečekiz leta 1864 je glavni dobitek 300.000 K zadela serija 2258 št. 30; drugi dobitek 40.000 ser. 3146 št. 43; 20.000 K 3283 št. 58, 10.000 K št. 677 št. sv. Stolica uplivala na skupno vlado, ozi-32 in ser. 2509 št. 98; 4000 K ser. 636 roma na vladarja, da bi se spremenilo sedanji Št. 58, ser. 2864 št. 50 in 2000 K ser. politični kurz. fanatizmu šel celo v Rim, da bi izposloval kak ukrep sv. Stolice proti frančiškanom; a kakor je razvidio iz ukora, ki ga je dobil dr. Stadler predvčerajšnjim od samega cesarja, je hotel doseči v Rimu tudi to, da bi 636 štev. 66, ser. 926 štev. 55 in 1969 št. 86. Ko se je namreč nadškof dr. Stadler, na čelu katoliške duhovščine, poklonil ce- DUNAJ 1. Na današnjem žrebanju: sarju v sarajevski vladni palači, je cesar turških srečekv Carigradu je glavni vprašal dr.a Stadlerja s posebnim povdar-dobitek 200.000 frankov zadela št. 1,523,602, j kom: „Vi ste bili zopet v Rimu ?w Nadškof po 4000 frankov sta zadeli št. 1,155.207 in je odvrnil: „Njegova Svetost vošči Vašemu št. 1,869.190. , Veličanstvu, da bi dosegli starost bavar- Nova francoska zbornica. I skega princa-regenta in še sto let po vrhu". PARIZ 1. Novoizvoljena zbornica je Cesar je zamahnil nejevoljno z roko ter re-imela danes popoludne svojo prvo sejo, in kel: Znam, da mi je Njeg. Svetost blago-je izvolila provizorični biro in izžrebala hotno naklonjene, ali Vaša e kscelenca bi bili dela. Na seji je bilo izredno veliko število storili pametneje, da niste šli v Rim ter da poslancev. Predsedoval je najstareji posl. bi bili opustili vsaki poskus, da bi pregovo-Passcy. j riU Vatikan, da bi se vmeševal v našo po- PARIZ 1. Brison je bil z 232 glasovi litikou. izvoljen provizoričnim predsednikom zbor- Potem je pustil cesar Stadlerja in se njce> obrnil napram frančinskanskemu provincijalu PARiZ 1. Senat je danes zapričel svoje Mišiću, s katerim se je jako prijazno razgo-delovanje. > varjal ter mu se zahvalil za delovanje med Ruski samostan oropan. volitvami! JEKATERINOSLAV 1. Blizu .Slavjano- Iz tega je razvidno, da je cesar jako srbska so neznani lopovi oropali samostan, dobro poučen o razmerah. Merodajnim kro-— Pri tem sta bila opat in en duhovnik gim gotovo ni ljubo, da morajo danes lahko ranjena z bombo, en menih je bil paktirati z onimi elementi, ki so bili še ubit. i včeraj najodločneji protivniki aneksije in Iz Albaniie monarhije. A kaj naj store ? Hrvatje so ze Djakovo in okolico. Čete so tudi tamkaj sprotoval dr. Stadler, ako bi se pogodila s pričele razoroževati Arnaute in so v vaseh tem, bi nasprotoval oni. Kaj je torej narav- pri Rakovici odvzele že 2000 pušek, ne da nejega, nego da išče vlada zaslombe pri bi naletele na odpor. Srbih, ki jej stoje nasproti kakor složna in Stran II. »EDINOST« St. 151. V Trstu, dne 2. jumija 1910. konpaktna stranka, z določenim in jasno začrtanim programom ? Ljubljanski „Slovenec" se torej popolnoma po krivici zaletava v skupno vlado, ker je svojo dosedanjo politiko v Bosni spremenila Srbom v prilog. Bolje bi bilo, da pove po pravici, da je dr. Stadler s svojo intransigenco in versko nestrpnostjo po sili pognal vlado Srbom v nazočje. Ako se strune preveč napenja — počijo. To velja povsodi in tudi v politiki. Zato bi baš iz slučaja dr. Stadlerja zamogli. naši „Sloven-čevci" crpiti marsikak koristen nauk. Se ve, da mi ne pričakujemo tega. Oni bodo pač drli tudi dalje naprej po strminah svoje in-transigence, dokler jih ne zadene usoda, slična oni, ki je zadela dr.a Stadlerja. Vseučiliščno vprašanje. — Politika blaznosti. Proprio cosi! Tako začenja včerajšnji „Piccolo" svoj vsakodnevni referat o hipnem položaju v prašanju italijanskega vseučilišča. Proprio cosi! vslika „Piccolo", češ: Nemci se razcepljajo, Slovani se uje dinjujejo! Nemci da se ne umejo zjediniti niti ob vprašanju, ki ne zadevlje nobenega njihovega interesa, kakoršnje je vprašanje italijansk. vseučilišča, dočim Slovani streme po združenju vseh svojih sil, in to ne samih onih v monarhiji, ampak tudi od zunaj. Na to — jeremijado je intoniral včerajšnji „Piccolo" referat. Da, proprio cosi! vsklikamo tudi mi: danes piskajo Italijani marzeljeze in po-skočnice, jutri — stočejo žalostinke! „Piccolo" aludira namreč na vesti, da bodo na slovanskem kongresu v Sofiji razpravljali tudi o eventuelni ustanovitvi vse-slovanske univerze v Pragi. In „Piccolo" bi hotel to namero Slovanov fruktificirati ter se kaže pri tem — „Piccola", ki ne more ni dihniti, da ne bi zagrešil kakega farizejstva, kakega sumniče-nja, kake perfidije. Isti „Piccolo", ki britko toži, da se Nemci ne morejo zjediniti niti za tak italijanski postulat kakoršen je vseučiliščno vprašanje, ki da ne tangira prav nobenega nemškega interesa — isti „Piccolo" nastopa kakor mentor in diktator v stvari, ki ne tangira nobenega italijanskega interesa! Očetovsko strogostjo opozarja namreč Nemce, da bi eventuelna vseslovanska univerza stavljala v nevarnost — nemški značaj Dunaja!! Od kdaj neki so naši Italijani poklicani varuhi nemškega značaja dunajskega mesta ? ! Eventuvelna ustanovitev vseslovanske univerze bi bilo vendar vprašanje Slovanov in Nemcev, oziroma Dunajčanov. Taki so: sedaj vam proglašajo načelo, da naj se noben narod ne utika v stvari, ki ne tangirajo nobenega njegovega narodnega interesa; potem pa se hitro ujedajo radi eventuvelne ustanovitve slovanske univerze na Dunaju, torej radi vprašanja, ki ne zadevlje nobenega njihovega narodnega interesa! A če se morda vendar toliko čutijo avstrijske državljane, da tudi za-se reklamirajo besedo glede usode glavnega mesta države, potem pa po vsej božji logiki že celo ne bi smelo biti njihovo mesto na strani Nemcev, ki reklamirajo Dunaj le za-se, ampak na strani drugih narodov, ki zahtevajo, da je Dunaj verna