1 1 1 I I I I I Staršem in vsem, ki jih zanima življenje in delo učencev v celodnevni šoli, želimo prikazati, kaj smo že dosegli in s kakšnimi problemi se srečujemo. Skušali bomo odgovoriti na nekatera vprašanja staršev, prispevki učencev pa bodo pripovedovali, kaj delajo v celodnevni šoli in kako jo doživljajo. RAZLIKA MED CELODNEVNO IN POLDNEVNO ŠOLO Vsi vemo, da so otroci pri celodnevni organiziranosti pouka dlje časa v šoli* V poldnevni šoli preživi otrok od 1. do 4. razreda približno 4 ure in pol dnevno, pri nas pa so ti otroci vsak dan v šoli 7 ur in 5 minut. Pouk traja od 18 šolskih ur tedensko v 1„ razredu do 22 šolskih ur tedensko v 1. razredu o V program celodnevne šole so vključene še nekatere dejavnosti, ki jih v običajni poldnevni šoli sploh ni ali pa so zastopane le v manjši meri. Prav te dejavnosti pa naj bi poskrbele, da šola učencev ne bi samo "polnila z znanjem", ampak da bi omogočila njihov vsestranski razvoj. Te dejavnosti so z - samostojno učenje, ~ interesne dejavnosti, - prosti čas, ~ rekreativni odmor, - prehrana v šoli. Časovno so razporejene tako, da to učencem kar najbolj ustreza« izmenično si sledita delo in rekreacija, oziroma razvedrilo. SAMOSTOJNO UČENJE Pri. samostojnem ličenju učenci n opiše jo nalogo in utrjujejo snov, ki so jo pri pouku obravnavali. To delajo pod nadzorstvom učitelja, ki pomaga, kadar je potrebno. Učenci imajo vsak dan 1 uro do 1 uro in pol samostojnega učenja. V vsakem trenutku imajo na razpolago strokovno pomoč učitelja, ki jim razloži snov, Če je ne razumejo. Pomanjkljivost tako organiziranega samostojnega učenja je, da nekaterim učencem delo v skupini manj ustreza, vendar se tudi ti sčasorm privadijo. INTERESNE DEJAVNOSTI Ucenci lahko izbirajo med raznimi krožki, pri katerih razvijajo svoje interese in sposobnosti: orodna telovadba, likovno oblikovanje, atletika, ročna dela (pletenje, vezenje, izdelovanje gobelinov in vozlanje), pevski zbor, šahovski, ugnn karski, lutkovni, novinarski in recitacijski krožek. Največ časa za te dejavnosti je v 1. razredu, najmanj pa v 4. razredu, ker učenci v višjih razredih porabijo več časa za pouk in za samostojno učenje. PROSTI ČAS Učenci imajo nekaj prostega časa pred in po kosilu« V tem času pospravijo učne pripomočke, umijejo si roke, po kosilu pa se odpočijejo. Učenci K in 2. razreda, ki imajo tega prostega časa nekoliko več, lahko igrajo razne umirjene igre (domino, človek ne jezi se)„ Če je zunaj lepo, gredo včasih na krajši sprehod. REKREATIVNI ODMOR Učenci imajo vsak dan po 3. učni uri (ob 95°) 25 minutni odmore V tem času gredo pod nadzorstvom učiteljev na igrišča in travnike ob šoli, kjer se v raznih igrah sprostijo. Kadar je vreme slabo, ostanejo učenci v šoli - v razredih in na hodnikih« PREHRANA V SOLI Učenci dobijo v šoli malico in kosilo. Jedilnik je sestavljen tako, da ustreza potrebam odraščajočega organizma. Otroci malicajo v svojih razredih, kosijo pa v jedilnici. Učitelji nadzirajo, koliko in kako otroci jedo« Učenci iz socialno šibkih družin imajo pri plačevanju prehrane popust. DNEVNA RAZPOREDITEV SESTAVIN CELODNEVNE ŠOLE Za primer smo vzeli torek v 1.a razredu: 71 o _ 755 pouk (matematika) gOo kratek odmor 800- 845 pouk (slovenščina) 845- 9°5 malica 9°^_ 9^° pouk (spoznavanje narave in družbe) 95o-1o15 rekreativni odmor lo15-ll00 samostojno učenje matematike 110°-1145 prosti čas ll45-12l0 kosilo 121o-123° prosti čas 123o-133° interesne dejavnosti 133o-1415 samostojno učenje slovenščine Podobno so sestavljeni urniki za ostale dni v tednu in za ostale razrede. Razlika je le v tem, da imajo višji razredi manj prostega časa in interesnih dejavnosti pa nekoliko več pouka in samostojnega učenja. ALI NAJ SE UČENCI, KI OBISKUJEJO CELODNEVNO ŠOLO, UČIJO TUDI DOMA? Načeloma naj bi učenec vse šolsko delo opravil v šoli0 Izkušnje pa so pokazale, da je skoraj v vsakem razredu nekaj učencev, za katere bi bilo po mnenju učiteljev dobro, da se od časa do časa učijo tudi doma. Vendar ne kaže pretiravati niti s trajanjem niti s pogostostjo tega domačega učenja. Izjemo predstavlja domače čtivo, ki naj bi ga učenci prebrali doma. KAJ MENIJO STARŠI 0 CELODNEVNI ŠOLI V februarju letošnjega leta so starši učencev naše šole izpolnjevali anketo. Pokazala je, kakšno je njihovo mnenje o celodnevni šoli in o razširitvi le-te od 5. do 80 razreda. Rezultati ankete so pokazali, da se večina (63%) staršev učencev, ki zdaj obiskujejo celodnevno šolo pri nas, strinja s to obliko dela na razredni stopnji (od 1. do 4. razreda). Z razširitvijo celodnevne šole na razrede od 5.do 8. pa se strinja 37% staršev. Starši, ki so za razširitev dela celodnevne šole, so svoje odgovore utemeljevali takole: - Otrok bo imel nadzorstvo pri pisanju nalog in pri učenju Učna snov je namreč za nas (starše) prezahtevna in tako otrokom pri učenju ne moremo pomagati„ Smo zaposleni in celodnevna šola nam rešuje problem