PoShiln» platana y gotovini CRNA 16 din S URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto Vili V LJUBLJANI, dne 24 |ulija 1951 Številka 25 VSEBINA: 131. Poslovnik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. 133. Pravilnik o opravljanju logarske službe v LRS. 133. Pravilnik o dovolitvi sečnje ter načinu iu času Izkoriščanja gozdov. 134. Odločba o zavarovanju grajskega drevesnega in gozdnega parka v Mokricah. 135. Odločba o zavarovanju hrastovega parka »Sršenov log« pri Ljutomeru. Ljudska skupščina LRS 131. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije je na svoji 3. seji L rednega zasedanja drugega sklica dne 8. junija 1951 sprejela tale poslovnik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije 1. Zasedanja ljudske skupščine 1. člen Ljudska skupščina LRS zaseda v Ljubljani, glavnem mestu Ljudske republike Slovenije. 2. člen Ko je poročilo razposlano poslancem, skliče predsednik verifikacijskega odbora za naslednji dan sejo skupščine, na kateri se razpravlja o poročilu verifikacijskega odbora. Do izvolitve predsedstva skupščine vodi njene seje predsednik verifikacijskega odbora. Skupščina lahko potrdi ali razveljavi izvolitev poslanca ali pa odloži svojo odločbo in odredi, da se izvrše potrebne poizvedbe. Za preiskavo spornih vprašanj se lahko izvoli poseben (revizijski) odbor. Vsak poslanec ima pravico udeleževati se sej skupščine in odločati na njih vse dotlej, dokler se ne razveljavi njegova izvolitev, ne more pa glasovati o svoji -lastni izvolitvi, če se o njej posebej glasuje. Poslanec, čigar potrdilo o izvolil vi naj se po predlogu verifikacijskega odbora razveljavi, nima toliko časa glasovalne pravice, dokler njegova izvolitev ni potrjena. Zasedanja ljudske skupščine se začno s čitanjem ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o sklicanju skupščine k zasedanju. 11. Sestanek novoizvoljenih poslancev in potrditev njihovih mandatov 3. člen Prvi seji novoizvoljene Ljudske skupščine LRS predseduje po letih najstarejši navzoči poslanec. Tajniške posle opravljajo do izvolitve predsedstva skupščine trije poslanci, ki jih izbere skupščina na predlog predsednika. Ko navzoči poslanci izročijo predsedniku potrdila, ki so jim jih izdale volilne komisije, izvoli skupščina verifikacijski odbor enajstih članov. Kandidatno listo ali posamezne kandidate more predložiti vsak poslanec. Način glasovanja določi skupščina. Izvoljeni so kandidati tiste liste oziroma tisti posamezni kandidati, ki so dobili večino glasov. Ko si verifikacijski odbor izbere predsednika, podpredsednika in tajnika ter to izvolitev naznani skupščini, se prva seja skupščine zaključi. 4. člen Verifikacijski odbor pregleda poslanska potrdila, vse volilne spise in vse pritožbe zoper volitve ter pred- 1 loži skupščini poročilo, ki se razmnoži in pošlje vsem poslancem. ‘ 5. člen Ako se mandat poslanca razveljavi zaradi tega, ker poslanec nima pogojev za izvolitev, se pokliče za poslanca njegov namestnik;' ako tudi ta nima pogojev za izvolitev, odredi skupščina v oni volilni enoti nove volitve. Ako se razveljavi mandat zaradi takih nepravilnosti pri volitvah, zaradi katerih velja, da kandidat sploh ni 'izvoljen za poslanca, odredi skupščina v prizadeti volilni enoti nove volitve. Določbe prvega odstavka veljajo tudi za primer, da poslanec umre ali da mu sicer preneha mandat. 6. člen Po končani razpravi o poročilu verifikacijskega odbora izjavijo tisti poslanci, ki so bili izvoljeni v več volilnih enotah, kateri mandat hočejo obdržati. Poslanec, ki tega ne izjavi, velja za izvoljenega v tisti volilni enoti, v kateri je dobil največ glasov. Poslanci, katerih izvolitev je potrjena, morajo pred nadaljnjim opravljanjem svojih dolžnosti opraviti in podpisati tole prisego: »Prisežem pri časti svojega naroda in pri svoji časti, da bom kot ljudski poslanec vedno zvesto zastopal in branil demokratične pravice ljudstva, svobodo I slovenskega naroda in Ljudsko republiko Slovenijo; da bom zvesto branil neodvisnost, bratstvo in enotnost 1 narodov naše skupue domovine Federativne ljudske republike Jugoslavije; da bom vedno branil in krepil pridobitve narodnoosvobodilne borbe, da bom posvetil vse svoje sile in vse znanje napredku, blaginji in sreči delovnega ljudstva in da bom svojo poslansko dolžnost izpolnjeval neumorne in zvesto.« Po prisegi se izvoli predsedstvo skupščine. III. Predsedstvo skupščine 7. člen Skupščina voli predsednika, podpredsednika in tri tajnike in sicer zapored vsakega z relativno večino oddanih glasov. Pri enakosti glasov se volitve ponove. Način glasovanja določi skupščina. Kandidate lahko predlaga vsak poslanec. Predsednik, podpredsednik in tajniki se velijo za vso dobo, za katero je ljudska skupščina izvoljena. Če kateri od njih trajno ne more opravljati dolžnosti, izvoli ljudska skupščina na njegovo mestn dri,2eora člana predsedstva za oreostalo dobo. 8. člen Predsednik zastopa skupščino, sklicuje seje skupščine, vodi in vzdržuje red na sejah ter skrbi za redno in hitro opravljanje pisarniškega dela skupščine; skrbi za redno delo v odborih. Predsednik imenuje uslužbence skupščine, izdaja odločbe o njihovih uslužbenskih razmerjih in ima disciplinsko nadzorstvo nad njimi. Če je predsednik zadržan, ga nadomestuje podpredsednik, ki ima v takem primeru pravice predsednika. 9. člen Dolžnost tajnikov je, da vodijo in sestavljajo zapisnike sej, eitajo v skupščini predloge in druge spise ter poimensko kličejo poslance; ugotavljajo pri poimenskem glasovanju izid glasovanja in ga sporočijo predsedniku zaradi ugotovitve izida glasovanja. Eden tajnikov, ki ga določi predsednik, vodi neposredno nadzorstvo nad celotnim pisarniškim delom. Če so vsi tajniki zadržani in ne morejo opravljati dolžnosti, jih začasno nadomestuiejo poslanci, katere določi predsednik. IV. Odbori skupščine 10. člen Za preučevanje in pripravljanje zakonskih predlogov in drugih vprašanj izvoli skupščina iz svoje srede odbore. Odbori so stalni ali posebni. Stalni so: 1. zakonodajni odbor. 2. odbor za gospodarstvo in finance, 3. odbor za ljudsko oblast, 4. odbor za prošnje in pritožbe, 5. mandatno-imunitetni odbor in 6. administrativni odbor. Posebni odbori se izvolijo za proučevanje takih zakonskih predlogov ali drugih predmetov, iza katere skupščina spozna, da jih je treba izročiti posebnemu odboru. Skupščina lahko izvoli tudi posebne preiskovalne in anketne odbore za posamezna vprašanja. Dolžnost stalnih odborov traja vso dobo, za katero je izvoljena skupščina oziroma do njenega razpusta. Dolžnost posebnega odbora traja, dokler odbor ne opravi poverjenega mu dela. Skupščina lahko vsak čas razreši vsak odbor in izvoli novega ali pa razreši posamezne njegove člane in izvoli nove. 11. člen Zakonodajni odbor obravnava in pripravlja predloge zakonov in skupščinskih odlokov. Odbor za gospodarstvo in finance obravnava in preučuje gospodarska in finančna vprašanja ter obravnava in pripravlja predloge gospodarskega plana, splošnega državnega proračuna in zaključnega računa. Odbor za ljudsko oblast obravnava in proučuje vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo in delo ljudskih odborov, njihovo organizacijsko in politično utrjevanje ter izpopolnjevanje metod njihovega dela in vprašanja razširitve in izpopolnitve organizacijskih oblik za neposredno vključitev množic v vodstvo državnih upravnih in gospodarskih zadev; preučuje tudi druga organizacijska vprašanja državnega aparata; daje mnenja in predloge v zvezi z vsemi osnutki zakonov, ki se nanašajo na organizacijo in delo ljudskih odborov. Odbor za prošnje in pritožbe pregleduje prošnje in pritožbe državljanov, družbenih organizacij in ustanov ter postopa z njimi po določbah 52. člena tega poslovnika. Mandatno-imunitetni odbor obravnava primere v zvezi z imunitetno pravico poslancev, primere veljavnosti prenehanja mandata in dopolnitve nezasedenega mandata ter o tem poroča skupščini. Administrativni odbor pregleduje, ali se pravilno izvaja predračun izdatkov skupščine in Prezidija skupščine ter daje skupščini o tem poročilo; predpiše pravilnik za uslužbence skupščine. 12. člen Kandidatno listo oziroma posameznega Kandidata za odbor more predložiti vsak poslanec. Način glaso-. vanja določi skupščina. Izvoljeni so kandidati tiste liste oziroma tisti posamezni kandidati, ki so dobili večino glasov. Člani vlade ne morejo biti člani skupščinskih odborov. 13. člen Zakonodajni odbor je sestavljen iz enaindvajsetih č'anov, odbor za gospodarstvo in finance in odbor za ljudsko oblast iz petnajstih članov, drugi stalni odbori pa vsak iz šestih članov. Posebni odbori imajo po toliko članov, kolikor jih določi skupščina v vsakem posameznem primeru. Obenem s člani odbora izvoli skupščina tudi po pet namestnikov za zakonodajni odbor, po tri namestnike za odbor za gospodarstvo in finance ter odbor za ljudsko oblast in po dva namestnika za druge odbore. Namestniki članov odbora se pokličejo na sejo odbora, če je kateri od odborovih članov zadržan. 14. člen Vsak odbor si izvoli predsednika, podpredsednika in tajnika. Če je predsednik odbora zadržan, ga nado-■ mestuje podpredsednik, če je tudi podpredsednik zadr-I žan, pa po letih najstarejši član odbora. Odbori delajo po poslovnikih, ki si jih sami predpišejo; poslovniki odborov morajo biti v skladu s tem poslovnikom. Vabila za odborove seje se objavijo na posebnem mestu v poslopju, kjer se vrše seje, poslati pa se morajo osebno vsakemu elanu odbora, če ob zaključku zadnje seje nista bila določena dan in ura prihodnje odborove seje. Odbor sme odločati, če sta navzoči vsaj dve tretjini njegovih članov, veljaVno pa sklepa z večino glasov navzočih članov. Odbori vodijo zapisnike o svojem delu, v katere vpisujejo imena navzočih članov, njihove predloge in odborove odločbe. Zaradi temeljitejše preučitve posameznih vprašanj lahko odbori ustanovijo komisije, ki sestoje pretežno iz članov odbora. Komisije ne smejo izdajati nobenih sklepov. Njihova naloga je samo v tem, da izdelajo za odbor poročilo o zadevi, ki jim je dana v preučite« ali v pripravo. 