slika narodnostne sestave vse države — kjer se more čutiti domačinom sleherni državljan. Ali nikar ne pripovedujte tega Italijanom, ker oni so nedostopni za vsako besedo pameti in zdravega egoizma. Pri naših Italijanih morete najti tega ali onega le politične iskrenosti, resnosti in doslednosti ne pričakujte od njih! Evo vam, o slovenski oboževatelji italijanskih besnežev: taki-le so ti naši varvanci in usiljenci! Njihovo sovraštvo ne besni le proti nam tržaškim „denuncijantom", ampak proti vsemu avstrijskemu Slovanstvu ! Ka-uar in kjer le morejo delati škodo Slovanom, jo delajo, čeprav nimajo od tega ni-kake koristi, marveč celo škodo za svoje kulturne aspiracije. Kakor n. pr. ravno ob vseučiliškem vprašanju. Tu vam tirajo naravnost politiko blaznosti. Normalen človeški razum jednostavno ne more umeti take taktike. Tu vam jadikujejo sami, da so glede njihovega vse-učiliščnega vprašanja mnenja med Nemci tako v navskrižju, da skoro ni misliti na nemško celotno pomoč. Vidijo to in pišejo to! A kaj delajo? Mesto, da bi storili, kar bi storil vsaki razsoden človek — da bi namreč pomoči, ki je pri Nemcih ne morejo dobiti, iskati drugje — ne vedo Italijani za drugo sredstvo, nego da iste Nemce huj-skajo proti Slovanom radi stvari, ki Italijane prav za prav nič ne briga, da-si mora biti jasno tudi vsakemu političnemu abecedarju da bi bilo ravno radi konfuzije v nemškem taboru glede na i tal. vseučiliščno vprašanje v najeminentnejem interesu Italijanov da ne žalijo in izzivljajo Slovanov, ampak da bi jih skušali pridobiti!! Po svoji edini metodi v traktiranju svojega vseučiliščnega vprašanja so zašli Italijani v prečudno situ-vacijo. Nemška vojska, ki naj jim pomaga, gleda na ne vemo koliko front; Čehe in Ju- goslovane pa Italijani sami v svoji politični perverznosti naravnost silijo, da morajo stati v trdni jednstveni falangi!! Ali res ni več med avstrijskimi Italijani niti enega moža, ki bi imel dovolj bistrega vida in avtoritete, da bi napravil kraj tej politiki — blaznosti?!! Za slogo med Hrvati in Srbi. Na drugem mestu pišemo o novem kurzu v Bosni. Sicer so danes že vsi trezni elementi med Hrvati in Srbi prišli do prepričanja, da je rešitev in bodočnost Jugoslovanov le v složnem delu Hrvatov in Srbov. V tem znamenju so se tudi izvršile volitve v bosenski deželni zbor. Zastopniki bosanskih Srbov so bili do nedavno odločni protivniki Hrvatov in so kar zanikali obstanek teh poslednjih v Bosni. Istotako so pa tudi bosanski Hrvatje zanikali obstanek Srbov. Posledica zagrebškega .,veleizdajniškega" procesa je bila, da je „Srpska Riječ'*, glasilo bosanskih Srbov, prenehala z napadi na Hrvate. Odcepljenje dr. Stadlerja od H. N. Z. je imelo za posledico, da so se tudi bosanski Hrvatje pod vodstvom dr. Mandiča nekoliko temperirali. Da-si vse kaže — kakor naglašamo na drugem mestu —, da se bo vlada opirala v prvi vrsti na Srbe, se vendar ni bati, da bi to imelo za posledico; preganjanje Hrvatov. To dokazuje že sklep | mestnega sveta sarajevskega, da je na mestni hiši poleg cesarske in mohamedan-j ske verske zastave dal razobesiti tudi srbsko 1 in hrvatsko trobojnico. Tak sklep pa je bilo. možno doseči le sporazumno s Srbi. Iz tega, sledi, da smemo novi kurz v Bosni smatrati; kakor zmago ideje koncilijance nad poli-i tiko nestrpnosti v razmeri med Hrvati in Srbi. Poleg tega ie pa le naravno in pra-, vično, da imajo Srbi prvenstvo, ker so najmočnejši, politiški najbolj zreli in gospo-; darski najbolj agilen element v deželi. Ako bi izvestni fanatiki v Hrvatski in na Slo-1 venskem hoteli kaj druzega, kažejo s tem pomanjkanje potrebnega kriterija. Dnevne novice. ■f Filip Zamboni. Umrl je na Dunaju italijanski pisatelj in učenjak Filip Zamboni. Zamboni rodom Tržačan, je napravil svoje Študije v Rimu in se je udeležil italijanskih bojev za osvobojenje. Pozneje se je vrnil v Avstrijo in se preselil na Dunaj, kjer je postal profesor na dunajski trgovski akademiji, ob enem je bil privatni docent na tehniški visoki šoli. Zamboni se je mnogo bavil z študijami o Danteju. Domače vesti. Smrtna kosa. 'Včeraj zjutraj je pre-min ia v Barko vljah gospa Marija P e rt o t, gla irica znane rodoljubne rodbine in mati me erja pri našem listu, g. Ernesta Pertota. Po i',jnici večni mir, a žalujočim preostalim naiti sožalje! Iz policijske službe. Policijska konci-pista Alojz Ghersinich in dr. Peter Grassl v Trstu sta imenovana policijskima komisarjema. Oba ostaneta na svojih dosedanjih mestih. Nemški most do Adrije. Prejeli smo : Že večkrat je bilo čitati na tem mestu, kako da tržaška c. kr. redarstvena oblastva pomagajo graditi nemški most do Adrije s tem, da sprejemajo v službo ljudi, ki ne znajo besedice deželnih jezikov. Tudi sedaj je med redarji več takih mož, ki ne znajo drugo nego nemški! Dogodilo se je celo, da je nek tak redar aretiral neko osebo in ko je prišlo do razprave, je c. kr. redar izjavil (v nemškem jeziku), da sam ne ve, čemu da je obtoženca aretiral — ker ni umel italijanskega jezika, v katerem se je vršil prepir med aretiranim in drugimi! Obtoženec je bil oproščen. Vprašamo pa: kdo dotičniku povrne zamudo časa, sitnosti in nadlege ? ! Ti nemški Miheljni imajo — kolikor se nam poroča — celo v šoli prednost. Med tem, ko morajo mnogi domačini čakati po 8 in več mesecev, da postanejo definitivni,! se Nemcem, ne poznavajočim deželnih jezikov, godi bolje. Oni ne čakajo nad 6 mesecev ! Morda poreče kdo, da je med redarji tudi takih Slovencev, ki ne znajo dobro laški in Lahov, ki ne znajo dobro slovenski. Dobro! Odgovarjamo pa, da se Slovenci in Lahi pridno uče onih deželnih jezikov, katerih ne znajo — da bi se pa Nemec naučil obeh deželnih jezikov, bi ga morali pre-vstrojiti, ali mu pa s kladivom zabijati v možgane — tolike modrosti. Vsekako je nedopustno, da se tu v Trstu vsprejema v državne službe ljudi, ki ne poznajo nobenega deželnih jezikov! Kakor pri redarstvu ie prakticira tudi pri orožništvu. Tudi od tam moramo slušati sličnih pritožb! Kakor vidimo, pomagajo c. kr. državna oblastva graditi nemški most do Adrije! Da ne bi bilo domačinov v obilici, sposobnih in poštenih domačinov, bi se stvar dala razlagati se stališča pomanjkanja moštva. Ker pa je tu ljudi, ki morajo čakati in čakati, da se jih uvrsti v službo — si vsiljevanja Nemcev ni možno tolmačiti drugače, nego je rečeno v naslovu te notice. Olika našita „vrlih bojevnikov" za katoliška načela. Iz Sv. Ivana: V nedeljo, dne 22. maja je sedela v „Gospodarskem društvu" na Frdeniču veča družba domačinov. Med njimi je bil tudi predsednik novega pogrebnega društva in veliki katoličan, g. Jožef Mlač, c. kr. poštni uslužbenec. Pri drugi mizi so imeli nabiralnik družbe sv. C. in M. Blagajnik domače podružnice, Ivan Valič, je vzel nabiralnik ter ga ponesel na sosedno mizo. Ko je Mlač to videl, je rekel doslovno: „Jebenti mater, kej nosiš tisto robo les ? !u Psovati mater svojega sočloveka — to naj bi bilo katoliško ?! Ne, to je posurovelost čutstev! Presenečen po tem lepem — ne-katoliŠkem pozdravu mu je Valič mirno odvrnil : „Pusti mojo mater, ki je že pet let. v grobu, in preklinjaj raje svojo, ki te jej tako lepo naučila-. — Če se že predsednik 5 raznih katoliških društev — Mlač je namreč j tudi predsednik „Kat. krčme* — tako vede, i česa se pričakuje potem od ostalih ?! —' Bog nas varuj tacega — nekatoliškega; izobraževanja !! Za petindvajsetletnico naše Družbe. ; Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Me-, toda v Trstu razpošilja nastopni poziv: Mal položi dar domu na altar! Te besede so družbino geslo, a mi vsi ravnajmo se po njih ! Osobito v tem jubi-, lejnem letu, ko nas kliče družba Sv. Cirila in Metoda k veliki slavnosti, ki se bo vršila J v proslavo njenega petindvajsetletnega obstanka v Ljubljani dne 3. julija, se gotovo vsakdo odzove temu klicu ! j Narod slovenski, letos pokaži, da se zavedaš svojega dostojanstva, svoje časti, a tudi svojih narodnih dolžnosti! Velika slovenska manifestacija naj bo ta slavnost, h katere vspehu naj pripomore vsak brez razlike stanu in mišljenja. Ta klic naj prodere v stan bogataša, kakor tudi v revno slovensko kočo in vsak naj podari po svojih močeh, bodisi: denarja, jestvin, butiljk, galanterij, knjig in drugih šolskih in domačih potrebščin. Vsaka podružnica na Primorskem naj nabira v svojem okraju, a prispevki naj se pošiljajo dotičnemu odboru; a ta naj jih pošlje natančno zabeležene in označene v v zaboj na sledeči naslov: Si. vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, v roke g. spe- ' diterja Škrlj-a v Ljubljani. ! Za pripravljalni odbor: Zinka dr. Rybareva, Milka Mankočeva, * Karla Ponikvarjeva, Maša Gromova, Marica ' Bartelova, Ema Bartelova, Mira Engelma- ; nova, Olga Dekleva, Irma Strekljeva, M. Lenasijeva, Guličeva, Gilda Lukšova, Fer-jančičeva. Prvi ilustrovani žepni kažipot za Trst in okolico. Izdajatelj Fr. Godnik. Cena K 1*50. Kolikor možno natančnega žepnega kažipota po Trstu in okolici v slovenskem jeziku smo že davno potrebovali. Med tem, ko imajo Italijani svoje „guide" in Nemci svoje „Fremdenfiihrerje", smo mi Slovenci doslej pogrešali tako delo. Saj prihaja dan za dnevom veliko število Slovencev v Trst, katerim bi priročen in kolikor možno natančen kažipot izborno služil. Zato sem bil zelo radoveden, ko sem dobil v roke knjižico z gornjim naslovom. A ko sem jo odprl in pregledal, sem bil razočaran. Delo je skrajno nepopolno v stvarnem in še posebno v jezikovnem oziru. Tako mrcvaijenje slovenščine in slovnice pomenja, najmileje rečeno, naravnost škandal ! Da ne bo kdo mislil, da pretiravam, naj tu navedem par primerov. Besedo „kažipot" rabi pisatelj enkrat kakor besedo moškega, potem zopet ženskega spola. Pisatelj ne ve, da Slovenci ne rabimo besedice „en", „eden", razun, kadar hočemo označiti število. A takoj na prvi strani čitamo: En (!) sprehod po mestu. Nadalje čitamo večkrat „isgradjen", mesto „zgrajen" ; „nadaljoč", mesto „nadaljevaje" ; „klicalo",, mesto „imenovalo"; „je stopilo pod oblastjo", j mesto „pod oblast"; „ki spominjajo rim-Ijanskih časov", mesto „na rimljanske čase"; „za prvo pol uro", mesto „za prve pol ure"; „čolničarji", mesto „čolnarji" ; „gojz-dni", mesto „gozdni" itd. To so najbolj duhteče cvetke. Nadalje čitamo v tej knjižici tudi take stavke: „Sv. Križ šteje 2000 prebivalcev, poštni urad; hodeč po glavni cesti ali pa po južni železnici". Kdo hodi: Sv. Križ, ali poštni urad ? Ali pa: „Med cestjo se iznajde tovarna leda...". Na strani stoji sledeči stavek: „Sprehajajoči se po glavni cesti in s prekoračenjem gozdov se v kratkem pride v Lipico, koder se vzgajajo žrebci in se imenuje c. k. kobilarna". Na strani 56. čitamo stavek: „Prvo pol uro in vsaki nadaljni četrt ure zapričeti se smatra za izvršeno". Kdor to razume, dobi groš. Mislim, da bo to zadostovalo. Kakor rečeno, je poleg škandaloznega jezika tudi vsebina zelo revna in pomanjkljiva. In to zmašilo, ki obsega brez oglas®v 40 strani, stane naravnost neverjetno cen«: 1 krono 50 stotink. Še par besed izdajateljem. Predno se tako delo izda, treba poskrbeti vsaj za to, da je jezik, ako ne že uzoren, vsaj dostojen. A tak izdelek, kakor je ta knjižica, nas pred svetom sam« kompromituje, naj je imel izdajatelj še tak« dobro voljo. F. P. Članom „Slovenske matice", ki še niso plačali članarine za leto 1910 in pa onim, ki mislijo na novo pristopiti kot člani, naznanjamo, da imajo za to čas še do 20. t m. in plačajo lahko članarino (4 K) ali naravnost pri poverjeniku učitelju Arharju na Acquedottu štev. 