varstva: vemo, kje otrok je in kaj počne, dokler no pridemo iz službe. Najpogostejši ugovori staršev, ki nasprotujejo razširitvi celodnevne šole, pa so naslednji; - Otroka potrebujemo doma, da bo čuval mlajše brate ali sestre, pomagal pri gospodinjskih opravilih in delal na polju. - Uvedba celodnevne šole v višjih razredih bi zaradi plačevanja prehrane, posebno pri družinah z več šoloobveznimi otroki, privedla do finančnih problemov. - V soli se bodo otroci premalo naučili. Učiti se bodo morali se doma, kot se že zdaj učijo na nižji stopnji. To bo za otroke prevelika obremenitev. - Otroci v šoli delajo v velikih skupinah. Tako je njihova zbranost manjša, pri samostojnem učenju motijo drug drugega. - Z uvedbo celodnevne šole na predmetni stopnji borno manj z otrokom, na ta način bo okrnjeno družinsko življenje. Nad delom otroka v celodnevni šoli nimamo pregleda. - Interesne dejavnosti so že zdaj pomanjkljive. KAJ MENIJO O CELODNEVNI SOLI UČITELJI Celodnevno šolo smo v nižjih razredih kriške šole uvedli pred tremi leti. Na voljo smo imeli le nekaj teoretičnih člankov v strokovnih časopisih. V treh letih pa smo praktično spoznali dohre in slabe strani te oblike izobraževanja. Celodnevna šola omogoča vsem učencem enake pogoje za delo. Program dela je zelo pes ter0 Učenci imajo več telesno vzgojnih dejavnosti, kar je pogoj za ohranitev in krepitev njihovega zdravja. Učencem je zagotovljena redna in po potrebi tudi'dietna prehrana. To povečuje odgovornost šole za zdravje, razvoj in delovno zmogljivost učencev. Pri delu se srečujemo tudi s problemi. Glavni je dokaj velike skupine pri samostojnem učenju in interesnih dejavnostih. Poleg tega nam dosedanji način financiranja ne omogoča nabave zadostnih količin različnih materialov, ki jih pri delu potrebujemo (pri krožkih, igrače in športni rekviziti za prosti čas). Pri svojem delu skušamo upoštevati tudi mnenje staršev. Odgovorili bomo na nekatere pripombe, ki so se pojavile v zadnji anketi; - Miselno aktiven učenec se bo v šoli ravno tako učil kot doma. V soli ima še strokovno učiteljevo pomoč in pomoč sposobnejšega sošolca. Če zbrano dela ves čas, lahko delo opravi v šoli, ostajajo mu le vaje v branju in domače čtivo. Kaj se je učenec naučil, učitelji sproti preverjamo. Otrok ve za ocene in učitelj mu svetuje, kako naj poglobi svoje znanje. 0 tem naj bi se posvetoval s starši. Opažamo pa, da nekateri starši premalo sodelujejo z učitelji, saj ne obiskujejo roditeljskih sestankov in govorilnih ur. S celodnevno šolo družinsko življenje ni okrnjeno, saj se ob isti uri vračajo domov starši in otroci. Več so skupaj, ker otrok naredi nalogo in se nauči v šoli. Družine z nižjimi dohodki lahko uveljavljajo popust pri plačevanju prehrane. Zunanjih sodelavcev za interesne dejavnosti ne dobimo, ker zaradi obveznosti v delovnih organizacijah ne morejo upoštevati našega urnika. PEDAGOŠKI DELAVCI CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE KOKRŠKEGA ODREDA V KRIŽAH —1 o — MISLI UČENCEV O CELODNEVNI ŠOLI Zakaj imam rad celodnevno šolo? - ker mi ni treba delati doma nalog (Alenka,Branka,Boštjan); - ker imamo samostojno učenje, krožke in drugo (Polonca); - ker v šoli naredimo domačo nalogo (Jana); - ker se v njej veliko več naučim kot doma (Matej); - ker lahko vprašaš, če česa ne veš (Robi); - ker naredimo vse v šoli (Marko); - ker se lahko posvetujem s tovarišem ali tovarišico, če česa ne vem (Emil); - ker v šoli naredimo nalogo in se učimo, da se potem doma ni treba toliko učiti (Igor); - ker se v njej lahko vse naučim (Aleš). Zakaj mi celodnevna šola ni všeč? - ker pridem prepozno domov (Barbka); - ker sem predolgo v šoli in imam potem doma premalo prostega časa (Nataša, Eva); - ker nimam dobrih ocen (Tončka); - ker ne naredim vse naloge v šoli (Edo); - ker je preveč pouka (Rudi); - ker se moram učiti tudi doma in ker je predolgo (flit ja, Dani); - ker lažje delam doma (Romi). Kaj pogrešam v celodnevni šoli? - rokometni krožek (Igor, Matej); - več odmorov (Barbka); - še več krožkov (liobi); - več prostega časa (Branka, Eva); - vsak dan bi morali imeti krožke (Marko); več spoznavanja narave (Branko); - več telesne vzgoje (Janez). učenci 4.a CELODNEVNA ŠOLA jutra., pridemo v šolo ob sedmih. Zelo veliko so učimo. Po malici imamo sceno uro učenja, potem gremo ven. Imamo tudi ske. Pri krožkih rišemo in telovadimo. Imamo prosti čas. k at gremo ven. V šoli dobimo malico in kosilo. Boštjan Smuk l.b v imomo nižji razredi celodnevno šolo. Pouk ene deset minut čez sedem. Najprej sta dve uri pouka. Ob osmih jo malica. Ponavadi se za- je za malico kava ali čaj, kos kruha in še kaj. Po malici je zopet ura pouka. Nato je rekreativni odmor. Takrat imamo prosto. Če je lepo vreme, gremo na igrišče. Fantje ponavadi igrajo nogomet, dekleta pa med dvema ognjema. Polni lahko ostanejo v razredu in se igrajo "gumitvist" ali človek ne jezi se. Zatem je ura pouka