15. člen Vsak član odbora sme dajati predloge v zadevah o katerih se razpravlja. 0 vsakem takem predlogu mora odbor odločiti. 16. člen Ko je razprava v odboru končana, sestavi odbor v zadevah, o katerih mora poročati skupščini, poročilo in ga pošlje takoj predsedniku skupščine ter določi svojega poročevalca za skupščino. Če se odbor razdeli na večino in manjšino, ima vsaka stran svojega posebnega poročevalca. Vsako ločeno mnenje je treba izročiti pismeno odboru, ki ga obenem s poročilom večine pošlje predsedniku skupščine. 17. člen Od borovih sej se sme udeleževati in dajati predloge vsak poslanec. Na seji odbora imajo pravico govorili člani vlade in vladni odposlanci. Odborove seje se mora udeležiti član vlade, ki zastopa zakonski predlog, ali njegov odposlanec. Če pa predsednik odbora povabi člana vlade, da ustno obrazloži predlog, se ta mora osebno udeležiti odborove seje. Zakonodajni odbor oziroma odbor za gospodarstvo in finance ob razpravljanju o zakonskem predlogu lahko zahteva od ustreznega ministrstva, državnega urada ali ustanove ali od državnega uslužbenca gradivo, listine in mnenja, ki so v zvezi z zakonskim predlogom. t 18. člen Vsi člani odbora morajo biti v času, doicler odbor dela, stalno v kraju, kjer skupščina zaseda, in morajo vestno opravljati svoje dolžnosti odborov ih članov. Odborove člane, ki neopravičeno izostanejo od odborovih sej, sme odbor na predlog katerega koli člana prijaviti skupščini, da skupščina odloči o njih razrešitvi. 19. člen Odbori smejo po svojih predsednikih m posredno občevati z vlado in njenimi člani. V. Seje skupščine 20. člen Vsako zasedanje skupščine ima lahko več sej. Zasedanje skupščine se sme prekiniti samo po sklepu skupščine. 21. člen Skupščina lahko veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica vseh poslancev. Če predsednik opazi, da ni navzočih zadostno število poslancev za veljavno odločanje, odredi poimensko klicanje ali štetje poslancev. Če je pojavi vprašanje o kvorumu, ne smejo navzoči poslanci oditi iz dvorane, dokler se ne konča poimenske klicanje oziroma štetje in glasovanje. Če to vendarle store, velja, da so navzoči in da so glasovali proti. Navzočnost ugotavlia predsednik. Predsednik ugotovi kvorum tudi, če to zahteva en poslanec, ki ga podpre najmanj pet drugih. 22. člen t, Sejo skupščine začne predsednik, ki vodi razpravo in skrbi, da se odredbe poslovnika natančno izvajajo ter da se vzdržuje red. Če je zadržan, ga nadomestuje podpredsednik. Predsedujoči ne sodeluje pri razpravi in tudi ne pri glasovanju. 23. člen Seje skupščino so javne. Spremeniti se smejo v lajne, kadar na predlog predsednika, vlade ali kakega poslanca tako odloči skupščina. O predlogu se glasuje brez razprave. O predmetih, za katere je izglasovana tajnost, se razpravlja tajno ludi v odborih, če skupščina drugače ne odloči. Vladne izjave in predlogi, dani na tajnih sejah, se smejo objaviti samo na zahtevo ali z dovoljenjem predsednika vlade. 24. člen Kazen na javni in na tajni seji se sme skupščina sestati na predlog predsednika skupščine, predsednika vlade ali dvajsetih poslancev tudi na konference. Na konferencah smejo biti navzoči samo poslanci in člani vlade. Konference ne morejo obvezno odločati. 25. člen Dnevni red za vsako sejo določi brez razprave sama skupščina na predlog predsednika ali kakega poslanca. Pred zaključkom seje se določi dnevni red za naslednjo sejo. , Dnevni red so objavi s posebnim oglasom na določenem mestu v poslopju, v katerem skupščina zaseda. Če se dnevni red, določen za sojo, ni mogel na tej seji izčrpati zaradi nezadostnega števila navzočih poslancev, objavi predsednik, da velja za prihodnjo sejo isti dnevni red, ki je ostal neizčrpan, z dodatkom tistih točk, ki jih je po samem poslovniku treba dati na dnevni red in za katere je skupščina že prej odločila, da se bodo tega dne dale na dnevni red. 26. člen Sejni zapisnik vodijo tajniki po vrsti, kakor to določi predsednik. V zapisnik se vpisujejo". 1. sporočila predsednika vlade, 2. predmeti, o katerih je skupščina odločala, sklepi, ki so bili c njih izdani, način glasovanj t in pri poimenskem glasovanju število glasov >za« in >protk. 8. izjave, za katere skupščina odloči, naj se vpišejo v zapisnik. Govori poslancev se ne vpišejo v zapisnik, pač pp se navedejo imena govornikov »za« in »proti . 27. člen Na začetku seje se prebere zapisnik prejšnje seje. Vsak poslanec ima pravico dati k zapisniku pripombo. " tajnik izjavi, da ne sprejme dane pripombe in da ostaja pri svoji redakciji, odloči skupščina o tem brez razprave. Če skupščina spozna, da je pripomba utemeljena, mora tajnik popraviti zapisnik. Dokončno sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in tajnik, ki ga je vodil. Na predlog predsednika lahko skupščina pooblasti predsednika in tajnika, da podpišeta zapisnik zadnje seje zasedanja brez poprejšnjega prečitanja zapi-nika v skupščini. V takem primeru se zapisnik na prvi seji prihodnjega zasedanja v skupščini ne prebere, razen če to zahteva kak poslanec. Če se to zahteva, veljajo tudi za ta zapisnik določbe prednjega odstavka tega člena o pripombah k zapisniku. Zapisniki se objavijo v »Uradnem listu LRS«. 1 28. člen Pred prehodom na dnevni red dajeta predsednik in vlada skupščini poročila, ki zadevajo njo. Nato smejo poslanci postavljati kratka vprašanja predsedniku skupščine, predsedniku vlade in posameznim članom vlade skladno z 48. členom tega poslovnika. Nato preide skupščina na 'nevni red. Vlada sme dajati poročila ob vsakem času med sejo. 29. člen Na seji skupščine imajo pravico govoriti samo poslanci skupščine, člani vlade in na zahtevo člana vlade njegov odposlanec. Nihče ne sme govoriti, preden ni zahteval in dobil besede od predsedpika. Predsednik daje besedo po vrstnem redu prijav, razen v primerih, če je v poslovniku drugače določeno. Članom vlade da besedo, kadar jo zahtevajo. Odborovi poročevalci smejo govbriti po večkrat in izven vrstnega reda, če tako zahteva potreba razprave. Vsak prijavljen govornik ima pravico svoj vrstni red odstopiti drugemu prijavljenemu govorniku. Poslancu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, se da beseda takoj, ko jo zahteva. Njegov govor sme trajati največ pet minut in o tej zadevi ne more govoriti noben drug poslanec. Če po pojasnilu predsednika govornik ostane pri trditvi, da sta bila poslovnik ali dnevni red kršena, pozove predsednik t;’-ni skupščino, da o tem vprašanju odloči brez raz-prwe. ,.30. člen Na seji skupščine govorijo vsi govorniki z govornice. S svojega mesta govorijo lahko samo, kadar govorijo o kršitvi poslovnika, o dnevnem redu ali kadar želijo govoriti zaradi osebnega pojasnila. 31. člen .Govorniki se prijavijo ,k besedi, ko se razprava začne. Vsak poslanec, ki se javi k besedi, mora izjaviti ali bo govoril za ali proti predlogu. Ko se razprava začne, da predsednik najprej besedo prvemu prijavljenemu govorniku »za«, nato enemu izmed govornikov »proti«, če so se prijavili, in tako po vrsti. Govornik sme govoriti samo o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Razen predsednika ne sme nihče drugi seči govorniku v besedo, niti ga ne sme opomniti k redu. 32. člen Razen članov vlade in odborovih poročevalcev nima nihče pravice govoriti več kakor enkrat, razen če mu skupščina to posebej dovoli. Poslancu, ki zahteva besedo, da bi popravil navedbo. ki je bila napačno podana in je dala povod za nesporazum, ali zahteva besedo zaradi osebnega pojasnila, se da beseda takoj po končanem govoru, ki je dal za to povod, govoriti pa ne sme več kakor 5 minut. 33. člen Seje zaključuje predsednik, če dnevni red ni izčrpan, zaključi sejo samo s privoljenjem skupščine, ko objavi dnevni red za prihodnjo sejo, kakor ga je bila skupščina prej določila. Ob koncu seje določi predsednik dan in uro nove seje, sme pa sklicati novo sejo tudi pismeno. Če se skliče nova seja ustno, je treba o tem obvestiti tiste poslance, ki na seji niso bili navzoč' 34. člen Na seji skupščine ima vsak poslanec pravico govoriti v jeziku svojega naroda. Govori v jeziku narodne manjšine se prevedejo v slovenski jezik. VI. Predložitev zakonskih predlogov in resolucii ter razprava o njih a) Vlaganje zakonskih predlogov 35. člen Zakonske predloge smejo staviti vlada, njeni člani in vsak poslanec. Če vloži zakonski predlog dvoje ali več poslancev, določijo enega izmed sebe, da bo zastopal predlog v odboru in v skupščini. Če tega ne store, velja za predlagatelja tisti poslanec, ki je predlog prvi podpisal. Vsak zakonski predlog se mora poslati predsedniku skupščine pismeno v besedilu in obliki, v kakršni se izdajajo zakoni. Vsak poslanec pa lahko tudi ustno na seji skupščine predlaga, da se izda nov zakon ali da se obstoječi zakon spremeni ali dopolni. Če skupščina tak predlog sprejme, dobi zakonodajni odbor nalogo preučiti in sestaviti zakonski osnutek. Predlagatelj ima pravico pri tem delu odbora sodelovati. 