PoStftina pTa&tfn« v gotovi Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 219 Maribor, sreda 26. septembra 1928 JUTRA' 'Thaja razun nedeljo in praznikov veak dan ob 16. uri Račun pri pottaem čok. * Cjeb^enl Jt tt.409 **4ja mee«4no, prejemAn v uprav) ali po poiti 10 Din, dOOtaHjOP i» dOW p*ts P*" Telefon; Urodn. 440 Uprava 465 Uredništvo in uprava; Maribor, Alekeandrov* oeata it. 13 OglMi po Urtfu Ogtaao •prejeme tm* tfM oddoiok .Jut«- v yublf.nl, Pi^Umom a** ft.4 Vprašanje trgovinske pogodbe s Češkoslovaško Včeraj 2!\. tm. je odpotovala v Prago delegacija naše kraljevine v svrho pogajanj s češkoslovaško republiko za sklep nove trgovinske pogodbe. Kakor znano, so bila pogajanja, ki so se vršila na spom ’nd v Leogradu, prekinjena radi preveli-ih di'erenc v zahtevah z obeh strani. "Ji da bodo tudi tokrat pogajanja •ajfia zelo dolgo, in pričakuje se celo, 'a oodo pri pogajanjih igrala ulogo tudi • -litična vprašanja. Pogajanja se bodo ijbrže vodila v dveh etapah: v prvi bo-!o precizirana vsa sporna vprašanja, '• drugi se bo stilizirala pogodba v glav-’ ih potezah. Tudi češkoslovaško časo-t isje naglaša, da bodo mnoga vprašanja imela politični značaj. V trgovinskem prometu s Ceškoslova ško je naša država pasivna, letos v prvi polovici leta za 462 milijonov dinarjev, torej skoro za celo milijardo letno. To kaže, da ima Češkoslovaška na uspehu pogajanj večji interes nego mi. Naša država je pretežno agrarna, Češkoslovaška močno industrijalna. Na prvi hip bi se torej marsikomu zdela stvar pogodbe zelo enostavna: nam naj zagotovijo Čehi prodajo naših agrarnih predmetov, mi pa njim prodajo njihovih industrijskih pri nas. In vendar ni tako. Nasprotno, njiša država je uvedla polili, ko carinske wščite naše Industrijske pro dukcije,. Češkoslovaška pa skuša čimbolj carinsko ..»ščititi svojo agrarno oroduk-cijo. M* skujmo na ta način omogočati razvo' domače industrije, Češkoslovaška r a je v 10 letih od prevrata rvoje kmetijsko gospodarstvo razvila do tako vrjke stopnje, da ni več daleč čas, ko j’ n. pr. živine in živinskih produktov sploh ne bo treba več uvažati. S primer-ho carinsko politiko je češkoslovaško mlekarstvo tako napredovalo, da lahko služi vsem državam za vzor. Pričakovali smo, da bo Češkoslovaška omogočila uvoz naših žitaric in moke. Res je nekoliko znižala carino na pšenico, a udarila je tako visoko carino na moko, da je izvoz naše moke na Češkoslovaško padel na minumum in je naša mlinska industrija težko udarjena. Ena prvih zahtev naše delegacije bo, da naši moki zasigura češkoslovaški trg. Na drugi strani pa Češkoslovaška pričakuje, da bo naša . država znižala zlasti carino na pivo In na steklo. Ni veliko upanja, da bomo v trgovinski pogodbi s Češkoslovaško dosegli knkšne olajšave za našo kmetijsko produkcijo. V poučenih krogih so mnenja, da ne bomo dosegli znižanje carin za na še asrrarne produkte in tudi ne za :no ko. Ker v tem položaju na drugi strani ni povoda, da bi ml dajali koncesije če^ škoslovaški industriji, So izgledi za sklep pogodbe minimalni. • • PRAGA, 26- septembra. Danes bi se imela pričeti pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med češkoslovaško in Jugoslavijo- Na največje začu denje Čehov pa delegati Jugoslavije niso prišli v Prago, kakor je bilo dogovorjeno. Šele na ponovne pozive iz Prage je beograjska vlada telefonično odgovorila, da so se naši delegati za mudili v Budimpešti, kjer se vrše isto tako trgovinska pogajanja z Madžarsko. Majale so se gore rodila se bo miš TUDI SEJA ŠIRŠEGA GLAVNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE NE BO PRINESLA RAZČIŠČENJA V RADIKALNI STRANKI. BEOGRAD, 26 septembra. Radikalni širši glavni odbor je danes dopoldne nadaljeval razpravo o političnem položaju. Opaža se, da nastopajo vsi govorniki proti sedanjemu režimu in zahtevajo ukinitev sedanje vladne koalicije. Posamezni govorniki so celo zahtevali, da naj se izreče dr. Koroščevi vladi nezaupnica in pozove radikalne ministre, da podajo ostavko in izzovejo krizo vlade- Soglasno se izrekajo vsi za sporazum s Hrvati in sodelovanje s Kmečko - demokratsko koalicijo. Kljub temu pa vlada v političnih krogih pesimistična sodba glede rezultata posvetovanj širšega glavnega odbora radikalne stranke. Čeprav so govorniki zelo borbeni, se računa s tem, da bo seja vendarle končala s kompromisom. Prvotno sestavljena resolucija ožjega odbora je bila že včeraj znatno izpremenjena in bo najbrže še bolj omiljena. Resolucija bo sicer izrazila obsodbo Vukičevičevega režima, vendar pa ne bo dala Vukičevi-ču povoda za razcep stranke. Iz Vukičevičeve okolice zatrjujejo, da so popolnoma zadovoljni z dosedanjim potekom razprave. Glavni odbor stranke da je pokazal celo več popustljivosti. kakor se je pričakovalo. Ravno radi tega namerava Vukičevič glavni odbor ponovno izigrati. Za soboto je sklical sejo poslanskega kluba radikalne stranke, na kateri hoče baje izzvati pristaše glavnega odbora, da izstopijo iz kluba in povzroče tako razcep stranke. Pristaše glavnega odbora bi potem Vukičevič nadomestil s fuzijo s Koroščevo stranko, tako da bi imel nato v radikalni stranki absolutno večino in bi mogel nadaljevati svojo politiko brez ozira na glavni odbor. Politična debata v širšem glavnem odboru bo trajala še danes ves dan-Računa se, da bo šele pozno zvečer sprejeta politična resolucija, od katere bo odvisen nadaljni razvoj dogodkov. Danes je govoril tudi delegat liubljansKe oblasti, dr. Sajovic iz Kočevja, ki je med drugim naglašal, da so napravili dr. Korošec in oba njegova eksponenta, velika župana v Ljubljani in Mariboru iz Slovenije drugo Južno Srbijo. Koroščev režim namreč favorizira nacijonalno manjšino v Sloveniji, Slovence pa je napravil za državljane drugega razreda. Končno se je dr. Sajovic toolo zavzemal za sodelovanje s Kmečko-demokratsko koa ličijo in za čim prejšnji sporazum med Beogradom in Zagrebom, ker bi le na ta način bilo mogoče sanirati sedjmje nezdrave in za državo naravnost škod ljive razmere