ali pa samostojnega učenja. Potem je deset ali petnajst minut prostega časa. Umijemo si roke in se postavimo v vrsto za kosilo v jedilnici. Razdelijo nam kosilo. Kdor ne poje, lahko nese k mizi, kjer je posoda za ostanke. Po kosilu je spet pol ure prostega časa. V tem času gremo včasih tudi na sprehod. Oh pol enih se nam začne organizirani prosti čas. To so krožki. Vsak se lahko odloči, h kateremu krožku se bo prijavil. Imamo naslednje krožke: recitacijski krožek, kjer se učimo pesmice,- novinarski krožek - tam pišemo pesmice in zgodbice; ugankarski krožek - tam rešujemo rebuse, uganke in križanke. Nekaj učencev pa igra šah, veze, poje v pevskem zboru in vadi v orodni telovadbi. Sledita zadnji dve uri pouka. Pouk končamo ob štirinajstih in petnajst minut. V šoli smo zelo dolgo. Eva Jakšič 4.a V celodnevni šoli se veliko učimo. Imamo malico in kosilo. Za malico včasih jemo pašteto. Tudi kosila so zelo dobra. Pri pouku veliko pišemo in računamo. V prostem času gremo ven. Zunaj se igramo. Imamo tudi krožke in telovadbo. Najbolj mi je všeč pravljični krožek. Včeraj smo šli tudi v šolsko knjižnico. V šolo hodim rada, ker se veliko naučim. Alenka Komac l.b Naša šola ima uvedeno celodnevno šolo. V šolo prihajamo ob 7. uri zjutraj in odhajamo domov ob 14 in 15 minut. Tako prebijemo v šoli polnih sedem ur. V drugem razredu, ki ga obiskujem, imamo čas razporejen takole: vsak dan imamo štiri ure pouka, eno uro samostojnega učenja, eno uro porabimo za delo v krožkih, preostali čas pa je izpolnjen z odmorom ter malico in kosilom. Pri urah samostojnega učenja ponavljamo in utrjujemo snov slovenščine ali matematike. Ker nimamo domačih nalog, mora-mo vaje delati v šoli. Zato pri teh urah pišemo poprave narekov, se pogovarjamo, pri matematiki pa računamo in delamo vaje iz delovnega zvezka. Pri vseh urah samostojnega učenja je v razredu tovarišica. Težjo snov ponavljamo večkrat, če jo kdo le še ne razume, jo mora vaditi še doma. Jaz navadno -16- —gg snov obvladam v šoli , poštevanko m branje pa se učim še doma. Popoldne sem prost in ga preživim s starši in sestrico . Ale š Marke1 j 2 „ a POUK Pouk se nam prične ob 7 ° minut, konča pa se ob 14 ' . Kakšen dan se mi zdi zelo dolgočasen, ker mislim, da sem pri pouku celo večnost. Ko tovarišica stopi v razred, jo lepo pozdravimo. Takoj pričnemo z delom. Kadar imamo prvo uro matematiko, velikokrat pišemo kontrolno nalogo. Včasih, ko se nam zdi ura dolgočasna, radi klepetamo in se pogovarjamo. Tovarišica se hudo razburi nad našim vedenjem. Najraje imam uro SO. Ta predmet nas uči tovarišica Angelca Vehovec. Tudi SN mi ne dela velikih težav. To pa poučuje tovarišica razredničarka. Imamo tudi samostojno učenje. Pri samostojnem učenju napišemo naloge. Kmalu ho konec šolskega leta, zato se moramo zelo potruditi, da bomo imeli dobra spričevala. Mateja Špendal 40b : f: \ N \ Pouk se prične deset čez sedem. Zgodaj vstanem, da pridem pravočasno v šolo* Ko pridem v šolo, moram v garderobi sleči suknjič in sezuti čevlje ter jih lepo poravnati, V razredu se pripravim za pouk. Tako je vse od ponedeljka do petka. Šolsko delo traja 7 ur, vendar pa imamo veliko prostega časa. Pritožujemo se, če traja pouk dlje in nam ostane manj prostega časa. Zadnji dve uri sta najdaljši, ker smo že naveličani učenja. Po pouku se odpravimo domov. Robert Škrjanec 4.a REKREATIVNI ODMOR Med rekreativnim odmorom velikokrat igramo nogomet. Nekega dne je čez noč zapadlo nekaj snega. To sošolce ni prav nič motilo pri igranju. Med rekreativnim odmorom smo šli ven. Igrali smo nogomet, se kepali in se smejali. Sošolec Šavs se je ravno smejal, ko sem jaz vrgel kepo in ga zadel ravno v usta. To je bil najbolj smešen dogodek med rekreativnim odmorom. Zame je bil to naj lepši rekreativni odmor. Robi Romšek d.b Hodimo v osnovno šolo Kokrškega odreda Križe. Poleg pouka imamo tudi rekreativni odmor. Z Goranom in Jožkom smo najboljši prijatelji. Zmerom smo skupaj. Kadar dežuje, se igramo v razredu. Najrajši frni-kolamo. Imamo tudi odmor po kosilu. Takrat se združimo učenci dveh razredov. Ponavadi igramo nogomet. Ob sredah igra tudi moj ati. Sprašujem ga, v kateri skupini bo igral. Veseli smo, če igra za nas, žalostni pa, če igra za četrti razred. Med tekmo se kregamo in tudi tepemo. Nestrpno pričakujemo končni rezultat. V celodnevni šoli smo posMi veliki prijatelji. Veseli smo, da imamo celodnevno šolo. Gorazd Marčun 3.a Po tretji šolski uri imamo rekreativni odmor. Vsi odidemo ven. Lahko se po svoje zabavamo, samo da ne hodimo po travi. Kantje igramo nogomet, dekleta pa med dvema ognjema. Včasih se tudi malo skregamo. Dekleta se nočejo igrati z nami, fantje pa ne z dekleti. Včasih tovarišica reče, da se moramo igrati skupaj, potem pa vsi "držimo šobe". Kadar dežuje, smo v razredu. Z nami je tudi tovarišica. Igramo se dame in gospode. Če pa se prosto igramo, frnikolamo, zbijamo keglje in delamo smučarje