36. člen Predsednik skupščine izroči vsak zakonski predlog takoj po prejemu pristojnemu odboru. Zakonski predlog mora biti dostavljen članom odbora po pravilu vsaj tri dni pred sejo odbora. Izjemoma sme biti zakonski predlog dan na dnevni red odborove seje. čeprav ga odborovi člani niso prejeli pred sejo, če sa je poslala vlada predsedniku skupščine z obrazloženim predlogom, da se obravnava kot nujen (45. člen). Predsednik skupščine skrbi v sporazumu s predsednikom odbora za to, da prejmejo zakonski predlog vsi člani skupščine pred odborovo sejo, na kateri se bo pretresal predlog. Poslanci lahko pismeno, med razpravo v odboru pa tudi ustno sporočijo odboru svoje predloge v zvezi z zakonskim predlogom. b) Razprava v skupščinskem odboru 37. člen Razprava o zakoriskem predlogu se začne s tem, da ga predlagatelj obrazloži, če je navzoč. Če se udeleži odborove seje odposlanec vlado oziroma odposlanec pristojnega člana vlade, daje lahko samo pojasnila, ne more pa dati namesto vlade oziroma člana vlade obrazložitve zakonskega predloga in tudi ne obveznih izjav. Nato se razpravlja o zakonskem predlogu najprej načeloma. Predlagatelj oziroma njegov odposlanec daje potrebna-pojasnila. Po končani načelni razpravi se glasuje o zakonskem predlogu v načelu. Če odbor zakonskega predloga v načelu ne sprejme, pošlje poročilo predsedniku skupščine, ne da hi razpravljal o zakonskem predlogu podrobno, in določi poročevalca za sejo skupščine. 38. člen Če odbor zakonski predlog v načelu sprejme, razpravlja še o vsakem posameznem členu. O amandmajih razpravlja odbor obenem; ko razpravlja o členih, h katerim so amandmaji predlagani. Predlagatelj zakonskega predloga se mora izjaviti glede vsakega amandmaja, ali ga sprejme ali ne. Amandmaji predlagatelja in amandmaji, ki jih predlagatelj sprejme, so sestavni del zakonskega predloga. Amandmaji morajo biti formulirani pismeno. Na razpravi pred odborom pa se lahko stavijo tudi ustno. Odbor glasuje o vsakem členu posebej. Odbor odloči sam, ali bo glasoval najprej o amandmaju in potem o členu zakonskega predloga ali narobe. Pri podrobni razpravi o proračunu se glasuje po oddelkih. Potem, ko je zakonski predlog izglasovan v podrobnostih, se glasuje še o zakonskem predlogu v celoti. Predlagatelj lahko umakne zakonski predlog, dokler se ne začne glasovati o njem v odboru v celoti. Predlagatelj amandmaja lahko umakne amandma, dokler ni izglasovan oziroma dokler ga predlagatelj zakonskega predloga ne sprejme. 39. člen Ko odbor zakonski predlog sprejme v celoti, pošlje poročilo za skupščino predsedniku skupščine in določi poročevalca za sejo. c) Razprava v skupščini 40. člen Zakonski predlog z odborovim poročilom mora biti dostavljen poslancem pravočasno, vsaj tri dni pred sejo, na kateri se razpravlja o njem. Izjemoma se sme s privolitvijo skupščine vzeti v razpravo tudi tak zakonski predlog, ki je bil z odborovim poročilom dostavljen poslancem šele na dan seje. 41. člen Razprava se začne s poročilom, ki ga da poročevalec odbora, v katerem se je ,o predlogu razpravljalo. Če se je odbor razdelil na večino in manjšino, da nato poročilo že poročevalec manjšine. Po tem poročilu lahko predlagatelj zakona obrazloži zakonski predlog in morebitne predloge za spremembo in dopolnitev zakonskega predloga (amandmaje). Če je spoznal odbor, da je treba zakonski predlog v načelu odkloniti, odloči skupščina o tem brez nadaljnje razprave po zaslišanju odborovega poročevalca in predlagatelja. Če skupščina takega stališča odbora ne sprejme, mora odbor o zakonskem predlogu ponovno razpravljati po določbah 37. in 39. člena. 42. člen Razen v primerih iz drugega odstavka 41. člena ali če je vrnjen zakonski predlog odboru po četrtem odstavku tega člena, razpravljajo poslanci po predpisih 29. do 32. člena tega poslovnika o predlogu v načelu in o podrobnostih in lahko predlagajo amandmaje k posameznim členom oziroma jih lahko ponovijo, če jih odbor ni sprejel. Kolikor predlogi amandmajev niso bili že pismeno poslani odboru, ki je razpravljal o predlogu zakona, jih morajo poslanci predložiti pismeno predsedniku skupščine. Če predlagatelj zakona predloži amandma, mora odborov poročevalec izjaviti, ali v imenu odbora amandma sprejme ali ne. Če poročevalec sprejme amandma, se smatra amandma za sestavni del prvotnega zakonskega predloga. Če predloži amandma poslanec, se morata o amandmaju izjaviti poročevalec odbora in predlagatelj zakonskega predloga. Če oba sprejmeta amandma, postane amandma sestavni del zakonskega predloga. Če ne pride do sporazuma glede amandmaja, da predsednik najprej amandma na glasovanje. Če skupščina amandma sprejme, postane amandma sestavni del zakonskega predloga. Med razpravo poslanci lahko predlagajo, naj se predlog vrne odboru. O tem predlogu se lahko sklepa brez razprave z dviganjem rok. 43. člen Ce mora poročevalec odbora dati kakšno izjavo, lahko on ali kak drug član odbora zahteva, da so seja skupščine za kratek čas prekine zaradi posvetovanja odbora. 44. člen Ce ni kak zakonski predlog odklonjen ali vrnjen odboru v po drugem odstavku 41. člena ali po četrtem odstavku 42. člena. rrl*«iiV skupščin, o tem. ali zakonski predlog sprejme ali ne, potem ko so govorili vsi prijavljeni govorniki. Glasuje se v celoti in samo enkrat. Po končanem glasovanju objavi predsednik izid glasovanja. Besedilo zakon kega predloga se prebere pretj glasovanjem o zakonskem predlogu samo, če to zahteva poročevalec odbora, predlagatelj zakonskega predloga ali poslanec, čigar zahtevo podpre deset poslancev. č) Razprava o nujnih zakonskih predlogih 45. člen Za nujen se šteje zakonski predlog, ki ga vlada pošlje skupščini meri njenim zasedanjem z obrazloženim predlogom, da se da takoj na prvo mesto dnevnega reda. Nujni zakonski predlog da predsednik skupščine takoj v razpravo pristojnemu odboru, ki mora predlog v roku, ki mu ga določi predsednik, predložiti skupščini s poročilom. V izredno nujnih primerih, kakor tudi če odbor ne predloži poročila v roku, ki mu ga določi predsednik skvmš ;ne, razpravlja ljudska skupščina o zakonskem predlogu brez poročila odbora. V takem primeru glasuje skupščina najprej o tem, ali sprejme nujnost zakonskega predloga. Če je ne sprejme, pošlje zakonski predlog pristojnemu odboru v redni postopek; če nujnost sprejme, razpravlja in glasuje po 42. in 44. č'^nu. Če ni bilo mogoče dostaviti poslancem zakonskega besedila, se mora glasovati najprej v načelu, če je zakonski predlog v načelu sprejet, pa še po posameznih členih tako, da poslanec, ki ga določi za lo predsednik, pred glasovanjem vsak člen prebere 46. člen Ko predloži odbor za gospodarski načrt in finance skupščini proračun ali gospodarski načrt, morata hiti takoj dana na prvo točko dnevnega reda. Prednost imajo predlogi in interpelacije, ki so bile razglašene za nujne. d) Razglasitev in objava zakona 47. člen Potem, ko je zakon sprejet v ljudski skupščini, ga pošlje predsednik skupščine Prezidi ju Ljudske skupščine LRS, da ga razglasi. Zakone razglaša Prezidij Ljudske skupščine LRS s svojim ukazom, ki ga podpišeta njegov predsednik in sekretar. Razglašeni zakoni se objavijo v »Uradnem listu LRS«. ' j e) Spremembe in dopolnitve ustave 48. člen Predpisi tega poslovnika veljajo tudi za predloge za spremembo ali dopolnitev ustave, Kolikor za nje v tem členu ni drugače določeno. Pred tog za spremembo in dopolnitev ustave sme jo staviti Prezidij Ljudske skupščine LRS, vlada LRS ali tretjina poslancev skupščine. O takem predlogu sklepa skupščina najprej, ali naj se vzame v razpravo; če to sklene, pošlje predlog zakonodajnemu odboru ali posebnemu odboru v delo in poročanje. Sejam odbora, na katerih se razpravlja o predlogu na spremembo ali dopolnitev ustave, smejo s predsednikovim dovoljenjem prisostvovati tudi predstavniki domačega tiska. Sprejeto spremembo ali dopolnitev ustave razglasi Ljudska skupščina LRS, objavi pa jo z ukazom njen Prezidij. f) Resolucij in drugi sklepi skupščine 49. člen Odloke, resolucije in druge sklepe smejo predlagati vlada, člani vlade in poslanci. Skupščina lahko sklene, da se pošlje tak predlog posebnemu odboru. Po predsednikovem predlogu odloči skupščina, ali mr se o tem predlogu razpravlja ali pa naj se preide n n glasovanje brez razprave.- '4 Odloke razglašata in objavljata predsednik in tajnik skupščine. VIL Vprašanja in interpelacije 50. člen Poslanci imajo pravico stavljati kratka vprašanja predsedniku skupščine, predsedniku vlade in članom vlade. Vprašanja, stavljena predsedniku skupščine, se izročijo predsedstvu dan pred sejo, predsednik pa mora ustno odgovoriti na prihodnji seji. Vprašanja članom vlade se postavljajo pismeno preko predsednika. Člani vlade odgovarjajo na vprašanja pismeno ali ustno na seji pred prehodom na dnevni red glede na to, ali poslanec, ki je stavil vprašanje, zahteva usten odgovor ali ne. Člani vlade morajo odgovoriti ustno najpozneje v treh dneh, pismeni odgovor pa morajo dati najpozneje v petih dneh. Če je potrebno zbiranje podatkov, se da članu vlade na njegov predlog daljši rok, ki mu je potreben, da hi mogel na vprašanje odgovoriti, toda no daljši od tridesetih d mi. V takem primeru mora vprašani tistemu, ki je stavil vprašanje, v določenem roku odgovoriti pismeno in o odgovoru obvestiti skupščino na prvi seji, ki sledi odgovoru. Po odgovoru člana vlade sme govoriti samo še poslanec, ki je vprašanje stavil, zaradi kakega obvestila in zato, da kratko izjavi, ali je z odgovorom za d o voljen ali no. Kratka vprašanja ne smejo L e j ati dalj nego eno uro pred prehodom na dnevni red. 54. člen Vsak poslanec ima pravico stavljati na člane vlade interpelacije. Interpelacije se vlagajo pismeno preko predsednika skupščine, ki jih sporoči članom' vlade, skupščino pa obvesti o njih na prihodnji seji. Na tej seji se določi tudi dan za razpravo o njih, če član vlade ni zahteval določenega roka zaradi zbiranja podatkov. Po tem roku začne skupščina z razpravo o interpelaciji tudi brez odgovora člana vlade. Vsaka interpelacija se mora takoj razmnožiti in razdeliti poslancem. Interpelacije, ki so razglašene za nujne, se dajejo na dnevni red pred