v Jugoslaviji. Tatuine na trgu »Tu v predpasnikovem žepu sem imela denarnico, samo malo sem stala na trgu, pa je ni bilo več,« razlaga razburjena gospodinja uradniku na policiji. Z njo je prišel tudi dečko kakih 12 let in njegova mati. Dečko je namreč stal na trgu tik okradene in ona je opazivši tatvino, dejala stražniku, da se iz svoje bližine ravno na dečka najbolj spominja. Tedaj je pa nastopila dečkova mati: »Kaj, mojega otroka boste sumničili! Tega ne dopustim « Vsi trije so romali na policijo. Uradnik je oškodovano gospodinjo lepo poučil, da je treba paziti. Dolgoprstnežev je dosti. Blizu Čakovca je neka vas, polna tatov, ki obiskujejo trge od blizu in daleč. Listnice ni varno nositi tako, da se že od daleč vidi. Tat jo zgrabi in zbeži. — »Da, da, vsako šolo je treba plačati,« je menila resignirano gospodinja ter se hotela posloviti. Tedaj je pa nastopila dečkova mati: »Mojega fanta je obdolžila!« Razburjeno je govoričila o krivici sem, krivici tja. Uradnik je miril, češ, da ni obdolžila, da je samo omenila, da je deček stal blizu nje. To bi v takem slučaju vsakdo storil. Zena je pa prišla v jezo ter ni mogla nehati. — »Pazite, kaj govorite!« se je oglasil opomin, pomagal pa ni. »Če ne nehate, boste kaznovani radi nedostojnega vedenja !« — Žena ni znala nehati do odločitve: »Potem pa ostanete tu!« Skrb je ugnala jezičnost in ko je uradnik čez nekaj časa vprašal: »Ali ste se že pomirili?« — je brez besede potrdila. — »Potem pa lahko greste domov!« — Zena si je oddahnila in »hvala lepa« je dejala. Pašičeu naslednik v radikalni stranki BEOGRAD, 26. septembra. Sedanji vodeči podpredsednik radikalne stranke, Aca Stanojevič, je nedavno predlagal, da naj se v strankinih pravilih izpremeni Člen, ki govori o strankinem predsedniku. Po njegovem mnenju naj bi bil na čelu stranke direktorij, obstoječ iz več oseb. Ker pa je glavni odbor ta predlog odklonil, je postalo sedaj vprašanje, kdo naj postane Pašičev naslednik v stranki, aktualno. Kakor se govori, bo izvoljen za vodjo stranke Aca Stanojevič, ako pa on vsled starosti in bolehnosti ne bi hotel sprejeti .tega mesta, potem postane šef stranke Marko Trifkovič. svoje male zaveznike, ki so vsi v veliki nevarnosti. Češkoslovaško ogroža izolacija za slučaj priključitve Avstrije k Nemčiji, Jugoslavijo zveza med Italijo in Madžarsko, Rumunijo ogroža Rusija s svojo zahtevo po Besarabiji, Poljska pa je v zelo delikatnem položaju med Nemčijo in Rusijo. Oborožeuanje Rmerike WASHINGTON, 26. septembra. Via-da Zedinjenih držav je sklenila, da odpošlje Angliji in Franciji posebno noto, v kateri bo naglašala, da Zedinjene države ne bodo več sodelovale na nobeni novi razorožitveni konferenci. Vrh tega se v merodajnih ameriških krogih vedno bolj utrjuje prepričanje, da morajo Zedinjene države nadaljevati z zgradnjo velikih križark in oklopnic in posvetiti posebno pozornost tudi oboroževanju na kopnem, tankom in drugim pomožnim sredstvom. Letni izdatki za to bado znašali 700 milijonov dolarjev. PARIZ, 26. septembra. Belgijski letalski stotnik Coppens je Izvršil vfieroj v okolici Pariza skok s padalom iz višine 6.000 metrov. Poizkus je popolnoma uspel. Polom razorožituene politike PARIZ, 26. septembra. Veliko senzacijo so vzbudila tu poročila tukajšnjih listov, da se je Francija odločila, da o-pusti vse napore za razorožitev v okviru Društva narodov, ker so se izkazali dosedaj kot nekoristni in brezuspešni. — Francoski delegat pri Društvu narodov. Paul Boncour je ta sklep že sporočil Društvu narodov. O vzrokih tega nepričakovanega koraka Franclje krožijo najrazličnejša ugibanja. Francija pričakuje, da bodo Zedinjene države že v najkrajšem času v posebni noti odklonile angle-ško-francosko pomorsko pogodbo, češ da so proti vsakemu diktiranju razorožitve. Ako torej Zedinjene države, ki so ena največjih pomorskih sil, na drugi strani pa Rusija kot ena najmočnejših držav na kopnem, nočeta sodelovati pri pogajanjih za razorožitev, potem nima več nobenega smisla, da bi se nadaljevala posvetovanja o razorOžitvenem načrtu. Francija, kateri sicer po iocarnski pogodbi jamčita njene meje dve vele- meraya zgraditi nesrečnim žrtvam vlasti, vrb te*a tudi,ne sme pozabiti na 1 krasen s]&upen spomenik. Pogreb madridskih žrteu MADRID, 26. septembra, število žrtev gledališke požarne katastrofe tudi še danes ni ugotovljeno. Izpod razvalin gledališča so potegnili dosedaj preko 300 čisto ožganih trupel in kup zogljenelih kosti. Policijsko poizvedovanje za pogrešane! je silno težavno, ker vlada v mestu še vedno silno razburjenje in zmeda. Verjetno je, da znaša število žrtev mnogo nad tisoč. Včerajšnji pogreb se je izpre-menil v veličastno žalno manifestacijo. Udeležilo se ga je nad 40.000 ljudi-Nadaljne žrtve bodo pokotfane jutri dopoldne. Na pokopališču je priprav ljen velik skupen grob, občina pa na- Cesta v Sv. Peter je pri neurju v soboto tudi trpela. Na istem mestu, kakor že večkrat, jo je zasul plaz. Okrajni zastop je pa ob drugih takih prilikah najel več delavcev, navadno kaznjence, tokrat, ko je bila škoda in prometna ovira večja, so pa delali samo štirje delavci. Cesta radi tega še ni popravljena. — Na stolpu cerkve sv. Jožefa v Studencih, ki jo pravkar popravljajo, je zapadel nocoj prvi sneg; istotako na Kalvariji in na višje ležečih točkah. Je pač predhodno se javil na Pohorju, da nas preveč ne preseneti. — Nekateri športniki so se že spravili na popravilo sank in smuči, vendar pa ne bodo prišli na svoj račun; kajti merodajni vremenski prerok t. j. stoletni koledar, ki se le* tos ni skoro prav nič vrezal, napoveduje izredno lep oktober. Vederemol •— Preiskave pri hrvaških omiadincih. Zagrebška policija je iz dosedaj popolnoma nepojasnjenih vzrokov izvršila včeraj nepričakovano preiskavo v stanovanjih raznih uglednejših hrvatskih omladincev. Kakor se govori, so preiskave v zvezi z znanim proglašenjert socijalnega bojkota režimskih pristašev strani vodstva Kmečko-demokratske koalicije. Seveda so bile vse