iz papirja ali lepenke. Dekleta pa se igrajo šolo, mamice in otroke in še kaj. Emil Pavlin 4.b V celodnevni šoli imamo rekreativni odmor. Nekoč smo šli na rekreativni odmor. Bila je zima. Vzel sem žogo in šel na igrišče. Tovariš je rekel, naj gremo igrat nogomet s četrtim razredom. Tako smo tudi storili. Razdelili smo se. Igral sem desno krilo, številko 7. Hotel sem žogo poslati v sredino, vendar sem padel, ker je bilo ledeno. Četrti razred nas je potisnil čisto pred naš gol. Mi pa smo šli v nasprotni napad in dali gol. Dal ga je Gorazd, ki je nosil številko 9, kar je srednji napadalec. Po prvem polčasu smo vodili z 1:0. V drugem polčasu pa smo zaigrali še bolje in dosegli še dva zadetka. Gole sta dala Jožico Hladnik in Tomaž Teran. Ko smo odšli v razred, smo bili zelo veseli. Goran Novkovič 3.a Vsak dan po tretji šolski uri imamo rekreativni odmor* če je lepo vreme, komaj čakamo, da bo zazvonil zvonec. Vsi zdrvimo na hodnik in v garderobo. Tisti, ki nosi žogo, je navadno zadnji na igrišču. Ce so na igrišču učenci tretjega razreda, igramo z njimi nogomet. Vsi se na vso moč trudimo, da bi iz našega ali iz nasprotnega moštva kdo dal gol. Ce imajo oni slabega vra- arja, se zgodi, da mi pridemo v veliko vodstvo. Čeprav je nas več in smo nekateri boliši se ne r.„o+- • J-jsi, se ne pustijo premagati. Velikokrat zgubimo, a največkrat le zmagamo. Kadar tretjih razredov ni, igramo med seboj. Večkrat je ena scupma zelo močna, druga pa s samimi slabimi, zato tekma ni zanimiva. Pri takih tekmah se večkrat skregamo. Rekreativni odmor je dolg petindvajset minut. V tem odmoru se naigramo in razgibamo. Pri takih igrah kot je nogomet, se zelo izmučiš. Kraševec Igor 4„a SAMOSTOJNO UČENJE Poleg pouka imamo v nižjih razredih tudi samostojno učenje. Največkrat se učimo slovenščino in matematiko. Pri matematiki nam da tovarišica različne naloge, ki jih moramo sami reševati. Nato pa nam naloge tovarišica pregleda. Tako je tudi pri samostojnem učenju slovenščine. Pri slovenščini beremo, pišemo poprave narekov in različne vaje. Če kdo izmed učencev česa ne razume, mu tovarišica razloži. Meni učenje ne dela posebnih težav. Ure samostojnega učenja nam koristijo pri rednem pouku. Melita Albreht 2.a Pri samostojnem učenju se učimo, nadaljujemo naloge, ki jih nismo uspeli končati pri rednem pouku, tovarišica utrjuje snov, itd. Tovarišica pravi, da se moramo čimveč naučiti, vendar smo za to navadno gluhi, če se tovarišica krega na nas, ponavadi prav ni c ne pomaga. Vendar pa včasih le poprimemo in se poglobimo v delo. Mirno pišemo nalogo ali se učimo. Včasih je tudi veselo. Tovarišica za družbo je spraševala najslabse„ Vprašala je, kdo je bil najbolj zaslužen partizan, ki se je boril na Krasu. Učenka je odgovorila: "Janko -25- m Metka!" Vsi smo se zasmejali. Pravilen odgovor se je glasil: "Janko Premrl - Vojko." Samostojno učenje je koristno, veliko se naučimo in veliko novega izvemo. Edvard Košnjek d.b v soli imamo vsak dan samostojno učenje. Pri teh urah pišemo slovenske in matematične naloge, največ smo vadili poštevanko. Ko z nalogami končamo, nam jih tovarišica pregleda ali Jih kontroliramo skupaj. Kdor narobe napiše, mora popra-viti napake. Včasih beremo iz Cicibana, neremo glasno in tiho. Učimo se tud! pesmi. Rada imam pesmi, v katerih nastopajo živali ki govorijo. ’ Všeč mi je ta oblika šolskega dela, ker mi doma ni treba pisati nalog in se precej naučim že pri urah samostojnega učenja, Metka Koder 2.a l -26- Tri leta je že, odkar imamo celodnevno šolo. Poleg rednega pouka imamo tudi samostojno učenje. Samostojno se učimo: 3 ure tedensko matematiko, 3 ure slovenščino, eno uro družbo in pol ure naravo. Med samostojnim učenjem rešujemo in delamo naloge. Tako nam ni treba pisati nalog doma. To je veliko bolje tudi zato, ker lahko tovariša ali tovarišico vprašamo, če česa ne znamo. Tovariš nam razloži ali pa pomaga. V celodnevno šolo hodim rad. Aleš Breška 4.a Rada se učim in pišem v šoli, da mi doma ni treba delati nalog. Rada hodim v šolo, da se kaj naučim. Rada herem. Učim se da bom kaj znala. Sodelujem pri matematiki in tudi pri sloven v/ v • • scini. Mirjam Šlibar l0a INTERESNE DEJAVNOSTI de la PC Zelo rada obiskujem dramski krožek. Imamo ga dvakrat na te- ^ den. Hodim tudi k telovadnem krožku. Pri dramskem krožku se učimo razne recitacije in igre. Vodi ga tovarišica Cilka Pl Ribnikar. Pripravljamo razne proslave. Proslava ob dnevu že- u na je bila staršem zelo všeč, pa tudi mi smo bili zadovoljni, ker je staršem proslava ugajala. V petkih pa hodim k orodni telovadbi. Ta krožek mi je všeč, ker rada telovadim. Tam delamo razne gimnastične vaje. Igra- 1 mo tudi med dvema ognjema. Ta krožek vodi tovarišica Vehovec ] Angelca. ] Zal mi je, ker letos obiskujem zadnje leto te krožke. Mateja Špendal 4.b Hodim v celodnevno šolo. Po kosilu so organizirani krožki. V ponedeljek imamo recitacije, v torek pevske