drugimi. Odločba skupščine, s katero se razprava o interpelaciji konča in se preide na dnevni red, je lahko navadna ali obrazložena. Če se predlaga navaden prehod na dnevni red in član vlade na to pristane, se da na glasovanje navaden prehod pred obrazloženim. Če je predloženi navadni prehod na dnevni red odklonjen, se preide h glasovanju o obrazloženih predlogih. Če ni predložen nikakšen prehod na dnevni red, se brez vsakega glasovanja preide na drnec interpelacije. če so na dnevnem redu. Vlil. Prošnje in pritožbe 52. člen Prošnje in pritožbe, ni so poslane skupščini, morajo biti izročene napisane in podpisane od vseh prosilcev oziroma pritožiteljev. Vse prošnje in pritožbe pošlje predsednik odbora za prošnje in pritožbe, ki jih po vrstnem redu pri^pelosti vpiše v vpisnik in jemlje v razpravo. Prošnje in pritožbe, ki se nanašajo na zakonski ati drug predlog, ki se že pretresa v skupščini ali v katerem izmed odborov, se pošljejo ustreznemu odboru, Prošnje in pritožbe, ki jih ne pošlje pristojnemu odboru, pošlje odbor za prošnje in pritožbe vladi ali pristojnemu članu vlade ali pristojnemu organu ljudske oblasti, če misli, da rešitev spada v njihovo pristojnost, ali pa jih preuči sam in pošlje Prezidiju Ljudske skupščine LRS poročilo s svojim predlogom. Lahko pa odbor prošnjo ali pritožbo tudi sam zavrne Odbor mora nadzorovati reševanje prošenj in pritožb pri organih, katerim jih je odstopil. Odbor mora dati na vsakem rednem zasedanju skupščine obrazloženo poročilo o svojem delu. Ljudski poslanci imajo pravico pregledati vse spise, ki se nanašalo na prošnje in pritožbe. IX. Glasovanje 53. člen Glasovanje v skupščini je javno ali tajno. Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko. Z dviganjem rok se glasuje vselej, kadar ni v poslovniku določen drugačen način glasovanja. Poimensko se glasuje ustno. Tako se glasuje, kadar glasovanje z dviganjem rok ne da jasnega rezultata ali kadar skupščina tako sklene. Pri poimenskem glasovanju kliče eden tajnikov poimensko vse poslance, ti pa glasujejo z odzivom za« ali »proti«. Po končanem klicanju vseh poslancev se kličejo, še enkrat tisti poslanci, ki se prvič niso odzvali. Ta jno se glasuje z listki enake velikosti, barve in oblike v enotnih za to posebej pripravljenih kuvertah. Poslanci spuščajo po poimenskem klicanju drag za drugim listke v skrinjico, ki je na mizi predsednika. Po končanem glasovanju preštejejo glasove trije poslanci, ki jih določi skupščina po predlogu predsednika. Po preštetju glasov morajo glasovalne listke uničiti. Glasuje se samo osebno. t 54. člen Predlog je v skupščini veljavno sprejet, če je ob glasovanju navzočih več kot polovica vseh poslancev in če je glasovalo za predlog več kot polovica navzočih poslancev. Predložena sprememba ali dopolnitev ustave je sprejeta, če je glasovalo za predlagano spremembo ali dopolnitev ustave več kot polovica vseh poslancev. 55. člen V skupščinske odbore se volijo poslanci s tajnim glasovanjem, če skupščina ne sklene drugače. Če dobi pri volitvah dvoje aii več poslancev enako število glasov, se volitve ponove. X. Pravice in dolžnosti poslancev 56. člen Za vse izjave in postopke pri izvrševanju svojega mandala, bodisi na sejah bodisi v določeni funkciji, je poslanec odgovoren sgmo skupščini in volivcem svoje volilne enote. Kazenski postopek se sme voditi zoper poslanca samo glede tistega dejanja, za katero je dala skupščina dovoljenje za uvedbo postopka. Poslancu se ne sme odvzeti prostost niti se ne sme začeti zoper njega kazenski postopek brez odobritve skupščine ali, ako ta ne zaseda, brez odobritve njenega Prezidija, razen če se zaloti pri samem hudem kaznivem dejanju; o tem pa je treba takoj obvestiti Prezidij Ljudske skupščine LRS. Poslanec uživa imunitetno pravico od trenutka, ko mu je volilna komisija izdala potrdilo, da je izvoljen. Zahtevek preiskovalnega oziroma sodnega obla-stva, da naj se član skupščine izroči, se pošlje prej mandatno-imunitetnemu odbora, skupščina pa odloči o stvari po poročilu odbora. Če skupščina ne zaseda, odlpči o zahtevi sodišča ali preiskovalnega organa, da se mu izroči poslanec, Prezidij Ljudske skupščine LRS, ki pa svojo odločbo predloži v potrditev ljudski skupščini na njenem prvem prihodnjem zasedanju. Odredbe tega člena ne veljajo za sodno in upravno postopanje v zasebno-pravnih zadevah. Zastaranje ne teče ves čas, ko se po zakonu ne more zoper poslanca začeti ali nadaljevati preiskava. 57. člen Vsi poslanci morajo biti v kraju, kjer skupščina zaseda, in morajo opravljati svoje dolžnosti ves čas, dokler zasedanje traja. Noben poslanec ne sme biti odsoten od sej skupščine, če mu skupščina tega ne odobri. Skupščina sme mandatno-imunitetnemu odboru javiti poslanca, ki ne prihaja na seje, a mu skupščina ni odobrila odsotnosti. Odbor da hkrati s svojim poročilom skunščini tudi predlog, kaj je ukreniti proti takemu poslancu. Skupščina odloči o zahtevi za odobritev odsotnosti brez razprave. Če predsednik ugotovi, da v skupščini ni za odločanje zadostnega števila članov, sme objaviti, da so vse odobrene odsotnosti razveljavljene razen tistih, ki so bile odobrene zaradi težke bolezni. 58. člen Poslanci imajo pravico do dnevnice za čas, ko zaseda skupščina, ali za čas konference skupščine oziroma ko dela odbor, računajoč tudi čas za prihod in odhoo Višino dnevnice določi skupščina po predlogu administrativnega odbora. Poslanec, ki ne pride na sejo, za čas odsotnosti nima oravice do dnevnice. Poslanci imajo pravico do brezplačne vožnje z vsemi državnimi prometnimi sredstvi na ozemlju LRS, dokler traja njihov mandat, razen z letalom 59. člen Vsak poslanec rme dati ostavko na svoj mandat. 0 ostavki odloči skupščina po poročilu mandatuo-imunitetnega odbora. 60 člen Poslancem izda predsednik posebne legitimacije-V njih je navedena imunitetna pravica poslanca in pravica do brezplačne vožnje. XI. Vzdrževanje reda 61. člen Izključno pravico vzdrževati red na seji ima predsednik. 62. člen Disciplinske kazni, s katerimi morejo biti poslanci kaznovani, so: 1. opomin k redu, 2. zapisan opomin k redu, 3. odvzem besede in 4. začasna izključitev od sej. Prve tri kazni izreka predsednik sam, četrto pa skupščina brez razprave na predlog predsednika ali kakega člana skupščine. Zoper disciplinski izrek predsednika ni pritožbe. Izključitev prvič ne sme biti daljša od treh sej, drugič pa ne daljša od desetih sej. 63. člen Z opominom k redu se kaznuje poslanec, ki s svojim govorom ali s svojim vedenjem moti red in krši predpise poslovnika. Z zapisanim opominom k redu, ki se vpiše v sejni zapisnik, se kaznuje poslanec, ki je bil na isti seji že prej opominjan k redu. Z odvzemom besede se kaznuje poslanec, ki v svojem govoru krši red, pa je bil že prej na tej seji kaznovan z zapisanim opominom ali ki dvakrat ni hotel poslušati opominov predsednika. S kaznijo izključitve se kaznuje poslanec, ki osebno obrekuje ali žali ljudske poslance ali se nedostojno vede proti skupščini ali za katerega se ugotovi, da ni varoval tajnosti o predmetih, za katere je bila izglasovana tajnost, ali poče poslušati opominov predsednika, kakor tudi tisti, ki dela nered ali ovira delo na seji. Poslanec, ki je kaznovan s kaznijo izključitve, ima pravico govoriti v svojo obrambo največ pet minut. Ce je več poslancev hkrati predloženih za izključitev zaradi skupne kršitve reda, ima pravico govoriti v imenu vseh samo eden, njegov govor pa sme trajati največ deset minut. Poslanec, ki je kaznovan s kaznijo izključitve, mora takoj oditi iz skupščinske dvorane. Če se upira, prekine predsednik sejo in odredi, da se kaznovani poslanec s silo odvede. Izključitev od sej ima za posledico izgubo dnevnic za čas, ko je poslanec izključen od sej. 64. člen Za vzdrževanje reda in varnosti v poslopju, kjer zaseda skupščina, skrbi predsednik skupščine. Če posamezni jtoslušalci motijo mir, jih predsednik lahko odstrani iz dvorane. Če motijo poslušalci mir v večjem obsegu, lahko odredi predsednik, da se dvorana izprazni. Nihče razen oseb, ki morajo zaradi svoje službe v skupščini nositi orožje, ne sme priti z orožjem v poslopje, kjer skupščina zaseda. XII. Uslužbenci skupščine in računovodstvo 65. člen Vsi uslužbenci skupščine so pod nadzorstvom predsednika. Administrativni odbor določi s posebnim pravilnikom sistemizacijo mest in položajev uslužbencev skupščine. 66. člen Predsednik izvaja proračun skupščine. Administrativni odbor pregleda vsake tri mesece račune in predloži poročilo skupščini oziroma predsedniku. XIII. Stenografski zapiski 67. člen O sejah skupščine in, če predsednik odredi, tudi o sejah odborov se vodijo stenografski zapiski. Stenografski zapiski se predlože na vjaogled vsakemu govorniku. Ta sme delati spremembe glede redakcije, ne da bi vnašal nove misli in razloge ali izpuščal izražene misli in razloge. Predsednik skrbi, da govorniki ne delajo popravkov izven označenih mej. Stenografski zapiski se razmnože. XIV. Arhiv in pečat skupščine 68. člen Skupščina ima svoj arhiv in knjižnico. 69. člen Skupščina ima svoj pečat in svoj žig. Hrani ju tajnik, ki ga določi predsednik skupščine. XV. Končne določbe 70. člen Ta poslovnik velja, ko ga skupščina izglasuje. Št. LS 204/2—51 Ljubljana, dne 8. junija 1951. Tajnik: Predsednik: i Edo Mavrič 1. r. Dr. Ferdo Kozak 1. r. Ministrstva in sveti vlade LRS 132. Na podlagi 9. točke 43. člena zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 20—103'50) v zvezi z drugim odstavkom 82. člena in z 19 točko 44. člena ustave LRS izdaja Svet vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo za uporabo uredbe vlade FLRJ o organizaciji pomožne gozdnotehnične službe (Uradni list FLRJ, št. 64—537/49) pravilnik o opravljanin logarske službe v Ljudski republiki Sloveniji 1. člen Logarsko službo opravlja logarsko osebje (logarji in višji logarji), ki so pomožni terenski organi državnih gozdarskih organov za gozdnotehnična dela in za nadzorstvo v gozdovih. 