22 II. nad., ali pri blagajniku Trgovsko-obrtne zadruge g. Deteli, alt pii blagajni v kavarni Commercio ali pa pri vratarici Nar. doma g. Bičkovi, kjer dobe tozadevno potrdilo. Ker izide letos zopet „Letopis" z imenikom vseh članov, prosimo vse one, ki še niso plačali članarine in one, ki se hočejo na novo vpisati, da to store do 20. t. m., ker drugače njihovo ime ne more biti natisnjeno v „Letopisu". Z ozirom na to, da ima „Slovenska Matica" v Trstu tako malo članov, bi bilo želeti, da se jih kolikor mogoče veliko vpiše, ker dobe za mal znesek dobre knjige. Posebno opozarjamo še naša društva, da pristopijo kot člani in na ta način preskrbe svojim društvenikom koristnega in dobrega čtiva. Apeliramo pa tudi na našo inteligenco, da se vpiše med člane, ker ni posebno častno za nas, da ima Trst tako malo inteligentnih ljudi, ki se brigajo za najboljše poizvode, kar jih izhaja med Slovenci. Upamo, da vsi napravijo svojo dolžnost proti sebi in narodu tudi v tem oziru, ker izgovarjati se ne more nobeden, da mu ni bila dana priložnost vpisati se, ko to stori sedaj lahko na štirih krajih, kjer mu je bolj na roke. Poziv Barkovljanom! Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za napravo postajališča v Barkovljah, da se zberejo jutri, v petek, zvečer ob 8. uri in pol v dvorani „Narod, doma" v Barkovljah, kjer se bo o stvari razpravljalo in se poveri vse dvem ali trem pooblaščencem, da store primerne korake v dosego goriomenjenega postajališča. K obilni udeležbi vabijo Sklicatelji. Sankcijoniran zakon. Cesar je sankcioniral zakonski načrt sklenjen od tržaškega deželnega zbora, tičoč se spremem be §126 cesarskega patenta od 12. aprila 1850, s katerim je bila izdana in proglašena ustava neposrednjedržavnega mesta Trsta. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici (v S. Gregorčičevem Domu) bo vpisovanje novih gojencev za prvi tečaj, za šolsko leto 1910-11 dne 28. junija (v torek) od 3—6 popoludne, dne 29. junija (v sredo) od 9—12 dopoludne ter dne 3. julija (v nedeljo) od 9—12 dop. Pri zglasitvi se je treba izkazati: 1. z rojstnim listom ; 2. z zadnjim šolskim iz-pričevalom; 3. z uradno zdravniškim izpri-čevalom o telesni čvrstosti. Sprejemni izpiti (za prvi tečaj) se prično v ponedeljek, dne 4. julija ob 8. uri zjutraj. Ako bo na podlagi teh sprejemnih izpitov doseženo dovoljno število prvoletni-kov, se ob pričetku prihodnjega šolskega leta (dne 9. septembra) 1910) nove zglasitve za prvi tečaj ne bodo upoštevale. Prijave za vstop v kak višji tečaj (II., III. ali IV.) se bodo sprejemale dne 9. in 10. septembra 1910, vsakokrat od 9—12 dopoludne. C. kr. avstr. državne železnice. — C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu oddaja v obratnem ogibališču S. Mauro proge Jesenice—Gorica d. ž. gradbo vrhtalnih stavb v skupnem znesku približno 70.000 K. Natančni pogoji so naznanjeni v razglasu v „Laibacher Zeitung" in se v *em lahko tudi povpraša pri c. kr. železnico vzdrževalni sekciji I. v Gorici. V zavarovalnici zoper nezgode v Trstu sta zopet — kakor doznajemo iz . . . „Piccola" — razpisani dve uradniški mesti. In sicer eno za praktikanta, drugo za uradnika. Pobližja pojasnila daja zavarovalnica v ul. Valdirivo. Prošnje z dokumenti je uložiti do 8. t. m., pri čemer pa ne treba misliti na kako dokazilo o poznanju deželnih jezikov. Najt rže zadostuje, da prosilec zna laški. Za postajališče v Barkovljah. — iz Barkovelj nam pišejo: Ozirom na notico v „Edinosti" od 31. m. m. pod naslovom „Za neko postajališče" Vam naznanjam, da sem tudi jaz prejel neko vabilo, pisano le v italijanskem jeziku. Dotični, vsem nam Barkovljanom nepoznani gospod, ki je podpisan na vabilu in na priloženem čeku in ki čuje na ime Davide Gentili, je mene kar ex offo taksiral s 50 kronami „per la fermata ferroviaria a Barcola". Take nesramnosti ne poznamo mi še slovenski Barkovljani. HM slovenska manafaktnr. trgovina KriŽIMMČiČ & BreŠČdK IM, Ul. IlUOVfi 37 V Tr^tu, 2 junija 1910. „EDINOST" št. 151. Stran SI Gori omenjemu članku v „Edinosti", s katerim se vsi popolnoma strinjamo, ki smo prejeli oni poziv, bi jaz še pridodal nasvet, da bi čim prej sklicali shod v Barkovljah ter prosim vseh, naj ne pošiljajo nič denarja, dokler ne bo izvoljen odbor domačinov. Vso stvar naj vzamejo domačini ▼ roke. Ali pa — če bi se udeležili shoda tudi letoviščniki italijanske narodnosti —, naj se konstituira slovensko-italijan-ski odbor in tem primerno naj bi poskrbeli tudi slovensko-italijanske tiskovine. Oddaja pisarniških potrebščin na železniškem ravnateljstvu. Na c. kr. drž. železniškem ravnateljstvu v Trstu se odda dobava pisarniških potrebščin (tudi telegraf-nega papirja) za I. 1911. Podrobni pogoji za oddajo dobave bodo vsebinjeni v uradnem listu „Osser-vatore Triestino", v Trstu, ki izide dne 10. junija t. I. Veselica skupine „svobodne luke" N. D. O. v Rojanu priredi v nedeljo, dne 5. t. m. svojo vrtno veselico v „Konsum. društvu" v Rojanu. Pri veselici sodelujete iz prijaznosti pevski društvi „Kolo" iz Trsta in rojansko društvo „Zarja". Vspored veselice objavimo v jutršnji Številki, lahko pa rečemo že danes, da je bogat in zanimiv. Povdarjati moramo že na tem mestu, da se je morala imenovana veselica, ki se je imela vršiti v nedeljo dne 29. maja odložiti iz nepričakovanih zaprek, radi tega naj vsak rodoljub, ki je šel z namenom, da obišče namerovano veselico, — oprosti in naprošen je, da se iste vdeleži v nedeljo, kjer bode preskrbljeno za boljšo zabavo in bolj obširen vspored. Slovanski rodoljubi ! Dolžnost je vsakega zavednega Slovana Trsta in okolice, da se vdeleži te veselice, ki jo prirede že dobroznani naši narodni delavci iz proste luke, ki so vedno pokazali zvestobo za napredek našega slovenskega naroda v