vaje, v sredo pravljični krožek, v četrtek vezenje in v petek vozlanje. Rada obiskujem vse krožke. Najraje obiskujem vezenje. Pri tem krožku vezemo prtičke in se šalimo. Včasih kdo nima dela, zato mora pripovedovati pravljice. Nekega dne bi morala povedati pravljico Alenka, a jo je bilo sram, zato sem jo povedala jaz. Bila je vsem učencem všeč. Večkrat berem knjige, zato veliko pravljic že poznam. Tudi sama si zelo rada izmišljam pravljice. Pri vseh krožkih sem se veliko naučila. Zelo rada bi se naučila tudi tujih jezikov. Sergeja Godnov 3.a Krožki so zelo koristni, ker z njimi krepimo možgane in telo. Imamo miselne krožke: to sta ugankarski in šahovski," in krožke, pri katerih se učimo ročnih spretnosti, to so vozlanje, pletenje, vezenje, kvačkanje itd. Hodim k različnim krožkom. V ponedeljek hodim k reci tacijske-mu krožku. Ta krožek mi je posebno všeč, ker lahko nastopam. Učimo se pesmice, ki jih recitiramo na prireditvah. V torek hodim k pevskemu zboru. Tudi tam nastopam. V sredo in četrtek učenci četrtih razredov nimamo krožkov. V petek hodim k ugankarskemu krožku. Tam rešujemo križanke pa tudi že sami sestavljamo rebuse, piramide ali celo manjše križanke. Zato mi je ta krožek všeč. Čas v krožkih mi kar prehitro mine. Edvard Košnjek 4.b ! -29- | I Rada hodim h krožku, kjer delamo gobeline. Krožek vodi tovarišica Manja Zubovič. Jaz imam na gobelinu narisano hišico revje, zelen travnik in modro nebo. Naredila sem že modro ne bo, na hiši rdečo streho, sedaj pa delam rdeče rože. Učitelji ca se jezi, ce nekateri učenci ne prinesejo s seboj dela. Rada bi imela lepe gobeline. Irena Leban 3.a rugih časopisov. Imamo so zeio lepo. Rešujemo tudi rebuse izanke, ki si jih sami sestavimo. Največkrat si izmis-Umo rebus o svojem imenu ali priimku. K temu krožku hodijo u enci iz tretjega in četrtega razreda. Rešene križanke vc'a-PoslJ™°. vendar zaenkrat še nismo bili nagrajeni. Mitja Vodnjov 4.a Vsak dan imamo po kosilu krožke. Najraje imam vozlanje Vozlat! nas dvakrat na teden uči tovarišica Zupančičeva, elamo vzorce iz vrvi. Ko naredimo vzorec, ga tovarišica pobarva in ga obesi na zid za okras. Naredila sem že vozla-nJe> ki je obešeno pred vhodom v 3.a razred. Nadi Seliškar 3.a Najraje imam šahovski krožek. Tovariš je preizkusil naše znanje tako, da je moral vsak igrati z njim. Ko sem bil jaz na vrsti, sem dobil oceno štiri. Tovariš me je matiral, rekel pa mi je, da dobro igram. Imeli smo ze razredno prvenstvo. Nikoli nisem izgubil, ampak sem remiziral z Gorazdom. Dosegel sem prvo mesto. Tudi v medrazrednem tekmovanju učencev tretjih in četrtih razredov sem bil prvi. Moja velika želja je, da bi bil tudi šolski prvak v šahu. Jožko Hladnik 3.a PROSTI CAS Teden je naokoli in zopet je nedelja. Starši z otroki izkoriščamo na izletu svoj prosti čas. A kmalu pride ponedeljek, ko se moramo odpraviti v šolo. Pot nas vodi po asfaltirani cesti. Pozimi, ko pridemo v šolo, -31- -11)» i je še tema, a kmalu pošlje sonce svoje prve žarke. Pouk se vleče do kosila. Po kosilu imamo malo oddiha. Učenci ta prosti čas porabimo za razne igre. Nekateri ta čas izkoriščajo za skakanje elastike. Ponekod vidimo otroke, ki se žogajo. Odmor traja dvajset minut. Ko pa pride sreda, je ta odmor daljši. Popoldne se učenci razdelimo in gremo k raznim krožkom. Jana Poljanec 4.a Hodimo v celodnevno šolo. Imamo odmore, rekreativni odmor in prosti čas. Prosti čas mi je najljubši, ker je najdaljši. Najdaljši prosti čas je v sredo in četrtek, ker ni krožkov. Med prostim časom gremo lahko v banko in knjižnico. V lepem vremenu gremo lahko tudi na igrišče. Kadar je deževno, smo v razredu in se igramo. V petem razredu ne bo veliko prostega časa za igranje. Andrejka Žibert 4.b Po kosilu imamo prosti čas. Skoraj vsi učenci četrtega in tretjega razreda gremo na igrišče, razen tistih, ki so bolni. Na igrišču, igramo nogomet, dekleta pa igrajo med dvema ognjema ali pa elastiko, nekatera pa igrajo tudi nogomet. Prosti čas traja včasih pol ure, včasih pa tudi eno uroa Kadar je dež, smo v razredih, V razredih igramo šah, človek ne jezi se in druge igre. Prosti čas traja do krožkov. Je poln iger in zanimivosti. Učenci, ki jih ne zanima nogomet, se podijo po igrišču in nas gledajo. Ko je konec prostega časa, se vsi zapodimo v svoje razrede. Potem imamo učenci četrtega razreda včasih krožke, včasih pa učenje. Matej Grašič 4.a KAJ NAJRAJE JEM PRI MALICI Puding (13 učencev), žemlja (9), eurokrem (5), pašteta (5), sadje (4), čaj (4), hrenovka (3), jogurt (3). KAJ NAJRAJE JEM PRI KOSILU Panirani zrezek (5), goveja juha (5), pommes frites (4), pasulj (4), pražen krompir (4), špinača (4), torte (3), ČESA NE JEM RAD PRI MALICI Sadne skute (16), šunke (2), sira (2), ČESA NE JEM RAD PRI KOSILU Vampov (H), zelenjavne juhe (6), pese (3), pasulja (3), makaronov (2), kruhovih cmokov (2), Odgovarjali so učenci 4„a razreda. NAŠA ŠOLA Naša šola stoji v