2. člen Logarska služba se opravlja po logarskih okoliših, ki obsegajo državne in nedržavne gozdove. Logarski okoliš obsega praviloma največ 1500 hektarjev gozdne površine. Za ustanovitev večjih logarskih okolišev je potrebno dovoljenje Glavne uprave za gozdarstvo LRS. 3. člen Gozdove razdeli na logarske okoliše Glavna uprava za gozdarstvo LRS na predlog gozdarskih organov okrajnih ljudskih odborov in na predlog gozdnih gospodarstev. 4. člen V zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v 4. členu uredbe o organizaciji pomožne gozdnotehnične službe mora logarsko osebje zlasti: 1. natančno poznati sestoje svojega logarskega okoliša kakor tudi vse terenske in izvozne razmere (vrhove, grebene, doline, potoke, pota itd.); 2. spremljati vsa gozdarska dela in zlasti izkoriščanje gozdov v svojem logarskem okolišu; 3. poznati morebitne pašne in druge pravice tretjih oseb v gozdovih svojega okoliša in skrbeti za to, da se take pravice ne razširjajo na škodo državnih gozdov in da se ne izvršujejo na nepravilen način; če takih nepravilnosti logar ne more sam odvrniti, mora to naznaniti nadrejenemu gozdarskemu organu; 4. po naročilu nadrejenega gozdarskega organa pomagati v svojem logarskem okolišu pri gozdarskih delih, zlasti pri odkazovanju lesa, sečnjah, merjenju, žigosanju, spravilu, pri gojitvi in obnovi gozdov, pri graditvi gozdarskih poslopij in gozdnoprometnih sredstev in naprav ter pri izkoriščanju postranskih gozdnih proizvodov; 5. nadzorovati izkoriščanje gozdov in spravilo lesa; 6. stalno pregledovati vse gozdove in meje svojega okoliša; 7. strogo čuvati meje in mejnike v gozdovih svo- jega okoliša in strogo paziti, da se meje protipravno ne spreminjajo in mejniki ne prestavljajo, in da se mejniki ne poškodujejo; vsako tako protipravno dejanje morajo takoj naznaniti svojemu nadrejenemu gozdarskemu organu; < 8. čuvati v svojem okolišu trigonometrijska in druga znamenja, ki so namenjena za državne meritve; 9. skrbeti za to, da se samovoljno ne spreminjajo meje predelov, ki so izločeni za posebne namene (za pogozdovanje, raziskavanje, varovalni gozdovi itd.) ter meje in znamenja notranje gospodarske razdelitve gozdnih površin (oddelkov in, pododdelkov) logarskega okoliša; 10. naznaniti nadrejenemu gozdarskemu organu vse gozdne škode, ki jih ugotovijo, in sicer ne glede na to, ali je nastala škoda po naključju ali pa so jo napravili ljudje ali živali; naznaniti tudi vse prekršitve gozdnopravnih predpisov glede gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov v svojem logarskem okolišu; v naznanilu mora navesti logar, kdo je napravil škodo oziroma prekršil predpis, kdaj, kje in na kakšen način je to storil; 11. voditi logarsko knjigo; 12. opravljati druge naloge s področja gojitve, varstva, čuvanja in izkoriščanja gozdov, ki mu jih naloži nadrejeni gozdarski organ. 5. člen Logarsko osebje nastavljajo gozdna gospodarstva za svoje logarske okoliše, za druge logarske okoliše pa izvršilni odbori okrajnih ljudskih odborov. 6. člen Ko nastopi logar službo, ga mora nadrejeni gozdarski organ uvesti v njegovo" službo na ta način, da mu natančno razkaže njegov logarski okoliš, da ga seznani z razmerami v tem okolišu ter z njegovimi pravicami in dolžnostmi. Pri uvedbi v službo logarja mora biti, če je mogoče, navzoč tudi prejšnji logar tistega okoliša. Ob uvedbi v logarsko službo prejme logar logarsko knjigo. 7. člen Logarska knjiga ima štiri dele: prvi del obsega dnevnik, v katerega mora logar vpisavati vsak dan sproti uradno delo, ki ga je opravil, zlasti kateri del okoliša je obhodil in kaj je v zvezi s svojo službo pri tem ugotovil; drugi del obsega važnejše odredbe in navodila za izvrševanje službe v tistem logarskem okolišu; to vpiše nadrejeni gozdarski organ; tretji del je namenjen za vpisovanje podatkov, ki so potrebni za sestavo naznanil nadrejenemu gozdarskemu organu glede ugotovl jenih nepravilnosti in pre-kršitev gozdnopravnih predpisov (3., 7. in 10. točka 4. člena tega pravilnika); te podatke mora vpisovati logar sproti, nadrejeni gozdarski organ pa potrdi v tem delu knjige, da je naznanilo prejel; četrti del knjige je namenjen za vpisovanje inventarja, ki ga dobi logar v uradno uporabo; ta del knjige izpolnjuje nadrejeni gozdarski organ. Na uvodnih straneh logarske knjige mora biti opisan logarski okoliš z navedbo katastrskih podatkov o gozdnih zemljiščih, ki spadajo v logarski okoliš, in z navedbo gozdnih površin. Opis logarskega okoliša vpiše v knjigo nadrejeni gozdar^l-i c’-gan. I Gozdarska knjiga je javna listina. Logar mora imeti logarsko knjigo vedno pri sebi, kadar je v logarskem okolišu in kadar gre uradno k nadrejenemu gozdarskemu organu. Logarska knjiga mora biti vezana, paginirana in potrjena od nadrejenega gozdarskega organa. Obrazec logarske knjige predpiše direktor Glavne uprave za gozdarstvo LRS. 8. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 361/211—51. Ljubljana, dne 23. julija 1951. Za ministra — predsednika Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo podpredsednik vlad» in predsednik Gospodarskega sveta vlade LRS: Sergej Kraigher 1. r. 133. Na podlagi 6. točke 43. člena v zvezi z 19. členom zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 20—103/51) izdaja Svet vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo pravilnik o dovolitvi sečnje ter o načinu in času Okoriščania gozdov 1. člen Nihče ne sme sekati v gozdu, če nima sečnega dovoljenja dokler mu ni odkazano drevje za posek. 2. člen Sečno dovoljenje se izda na prošnjo lastnika, posestnika oziroma upravitelja gozda. Sečno dovoljenje za posek do 10 prm drv in do 3hiT tehničnega lesa v nedržavnih gozdovih izda krajevni ljudski odbor po zaslišanju krajevnega gozdarskega sveta. Sečno dovoljenje za posek do 100 m8 stoječega lesa v nedržavnih gozdovih in v državnih gozdovih, ki so v upravi ljudskih odborov izda gozdarski organ izvršilnega odbora okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, za posek nad 100 nT stoječega lesa pa Glavna uprava za gozdarstvo LRS. Sečno dovoljenje za posek v gozdovih, ki so v upravi gozdnih gospodarstev, izda Glavna uprava za gozdarstvo LRS. Kdo izda sečno dovoljenje za posek na golo in za sekanje dreves zavarovanih drevesnih vrst, je urejeno s posebnimi predpisi. 3. člen Prošnja za izdajo sečnega dovoljenja mora obsegati: 1. priimek, ime in bivališče prosilca; če prosi za sečno dovoljenje posestnik ali upravitelj gozda, mora navesti tudi ime, priimek in bivališče gozdnega lastnika; 2. zemljiškoknjižne podatke (parcelo in vložno številko), katastrsko občino, površino in domačo označbo gozda); 3. količino in vrsto lesa, ki ga namerava prosilec posekati; 4. navedbo, ali ima prosilec za tisto leto predpisano obvezno prodajo lesa in koliko; 5. priimek, ime in bivališče tistega, ki bo sekal, če prosilec ne namerava sekati sam; 6. namen in razlog sečnje. 4. člen Prošnja za izdajo sečnega dovoljenja se poda pri organu, ki je za to pristojen (2. člen tega pravilnika). Ta organ opravi potrebne poizvedbe na samem kraju po svojih gozdarskih uslužbencih ali po krajevnem IjiiJskem odboru, da ugotovi, ali je zaprošena sečnja po načelih strokovnega gozdnega gospodarjenja dopustna in v kakšnem obsegu. Pri tem je treba tudi pregledati, ali zaprošena sečnja ne bi onemogočila ah ovirala obvezne oddaje za tisto leto. O krajevnem ogledu je treba napraviti poročilo, v katerem se zlasti opiše sestoj prizadetega gozda (starost, lesna masa. vrsta drevja, na kakšnem zemljišču je gozd, ali gre za varovalni gozd in podobno). Poizvedbe po prednjem odstavku lahko odpadejo, če so razmere, od katerih je odvisna rešitev prošnje, gozdarskemu organu, ki izda sečno dovoljenje, znane. Okrajni gozdarski organ izda sečno dovoljenje praviloma po zaslišanju okrajnega gozdarskega sveta. Ce gre za manjše sečnje, gozdarskega sveta ni treba zaslišati. / 5. člen Sečno dovoljenje se izda z odločbo, ki mora obsegati: ime, priimek in bivališče tistega, ki mu je sečno dovoljene izdano, navedbo gozdne parcele, na kateri sme sekati, s katastrsko označbo in domačim imenom te parcele, količino in vrsto lesa, ki ga sme posekati ter za kakšen namen se sme les posekati. V odločbi, s katero se da sečno dovoljenje, se predpišejo lahko tudi ukrepi za gojitev in varstvo gozda po izvršeni sečnji (pogozdovanje, prepoved paše, sprememba gozdnega sestoja in podobno); iz gozdno tehničnih razlogov se lahko določi tudi rok, v ka terem mora biti posekani les spravljen iz gozda. Če se prošnji ne ugodi ali če se ji ugodi samo deloma, mora biti odločba utemeljena. Sečno dovoljenje se ne sme izdati, če v gozdu ni takih dreves, ki se smejo od kazati za posek po tretjem odstavku 8. člena tega pravilnika. V varovalnih gozdovih se- r'ne dovoliti sečnja sa mo ob pogojih pravilnika o razglašanju varovalnih gozdovih, njih evidentiranju in upravljanju (Uradni list FLRJ, št. 30—233/48). 6. člen Sečno dovoljenje preneha veljati, če les ni posekan v enem letu po pravnomočnosti odločbe o sečnem dovoljenju. 7. člen Na podlagi pravnomočnega sečnega dovoljenja odkaže okrajni logar drevje, ki se sme posekati. Drevje za posek smejo odkazati samo tisti okrajni logarji, ki jih okrajni gozdarski organ za to posehe, pooblasti. Praviloma odkaže drevje za posek logar v svojem logarskem okolišu, v logarskem okolišu drugega lo ■ arja pa samo takrat, če la logar ni pooblaščen za od-; kazovanje. V takem primeru odkaže les naj bližji po-I oblaščeni okrajni logar. 