preiskav« brez vsakega uspeha in so režimovci zopet za eno blamažo bogatejši. — Mariborski gledališki abonma. Vsi prijatelji gledališča se opozarjajo na ugodnost gledališkega abonmana radi mesečnih obrokov. V interesu publike je, da se priglasi čim več abonentov, ker s tem ne koristijo samo sebi, temveč tudf umetniškemu delovanju gledališča: fim več publike, tem boljše gledaliSče! Počasi, a vendar. —• Papa, čemu pa stoji štorklja na ert nogi? > — Najbrž, ker — hm — tja — seveda, ker bi sicer padla, če bi (Mgnla tudi drugo. Maribor se prenavlja In Siri PROČELJA. — JAVNI LOKALI. — POPRAVLJENE IN NOVE ZGRADBE. Tam v zorni pomladi letošnjega leta se je neki nergač s precej strupenim jezikom obregnil v »Večerniku« ob razne nedostatke na mariborski zunanjosti z očividnim namenom, da bi dal merodajnim činiteljem vzpodbudo, da jih odpravijo. V mnogih slučajih se mu je to v polni meri posrečilo, ker so očividno razni hišni gospodarji smatrali glas javnosti za božji glas. Razne podrtije v Vetrinjski ulici so se izpremenile v lične stavbe in tista nekdaj grda kočura patrov benediktincev, Vetrinjski dvor, predstavlja danes s svojo lepo baročno zunanjostjo malo palačo, ki je ulici in mestu naravnost v čast. Tudi vzhodna stena Trgovskega Doma, ki je kar par let »krasila« Aleksandrovo ulico, je vzela pogumno zalet k pre-rojenju, a je žalibog sredi svojega hvalevrednega stremljenja žalostno obtičala, ker ji je vrgla višja inšanca, — pravijo, da je to mestni stavbeni urad, — debelo poleno pod noge. Do zopetnega zaleta baje ni več daleč. Orad pridobiva vsako leto prikuplji-vejše lice. Najprej se je prerodilo pročelje proti Grajskemu trgu, potem ono proti Trgu Svobode, ki je vrh tega znatno pridobilo po ličnem restavracijskem letnem vrtičku gospoda Majdiča, sedaj pa je v delu zapadno pročelje, čegar obnova je, sodeč po dosedanjih uspehih, res v umetniških rokah. Renesančni del stavbe, ki ga tvori vhod v Grajski kino, prihaja šele sedaj do popolne veljave in bo odtlej še v večji meri vzbujal pozornost in dojem dopadenja pri tujcu in domačinu, čegar duh je količkaj dostopen umetnosti. Gosposka ulica beleži tudi napredek; stara bajta na vogalu nasproti kavarne Central se je neverjetno pomladila. Vlogo Voronova, Steinacha in Dopplerja v eni osebi je kaj spretno igrala »Južnoštajerska posojilnica, ozir. njen gospod arhitekt, ki se mu je pomladitev v polni meri posrečila; zdi se celo, da je tam precej ozka Gosposka ulica kar širša postala. Javni lokali se lepšajo, širijo, rodijo. Unionska pivnica je krasno prenovljena, Spominske plošče u nouem čelu mariborskega parka Mnogo pritožb je slišati in Čitati glede mariborskih spomenikov. Revolucijo-narna doba jih je odstranila, a podstavki so ostali niti v lepoto niti v čast preteklim letom. Sedaj bo vsaj eden izmed teh ostankov izginil. Mariborsko Olepševalno društvo je sklenilo, da postavi na mestu, kjer je stal steber v spomin na obisk cesarja Franca Jožefa y novem delu parka ob 10-letnici drug spomenik. Zamislilo si ga je nekako tako-le: Na vrhu bi plaval orel, pod njim bi bil mestni mariborski grb. Nekoliko nižje bi bile na steber pritrjene štiri plošče iz sivega marmorja, ki bi oznanjale: 1. prihod regenta in sedanjega kralja Aleksandra v Maribor, 2. zavzetje Maribora po generalu Maistru, 3. 10-letnico obstoja nove kraljevine in 4. 50-letnico mariborskega Olepševalnega društva. Orel in mestni grb bosta vlita iz medi. Da bosta umetniško izdelana, bo odbor poveril to nalogo našemu mlademu umetniku g. Niku Pirnatu, vlil ga pa bo strokovnjak gosp. | Sojč. Napisi na mramornatih ploščah Pa j bodo sledeči: Spredaj: »Dne 29. junija 11920 je prvič obiskal Maribor jugoslo-l venski vladar Aleksander I. Ob straneh, na desni: »Dne 1. novembra 1918 je general Rudolf Maister odločil s svojimi četami usodo Maribora«; na levi pa: »1. XII. 1918 — 1928«. Na zadnji strani pa bo napis: »Olepševalno društvo za mesto Maribor ob svoji 501etnici«. Spomenik bo slovesno odkrit dne 1. decembra o priliki proslave lOletnice osvoboditve Maribora. — mariborska mestna zauaro-ualnica za delavce Kakor znano, morajo biti vsi delavci zavarovani po zakonu pri Okrožnem u-radu za zavarovanje delavcev. Izjemo kavarna Jadran se je razširila in v vsakem oziru modernizirala; naravnost vzor na je tu oprema biljardne sobe in brezhibno higijenska naprava »stotaka brez enojke«, ki bi lahko služila za vzgled sličnim napravam v drugih javnih lokalih. V štadiju rojstva je nova kavarna na Grajskem trgu. Razun Velike kavarne, ki pa izkazuje precejšnje nedostatke, nima Maribor nikake reprezentančne kavarne, s katero bi se mesto res lahko izkazalo. Bodoči lastnik nam pa s vo-jimi modernimi nazori, s svojo podjetnostjo in resnostjo brezdvomno jamči, da bodo Mariborčani z novo akvizicijo lahko zadovoljni. Visoki lokali, ki se bodo dali skrajno prezračevati, vsestranska udobnost v vseh mogočih pritiklinah, mnogo snage in svetlobe: vse te lastnosti združene so doslej pogrešale mariborske kavarne'. V novo podjetje se vseli gospodar z različnim mrtvim in živim inventarjem iz sedanje kavarne Central. K, slednjemu je vsekakor prištevati v vsakem oziru zaokroženega gumijastega poliglota, nad čegar poli-glotnostjo pa nekateri gostje kavarne Central zmajujejo z glavami; eno stoji: ciceronijanske latinščine mož ne govori. Pravijo, da si vzame za ta jezik inštruktorja. Nasproti staremu pokopališču kopljejo temelje za novo moderno stavbo; tam onkraj Drave, v bližini kadetnice, je vstalo kar črez noč novo športno igrišče, med Tržaško cesto, Radvanjem in kadetnico pa kar celo novo mesto, obstoječe iz manj ali več posrečene zgradbe velikega števila delavskih hišic in iz nebroja eno- in dvostanovanjskih vil in vilic, ličnih prostornih, higijenskih, kar vse prav živo priča o podjetnoSti in ve-lepoteznosti mestnega magistrata in prebivalstva samega.