Križah pod Kriško goro. Pred šolo imamo lep in urejen park, V njem so iglavci in listavci. Iglavci stoje tik pred vhodom, Ustave! pa malo dlje. Na neki veji je obešena gugalnica. Pritrjena je z verigo. Na verigi je obešena avtomobilska guma. Naredili smo tudi lestev iZ debelega hloda. Zraven je obešena vrv, na kateri se ziblješ ir, skočiš na tla. Poleg toga imamo v parku se travnato igrišče. Tam počnemo, kar hočemo. Imamo rokometno igrišče. Na igrišču je debela asfaltna ploskev. Na vsaki strani igrišča je gol in nanj napeta mreža. Na sredini igrišča je hišica, v kateri je prostor za sodnika in igralce obeh ekip. Pued solo je spomenik,, Skulpturo je naredil Tone Svetina, Na- 2VL- rejena je iz pušk, mitraljezov in orodja tržiških delavcev. Temelj je sestavljen iz velikih kamnov. Na vsakem kamnu : je napisano ime padlega borca - domačina„ Okoli šole so zelenice. Za zelenice skrbi hišnik, mi pa skrbimo, da ne odmetavamo odpadkov. Gorazd Marčun 3.a NEDELJSKO POPOLDNE Ob dveh popoldne sva šli z Metko k Tadeji. Čez pol ure je prišla še Judita. Igrale smo se šolo. Tovarišica je bila Judita, me pa smo morale pisati obnove in brati. Pisala sem največ jaz, ker sem starejša od Mete in Tadeje. Tovarišica me je pohvalila. Ko smo se naveličale, sva šli domov. Doma sem se učila poštevanko, malo sem brala, pisala in gledala televizijo. Mojca Lužar 3.a IZLET V petek popoldan smo se odpravili na Primorsko: ati, mami, bratec Matej in jaz. Peljali smo se skozi Kranj, Škofjo Loko, nato pa po Selški dolini do Petrovega brda, kjer smo imeli kratek postanek. Pot smo nadaljevali mimo Podbrda do Klavž, kjer živita moj ded in babica. S seboj smo imeli tudi psa Bistro. V soboto sem pomagal nositi strešno opeko na podstrešje. Zvečer pa smo na topli kmečki peči gledali televizijo. V nedeljo po kosilu smo se vrnili domov. Borut Kenda 2.a NESREČA To se mi je zgodilo lansko zimo. Med počitnicami sem sklenila obiskovati smučarski tečaj, ki je bil v Bukovici. Tečaj naj bi trajal sedem dni, vendar se je zame žal končal že drugi dan. Zgodila se mi je majhna nezgoda. Takoj, ko sem stopila na smučke, da peljem plug, sem padla in si zvila nogo. Vso objokano me je tovariš vaditelj pripeljal domov. Oče me je takoj peljal k zdravniku, ta pa mi je dal na nogo opornico. Čez teden dni pa sem dobila elastični povoj in se II tako kmalu pozdravila. Vendar pa mi je ta nepomembna nezgoda pokvarila del počitnic in seveda upanje, da bi vsaj malo bolj obvladala smučarsko znanje. Barbka Grgič 4.a KAKO SEM PREŽIVEL ZIMSKE POČITNICE Zelo teždco sem čakal zimske počitnice,, Ker je bilo prvi teden veliko snega, smo se lahko smučali in sankali. Enkrat smo se šli smučat tudi v Kranjsko goro. Vozil sem se z vlečnico. Dolgo sem čakal, da sem prišel na vrsto. Na vlečnici sem trikrat padel, pri smučanju pa nikoli. Vozil sem smuk in slalom. Ko smo se vračali, sem občudoval zasneženo pokrajino. Ker je dež hitro pobral sneg, je bilo zame smučanja konec. Marko Pernuš 2„b MEDO Domače živali so prijetne, zato jih imamo radi. Pri nas doma imamo angorsko mačko. Ta mačka ima dolgo dlako, sive in bele barve„ Ima košat rep, dolge brke, črne oči in velike, ošilje-- ne zobe. Razume na ime Medo. Ponoči spi v škatli v drvarnici, podnevi pa je zunaj. Najraje je sir in meso, ki ga ji dajemo ^ vsi. Hrani se, ko pride v hišo. Zelo jo imam rad, ker je ta- ’ ,co mehka in se rada igra z žogico. Igra nogomet po kuhinji, ^ spalnici m po stopnicah. Če ne uboga, jo včasih malo udarim. 3 Vsi v hiši jo imamo radi. i V C Simon Prešeren 4.a MOJ GOLOB V Seničnem ni hiše, ki ne bi imela psa ali mačice. Jaz pa sem \ od starega očeta za rojstni dan dobil belega goloba s črno li-so na perutih. To je golob rjavih in bistrih oči. Včasih, kadar jih dobim od staršev, se zatečem k njemu na podstrešje. Ob njem se nekoliko pomirim. Najljubša hrana mu je pšenica in ^ koruza. Rad ga gledam, ko jo zoblje. Moj golob se zarana zbu- di in se spreletava nad hišo. Vsako jutro ga opazujem skozi ' 0kn0° Dnevi rnir^ajo, a moj golob še kar sedi na podstrešju. ^ Robi Škrjanc d.a t\\> -4o~ Beograd, 26. maja 1979. Dragi moji pioniri, Najtoplije vam zahvaljujem na dobrim željama koje ste mi uputili povodom mog rodjendana i Dana mladosti. Vaša Čestitka me je mnogo obradovala. Želim vam puno sreče i radosti, i srdačno vas pozdravljam. rr MOJ MUCEK Imela sem črnega mucka. Ime mu je bilo Miki. Dala mi ga je teta. Imela sem ga rada, ker je bil precej zvit. Nekega dne i se mi je zgubil. Bila sem žalostna. Andrejka Triller l.a 0 ZAJČKU Letos je huda zima. Sneg je pobelil polja, doline in bregove, tudi hribček nad našo hišo je pobelil. Srne in zajčki hodijo na naš vrt. Vidim jih lahko od blizu. Posebno zvečer radi pridejo. Pred kratkim sem našla mrtvega zajčka pod našim balkonom. Zima, mraz in lakota so ga prignali do naše hiše, vendar je prišel prepozno. Zelo se mi je zasmilil. Metka Koder 2.a V ŽIVALSKEM