8. člen Logar odkaže za posek drevje po temle vrstnem redu: najprej drevesa, ki jih je treba posekati iz goz-dnovarstvenih razlogov zaradi bolezni, mrčesa in podobno; nato drevesa, ki so poškodovana, zlasti taka, ki so poškodovana po naravnih nezgodah (požaru), viharju, snegu in podobno); nato semenjake na uspešno pomlajenih površinah; nato za prebiralno sečnjo zrela drevesa; nazadnje drevesa, ki jih je treba posekati zaradi redčenja. Pri tem odkazovanju drevja za posek mora izbirati logar predvsem taka drevesa, iz katerih se dajo izdelati taki sortimenti, ki ustrezajo namenu, zaradi katerega je bilo sečno dovoljenje izdano. 9. člen Sekati se mora strokovno po predpisih pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu za izrabo gozdov (Uradni list FLRJ, št. 6-27/48). 10. člen V gozdu izdelane Sortimente mora okrajni logar, v katerega okolišu je bil les posekan, pred odstranitvijo iz gozda žigosati s kladivom za žigosanje. Dokler soriimenti niso žigosani, se iz gozda ne smejo odstranili. Pri tehničnem lesu mora biti žigosan vsak posamezni kos, pri drveh pa najmanj 20°/o polen oziroma oblic. Žigosati ni treba drobnih gozdnih sortimentov. 11. člen Drevesa morajo biti posekana čim niže pri tleh, iako da panj ni višji od tretjine premera. Višji panji se smejo pustiti samo na nestalnem zemljišču in na strmih pobočjih. 12. člen V višinskih predelih se sme sekati vse leto. V nižinskih predelih se sme sekati praviloma samo od 1. oktobra do 31. marca. Izjemoma se lahko seka v nižinskih predelih izven tega časa samo v tehle primerih: 1. v gozdovih, ki jih je napadel mrčes ali bolezen ali so poškodovani po naravnih nezgodah; 2. če se je sečnja zakasnila zaradi vremenskih razmer ali naravnih nezgod; 3. če je treba poselcati les za nujna popravila gospodarskih poslopij; 4. če to zahtevajo splošne gospodarske potrebe. 13. člen Za višinske predele po prednjem odstavku se štejejo okraji Celje okolica, Kamnik, Kranj okolica, Radovljica, Šoštanj in Tolmin, mesto Jesenice ter območje Pohorja in Uršlje gore. 14. člen Sečno dovoljenje ni potrebno v tehle primerih: 1. za sečnjo na podlagi pravnomočne odločbe o obvezni oddaji lesa; 2. za posek dreves, ki jih je treba posekati iz goz-dnovarstvenih razlogov zaradi mrčesa in nalezljivih rastlinskih bolezni- Drevje se sme posekati brez poprejčr j "a odkazo-vanja v primerih, navedenih v 2. točki prednjega odstavka. 15. člen Žigosati je pa treba tudi Sortimente, ki se izdelajo v gozdu iz dreves, podrtih po viharju, snegu in plazu. Žigosati ni treba drv in tenničnega lesa, ki jih uporabi gospodarstvo za lastne potrebe ali kmečke delovne zadruge za potrebe v zadrugi vključenih gospodarstev. 16. člen Za prekršitve tega pravilnika, kolikor niso kaznive po kazenskem zakoniku ali po zakonu o gozdovih se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev: 1. kdor odstrani iz gozda gozdne Sortimente, preden so žigosani (prvi odstavek 10. člena tega pravilnika), 2. kdor pusti panje posekanih dreves preko dovoljene višine (prvi odstavek 11. člena tega pravilnika). 17. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc. Št. 361/212—51 Ljubljana, dne 21. julija 1951. Za ministra — predsednika Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo podpredsednik vlade in predsednik Gospodarskega sveta vlade LRS: Sergej Kraigher 1. r. 134. Na podlagi 1. to 3. člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosfi v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list FLRJ, št. 23-137/48) izdajam po predlogu Zavoda za spomeniško varstvo LR Slovenije odločbo o zavarovanju grajskega drevesnega in gozdnega parka v Mokricah 1 Grajski drevesni park v Mokricah, najlepši park te vrste na Dolenjskem, se zaradi različnih cca 70 vrst deloma zelo starega in redkega, lepo razvitega domačega in tujega drevja ter lepotičnega grmovja, ki sta porazdeljena po skupinah in posamič po travnatih zelenicah v obliki angleškega parka in predstavljata posebno naravno lepoto, ^zavaruje kot prirodna znamenitost. Prav tako še zavarujejo gozdovi domačih in tujih drevesnih vrst v obsegu cca 9 ha, ki kot gozdni park deloma obdajajo drevesni park in ki se morajo v celoti ohraniti kot njegovo neposredno okolje in dopolnilo oziroma kot potrebno zaledje. 2 Zavarovano območje drevesnega in gozdnega parka je pri graščini v Mokricah (KLO Velika Dolina, OLO Krško) in obsega tele zemljiške parcele, ki leže v k. o. Velika Dolina in so vpisane v vložek št. 1052: pare. št. 322, del, površina cca 1.2 ha, drevesni park: pare. št. 324, del, površina 5.2325 ha, drevesni park; pare. št. 326, površina 0.2334 ha. drevesni park; par. št. 331, del, površina cca 2.8 ha, drevesni pa rk; pare. št. 322, del, površina cca 1.4 ha gozd; pare. št. 325, del, površina 0.4363 ha, gozd; pare. št. 331, del. površina cca 1.0 ha, gozd; pare. št. 333, del, površina 1.2564 ha, gozd; pare. št. 348, del, površina 0.6208 ha, parkovni gozd; pare. št. 348. del, površina 0.3500 ha, gozd; pare. št. 353, del, površina cca 4.0 ha, gozd. Skupaj cca 18.5 ha. 3 Zavarovane nepremičnine so splošno ljudsko premoženje pod upravo Gozdnega gospodarstva Brežice. 4 V drevesnem in gozdnem parku se prepoveduje- a) kakršnokoli poškodovanje, drevja in grmovja, nasadov, šprehodnih poti in trat; b) hoja in vožnja izven dovoljenih voznih in šprehodnih poti ter stez,, poleganje po tratah v parku, odmetavanje odpadkov in podobno; c) paša živine. 5 Zavarovano drevje in grmovje se sim- posekati le po poprejšnji priyoliivi Gozdarskega instituta Slovenije v sporazumu z Zavodom za spomeniško varstvo Nove zgradbe na zavarovanem področju se smejo postavljati le z dovoljenjem in po navodilih Zavoda za spomeniško varstvo LRS. 7 •Varstvo drevesnega in gozdnega parka se glede na prednje predpise splošnega zakona o ljudskih odborih izroča krajevnemu ljudskemu odboru Velika Dolina (OLO Krško), ki naj domače prebivalstvo seznani s predpisi te odločbe. Pri varstvu sodeluje Gozdno gospodarstvo Brežice kot upravni organ in raziskovalna postaja Gozdarskega instituta Slovenije v Mokricah. 8 Kršilci te odločbe se kaznujejo po 18. členu splošnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti z dne 4. oktobra 1946 (Uradni list FLRJ, št. 81—576/46). 9 Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, za upravni organ pa takoj po pravnomočnosti. St. 472/2—51 Ljubljana, dne 12. junija 1951. Minister — predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo: Boris Ziherl 1. r. 135. Na podlagi 1. in 3. člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 23—137/48) izdajam po predlogu Zavoda za spomeniško varstvo LR Slovenijo odi (M* bo o zavarovanju hrastovega parka »Sršenov log« pri Ljutomeru Drevesni park na periferiji Ljutomera, znan pod imenom »Sršenov log», v katerem raste 53 mogočnih, od 100 do 150 let starih hrastov in nekaj lepo ličnega grmovja, okras Ljutomera, obenem znamenit zato, ker je bil v njem dni 9. avgusta 1868 prvi slovenski tabor ob udeležbi številnih tisočev zborovalcev, ki so manifestirali za zedinjeno Slovenijo, se zaradi sVojega lokalno dendrološkega in splošno narodnozgodovinske-ga pomena zavaruje kot prirodna znamenitost in kulturni s p o rn e n i k. 2. Zavarovani park leži severozahodno od Ljutomera za potokom Ščavnica, na delih zemljiških parcel št. 886,887/1 in 887/2, ki so pripisane vložku št. 643 k. o. Ljutomer in obsega približno 1 (en) ha. 3. Park je splošno ljudsko premoženje pod upravo mestnega ljudskega odbora Ljutomer. 4. V zavarovanem parku je prepovedano: a) sekanje dreves (hrastdV), in grmovja, kakor i tudi k loščenje, obrezovanje in trganje vej ali kakršnokoli drugo poškodovanje drevja in nasadov; b) hoja izven obstoječih poti in stez; e) kolesarjenje in poleganje kakor tudi odmetavanji' papirja in dpigih odpadkov; č) poškodovanje in odstranjevanje tablic, ki jih postavi upravni organ.. 5. Posamezna drevesa se smejo posekati le iz tehtnih razlogov z dovoljenjem Zavoda za spomeniško varstvo LRS. Prav tako se smejo nove zgradbe v parku ppstav-Ijati le z dovoljenjem in po navodilih Zavoda za spomeniško varstvo LRS. 6. Park vzdržuje in neguje mestni ljudski odbor Ljutomer kot upravni organ. 7. Varstvo parka se glede na prednje predpise in predpise splošnega zakona o ljudskih odborih izroča mestnemu ljudskemu odboru Ljutomer, ki naj domače prebivalstvo seznani s predpisi te odločbe, organizacija varstva pa okrajnemu ljudskemu odboru Ljutomer. Vrhovno varstvo in splošno nadzorstvo nad zavarovanim parkom izvaja Zavod za spomeniško varstvo LRS. , 8. Kršilci te odločbe se kaznujejo po 18. členu splošnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti z dne 4. oktobra 1946 (Uradni list FLRJ, št. 81-576/46) 9. Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, za lastnika oziroma upravni organ pa takoj po pravnomočnosti. 