- Lepša se Maribor in širi; slavo mu pa pojem z bojaznijo v srcu, da se prav kmalu ne oglasi v »Večerniku« gospod »nergač« in se prav besno ne zaleti v »pege in pegice«, ki žal v velikem številu še kvarijo inače lepo lice naše pre-stolice. Ap. dovoljuje zakon le v § 7 glede onih o-seb, ki so nameščene pri državi in pri samoupravah, ako jim te jamčijo enake ugodnosti za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti in smrti ali v slučaju nezgode. Okrožni urad sam še ne izplačuje zavarovanj v slučaju onemoglosti in starosti in je to še velika in težka pomanjkljivost v izvršitvi zakona za vse prizadete. Tudi pri mariborski mestni občini je mnogo delavcev, ki so že več let pri njej uslužbeni, a so sedaj postali stari in onemogli, tako da delo s težavo opravljajo in bi bilo pravično in pravilno, da bi na svoja stara leta mogli uživati mir in počitek, ne da bi se pri tem morali bati najhujše bede. Če se jim v takem slučaju nakloni kaka miloščina, je to še vedno miloščina, ki ni primerna oblika za dajatve človeku, ki se je vse življenje trudil in pošteno delal, in ki ima celo po zakonu nekaj pravice do starostnih prejemkov. Ker tega torej okrožni urad še ne izplačuje, bo morala mestna občina na podlagi gori imenovanega § 7. prevzeti vse zavarovanje na sebe in bo tako izvršila vse naloge tega zakona. — Enako institucijo ima že od leta 1923 ljub Ijanska občina, ki po uradnem poročilu z istimi prispevki, ki jih pobira Okrožni urad, izhaja, tako da tudi mariborski občini ne bo treba za mestno zavarovalnico nič več plačevati, kakor plačuje sedaj, in delavcem ničesar več odtrgovati, kakor se jim odpiše sedaj, vendar pa bo zanje v vseh ozirih oskrbljeno, kakor si to lepo zamišlja naš zakon o zavarovanju delavcev. — 27.-30. sept. Kllsabela Bargner v divnolepem velefilmu 1819 Dorma Juana Hitite in oglejte si to bajno veledelo Tel. 329 Kino Union Rogaška železnica — kakor se poroča — je doživela veliko razočaranje z novim voznim redom. Že dosedaj je imela pozimi samo eno na vse strani dobro zvezo z glavno progo proti Celju in Mariboru ter Rogatcu in iz istih krajev. Pri tej zvezi se je na Grobelnem prestopilo v par minutah, po novem voznem redu bo pa treba popoldne na Grobelnem čakati sedem četrt ure proti Celju in Mariboru ler eno uro iz istih krajev proti Rogatcu. S temi vlaki se vozi največ občinstva po Rogaški železnici, zlasti dijaki iz šol, uradniki in učitelji, ki v Šmarju nimajo stanovanja, v Celje ali drugam, trgovci in drugi po opravkih v Celju, Mariboru in pri uradih v Šmarju. Na Grobelnem je pri teh vlakih največ potnikov, včasih pa na stotine. Kje naj toliko ljudi čaka toliko ur: v mali mrzli čakalnici, ali v križem odprti verandi, ali v obeh malih gostilnah? Zlasti uboga šolska mladina bi tu zmr-zavala, trpela na zdravju in zgubljala dragoceni čas za učenje. Pa tudi vlakovno osobje nima opravila in se tri ure ne ve kam drugam zateči ne go v gostilno. Naravnost neumevno je, kako se je moglo dogoditi tako strašno poslabšanje voznega reda. Nujno potrebno in pričakovati je, da se ta namarnost ali pomota popravi še pred 1. oktobrom, in da se uvede dosedanji zimski vozni red, po katerem imata na Grobelnem vlaka št. 8135 in 6836 prihod ob 14.47 in odhod ob 15.15. To je treba takoj urediti tudi zato, ker je radi tega zavladalo velikansko o-gorčenje med ljudstvom, ki se boji velike zamude, stroškov in škode. Zimski vozni red na Rogaški železnici e enak poletnemu med glavno sezono v Rogaški Slatini, kar po sezoni nima nobenega pomena, ker ni v zdravilišču nobenega gosta. Pisalo se je, da se hoče s tem napraviti boljša zveza z Mariborom. Iz Rogatca še pride v Maribor res nekoliko preje, toda samo z brzovlakom n s polurnim čakanjem na Grobelnem, dočim se po doslej običajnem voznem redu dospe v Maribor z osebnim vlakom nekaj pozneje, ni pa treba čakati na Grobelnem. Iz Maribora v Rogatec se po starem vozi z osebnim vlakom naravnost, po novem se pa mora čakati eno uro na zvezo. V čem obstoja torej zboljšanje? Kdo se vozi z brzovlakom na tako kratki progi? Stara zimska popoldanska zveza je najboljša, kar si je mogoče misliti, zato naj ostane; po možnosti naj se pa zboljša zjutranja zveza iz Maribora in zvečerna v Maribor. Zlasti naj se napravi zveza Rogaške že-eznice k dopoldanskim vlakom glavne proge ob 10.24 oziroma 10.47. Za ljudstvo e ta zelo potrebna, zato je gospod sre-zki poglavar v Šmarju že poleti deloval za njo in dosegel obljube. Mesto te se je priklopil zjutraj tovornemu vlaku en vagon, ki ima zvezo z Mariborom in je pripravljen tudi za ljudi, ki prihajajo k uradom v Šmarje. Slabo naj se torej zboljša, dobro naj se pa vendar ne odpravlja! V naše državljanstvo so sprejeti naslednji Mariborčani: konzularni uradnik Karl Širok; lekarnar Konstantin Matauš; železničar Alojzij Edelhauser; posestnik Henrik Jager, že-lezplčar Deziderij Simon; posestnik Iv. Madlica, trgovec Karl Pugelj, učiteljica Terezija Nagele, Jakob Grbac, Pavel Zaunschirm, strojevodja Alojzij Anderle, Ivan Vanek, uradnik Ljudevit Hallvvirt, usmiljenka Marija Kerševac, zasebnica Marija Edelhausen, trgovka Katarina Schamesberger, zobni tehnik Viljem Lautner, kaznilniški paznik Alojzij Rupnik; dalje finančni kontrolor Mihael Pe-tišič iz Legrada, zidar Ivan Rusjan iz Peker, Henrik Bizjak, posestnik iz Celja, posestnik Ivan Poropat iz Skok, mesarski pomočnik Ivan Krivec iz Spodnje Rečice ter Robert Seis, gozdarski upravitelj iz Oplotnice. •— Nesreča. V Rošpohu se je gospa Marija Armič po nesreči močno opekla v svoji kopalnici. Rešilni oddelek jo je moral odpeljati v bolnišnico. — Krčevina. Pevsko društvo »Luna« priredi v soboto 29. t. m. ob 7. zvečer v gostilni Wombek (Taferna) trgatveno veselico s Petjem, z godbo, s plesom in s konfetij. Vstopnina 4 Din, Vabi odbor. —. .. 