VRTU Včeraj smo obiskali Ljubljano. Bili smo v živalskem vrtu, potem pa smo odšli v opero. Tam smo si ogledali baletno predstavo. V živalskem vrtu smo videli veliko divjih živali. Ker teh živa- li ne vidimo vsak dan, so bile za nas zelo zanimive« Nasmejali smo se opicam, ki so veselo skakljale po kletkah. Slon se je leno premikal, lev pa se je ravno takrat prebudil, ko smo prišli mimo„ Videli smo tudi medvede, kače, razne ptice, divjega prašiča, zebro kamelo in še druge živali. Meni je bila najbolj všeč koza, pri kateri smo se tudi slikali. Želim, da bi ljudje lepo ravnali z živalmi. Urška Ješe 3.a MAJHEN POŽAR V NAŠI KUHINJI Zgodilo se je že lani. Nekega popoldneva sem ostal sam doma. Mamica mi je naročila, da naj zavrem mleko. Nalil sem ga v lonec in postavil na štedilnik. Na mleko sem čisto pozabil in odšel na dvorišče. Tam smo se žogali, lovili in tako je minila cela ura. Naenkrat pa mi pride na misel, da kuham mleko in brž stečem v kuhinjo. Bilo je že toliko dima, da sem komaj prišel do štedilnika in ugasnil plin. Lonec se je sežgal, mleka pa rti bilo nikjer. Tako sem se prestrašil, da nisem vedel, kaj bi še napravil« Takrat sem sklenil, da bom drugič bolj previden in pazljiv. Ev ge n Gl avn i k 3 . a I ~.... I I I leJa- I k MOJ PRIJATELJ Imam veliko prijateljev. Moj najboljši prijatelj je Mitja Vodnjov. Skupaj sva največkrat v šoli in pri rokometnih treningih. Mitja je zelo majhen«, Stanuje v Retnjah. Učenje mu kar gre. Star je devet let. Doma rad pomaga. Lase ima rjave barve, oči zelene, nos okrogel in usta široka. Majhna ušesa pa mu štrlijo navzven. Po srcu je dober. Marsikaj mi je posodil, če nisem imel. Med poukom se igra s svinčniki. Če gre po cesti in sreča starejšega človeka, ga pozdravi. Najraje trenira rokomet in igra nogomet. Igor Kraševec 4.a KNJIGA JE MOJA PRIJATELJICA Najraje berem partizanske knjige. Berem jih ob deževnem vremenu in zvečer. Iskat jih hodim v knjižnico, ki je odprta pred poukom in v odmorih. Knjige si izberemo sami. So na velikih policah in se mi zdijo zanimive. Vanja Bajd 3.b Velikokrat premišljujem, kaj bom postal, ko odrastem. Sedaj mislim, da bom učitelj telesne vzgoje. Že sedaj me zanima šport in rekreacija« Rad igram nogomet, rokomet, med dvema ognjema, kolesarim, hodim v hribe itd. Telovadbo bi rad učil na osnovni šoli kot moj oče. Uči nas, kako se igra rokomet, kako se meče žogico, uči nas atletiko in druge veščine. Seveda pa se bom moral še veliko in pridno učiti, če bom hotel izpolniti željo. Vedno bom moral skrbeti za telesno pripravljenost in seveda bom moral biti veliko bolj vztrajen. Učitelj mora biti vzgled svojim učencem, zato želim, da ne bi v življenju nikoli kadil in pil alkohola. Mitja Vodnjov 4.a MOJ POKLIC Postal bi rad gradbenik. To delo me veseli zato, ker gradbeniki načrtujejo hiše in drugo. Sedel bom v pisarni in risal. Hodil bom tudi na teren. Pripovedoval bom delavcem, kako naj delajo. Srečeval se bom z raznimi problemih zastajanje gradnje, pomanjkanje cementa in drugo. Hodil bom na sestanke in se pogovarjal. Prijateljem bom svetoval, kako naj gradijo hiše. Gradil bom tudi stadione. Aleš Breška 4.a KAJ JE SREČA? Sreča je, če imaš dobre prijatelje, če dobiš dobro oceno, če dobiš darilo. (Dolmovič Mojca 3.b) Najbolj srečen sem bil, ko sem dobil diplomo za doseženo 3. mesto v atletiki. (Uroš Klemenčič 4.b) Srečen sem, kadar dobim dobro oceno. (Emil Pavlin 4.b) Sreča je, da sedaj živimo v miru, da smo zdravi.(Nataša Hozjan 4.a) KAJ JE DOMOVINA? Moja domovina je Jugoslavija. Svojo domovino ljubim, ker vem, da je bila priborjena s krvjo. (Alenka Kohek 3.a) Domovina je zame najlepša dežela na svetu. Imamo veliko gora, jezer, morje in veliko rodovitnih polj. (Tatjana Potočnik 3.a) Domovina je cela Jugoslavija,, (Nataša Hozjan J^a) Moja domovina se imenuje Jugoslavija* Osvobodili so jo partizani pod vodstvom tovariša Tita, ki jo vodi še sedaj* (Boštjan Slatnar 3„b) KAJ MI POMENIJO STARŠI? Starši mi pomenijo vse, kar imam* (Uroš Klemenčič 4„b) Starši so mi dali življenje, pomenijo mi srečo. (Boštjan Slatnar 3.b) Starši mi pomenijo življenje. Če mamice in očka ne bi bilo, se jaz tudi ne bi rodil. (Emil Jazbec 4.a) S starši nam je lepo na svetu. (Nataša Hozjan 4.a) Starši mi pomenijo največ na svetu. Moramo jih spoštovati, ker skrbijo za nas* (Tatjana Potočnik 3.a) KAJ VEM 0 TITU Ko sem bil še majhen, nisem vedel, kaj pomeni Tito* Vprašal sem mamico in je rekla, da bom zvedel, ko bom zrasel* Mene je zelo zanimalo. Ko sem spoznaval svet, sem zvedel, da je to dober človek in borec za mir«, Bil je večkrat zaprt, ker je delal za KPJ. Boril se je za pravice delavcev. Med vojno je vodil partizane, ki so izgnali sovražnika0 V Jajcu so mu dali naziv maršal. Po vojni so ga izvolili za predsednika. Mladina mu vsako leto preda štafetno palico z najlepšimi željami0 Izroči mu jo najboljši mladinec ali mladinka. Takrat imamo mi praznik, dan