Trstu. Trž&ška mala kronika. Rešen čoln. Ivan Maraspin, lastnik piranske barke „Maria" je še dne 11. novembra t. I. rešil 5 milj daleč od Gradeža jako dober čoln, opremljen s cinkom. Isti se nahaja v Piranu na razpolago lastnika. Tatvine. Predsinočnjem je neki tat ravno bezgal pri ključavnici na vratih stanovanja Paskvala Malvasia v ul. Androna delle Pancogole, 1, ko ga je gospodar, Malvasia sam, zalotil. Prižgal je ta automatično svetilko, ali tat mu jo je izbil iz roke in je poskusil popihniti jo. Malvasia pa, ki je močan človek, ga je zagrabil in držal toliko časa, dokler ni na njegovo vpitje pritekla soproga, ki je poklicala redarja. Tat Ivan Marcusa, star 26 let, čevljar iz Barkovelj, je bil aretiran. — Doznalo se je, da je isti Marcusa že isto noč vdrl z drugimi v bližnje stanovanje Matevža Vukošič in tam vkradel obleko in štiri zlate prstane. Ko je bil aretiran, je zagrozil oškodovancem. Iz čevljarske štacune na Borznem trgu št. 9 je bilo v zadnjem času vkradeno zaporedoma veliko blaga v skupni vrednosti 400 K. Radi suma na tej tatvini je bil aretiran Kornelij Fučić, ki je vslužben v oni trgovini. Loterijske številke, izžrebane dne 1 junija: Brno 87 1 71 82 13 Inomost 40 23 65 72 22 Koledar in vreme. — Danes: Mar-celin muč. — Jutri: Srce Jezusovo. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 27° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Lepo. Večinoma jasno. Hladni vetrovi. — Vroče. Društvene vesti. Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah priredi v nedeljo, dne 5. junija t. 1. veselico v odprti dvorani in vrtu „Nar. doma" .v Barkovljah. — Ker je vspored jako bogat in zanimiv, pričakovati je obilne udeležbe. Po veselici se vrši svobodna zabava, pri kateri svira, kakor tudi pri veselici, zasebni tržaški orkester. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Danes ob 8. uri zvečer prva predstava ogrske operetne družbe iz Požuna z Leharjevo opereto v 3 dejanjih: Grof Luksemburški. Gospodarstvo. Ljubljanska kreditna banka. Poroča se, da je subskripcija delnic IV. emisije tega zavoda vspešno zaključena ter, da je subskribiranih mnogo več delnic, kakor je bilo predlaganih za znesek K 2.000.000 — DAROVL — 1. in 2. tedenski prispevek skupine „Drobtinarjev" za gradnjo nove družbine šole pri Sv. Jakobu — 2 40 K: Denar hrani dr. Wilfan. — Upravni svet „Jadranske banke" je daroval sto kron (100 K) skladu za stavbo slovenske šole v Trstu. Srčna hvala! — Za isti sklad je darovala L skupina uradnikov četrti mesečni obrok K 42*67, g. Valentinčič pa 5 K. \z Istre. Borbe za kanfanarsko občino. — Borba za občinskega tajnika. — Omeniti treba, da izmed 12-ih zastopnikov italijanske stranke so samo štirje res Italijani. Vsi drugi so priprosti hrvatski kmetje, ki po večini niti ne znajo italijanski. Dotedanji tajnik (Italijan) je izprevidel položaj, in je bil toliko pošten, da je odpovedal službo v Kanfanaru ter si jo poiskal v drugi občini. Italijani so takoj začutili nevarnost za obstanek italijanskega gospodstva v občini in so je hoteli pridržati. Ko je pa prišlo v obč. seji do glasovanja, ne da bi bil dobil tajnik večine glasov, je ta izvršil svoj sklep. Župan je na to sprejel na njegovo mesto dotedanjega pisarja-pomagača v pisarni, nekega Cossaro (recte Košara) (Italijani in „Piccolo" ga raje imajo za Cassara). Pridržal si je župan tega človeka v pisarni na svojo roko, in proti volji obč. zastopstva, da-si je le obč. zastop kompetenten za vsprejemanje' obč. uradnikov. Košara je doma iz sela Sosiči v kanfanarski občini, sin hrvatskih, italijanskega jezika ne poznajočih starišev. Ali v mestu se je vzgojil v popolnoma italijanskem duhu in jeziku, tako, da je danes najzagriženejši propagator italijanske stranke. Izdaja se za socijalista in velikega brezverca in tudi v moralnem pogledu ni ravno na dobrem glasu. To je tudi krivo, da ga celo zmerneji Italijani sovražijo ; vendar bi ga radi pridržali v službi, ker dobro vedo, da s Košaro izgubijo tudi občino. Kmalu po odstopu prvega tajnika se je na zahtevo hrvatske stranke razpisal natečaj za obč. tajnika. Italijani so kandidirali Košaro, a Hrvati Butkoviča, ki je že preko 20 let obč. tajnik v občini Žminj. Prodrli so Hrvati z Butkovićem. Ali Italijani so vložili utok, da-si je bila volitev pravilna, in deželni odbor, pri katerem je imela oni čas italijanska gospoda popolnoma svobodno roko, je razveljavil izvolitev Butkoviča. Od uložitve rekurza pa do obveščenja j Butkoviča in hrvatske stranke o razveljav-j ljenju tozadevnega sklepa večine obč. za- \ stopstva je minolo celih 5 mesecev. Kakor se je pozneje izvedelo, bil je rekurz takoj rešen, a župan ni hotel tega objaviti, ker je hotel na ta način stvar po možnosti zategniti. Po večkratnem zahtevanju in po različnih križevih potih, ki so jih delale hrvatske deputacije h okrajnemu glavarstvu in j dež. odboru, dosegli so vendar, da se je j mesto obč. tajnika v avgustu m. 1. zopet i razpisalo. Bilo je več kompetentov, izmed katerih je izbrala ital. stranka Košaro, a, hrvatska Jedoliniča. Na prvi seji za tem, v j septembru, se je imelo izvoliti tajnika. Hr- \ vatje so bili v veliki večini. Ali izprevideli i so, da jih hočejo Italijani terorizirati in pre- j variti. Dvignili so se ter zapustili dvorano, j V novembru je bila sklicana seja z istim! dnevnim redom. Hrvatje so bili zopet v j veliki večini, in ker je župan izprevidel, da j njegova stranka propade s svojim kandida-j tom, ni niti otvoril seje, marveč je prijavil,! da razpusti sejo, ker da so prišli Hrvati 20 j m»nut prepozno na sejo. Na zahtevo je bila j zopet sklicana seja v januvaiju t. 1. Te sejej se je udeležil tudi politični komisar žalost- j nega spomina. Da bi bil raje ostal doma! j Ko je namreč prišlo do glasovanja, dvignilo: se je 17 Hrvatov proti 8 Italijanom. Ti so! začeli obstruirati ter so med velikim krikom i pobegnili iz dvorane. Dasi so bili Hrvatje s • svojimi namestniki, ki so bili tudi prisotni, j sklepčni, in bi bili lahko sami zborovali, ni', jim dopustil tega pol. komisar, marveč je ukazal tajniku, naj pobere zapisnike in drugo.: Sel je tudi on za Italijani iz dvorane ter potegnil za sabo tudi župana in tajnika. Seveda se je zbal za usodo stranke svojih r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skezi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ST „Ril' Alpinista" SliflMO štev. 7. In vi. Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom (eh in govori vaš lepi ^ jezik. - lljegova trgovina ima vse potrebščine za hribolazce in potovale« sploh. I Mkza nriiM Mk udani D. Rrnsfein. Specijalitet*: uacjati enkeastela & Seat. ■■■■■ ■BS RODOLFG JOHN - TRST Plazza S. Giovanni 3, mezzanin. Glavni zastopnik pisalnega stroja ,Adler' SV se je preselil v Piazza S. Oievanni 3, mezzanin. Kolinska tovarna za kavine primesi v Kolinu (Češko) išče za takojšnji nastop mladega trgovsko-izobraženega : uradnika : veščega slovenske, italijanske in nemške korespondence. Ponudbe s prepisi spričeval in pa z referencami je poslati na goriomenjeno tovarno. UGODNA PRILIKA za letovltfarie! Lepa enonadstropna hiša (Vila), z 2 verandi in vrtom ob vodi, s 6 mebliranimi sobami, 2 kuhinji, v najboljem stanju, na lepem kraju na Gorenjskem je po ceni na prodaj. Zdravi zrak, prav ugodna kopelj, prijetno, neodvisno in dober kup bivanje. Vprašati je pri posestniku: J. GR0BELN1K, LJUBLJANA. Za informacije v Trstu naslov daje tudi Inseratni odd. „Edinosti" pod št. 928. LEPA EHONADSTROPNA HIŠA primerna za pekarijo, gostilno ali vaako drugo obrt blizu postaje v Ricmanjib pri Trstu se ugodno proda. Popraša se pri lastniku I. Grobelnik« v Ljubljani. Za informacije v Trstu naslov daje tudi Ins. odd. Edinosti pod št. 829. V nedeljo dne 5. rožnika 1910 se Me priredila raisretijm sl&vnomnft škocjanskih jam in sicer od 1. do 3. ure pop. VSTOPNINA i K 20 stot. za osebo brez drugih stroškov. Ob tej priliki odide razun drugih navadnih vlakov ob 9.13 zjutraj z novega državnega kolodvora v Divačo poseben vlak z znižanimi cenami, katero veljajo samo za vlak, ki odide iz Divače ob 8.0» zvečer in pride ob 9 40 v Trst. Znižane cene za vožnjo tja in nazaj: II. razred 3 K, Ul. razred 2 K. ODBOR. R. Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih drž. železnic Sprejme razcanujauje MoršnejasiM blaga iz mitnic, dostavljanje na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. Podpisana do dna srca zadeta javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njena soproga, mati in stara mati Marija Pertot rojena Taučer danes ob 3 Vt uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke bo jutri v četrtek, 2. junija ob 6. uri pop. iz hiše žalosti št. 73 na pokopališče v Barkovljah.1 BARKOVLJE, 1. junija 1910. Žalujoča rodbina fin\on j>ertot-Xralj. CENE BREZ KONKURENCE. RUDOLF SCHUIaTZE IZ BERLINA koncesijonirani zoboiehnlk :: Tla Masslmo d'Azeglio 4, II. nad. bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerjn. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, -.cvg^ Zmerne cene * ozirom na razmere manj posedujočih slojev, POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. „leh dien" je napis znamke z nuno, ki obvaruje balzam lekarnarja Thi-erry-a pred ničvrednimi ponarejeni. „Služim v blagor človeštva" trdi lahko z vso pravico iznajdi-telj, ker je Thierryev balzam in mazilo iz stoperesnice pravi zaklad za razne bolezni, kar potujejo sloveči zdravniki. Tisoči zahvalnih pisem dokazujejo svetovni uspeh teh zdravil iz lekarne A Thierrj, Pregrada pri Rogatca. Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastvvirtb :: TRST, ul- Stadion fl 6 - Telefon 22-85 (Min gedollftn Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene »ara«. Bogata izbera izbera popolnih »ob od 300 do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadita * . ........-— □I e dvorane ▼ najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih sto lic. — popolne opreme in posamezni deli. mam Stran IV ,EDINOST" št. 1 V Trstu, 2. junija 1910. HOTEL BALKAI HOTEL BALKAN somišljenikov in smatral je za potrebno, delati nered, mesto da bi zahteval zakonitega postopanja. — In zopet so začeli križevi poti. Šele za 18. maj je bila zopet sklicana seja. To postopanje traja že preko dve leti. V vsem tem času so bile samo dve ali tri redne seje, v katerih se je zamoglo kaj sklepati v korist občine in občinarjev. Italijanom pa ni do tega, da bi občinski zastop redno deloval, marveč je njim samo za to, da ostanejo na vrhuncu, da še nadalje ob-držijo krivično hegemonijo nad hrvatskim narodom. Njihova svrha je, še nadalje tlačiti, izsesavati, in moralno in gospodarsko uničevati in raznarodovati do kosti že iz-mozgani hrvatski narod. Žalibog, da jih pri tem podpira velika množina poturic. Kaj je Italijanom mari, da se je obračun za leto 1908 odobril Šele pred nekimi tedni, in da nima občina še sedaj, v juniju 1910, prora-ćuoa za leto 1910. Oni bi lahko vladali tudi brez proračuna I Saj oni so premožni in ne potrebujejo od občine skoro ničesar. Slednjič pa je dne 18. maja vendar pridobila hrvatska večina svojega tajnika in s tem občino. O tem prihodnjič. Tudi Istra za našo C. M. družbo ! V nedeljo dne 29. m. m. se je ustanovila v Klancu pri Herpeljah podružnica C. M. družbe ob ogromni udeležbi. Glavno družbo je zastopal potov, učitelj Ante Beg, ki je imel z navdušenjem vsprejet govor. V imenu tržaških izletnikov je v prisrčnih besedah pozdravil ustanovitev člen čitalniškega pevskega zbora od Sv. Jakoba, g. Branislav Kocjančič. V odbor so bili