1812 NaJItpše okrašena okna v Maribor«. Olepševalno društvo za mesto Mari-bor in okolico je v odborovi seji dne 21. sept. določilo diplome, oziroma pohvale za najlepše okraske oken, balkonov in Predvrtov s cvetlicami, piplome dobe: Cvetlična ulica 13 (Štepicl, Maistrova ul. 5 (Bayer-Swaty), Aškerčeva ulica 1 (Supanz), Fistrova ulicu.21 (Pleme:., Kamniška cesta 8 (Bizjak), Gosposka ul. 14 (Mihelič), Ciril-Metodova ulica 18 (Balon), Gosposka ulica 31 (Kreditna banka), Aleksandrova cesta 25 (Pregrad)), Samostanska ulica (Saria). Pohvalo dobe: Aleksandrova cesta 33, Aškerčeva ulica 17, Cankarjeva ulica 33 in 35, Glavni trg 10 in 22, Gosposka ul. 27, Kamniška cesta 14, Koroščeva ulica 2, Maistrova ulica 13, 16, 17, Marijina ulica 24, Prečna ulica 1, 5, 6, Prešernova ulica 1, 5, 6, 23, 31, Razlagova ulica 15, Samostanska ulica 12, Slomškov trg 15, Slovenska ulica 3, Smetanova ulica 23,’ Tattenbachova ulica 14, 16, Trubarjeva ulica H, Vilharjeva ulica 2, Wildenrai-nerjeva ulica 16, 17, Ulica 20. oktobra 4, Zrinjski trg 3. — Koncert Spiller. Mladi zagrebški violinist Ljerko Spiller je doslej pri vseh svojih nastopih vzbudil največje priznanje in zanimanje. Novembra meseca nastopi na Dunaju v dvorani Musikvereina. Opozarjamo že danes na to velezanimivo prireditev. — Zlet mariborske JČ lige v Brno. Znana razstava sodobne kulture v Brnu, ki traja že od majnika in bi morala končati s septembrom, je bila sedaj podaljšana do 14. oktobra. Razstavo, ki je nekaj popolnoma svojevrstnega in je nikakor ni moči primerjati z raznimi velesejmi, je posetilo doslej že krog 2 milijona 400.000 ljudi. V oktobru se bodo vršile v Brnu že tudi velike svečanosti v proslavo desetletnice- osvoboje-nja. Razstavo obiskujejo najodličnejše osebnosti iz vse Evrope. Le iz Jugoslavije je obisk nezadovoljiv. Priporočali bi torej Slovencem, da izrabijo še zadnje tedne in obiščejo to edinstveno izložbo, ki drastično kaže epohalni razmah češko slovaške države na vseh poljih tekom prve dekade svojega obstoja. Kakor do-znavamo, pripravlja tudi mariborska JČ liga poseben zlet v Brno. Želeti bi bilo, da se načrt uresniči. Pri tem vsak no-setnik mnogo pridobi, več kot bi Mcer cele mesece študiral razne^pajujge modernega gospodarstva države, občine in razvoja raznih kulturnih panog. — V obrtno nadaljevalno šolo vSv. Lenartu v Slov. gor. bo vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede v nedeljo, dne 30. sept. in v pondeljek, dne 1. okt. od 9. do 12. dop. v ravnateljevi pisarni drž. meščanske šole. K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec in vajenka zadnje šolsko izpričevalo in Din 100 vpisnine kot prispevek za učne pripomočke. Opozarjamo vse obrtnike v okolišu 6 km, da morajo vsi njihovi vajenci in vajenke brez izjeme obiskovati šolo. Reden šolski pouk prične v sredo dne 3. okt. popoldne ob 14. uri. — Dobrovoljci! Glasom obvestila saveza v Beogradu pozivamo svoje člane, ki so zadostili svoji Članski obveznosti in bi se hoteli udeležiti proslave proboja solunske fronte dne 7. in 8. oktobra v Beogradu, da to sporočijo najpozneje do 27. t m. opoldne tovarišu predsedniku Lenardu, Alek sandrova cesta, trgovina Pinter in Le-nard. Vožnja sem in tja II. in III. razred brezplačna. Klub dobrovoljcev. 1817 Cercle francais. 'rancoski krožek v Mariboru otvori začetkom oktobra za člane društva in nji-tove otroke sledeče francoske kurze: 1. 'rancoski otroški vrtec za otroke do 10. leta. 2. Tri stopnjujoče se kurze za odrasle, v katerih se predela snov prvih pet razredov realke. 3. Konverza-cijski kurz za člane, ki govore že precej gladko francoski. 4. Kurze v malih skupinah za osebe, ki se pripravljajo za izpite iz francoščine. 5. Ponavljalne kurze za dijake. Vpisovanje v te kurze bo v torek dne 2. oktobra od 18. do 19. ure na drž. realki, pritličje na levo, pozneje pa v kurzih samih. Pouk v kurzih za odrasle se bo vršil istotam ob torkih in petkih od 18. do 19. oz. 19. do 20. ure, v ostalih kurzih po dogovoru. Šolnina v vsakem kurzu po 30 Din mesečno, v malih skupinah sorazmerno več. Člani društva plačajo 30 Din letne članarine in pri prvem vpisu 10 Din vpisnine. 1814 Mariborski in dnevni drobiš V M a ri bor.u, dne 26. IX. 1928. Martftorgfcf V g fc ftf N f K Jnfc* Stran 1 Dragocene kuhinje KUHINJA ZADNJEGA RUSKEGA CARJA. - NE POSODE. VEČ TON ZLATE IN SREBR- Od časov starih Faraonov preko rimskih cesarjev do današnjih prvakov oblasti in denarja je kuhinja velevažen del visokih in najvišjih domov. Mnogi od vladarjev in veljakov so sicer res podpirali tudi umetnost ter zapustili v svojih gradovih velike zbirke umetnin, a kuhinja je vendarle še bolj združena z visokp častjo, ker so za njo skrbeli vsi. Kuhinje carjev, cesarjev, kraljev, knezov in milijarderjev so cesto pravi muzeji. Upraviteljstva velikaških kuhinj so še dandanes marsikje prave države v državi. Kuhinjska oprema je velikanska zbirka dragocenosti, s katerimi se je ukvarjalo, veliko število umetnikov in mojstrov predno je vse stopilo v službo svoje dovolj prozaične svrhe. Naj sledi nekaj primerov kuhinjskega sijaja in razkošja: Zadnji ruski car je takoj, ko je zasedel prestol, odredil poldrugi milijon zlatih rubljev za preureditev kuhinje v zimski palači. Kuhinjsko orodje in posoda je bila iz čistega srebra. Bilo je štirideset ponev, od katerih je prišla vsaka na 1000 rubljev. Omarice in predalčki za razne dišave so bili iz zlata. Plošče peči so bile obrobljene z zlatom in srebrom, mize in police so bile pa iz najdražjega marmorja. Za same okraske se je izdalo stotisoč zlatnikov. Redkokatera omarica je bila brez zlatega carskega grba. Bilo je 3000 srebrnih žlic in več zlatih ražnjev. Prvi kuhar je dobival letno plačo od 160.000 rubljev, drugi pa po 20 do 30 tisoč.,Bilo je še več sto nižjih kuharjev in pomočnikov. Za dvorsko kuhinjo so odpadli- na leto trije milijoni od državnega- ^proračuna. ■ V jcuhinji angleških kraljev v Wind- soru predstavlja samo bakrena posoda vrednost nekdanjih stotisoč ali današnjega poldrugega milijona. Srebrnina je trikrat toliko vredna. Samo pohištvo iz hrastovine in ebenovine je vredno najmanj tri milijone brez posebne zgodovinske vrednosti, ki je veliko večja. Najdragocenejšo kuhinjo ima španski dvor. Posoda je starodavna in velikanske vrednosti. S špansko bi se k večjemu lahko merila kuhinja