1 St. 878/6—51 Ljubljana, dne 14. junija 1951. Minister — predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo:. Boris Ziherl I. r. Izdaja »Uradni Met LRS«. — Direktor tu odgovorni urednik: dr Rastko Močnik, tisk" liekarrn •• 1 oueta tomSiča« — vei v Ljubljani Naročnina: letno 440 din. — Posamezna številka: R din do R strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več. po pošti 3 din več. Uredništvo in uprava: Ljubljana Gajeva uliva 5 poštni predal 336. — Telefon uprave: 55-79. — Čekovni račun: 601-90180-0. Letnik Vlil URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Priloga k 2>. kosu z dne 24. julija 1951. Štev. 25 Razglasi ib oglasi Izšel je SPLOŠNI REGISTER PREDPISOV ZA LETO 1950. Vsebuje vse pred piše, objavljene v letu 1950 v Uradnem listu FLRJ, Uradnem listu LRS, Uradnem vestniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, Vestniku urada za cene pri predsedstvu vlade LRS in Finančnem zborniku Obseg 320 strani, cena 120 din. Državna gospodarska podjetja, zavode, urade in druge interesente opozarjamo na knjige, ki jih imamo še v zalogi: IZNAJDITELJSKA DELAVNOST in njena ureditev v naši državi (Dr. Stojan Pretnar). Strani 140. cena 52 din 1'OLiTICNA EKONOMIJA. Gradivo za strokovne izpile. Strani 296, cena za ustanove z naročili nad 20 izvodov 40 din, za posamezne izvode 50 din. ZAKON O OBRTNIŠTVU, s slatutom za obrtne zbornice v LRS. Strani 88, cena 20 din. SPLOŠNI REGISTER PREDPISOV za leta 1945—1947. Strani 458. cena 60 din. Vse te knjige se naročajo na naslov: Uradni list LRS, Ljubljana, poštni predal 336. dobe se pa tudi pa knjigarnah. Ravnateljstvo »Uradnega lista LRS« Register državnih gospodarskih podjetij Prj vsaki registracij) je sedež podjetja označen v besedilu, dan vpisa, spremembe ali izbrisa pa v datumu Vpisi 889, Besedilo: Železarna, Guštanj. Poslovni predmet: Proizvodnja surovega jekla, predela v,i surovega jekla i- valjanjem m kovanjem; vlivanje jeklene li-iine; organiziranje in vodstvo drugih zadev, ki so v neposredni zvezi z delom Podjetja. Podjetje je ustanovila vlad-, FLR.l z odločbo, St. 462 z dne 31. X. 1946; v pristojnost LR Slovenije pa je prešlo podjetje z odločbo vlade FLR.l, št. 282 z dne 31. III. 1951. Podjetje je pod operativnim planskim vodstvom Glavne direkcije metalurgije LRS. Za podjetje podpisujejo: Klančnik Gregor, direktor, samostojno, v obsegu zok. pooblastil in pravil podjetja; Štor Stanko, glavni računovodja, sopodipisujo ! sline po 47. členu spl. zakona o drž. goiip. podjetjih; ing. Mohorčič Franjo, tehnični direktor, ter Kogelnik k oman, personalni referent, ki podpisu je v odsotnosti direktorja, v istem obsegu. Ministrstvo za imajice LRS, Ljubljana dne 27. junija 1951. Št. 243 335—51 6560 880, Besedilo: Državni obrtni obrat »Knji-govcznica«, Ljubljana (Tyrleva 17). v Poslovni predmet: Vsa dela knjigoveze stroke in kartooažno galanterijski izdelki. Ustanovitelj državnega obrtnega obra-n: ML O Ljubljana, odločba z dne 7. VI. 19&1, Tajn. št. 400)51 S/L. Operativni upravni voditelj: Poverjeništvo za obrt in industrijo MLO Ljubljana. Za državni obrtni obrrt podpisuje: Vetrih Franjo, poslovodja, samostojno, v ddisotnostj pa oseba, k> jo dolcčj on sporazumno z operativnim upravnim voditeljem. MIX) Ljubljana, poverjeništvo za finance dne 20. junija 1951. Fin. št. 1746/51 6165 891. Besedilo: Sklad za mehanizacijo in investicijsko grad tev zadružnega kmetijstva v Črnomlju. Poslovni predmet: Gradnja zadružnih objektov; nabava material,-, semen in strojev; organizacijska in .instrukcijeka pomoč krpetijskim delovnim zadrugam. Uetanovtelj podjetja: OLO Črnomelj, odločba št. t-321/151 z dne 7. VI. 1951. Oiperativn upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Črnomelj. Za podjetje podpisuje: Rutar Alojz, direktor, po zakonitih pooblastilih. OLO Črnomelj, poverjeništvo za finance dne 30. junija 1951. Št. 344/1951 6543 Besedilo: Krajevna trgovina, Dol. Ix>- gatec. Poslovni predmet: Trgovina z mešanim blagom. Ustanovitelj podjetje: KLO Dol. Logatec, odločba št. 514/51 z dne 3. VIII. 1951. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Dol. Logatec. Poslovalnice: št. 1 Dol Logatec, jn št. 2 Dol. Logatec. Za podjetje podpisujejo: Lenarčič Ciril, upravnik, samostojno, po ipr,-.vitih pofjjetja; Traven Jakob, namestnik, v istem obsegu, v odsotnosti; Bajc Mimi, računovodja, skupaj z upravnikom vse listine po 47 členu spl. zajto-na o drž. gosp. podjetjih. St. i 200/37 6656 Besedilo: Krajevna trgovina, Litija. Poslovni predmet: Trgovina z mešanim blagom. Ustanovitelj podjetja: KLO Litija. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Litija. Poslovalnice: št. 1 Gradec 85, št. 2 Gradec 66 in št. 3 Litija 36. Za podjetje podpisujejo: Drnovšek Ivan, ravnatelj, samostojno, •po pravilih podjetja; Rapel Anton, poslovodja, v istem obsegu v njegovi odsotnosti; "Trampuž Franc, računovodja, skupaj z ravnateljem oziroma poslovodjem vse listine po 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih in Drnovšek Francka, namestnik računovodje, v istem obsegu, v odsotnosti računovodje. St. 1200/39 6655 OLO Ljubljana okolica, pove.rj. z» finance dne 5. julija 1951. * 893. Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo »Megros«, Ljubljana okolica (Ljubljana, Aškerčeva 3) Poslovni predmet: Trgovina z mešanim blagom na debelo. Ustanovitelj podjetja: OLO Ljubljana okolica. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Ljubljana okolica. Podjetje ima tale skladišča: Skladišče 1, Ljubljana, Aškerčeva 3, skladišče 2, Ljubljani-, Sv. Petra 29, skladišče 3, Ljubljana, Aškerčeva 3, skladišče 4, Vrhnika in skladišče 5, Litija. Za podjetje podpisujejo: Šinkovec Viktor, direktor, samostojno. Hren Franc, namestnik direktorja, v njegovi odsotnosti, Boltin Ludvik, namestnik direktorja, v njegovi odsotnosti, Pevc Gojmir, glavni računovodja, sopodpisuje listine po 47. členu epi. zknona o drž. gosp. podjetjih, Žlebnik Vera, namestnik glavnega računovodje pa v njegovi odsotnosti v istem obsegu, vsi po zakonitih pooblastilih. OLO Ljubljana okolica, po v er j. za Ijnance dne 39. junija 1951. Št. 1200/33 6459 At S»4. Besedilo: Krajevna mesarija, P»dgorira-DragOmelj (Št Jakob ob Savi). Poslovni predmet: Klanje živine in prodaja mesa. Ustanovitelj in operativni upravni voditelj podjetja: KLO Podgorica-Dragomelj. Za podjetje podpisujejo: Kamnar Leopold, upravnik, samostojno po zakonitih pooblastilih, Urbančič Miha, računovodja pa sopodpisuje listine po 47. etenu epi. zakona o drž. gosp. podjetjih. OLO Ljubljana okolica, poverj. za finance dne 2. julija 195L Št 1200)34 6478 Sure m e in I» e 895. B'Redile: Tovarna gumijevih izdelkov »Sava«, Kranj. Vpiše se ing. Turzanski Helmut, tehnični vodja, k: podpisuje v odsotnosti direktorja, v .steni obsegu. • Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana dne 3. julija 1951. Št. 243 218/3—1951 6565 * -*• SÜß. Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Senovo. Izbriše se ing. Cerovac Matija in vpiše ing. Žolnir Miroslav, glavni inženir, ki podpisuje v odsotnost; ravnatelja v istem obsegu. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana dne 2. julija 1951. Št. 243 85/1 — 1951 6564 Besedilo: »Javor«, tovarna furnirja in vezanih plošč, Št. Veter na Krasu. Izbriše se D a mej 1 ven in vpiše Petkovšek Anton, direktor, k; podpisuje samostojno? v obsegu zzik. pooblastil ,« pravil podjetja. Ministrstvo za finance LRS. Ljubljana dne 27. junija 1951. Št. 243 249/i—1951 6557 89,8. Besedilo: Gostinsko podjetje »Nebotičnik« (Ljubljana) Izbriše se Hieng Janez in vpiše Vospernik Janko, računovodja. M 1,0 Ljubljana, poverjeništvo za finance dne 27. junija 1951. Fin. M. 1827/51 6854 + He Šorli Vincenc, Jermol Andrej, Golja Mihael in Cvek Ivan, vpišejo pa se novi izvoljen; členi upravnega odbora: Rpjo Feliks, kmet, Kneža 4, Božič Ivan. krojač, Temljine 27, Klinken Peter, kmet, Podmelec 3 m Humar Adolf, delavec, Kneža 88. Predsednik je Rejc Feliks. Okrožne sodišče v Gorici dne 26. junija 1951. Zt 68/47—17 6357 ★ 210. Besedilo: Kmetijska zadruga v Borovnici. Izbrišejo se Suhadolnik Ivan, Trček Ciril, Suhadolnik Franc, Cerk Rudolf. Debevec .lože, Hrovatin Jože, Bizjak Ivan, Mikuž Jože, Drašler Franc in vpišejo novi členi upravnega odbora: Petelin Jakob, Brezovica 21, Turšič Ludvik, Brezovica 7, kmeta, Petrovčič Alojzij. Borovnica 101, Makovec Janez, Borovnice 148, Korošec Leopold, Borovnica 51, Jereb Jože, Borovnica 26, delavci. Grdina Franc, Breg 1, Podboj Ludvik. Dol 31, kmete, Debevec Anton, Dol 41 in Merlak Franc, Breg 9, delavca. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 30. junije 1951. Za dr V 32/8 6372 * 241. Besedilo: Okrajna zveza kmetijskih žari uig za okraj Kamnii v Kamniku. Na zboru rine, 25. IV. 1951 so se spremenila zadružna pravila v 30. členu. Izbrišejo se Kokalj Janez, Jereb Franc, Razpotnik Jože, Ložar Franc, Bleje Anton in vpišejo novi člani upravnega odbora : Zajc Avgust, čevljar, Ceplje 5, Pestot-nik Martin, Sela 1, Capuder Anton, Soteska. Cerar Tomaž, Zalog 18, kmetje, Ku-š-r Janez, Lukovica 6, Pl o v el Peter. KamniV-Ztiprice 33. nameščenea. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 22. junija 1951. Zadr V 159/8 6200 ★ 212. Besedilo: Kmetij* a zadruga v Komendi. Izbriše se Kern Maks in vpišeta nova član,-, upravnega, odbora: Juhant Janez. kmet. Gmajnica 16 in Kepic Franc, 1 »nčar, Mlaka 38. Zadr VI 184/3 6220 Št. 1335—X111JÜJ. 6326 Besedijo: Kmetijska zadruga v Krašnji. Izbriše se Per Jožefa in vpiše nov činu upravmega odbora: Udove Franc, delavec, Krašnja 15. Zadr VI 198/3 6228 Okrožno sodišče v Ljubljani dne 25. junija 1951. Oglasi sodišč Uvedba postopanja za razglasitev za mrtve IV R 681/51—2 6295 Jakob Anton, roj. 13 I. 1919, sin Antona in Neže roj. Lampret, rudar v Zavihu 11, Dobrna, se kot partizan od meseca aprila 1946 pogreša. Predlagateljica je mati Jakob Neža, Zavrh 17, priglasitveni rok: do 1. X. 1951. Okrajno sodišče v Celju dne 22. junija 1951. 1 R 103/51 4 5961 Kolarič F rane, roj. 8. IV. 1914, sin Alojza in Marije roj. L"šič, pomožni orožnik, se od maja 1945 pogreša. Predlagateljica je žena Kolarič Ohlija, visb.ižbcnkii v Rogaški Sl,'dini, Dona teki dom 31. I R 104/51—4 5962 Ozmec Stanko, roj. 23. 