mladosti. Emil Pavlin 4.b Učenci literarnega krožka smo tovarišu Titu za rojstni dan poslali čestitko: Dragi tovariš Tito! Križe, 21.5.1979 Vse najboljše in veliko zdravja za tvoj rojstni dan! Obljubljamo, da se bomo pridno učili, ker te imamo radi. Branili bomo domovino, če bo potrebno! Literarni krožek 3. in 4. razreda MOJ PRVI MAJ Prvi maj je praznik dela« Praznujejo ga po vsem svetu. Ponekod ga še ne pustijo, ker so kapitalisti. Včasih ga niso smeli tako praznovati, kot sedaj. Ljudje so si pripenjali nageljne in skrivoma odhajali v gozdove. Bil sem v Žiganji vasi pri kresu, ki je bil zelo lep in velik« Bil sem s prijateljema Petrom in Mitjem. Kres smo zakurili zveor in je gorel do zjutraj. Potem sem šel domov. Emil Pavlin 4.b PRVI MAJ Prvi maj, prvi maj v soncu zažari in zvečer, ko se stemni, kres mogočen zagori? Tatjana Potočnik 3.a -5o- m. k DAN MRTVIH Na dan mrtvih sem šel na proslavo. Ta je bila pred spomenikom pri šoli in na Retnjah. Bilo je veliko otrok in odraslih. V spomin padlim borcem in talcem so zapeli pesmi in pnzga li-svečke. Bilo je zelo lepo. Gregor Mali l-a V: Prvi november je praznik, ko se spominjamo naših svojcev in padlih borcev, ki so se borili za svobodo. Na dan mrtvih smo se še ob devetih zbrali pred spomenikom. Najprej so položili venec, potem pa je moj očka prebral go ! v„r. Zaigrala je godba, mi pa smo s spremljavo harmonike zapeli pesem. Šli smo še na Retnje. Tam sem recitirala. Po proslavi smo šli še v Tržič. Prižgala sem svečko in se z očetom in bratcem vrnila domov. Ob treh smo šli na pokopa lišče v Križah. Ko smo prišli domov, sem se zagledala v sliko mojega brata, kateremu sem prižgala svečko na grobu v Tržiču. Branka Mešič 4.a SILVESTROVO Na zadnji dan leta proti večeru, smo se vsi zbrali okoli novo-letne jelke. Dedek Mraz je za vsakega izmed nas pripravil da- f rilo. Bili smo vsi dobro razpoloženi. Miza je bila za ta večer lepo pripravljena. Gledali smo televizijski program, vmes pa je še kdo od starejših povedal kako zanimivost iz časov, ko so odraščali. Bil je lep večer in lahko smo pričakali polnočno uro in si voščili srečno novo leto 1979. SILVESTERSKI VEČER Zadnji dan v letu 1978 sem preživel doma. Vsa družina je gledala televizijo. Najbolj sem užival ob risankah. Bratec je šel kmalu spat. Ob polnoči smo si podali roke in drug drugemu za- petarde. Videl sem tudi rakete, ki so jih metali drugi. Ker nisem bil zaspan, sem do treh gledal televizijo. Bila je lepa noč. Alenka Zaplotnik 3.b I želeli srečo in zdravje. Šli smo na balkon in očka je spuščal Roman Ambrož 3.b 'gies ^ ko nočno OBRTNO PODJETJE TRZIC priporoča svoje storitve: - v mizarski in slikopleskarski stroki, - v polaganju plastičnih ometov, - v polaganju vseh vrst podov (parketi, plastični in poliuretanski podi). kartonažna tovarna LJUBLJANA TOZD LEPENKA TRŽIČ, SLAP 8 priporoča svoje izdelke. - toaletni papir "HYGIENA" - polnatron ovojni papir v gramaturah od 28 - loo g/m" - sivo "HERMES" lepenko v debelinah od o,55 mm do 3,o mm - papir in lepenko v raznih formatih ELEKTROINSTALACIJE NAGLIČ JERNEJ TRŽIČ, BRAČIČEVA 7 TEL. 50076 IZVAJAMO SLHKTROINSTALACIJSKA DELA JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA IN STRELOVODNE NAPRAVE. ZA NAROČILA SE PRIPOROČAMO! GOSTINSKO PODJETJE »ZELENICA« TRŽIČ Gostinsko podjetje "ZELENICA" Tržič bo v nadaljnjem razvoju potrebovalo večje število učencev v gospodarstvu za poklica: kuhar in natakar. 3 letno šolanje je na Bledu in v Ljubljani. Delovni pogoji so s pridobitvijo novih investicij za praktični pouk zelo dobri, nagrade pa v skladu s "sindikalno listo". Starši, vplivajte na svoje otroke, v kolikor imajo veselje do teh poklicev. Organizirano nudimo tudi ogled dela v obratih,za učence, ki so pred odločitvijo, v kakšen poklic po končani osnovni šoli. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ proizvaja žagan les, lesene obloge, transportne palete in za-k0je> pohištvo in oblazinjeno pohištvo. Salon pohištva v trgovskem centru Deteljica nudi potrošnikom sodobno pohištvo za opremo stanovanj, talne obloge, zavese in svetila. Vse dobite na enem mestu! Nudimo potrošniški kredit. Za kvalitetne izdelke potrebujemo tudi dobre delavce in vabimo mlade, da se odločijo za poklic mizarja ali tapetnika . Lotite se teke s »trim« prDqramem Peha ■■Hilli MOSTOVI Številka 2, GUSILO UČENCEV O.š. KOKRŠKSGA ODREDA KRIŽE Ta številka glasila je posvečena delu v celodnevni šoli. Uredniški odbor: Tatjana Potočnik, Maja Lužar, Alenka Kohefc Boštjan Slatnar, Rudi Drnovšek, Nataša Hozjan, Emil Pavlin. Mentor: Maruša Zubovič Likovno opremila: Dragica Teran atisnil. strokovna služba družbenih dejavnosti SIS, Tržič V juniju 1979 Naklada: 3oo izvodov LIKOVNI IZDELKI: str. 11: Veronika Soklič .3.a str. 18: Sergeja Godnov 3.a str. 21: Nada Seliškar 3.a str. 37: Peter Rezar 3.b str. 38: Igor Kraševec d.a str. 51: Mateja Spendal d.J) str. 55: Roman Ambrož 3.b