nekdanjih perzijskih šahov. V Teheranu je za več velikih vozov zlate, z dragulji obložene posode. Samo posodo so cenili strokovnjaki na okroglo 450 naših milijonov. Historična vrednost takih zakladov se seveda ne da oceniti. Dragocene kuhinje imajo seveda tudi indijski knezi — maharadže. Eksotično življenje z rafiniranimi užitki in razkošnim sijajem jim je edini smoter. Vsak izmed njih se je oklenil kake posebnosti — prave manije. Eden zbira dragulje, drugi najdražje preproge in mnogi so posvetili vse svoje skrbi kuhinjam. Patialski maharadža, ki mnogo potuje, vozi križem sveta seboj toliko svoje kuhinje, da zasede z njo več železniških vagonov. Najvišja ameriška dolarska aristokracija, ki pri vsej svoji moderni in hladnokrvni spekulacijitako vneto posnema eksotične velikaše, vlaga tudi milijone v svoje kuhinje. Tako je Vanderbiltova ku hinja v Newyorku vredna okroglih 30 naših milijonov. Kalifornijski milijarder John Ashbury si je tudi približno z enako svoto uredil, in opremil svoje »domače ognjišče«,-/.--. Vse te kuhinji, so barke, ki plavajo po morju velike narodne bede. C £gočouina nekaterih usak-ifirc« ddrijosti Mnogoteri predmeti vsakdanje uporabe imajo zanimivo zgodovino, ki je pa malo znana ravno vsled tega, ker so nam vsakdanjosti tako domače, da se ne vprašamo po njihovem nastanku« Naj sledi -par neznanih primerov zgodovine vsakdanjosti: Svetilka s cilindrom1 in stenjem je iz drttge polovice 18. stoletja. Traku podobni stenj je iznašel ,1. 1782 Francoz Leger, njegov rojak Argand je pa svetilko spopolnil s cilindrom. Prej so imeli v svetilkah stenj, ki je bil podoben palčici in je gorel prosto. Papir iz cunj so začeli izdelovati Kitajci že leta 105. Po 600 letih je prišla ta iznajdba v Turčijo, v 13. stoletju pa v Evropo. Prva jeklena in bakrena peresa so prišla v rabo 1. 1544 in sicer v Niirnbergu. Peresnike, napolnjene s črnilom pa omenja prvič Daniel Schvven-ter 1. 1636. Svinčnike je uvedel švicarski učenjak Konrad Gesner 1. 1565. Grafit je tedaj tičal v kovinastem obodu. Grafit v les so spravili prvič v Niirn-bergu. Vžigalice je iznašel Francoz Chanel 1. 1805, izpolnil jih je pa angleški lekar nar Walker 1. 1827. Krtače za zobe imamo od Kitajcev. Ta predmet je rabil dolga stoletja za pot v Evropo, v Aziji je bil pa že v Mohamedovi dobi. Nego zob s krtačo in praškom je v Evropi prvi priporočal zdravnik Hellwjg 1. 1687. posla s shko gospoda ministra, ne more nikdo govoriti ,-p; lia^i razžalitvi, ker to končno odgovorja. dejanski istini. Sodnik je res priznal logiko obtoženca in ga oprostil. Kako so nastale „kajzerce‘ Gotovo malokdo ve, odkod ime in oblika peciva, ki se prodaja pri nas pod imenom »kajzerce«. L. 1529 so Turki oblegali Dunaj. Ker niso mogli mesto zavzeti z naskokom, so pričeli kopati podzemske hodnike pod mestnim ozid-;em, da bi je pognali potenf*v zrak. Tedaj so bile dunajske pekarne nameščene v kleteh mestnih utrdb. In ko so Tur-d pod mestnim zidovjem kopali rove, so peki kmalu zaslišali udarce krampov in motik. Takoj so o tem obvestili poveljstvo dunajske trdnjave, ki je izdalo potem vse potrebne varnostne odredbe in tako rešilo mesto. V spomin na ta do godek so dali dunajski peki potem malim žemeljcam obliko turškega turbana, na čast avstrijskega cesarja-zmago-valca pa so jim dali ime »kajzerce«. To skromno pecivo ima torej res sijajno zgodovino. Užaljeni minister V nekem šaljivem listu v estonskem mestu Talinu je izšla slika človeka, ki sedi na gotovi porcelanasti posodi. Na sliki ni bilo nobenega napisa, vendar je mogel vsakdo takoj uganiti, kdo je ta človek. Preveč je bil namreč podoben nekemu znanemu ministru. Minister je vložil nato tožbo proti uredniku lista, ki se je pred sodiščem zagovarjal slede' če: Človek, ki sedi na posodi, je sicer res tako podoben ministru, da bi ga mo ral vsakdo smatrati za ministra, vendar pa ni to. Ako pa se postavite na stali šče, da je to res ministrova slika, potem pa moram odločno zanikati, da je posoda, na kateri sedi, oni predmet, na katerega misli gospod minister. In če končno pomislimo, da imamo v resnic £> m * m ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO Pitagora ni nikakor duševni oče tega izreka. Današnja srednješolska mladina naj se pri študiranju matematike tolaži z zavestjo, da se egipčanskim dijakom pred 3700 leti nikakor ni rezal v učilnicah slajši matematični kruh. matematika preč 3700 leti V petrograjski »Eremitaži« se nahaja egipčanski papirus, ki je star 3700 let in je posebno zanimiv radi tega, ker je na njem napisana cela vrsta matematičnih obrazcev. Po dolgem trudu se je posrečilo znanemu egiptologu Struveju, profesorju petrograjske univerze, razvozlati klinasto pisavo na 5 m dolgem papirusu. Vsebina je vzbudila razumljivo senzacijo med učenim svetom, saj prinaša zopet neizpodbiten dokaz, da so bili stari Egipčani na jako visoki kulturn stopnji, o kateri se evropskemu srednjemu in začetnemu novemu veku niti ni sanjalo. Omenjeni papirus je popisal najbrže egipčanski dijak in nam kaže 25 računskih nalog, med njimi navadne aritmetične (regeldetrija), algebraične in geometrijske. Posebno zanimivi sta dve nalogi: izračunan je telesnine okrnjene piramide in ploščine polkrogle. Obrazci so isti, kakor se nahajajo v današnjih modernih geometrijah. Iz obeh računov je razvidno, da je bil takrat že dodobra znan slavni »oslovski most«; Pitagore-,jev izrek, in da torej pozneje živeči Grk Iskanje letala „5oujetskI 5euer“ Ruski aeroplan »Sovjetski sever« je odplul nedavno na polet, da razišče polarne kraje. Od tedaj ni od letala nobene ga sledu. Vse radio-postaje na severnem delu zemlje so dobile ukaz, naj stalno love vesti in poskušajo kaj dozna-ti o pogrešani ekspediciji. Učenjak Lav-rov, pomočnik šefa ekspedicije na ledo-lomcu »Maliginu«, odličen poznavalec po larnih krajev, je izjavil, Ja se more v kraju, kjer je letalo izginilo, pluti do oktobra. Ako so ostali člani ekspedicije pri življenju, potem se morejo prehranjevati z orožjem v roki, ker je tamkaj dovolj jelenov in medvedov. Sicer pa so Rusi mnenja, da je najbrže letalo kje pristalo in čaka na ugodnejše vreme, da se dvigne znova v zrak. 100 let doživi celo navadna zlata ribica. V muzeju v Mannheimu je pa riba, ki ni samo po svoji starosti velika zanimivost. To je ščuka, ki je bila ujeta 1. 