izvoljeni: predsednik g. Rud. Božič, obč. tajnik v Klancu; podpredsednica g.a Ana Kosova (Herpelje), tajnik g. Ant. Berce, učit. Herpelje, tajnica gdč. Albina Grahlijeva (Klanec), blagajni-čarki g.a Antonija Grahlijeva (Klanec) in gdč. Thalerjeva, učiteljica Herpelje. Odborniki so gg. Edv. Bubnič (Slivje), Ant. Marčelja, uči; (Materija), Andr. Baša, učit. Golac, Mihalič Ivan (Ocizla 32), Mijo Žagar, nadučitelj (Klanec) in Jos. Pečar (Prešnica 77). Preglednika računov sta gg. Iv. Metlika (Klanec) in gdč. učiteljica Katinka Poogor-nikova. Delegatinji za glavno skupščino sta g.a Antonija Grahlijeva in g.ca Thalerjeva. Podružnica je ustanovljena za vasi: Klanec-Ocizla in Materija, a ker je pristopilo več članov iz Heipelj, delalo se bo na to, da se za Materijo in Herpelje ustanovita samostojni podružnici. Glavno zaslugo za novo podružnico ima g. Rud. Božič; kakor izvrstna moč se je pokazala takoj prvi dan gca. Albina Grahlijeva. Shod in temu sledečo zabavo so poglavitno povzdignili her-peljski Sokoli, ki so prikorakali z godbo pod vodstvom g. nadučitelja Šiškoviča ter ves čas neumorno svirali vspodbujevalne narodne. Iskrena hvala! — Sploh je v tem kraju opažati tekmovanje za našo plemenito družbo. V Kozini že obstoji pridna podružnica, sedaj tudi Herpeljani nočejo zaostati. Tekmovanja v narodni požrtvovalnosti ni smatrati za razdor. Iz Čežarjev pri Kopru. Kakor že javljeno ▼ „Edinosti", priredi naše pevsko, bralno in godbeno društvo „Volarič" dne 17. julija t. 1. svojo drugo narodno veselico. Ker so bila ob enem tudi vsa bratska društva naprošena, da se udeleže naše narodne slavnosti, da s tem dajo spodbuje naši (narodno dosedaj nezavedajoči se) mladini, oglasilo se je takoj bratsko društvo „Samo" iz Bertokov, da se korporativno udeleži našega narodnega praznika in sicer s petjem in godbo. Upamo, da dne 17. julija t. 1. našo revno vasico doleti čast, da bo mogla v svojo sredo vsprejeti ne samo bližnja bratska društva, marveč tudi ona, ki bi se morala pripeljati po isterski železnici ali pa s koperskim parnikom, da nas razvesele s svojim prihodom. Naša vasica, Čežarji, je oddaljena od postaje Dekani ozir. postaje Lazaret samo pol ure, od Kopra pa eno uro. Ona bratska društva, ki nas mislijo tretjo nedeljo julija t. 1. s svojim prihodom počastiti, so naprošena, ■aj se oglase čim prej. — Na zdar! Zadnje brzojavne vesli. Ogrske državnozborske volitve. BUDIMPEŠTA 2. Do 1. ure ponoči je bilo znanih 246 volilnih rezultatov, od teh je dobila delavna stranka 161, Košutova stranka 25, Justhova 19, ljudska 6, nacionalisti 3, demokrati 2, 48-ti izven stranke 7, 67-ti izven stranke 12, potrebnih je 11 ožjih volitev. Fhaine vesti. Mati stara 126, sin lOl leto! V vasi Pajalsko v Bolgariji živita kmetica Baba Va-silka in njen sin Tedor, prva je baje stara 126, drugi pa 101 leto. Afera srbskega princa Gjorgja. — Srbski princ Gjorgje, ki je radi nepovolj-nega zdravstvenega stanja imel odpotovati v inozemstvo, je to potovanje opustil, ker ni bil zadovoljen z materijalnimi sredstvi, ki so mu bili stavljeni na razpolago. Princu je bilo nakazano 4000 dinarjev mesečno, ali on je zahteval, da se mu nakaže mnogo veča svota. Poneverjenje 50 mil. rubljev. „Birš. Vjedom." poročajo, da je pravkar dovršena revizija po senatorju Garinu v Moskvi odkrila poneverjenja in goljufije v znesku 50 mil. rubljev. Glavna udeležitelja na temu poneverjenju so intendatura in zalagatelji armade. Abdul Hamidovo premoženje. Ko so potem, ko je bil sultan Abdul Hamid odstavljen, preiskovali njegove papirje in druge stvari, našli so poleg celih vreč zlata in drugih dragocenosti tudi potrdila nemške banke v Berolinu, pri kateri je odstavljeni sultan imel naloženih 12 mil. mark. Turška vlada je pregovorila Abdul Hamida, da je zahteval od nemške banke, naj vso to svoto izroči novi turški vladi. Banka ni hotela izročiti denarja, ker je na nakaznici manjkal neki dogovorjeni pečat. No, tudi ta pečat je bil preskrbljen. Kljubu temu pa se je zdelo banki potrebno, da je našla nov izgovor proti izročitvi vloženega denarja. Banka je namreč izjavila, da bivši sultan svojega privoljenja ni dal dobrovoljno, ampak da je bil prisiljen v to. Konečno so se dogovorili, da je turška vlada vložila pri berolinski deželni sodniji tožbo za izročitev 12 milijonov mark, ki jih je tam vložil Abdul Hamid. A turška vlada je v prvi instanci pogorela se svojo tožbo. Prva instanca je namreč razsodila, da je bivši sultan dal tozadevni nalog le, ker je bil v to prisiljen. Sedaj se vloži bržkone rekurz. Ako bi najvišja sodnija ugodila zahtevi turške vlade, bo stvar s tem rešena, ako pa ne ugodi, ostane denar uložen toliko časa, dokler postane Abdul Hamid zopet svoboden, ali pa dokler ne umrje. V tem slučaju bi morali Abdul Hamidovi pravni nasledniki ponovno staviti predlog za izročitev vloge. Ker je to sedanji sultan, bi temu seveda ne bilo možno več prigovarjati, dasi je zapravo tudi Mohamed V. ravno tako malo gospodar svojih dejanj, kakor Abdul Hamid II. Poslano*) Potpisana časti se javiti p. n. općinstvu, da je c. kr. Tribunal (Sudbeni stol) na Rijeci, svojom naredbom od 27. maja t. g. br. 5490-910 civ, odredio, da zadruga „Hercules* likvidira svoje poslovanje. Dok si spomenuta zadruga pridržaje pravo eventualnog pravnog lijeka proti toj odluci, kako joj se bude činilo shodnijim i primjerno svojim interesima, potpisana — na umirenje zadrugara — daje na znanje, • da će do daljnje obavijesti ograničiti svoje i djelovanje na samu likvidaciju, te da ne će i primati ni jednog novog osiguranja. Istodobno se obavješćuju gg. zadrugari, da će u najskorijem roku biti sazvana izvanredna glavna skupština, na kojoj će se položiti račun o svem svom djelovanju. RIJEKA, dne 28. svibnja 1910. RAVNATELJSTVO medjunarodne pripomoćne zadruge „HERKULES" na Rijeci. *) Za članke pod tem naslovom uredn'šivo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. 1 Mali oglasi Vila z verando, eno večjo in dvema manjšima sobama, kuhinjo in vsetni potrebnimi pritiklinami, do 8 postelj za eno ali tudi 3 stranke, zadej smrekov park, spredaj jabolčni vrt, najlepši razgled na gorenjske planine, s« odda, pol ure od Kranja. V9a živila vedno pri roki. Naslov: Svitoslav Kmet, posestnik na Kokrici, zađ. pošta Kranj. 926 Vrtnarja išče hotel Grijan. Oglasiti se je isto tam. 932 Pn^iintnniiii išče gospodarsko in kon- UUSTIimCdrJd šumno društvo v Rocolu. Ponudbe je doposlati odborm do 14. junija 1910. 925 Slavnemu občinstvu :: in cenjenim ________tovarišem N. D. 0. naznanjam, da sera s 1. junijem 1.1. prevzel vodstvo gostilne Gospodarskega >n konsumnega društva v Bazovici. — Vino in pivo prve vrste. Kuhinja izborna. Priporočam se za obilen obisk Josip Dodič, bivši gostilničar gostilne N. D. O. v Trstu. 931 pn_n|l gostilničarji in trgovci.' V krasnem lUZOr kraju na Primorskem se proda radi smrti gospodarja in bolezni v hiši krasno posestvo, ki obstoji iz lepe prostorne hiše, v kateri se nahaja dobro idoča gostilna s štirimi lokali za goste in z desetimi sobami za letoviščarj e. Pokrita veranda s senčnatim vrtom in krasnim parkom. Dva velika hleva za živino, 2 velika prontora za avtomobile in kočije, 2 veliki hladni kieti, pripravni v a vino- tržce. Tudi trgovina bi prav dobro vspevala, ker ni daleč na osoii nobene trgovine. Pridela se 250 centov sena, 18 hI vina, mnogo sadja in vseh hišnih pridelkov, tako da ni treba ničesar kupovati. Kdor bo kupil, se ne bo ktsal. Samo naj se požari, da ne bo prepozno. Kje, pove Inseratni oddelek Edinosti. 960 Qncfi(niror Kulot Pri treh PrjatelJlhu v UUOllllilbdr Gorici, ulica Caserma št. 1», se priporoča 7 kuhinjo in izvrstnem vinom. 854 Mala ralo' o O z dvemi prostori, malim zem- ms ud _______ _ _ ljiščem in razgledom na morje v lepem krnju v Rojanu se ^o ceni proda. — Pripravnu za železničarje. Oglasiti Be pri g. Grtbencu, hišnemu upravirelju v „TrŽHŠki poaoj. in hranilnici^ ali pa v ulici Coroneo 13, II. n. 8*7 Alta clttt m Uiennti Prenočišče ulica Vienna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 150 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. j — | — f-< Trst - ulica Tivarnela št. 3 jr| W Telefon 16-64. f* ZALOGA VSAKOVRSTNEGA U Oglja in Premoga f*8S t C em v I m "SH Prodajalna slanine: to: flelikates - z buifstom -- Aloj zij Eranj c, Trst ulica Saaiia 22 (vogal ul ce S. G'orgio 5) Pivo Dreher, uležano in Ka-aerjevo. Španska vir.a iz The Continental Bodega Company. - Dezennn vina btla in rudeča iz kleti piinca LichtenBteinn v Feldsburgu in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki ^an kuhsna gnjat, štanjeteka gnjat in raznovrstne slanine. Sveže surovo maslo iz planin in izbran sir. M hael Peraarcic 16 , stavbeni in umet- j ni?ki mi izvršuje vsakovrstne specijal tete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pi>arn:;h itd. Cer.e zelo zmerne. Priporoča se vsem Slovanom. 755 l|nu<1 i#5|a pol ure od železniške posuj e „Le-riOVid Vlltt denice" na Koroškem, 5 minut izven večje vasi, tik cfcste in gozda, obsegajoča 6 lepih sob, 4 kuhinje, shramb", z lastnim v.dovodom Sb takoj proda za ceno 11000 K. Nadalj.ia pojasnita daje posestnik Janez V o a p e r n i fc, pcSta Podravlje Koroško. 827 Pnonnil-nnO vježta u hrvatskom jeziku traži uOSpCUČCna ge za razgovor sasedmogodišnj. djetetom, samo za poslije podne. Via San Nicoio 9, H. kat. ____^ PncnnriipnO ve5fa 8lovenske in nemške ko-UU&pUUKUlld re?pcndeuce, pranja na stroj in pisarniSkih opravil iSČe takoj službe. Ponudbe na Inseratni cdd Edinosti pod „SLOVENKA". 923 400 litrov mleka M dan dije m,e Kozina. karna v Rodiku po?ta 896. Izurjen strojevodja «?eX™'d7 želi. Sprejme ti»di v Ljubljani. Naslov pove Juser. oddelek Edinosti _ Delavski sir 140 za 100 kig prvo zagrebačko mljekarstvo, Zagreb, Duga t lica štev. 13._904 Pozcr i LEVI dozori Trat - ul. Cmbrelle S, III. nad. • Trat kupuje rabljeno pohištvo, ponošeno obleke In &ivfc>ir>.G stroje. Pisati dopisnico Pride sam na riott. moSkegA in ženskega blaga, ki po sa itikupičili tekom pe» »ine, prodajani, dokler traja zalega po cnifcinih nen.ih N* prezrite te prilike in zahttvajie potom dopisnice vzorce, jj* RAZPOŠILJAL!?A TVRDKA SUKNA ranz Schmidtiagerndorf 1031 -— Avtrl1»ka Šloxlja. BE3aa—BP2 UMETNI ZOBJE Plombiranje sobov Izdiranje zobov brez vsake Dr. J. Čermak :: zobozdravnik :: V. Tuscher j koncesij, zobni tehnik •• TRST - ulica della Caaerma žt. 13, XI, n. AlleinecMerBitai LCkOPnarJa A. thierry balzam — (postavno obvarovan) ===== Pristen samo z NUNO kot varstvena znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napetju, slabemu prebavijanju, kašlju, pljučnim iu pranim boleznim, zagrljenju itd. — Ciati rane, ublažuje bolesti, 1 i ma:ih ali 6 dvojn»h Hteklenic, ah pa velika posebna aieklenica K 5. Lekarnarja Antena Thierrg pristno mazilo Iz VRTNIC (CENTIFOLlUM) zauegljivo učinkuje pri otekli lah, ranitvah, vnetj-h, 2 lončfca StS" K 3 60. "Ž3B Naalovlja se na lekarno : A. THIERRY, P3EGRA0A pri ROGATCU : Pabi 86 v v*eh lekarnah Dobiva Be v lekarni ZANEFTI, Trst, Piazza Goldoni Engros, fco, MELL, drogiat F. P. Vidic & Comp. Ljubljana TOVARNA ZAREZANIH STREŠNIKOV _ ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani strešnik - zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola \ Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Strešnik- zakrivač se lahko pribije ali priveže na late. NajpriprostejSe, najcenejše in najtrpežnejSe kritje streh sedanjosti. Na željo požljemo takoj vzorce in popis. SPRETNI ZASTOPNIKI SE IŠČEJO.