1497 pri Kaiserslanternu. V njenih škrgah so našli prstan z napisom: »Jaz sem prva riba, ki je bila dne 5. oktobra 1230 leta od gospodarja sveta Friderika II. spuščena v jezero«. — Ta ščuka je mo-, rala biti že tedaj, ko so jo v jeli, stara najmanj 267 let. Uisoka starost rib Nekatere ribe dosežejo pravcato biblijsko starost. Krapi dosežejo baje 500 let in je bilo v akvarijih ruskih carjev, več takih staroslavnih eksemplarjev. Do Tunel, ki se more zapreti Železniški tunel v St. Moritzu v Švici je delal železniški družbi stalno silne skrbi. V njem pade namreč vsako leto pozimi temperatura pod ničlo, kar povzroča velike težkoče, ker v predoru vsa voda zmrzne. Sedaj se je železniški konzorcij odločil, da napravi konec temu nesnosnemu stanju. Dal ie namreč napraviti dvoje velikih vrat, ki se bodo hermetično zapirala ter odpirala samo pri prihodih oz. odhodih vlakov. Tako bo temperatura v tunelu vedno nad ničlo in bodo tračnice proste leta, ki je znatno oviral promet. Doba zakonskih ločitev. — Obračam se na vas, gospod doktor, ker slovite kot izvrsten zagovornik za ločitve. — Sem zaseden, milostiva, za neka! let zaseden! Bi se že bili morali obrniti na me, ko ste bili zaročeni.. .1 Sfniil 1 Mariborski VEC UPNIK Jutra' V M a rf bor 11, 'dne ?fi. TX '1928. Edgar Wal»ace: Žaba z masko (The Fe1iowship with the Frog.) .Ja tleh so bili vlažni sledovi, ki so vodili tudi navzgor in navzdol. Elk je pokleknil ter pazljivo motril sledove. V tretjem nadstropju so stanoval' služabniki. Do služabniške sobe številka ena je vodila taka sled. Vrata sobe so bila zaprta. Odpiranje vrat ni delalo velikih preglavic. Soba je bila prazna in njeno okno se je odpiralo na streho, ki ni bila ravno strma. Elk in Dick sta se spustila na to streho, od nje na drugo in ko sta bila tako preko treh streh, sta zagledala pod seboj malo dvorišče, na katero so vodile raz strehe celo lestvi podobne stopnice. Na dvorišču se je nahajala lopa in pred njo je neki mož sna-žil avtomobil. Začela sta ga izpraševati. »Da, gospoda,« je dejal mož ter si brisal pot iz čela, »Ni še dolgo, komaj kakih deset minut, ko je prišel sem od one strani najbrž kak služabnik ter ud hitel dalje.« »Ali je nosil klobuk?« Mož je malo premislil ter odvrnil: »Mislim, da ga je imel. Odšel je pa v tej smeri.« Pokazal je na ono stran lope in ko sta Dick in Elk sledila, sta se kmalu znašla na Berkely-cesti. Ko sta izginila, se je mož obrnil, odprl lopina vrata ter narahlo zažvižgal. Iz lope je prišel Joshua Broad. »Hvala Vam lepa!« je dejal in popolnoma nov bankovec je zdrknil v roko moža. Broad je že davno izginil, ko sta se Ciordon in Elk po brezuspešnem zasledovanju vrnila. Po Dickovem mnenju je bilo jasno, kdo je bil morilec, kajti manjkal je eden od lakajev. Služabniki so bili dobri ljudje neoporečnega značaja. Bilo jih je šest. Sedmi je prišel v hišo istočasno z gospodom Maitlandom. Čeprav je nosi! služabniško obleko, je bilo videti, kakor da poprej ni imel niti najmanjših izkušenj v tem poslu. Bil je nepriljubljen mož, ki ni niti sekunde dalje ostal v služabniški sobi, kakor je bilo treba. »Očividno kaka žaba!« je menil Elk in je bil ves prevzet od veselja, ko je slišal, da eksistira fotografija moža. Ta slika je izhajala iz neke nedolžne šale, katere objekt je bila kuharica. Šala je obstojala v tem, da bi se naj v kuhari-činem jerbasu našla slika najgršega moža in v to svrho je bil najmlajši služabnik slikan. »Ga poznate ?« je vprašal Dick, ko je motril sliko. Elk je prikimal. »Šel je že skozi moje roke in upam, da ne bo težko spomniti se nanj, čeprav se zaenkrat ne morem zmisliti na ime.« Poizvedovanje v statističnem uradu je pa kmalu identificiralo ubežnika in zvečer je izšla povečana slika, ime sluge, njegova prejšnja imena in splošna karakteristika v vseh večernih listih. Eden od služabnikov je izpovedal, da je slišal strel. Bil je pa mnenja, da je kdo udaril z vratmi. To mnenje je bilo opravičljivo, kajti gospod Maitland je imel navado vrata divje zaloputniti. i »Maitland je bil popolnoma prava žaba,« je poročal Elk, ko je dal mrliča prepeljati v mrtvašnico. »Na levem zapestju je divno dekoriran, žaba sedi popolnoma pravilno nekoliko po strani. Mi mogrede omenjeno je to ena od točk, ki mi je še nikdar niste pojasnili, kapetan Gordon. Zakaj je žaba tetovirana na levem zapestju, bi še razumel, ne morem pa razumeti, zakaj ni tetovirana ravno.« Pogrešani služabnik je popoldne dobil telegram. Na to so se spomnili komaj tedaj, ko se je Elk že vrnil na policijsko direkcijo. Na telefonično vprašanje pri okrajnem uradu, so dobili kopijo brzojavke. Glasila se je enostavno: »Napraviti konec in izginiti.« To je bilo vse. Brzojavka je bila brez podpisa. Oddana je bila na uradu ob dveh in morilec ni odlagal z izvršitvijo povelja. Maitlandove pisarne so bile v rokah policije in vršila se je sistematična preiskava dokumentov in knjig. (Dalie prihodnjič.) tekme mladin. MOLNP je razpisal zmagovalen prehodni kip, ki postane last o-nega naraščaja, ki zmaga trikrat zapored ali petkrat prekinjeno. Tekmovalo se bo po točkah, a samo enkrat z vsakim klubom. Zmagovalece bo nagrajen koncem jesenske in pomladanske sezone. Za letos je že izžrebanih šest nedelj za te mladinske tekme. Prihodnjo nedeljo se srečata v prvi igri naraščaja SK Maribora in SK Svobode, in sicer dopoldne na igrišču Maribora. SK »Železničar« — nogomet. V četrtek dne 27. t. m. ob 19. se bo vršil v gostilni Laufer pri igrišču sestanek vseh igralcev prvega in rezervnega moštva ter mladine. Radi predstoječih prvenstvenih tekem je udeležba za vse strogo obvezna. Istočasno se bodo določile postave vseh moštev. Sestanka se naj udeležijo tudi vsi oni gospodje, ki vršijo na igrišču dežurno službo. — Tajnik. — Poškodbeni fond Pričetek letošnjih tekmovanj. Sledeč vzgledu velikih inozemskih športnih organizacij je tudi JNS ustanovil lani fond za poškodovane igralce, ki so potrebni bolniške pomoči. LNP pa je z namenom, da se čim bolj dvigne zanimanje za prireditve v korist tega humanega fonda, razpisal pokale za ljubljansko, celjsko in mariborsko okrožje. Pokali so prehodni in postanejo definitivna last onega kluba, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Nogometne tekme za poškodbeni fond se igrajo no pokalnem sistemu (premaganec izpade). Za mariborski pokal tekmujejo samo klubi našega mesta. Prvo leto tekmovanja za poškodbeni fond je dalo v lanski jeseni naslednje rezultate: Svoboda—Merkur 2:1; Merkur izpade. Maribor—Svoboda 6:1 (4:0); Svoboda izpade. Rapid—Železničar 5:1 (3:0); Železničar izpade. V finalu je naš prvak ISSK Maribor premagal po veliki premoči enajstorico Rapida v nepričakovanem razmerju 6:2 (2:1) in si tako priboril prvo leto pokal LNP za poškodbeni fond. Letos se pričnejo tekme za imenovani pokal prihodnjo nedeljo 30. m. Srečajo se na igrišču Rapida vsi štirje mariborski kbhi. Maribor igra s Svobodo, Rapid z Železničarji. SK Maribor ima to pot lažjega nasprotnika kot SK Rapid o-ziroma SK Železničar. Rapid ima za seboj več vrlo težkih tekem in se je zlasti dobro izkazal preteklo nedeljo v igri z GAKom. Železničarjev že precej časa nismo videli, bodo pa menda radi svojega resnega in stalnega treninga enakovreden nasprotnik. Kolesarsko prvenstvo Slovenije. Koturaški savez, pokrajinski odbor za Slovenijo, razpisuje za nedeljo 30. trn. dirko za cestno prvenstvo Slovenije. Prvorazredni dirkači bodo dirkali na 60 km dolgi progi Ljubljana - Logatec -Ljubljana, junijorji na progi Ljubljana-Vrhnika - Ljubljana 32 km. Hazena. V nedeljo 30 tm. se odigra v Ljubljani prvi finale za hazensko prvenstvo Slovenije med kluboma SK Ilirija v ISSK Maribor, drugo nedeljo 7. oktobra pa v Mariboru drugi finale med istima kluboma. — Tekme za državno prvenstvo se pričnejo 21. oktobra. — Dne 28. oktobra se bo vršila v Ljubljani redna glavna skupščina hazenske zvez* 20 letnica Viktes^e. V tekočem jubilejnem letu slavi med mnogimi drugimi klubi tudi zagrebška Viktorija važno obletnico — 201etnega obstoja. Čeprav so tu in tam tudi mariborski klubi v športnih stikih z Viktorijo, vendar malokdo ve, da je to simpatično društvo prvi srednješolski klub naše države. Ustvarili so ga najnižji razredi zagrebške dolnjogradske gimnazije. Po prevratu se je Viktorija radi težkih razmer združila za eno leto s Concordijo, nato pa zopet osamosvojila ter se je poslednja tri leta stalno dvigala in beležila celo zmage nad Concordijo in Haškom. V ravnokar minuli prvenstveni dobi je zasedla Viktor?«?, v I A razredu peto mesto za Gradjanskim, Haškom, Concordijo in Croatio. Svojo 201etnico proslavi jubilant v soboto in nedeljo na igrišču Gradjanskega s turnirjem, v katerem sodelujejo Gradjanski, Hašk in Concordia. Sokolstvo Razpored telovadnih ur oddelkov Sokolskega društva v Mariboru. Oddelek Telovadnica v Telovadni dnevi Ure Vaditelj Člani Krekova ul. Pondeljek, petek 20—29 Dekleva Janko Clsnl starejši Koroščeva ul. Sreda, petek 18-30—20-30 Hvalenc Joško Članice Krekova ul. Torek, četrtek 18-30—20 Nabergoj Stana Članice starejše Zrinjskega trg Torek, petek 19-20 Lavrenčič Ivan Moški naraščaj od 14—16 I4ta Krekova ul. Sreda, sobota 18-30—20 Lapajne Stanko Moški naraščaj od 16—18 leta 9 Pondeljek, petek 18-30—20 Mačus Franjo Moški naraščaj obrtni n Torek, četrtek 20-22 Venutl Vladimir Ženski naraščaj od 14—16 leta » • • 17—1830 Dekleva Janko Ženski naraščaj od 16—18 leta 9 Pondeljek, petek 17—18 30 Mačus Franjo Moška deca »» Sreda, sobota 17-18-30 Arnuš Otmar Moška deca v Magdaleni Ruška cesta Torek, petek 16—17 Franc Kaučič Ženska deca Krekova ul. Sobota 15-17 Pipan Mira Najmanjša moška In ženska deca • Sreda, sobota 14—15 Žlher Nada Urnik stopi v veljavo 26. t. m. Vpis telovadcev In telovadk se vrši pri vaditeljih oddelkov ob vsaki telovadni uri. Urnik za žensko deco v Magdaienskem predmestju izide v prihodnjih dneh. MeMBjev domin« '— Prvenstvene tekme mladin. Kakor smo že javili, se bodo v letu I928.-29. vršile prvič tudi prvenstvene Praktlkantinia z znanjem strojepisa se takoj sprejme v tovarniško podjetje. Ponudbe nasloviti j na upravo lista pod št. 1822. 1822 l " 1 1,1 Učenca iz dobre družine, sprejmem v špecerijsko trgovino. Vprašati Tattenbachova ul. 3. 1820 Kredenca za jedilno sobo črna, kredenca za kuhinjo bela, obe moderni in po ceni, madra-ci, otomane na prodaj. Vprašati Rotovški trg 4. 1816 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor. Oosposka ulica 15. X Rožnata foulard svila za poletne obleke od 68 Din naprej pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17- Sobo-in črkosllkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 1348 Kavarna Park sprejme abonente na dobro domačo hrano. 1808 Četrtek 27 fvennall petek 28 Ivengali iiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii Velika kavama iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii četrtek 27 tvenaall petek 28 fvengall LOURIE VEZANE PLOŠČE OPERRPLATTEN) i789 ♦ STAVBENO IN UMETNO MIZ RSTVO A. ROJINA& COMP. LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 16 T8UUPON 2480 TBLBFON 2480 V KAVARNI EVROPA Samo še par dni nastopa Gartner Sioli. V slučaju slabega vremena bo v nedeljo popoldne velika družinska predstava. livarski koks In angleški kovaški premog dospel. Kovaški In kurilni koks stalno vzslogl MelovSek Tattenbachova 13, teL4S7 IUe ribe se dnevno pečejo edino v ..Pni iiisti kleli" Maribor, Mesarska ulica 5 i6U Povodnik Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini L. UHLER. MARIBOR GLAVNI TRG (Rotovž). >o,7 Izdaja Konzorcij *^utrf« jr Ljubljani; predstavni* Izdajatelja in urednik: Fran B r o z o v t £ v Mariboru. Tiska Marihn^« ^m^^^pemdRtajunik Stanko D 1t «i * » Maribor*.