11 1897, sin Jakoba in Konstanci je, posestnik v I lovcih 14, se pogreša od decembra 1044 iz taborišča Dachau. Predlagateljica je Ozn.ec Verona, kmetica zadružnica v Ilovoih 14. Skrbnik obema pogrešanima je Žunič Ignac, uslužbenec pri tem sodišču. Pri-glasitveni rok: dva meseca od te objave. Okrajno sodišče v Ljutomeru dno 15. junija 1951. I R 287/51 5147 Pinter Julijana, roj. 24. Vil. 1914, hči Mihiiehi in Julijane roj. Koren, učiteljica v Rušah, je baje umrla v taborišču Oswiecim 6. IV. 1943 m se cd tekral pogreša. Predlagatelj je Pintar Miha, Ruše 142, skrbnik pa Maček Franc, Ruše 15. Priglasitveni rok: tri mesece od lo objave. Okrajno sodišče Maribor okolic« dne 22. maja 1951. I R 165/1 6130 Jaketič Frančiška,, roj. 16. V. 1930, hči Franceta in Katarine, roj. Čadonič, je bila 29. VI. 1941 odpeljana od Nemcev in baje ustrel jena. Predlagateljica je Čemas • Katarina, Zilje 51, priglasitveni rok pa: dva meseca od te objave. Okrajno sodišče v Metliki dne 20. junija 1951. I R 252/51—5 6262 Albert Viktor, roj. 14. I. 1900, sjn Jožefa in Julijane roj. Kranjec, Ivanjševci 6, je odšel oktobra 1931 neznano kam in se od takrat jmgreša. 1 R 251/51—5 6261 Albert Vilma, roj. 10. XII. 1891, hči / Jožefa in .lujijane roj. Kranjec, delavka v Ivanjsevcih 6, je odšla leta 1919 v Budapest, odkoder se je zadnjič javila 1.1922, 'n so od takrat 'pogreša. Predlagatelj za oba pogrešana je Albert Julij, Seheborci 127, skrbnik pa Lu-W_ Alek ander, Sebeborcj 12. Priglasitve-ni rok: štiri mesece od te objave. Okrajno sodišče v Murski Soboti dno 5. maja 1951. I R 91/51—7 6293 Fifolt Franc, roj. 10. IX. 1907, sin Franca m Marije roj. Legan, kmet v Dre-nju ti, je kot borec NOV baje padel 1. XI. 1943 v borbah prr Višnji gjori in se od takrat pogreša. Predlagateljica je Lavrič Marija, Drenje 8, priglasitveni rok pa: dva mesena od te objave. Okrajno sodišče v Novem mestu dne 26. junija 1951. I R 66/51—3 6335 Emeršič Ivan, roj. 24. XII. 1893, sin Ivana in Marije roj Repec, policijski vodnik v Zagrebu, Petrinjek,« ulica, se od maja 1945 pogreša. Predlagateljca je Emeršič Marija, Mur. tjnci 40, skrbnik pa Belšak Alojzij, Muretincj 39, Priglasitveni rok: tri mesece od te objnve. Okrajno sodišče v Ptuju dne 28. junija 1951. VII R 71/51 0567 Žerak Stefan, roj. 19. XII. 1917, sin Vincenca m Rozalije roj. Domine, železničar na Dunaju, Pater Švare Gasse 1/7, se kot nemški voj,'k od marca 1945 pogreša. Predlagateljica je Žerak Angela, Maribor, Koroška 29, skrbnik pa Žerak Franc, Slovenja ves 1, Ptuj. Priglasitveni rok: tri mesece od te objave. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 3. julije 1951. 1 R 495/51 5 6051 Zobec Janez, roj. 23. IV. 1886, sin Simona in Eme roj. Zobec, posestnik v Nininem 17, Poljčane, so kol avstro-ogr-ski vojak od leta 1914 pogreša. Predlagateljica je Zobec Terezija, Nimno 17, skrbnik pa Matjašič Franc, uslužbenec jiri teni sodišču. Priglasitveni rok: dva meseca od te objave. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici dne 9. junijA 1951. * Oklici o skrbnikih in razpravah Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost in stroške, dokler se sami no zglasijo ah ne imenujejo pooblaščenec G 197/51—2 5837 Tožba za razvezo zakona. Vinkovie Neža, roj. Vozlič, viničarka v Presiki 32. 'proti Vinkoviču Štefanu, delaven n,a Šafanskem, zdaj neznanega bivališča nekje v Ameriki. Skrbnik je Mužinič Frane, kmet na Še farskem. Okrajno sodišče v Ljutomeru dno 12. junija 1951. * Amortizacije Uvede se postopanje za amortizacijo vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne 1 R 70/51-4 6460 Poje Frančiška, užitknrica iz Podpre-ske 7, prosi po pooblaščencu Turku Francu, kmetu v, Lazcu 6, Draga za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske št. 215438, z vlogo 14.000 dinarjev. Knjižica se je glasila na ime Poje Anton, Podpreska 7. Priglasitveni rok: dva meseca od te objave. Okrajno sodišče v Kočevje dne 29. juni ja 1951. Razni oglasi Pozivi upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sotlno izterjali 6521 Kmetijska zadruga Sostro je prešla v likvidacijo. Priglasitveni rok: en mesec od tc objave. Kmetijska zadruga Sostro v likvidaciji Izgubljene listine preklicujejo Arko Janez, Ljubljana, Beethovnova 16, evid. tablico osebnega avtomobila znamke »Opel-Oliinpiac, št. S— 1094, izdano v Ljubljani. 6990 Ralmič Frančiška, Košnica l pri Celju, osebno izkaznico. 6817 Benda Peter, Ljubljana, Polakova 3, osebno izkaznico, knjižico za kolo in vo-• jaško potrdilo, izdano v Ljubljani. 6988 Blažič Antonija, Celje, Zavodna 21, osebno izkaznico št. F 0602752. 6808 Bolje Justa, Medana, Gorica, osebno izkaznico reg. št. 2192, ser št. 0293305 in potno dovoljenje za cono B, izdano od Ministrstva za notranje zadeve LRS. 6431 Borštnik Jera, Grosuplje, osebno izkaznico, izdano v Grosupljem. 7,Ki7 Borštnik Vero, Grosuplje, osebno izkaznico, izdano v Grosupljem. 7066 Bradač Anton, Škofja Loka, vojaško knjižico reg. št. 5236. ser. št. PU 0001--R, izdano v Ljubljani dne 8. VII. 1948. 7064 Brataitir Frane, Zakol 14, Brežice, osebno izkaznico reg. št. 2155, ser. številka 0367465, izdano v Krškem. 6389 Brčnik Alojzija, Tovarna sodov, Medlog pn Celju, osebno izkaznico številka F 0596833. 6801 Cerovšek Rafael, Šmarje 19 pri Celju, delovno knjižico št. 1932036, izdano ati podjetja »Beton«, Celje. 6805 Čerin Danilo, Ljubljana, Mariborska 20, šofersko izkaznico I. razreda, izdano v Pulju. 6987 Čenč Jožef, Ptuj, Kapucinska 3, osebno izkaznico. 6529 Dolinar Ivan, Ljubljana, Ciglarjeva SO, osebno izkaznico in knjižico za kolo, izdano v Ljubljani. 6985 Dolinar Jože, Trboje 79, Smlednik, osebno izkaznico. 6237 Duh Mihael, Lačja vas 12, Nazarj roj. 24. II. 1923, jKitrdifo o st iln; nesposobnosti tf\ vojaško službo, ’zdatio od vojaškega odseka v Gor Radgoni. 6527 Ekart Jožo, Rače 97 pri Mariboru, osebno izkaznico reg. št. 5064, si r. šl. 05786174, izdano v Račah pri Mariboru. 6686 Flakus Anroj, Vrtiče 23, Zg. Kungota pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 26592, ser. št. 0190411, izdano v Z*. Kungotj 22. III. 1951, vejnško knjižico, izdano v Mariboru 1948 jn prometno knjižico za kolo znamke iStynuu. ŠL 887. 6048 Flegar Mirko,, Ljubljana, Robova 4, osebno izkaznico in w>jažko knjižico, izdano v Ljubljani. 6986 Guček Valburga, Verovje 15, Sv. Jurij pri Celju, osebno izkaznico št. F 9663942. 6810 Gustinčič Jože, Suhorje 2, II. Bistrica, ■spričevalo o nižjem tečajnem izpitu, izdano 1. 1949 od gimnazije v Postojni. ' 6308 Horvat Terezija, Vintarovci 85, Ptuj, osebno izkaznico. 6386 llrašovcc Ljudmila, državno posestvo Podvm, Rndovljica, osebno izkaznico št. 22150. 6573 Hribernik Terezija, Perovec 4, Slov. Konjice, osebno izkaznico, izdano v Poljčanah. 6462 H&beršek Franjo, Janški vrh, Ptujska .gora pri Ptuju, osebno izkaznico reg. št. 45253, ser. ši. 0289490, izdano v Ptuju. 6797 Jaušovec Marja, Čakovec, Spinčičeva 15, osebno izkaznico reg št- 939/1, ser. št. 0057638, izdano v Kapeli pri Gor. Radgon.. 6450 Jezernik Jože, čret 74 pri Celju, osebno izkaznico št. 13028, izdano pri MLO Celje mesto. 6803 Jovan Antou, Planina pri Celju, vojaško knjižico, izdano od vojaškega odseka Celje okolica. 6816 Juvan \ uRntin, knjižico za kolo znamke Diirkop št. 995142. 7018 Juvančič Frančiška, Rakek 214, osebno izkaznico reg. št 5835, ser. št. F 0616145. 6984 Kaiitužcr Jakob, Zg. Hudinji pri Celju, delovno knjižico št. 1347317. 6802 Kočičnik Marjan, Celje, Mariborska 132, delovno knjižico. 6799 Koprivnikar Leopold, Maribor, Obrežna 97, osebno izkaznico rog. št. 37447, ser. št. 37159, izdimo v Mariboru 30. I. 1951, vojaško knjižico, izdano v Ptuju 1948 in prometno knjižico za dvokolo znamke >Barooia«, št. S-16/11821. 6949 K®rMer Robert, Celje, Stanetova 6, osebno izkaznico št. F 0693512. 6800 Korošec Frane, Ranca 48, Pesnica pri St. liju. prometno knjižico za kolo znamke >Ad'ter«, št. 115139 6942 Kn»i Matilda, roj. 13. III. 1930, Oče-siavci 5, osebno izkaznico reg. št. 9289/1, «er. št. 0066091, izdano v Radgoni. 5974 Kostajnšek Ivan, Vojnik 1 pri Celju, osebno izkaznico št. F< 0648681. 6811 Kovač Jožef, roj. 4. X. 1921, Dolnja Lendava, Pa rti zimska 93, osebno izkaznico za prebivalce obmejnega pasu reg št. 5522, ser. št. G 0229232, izdano v Dol. Lendavi. 6388 Kozminski Rudolf, Ptuj, osebno izkaznico reg. št. 27639, ser. št. 0270949. izdano v Ptuju. 6882 Krašovec Vida, Ljubljena, Šelenburgo-va 1, delovno knjižico, izdano v Ljubljani. 7020 Kustrle Polde, roj. 11. X. 1922, Kočevje, vojaško knjižico, izdano od I. proletarske divizije. 6523 Kušar Ivana, Ribnica na Pohorju 33, osebno izkaznico, reg. št. 23348, ser. št. 0569301. izdano v Ribnici na Pohorju. 6946 Lazar Anica, bolniška strežnica bolnica Trbovlje, roj. 6. IX. 1925 v Izlakah pri Zagorju, delovno knjižico št. 1329992. 6572 Lever Marija, Tominje 32, II. Bistrica, osebno izkaznico reg. št. 7374, ser. št. 03546684. 6343 Lipan Marjan, Ljubljana, Sv. Marka 22, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 7019 Lončarič Franc, Sv. Vid 12, p. Pristava prj Celju, delovno knjižico. 6798 Lubič Anton, Gaberje, Celje, šofersko izkaznico št. 2,509, izdano od NO Celje. 6814 Mahkovec Jože, Ljubljana, Prekmurska 3, osebno m železničarsko izkaznico. 6887 Matko Herman, kapetan JA, Ljubljiina. v. p. 7060, osebno oficirsko izkaznico št. 1124 in vojaško objavo ser. Da. št. 083x867. 6757 Mirnik Franc, Trnovlje 20 pri Celju, vojaško knjižico. 6815 Modric Palmira, Rafut 12, Goric-1, osebno izkaznico reg. št. 40271, ser. št. 0300623. 6264 Mom Jožef, Pokoše 16 pri Polskavi, osebno izkaznico, reg. št. 31128, ser. št. 0574561, izdamo v Marboni 6 IV. 1951. 6940 Pavlin Ivan, roj. 27. I. 1924, Mozirje 125, osebno izkaznico reg. št. 18561, ser. št. 9441872. izdano v Šoštanju. 6587 Pegam Franc, Bukovščica nad Škofjo Loko, osebno izkaznico reg. št,-39061, ser. št. 0217971. izdano v Kranju. 7058 Peklaj Franc. Babna gora 16, Polhov Gradec, vojaško knjižico, izdamo v Ljubljani. 69S9 Pibernik Breda, Ljubljena, Kapiteljska 7, osebno izkaznico. 6886 Po klar Gabrijel, Podgorje 32, potrdilo o nesposobnosti za vojaško službo. 6981 Prevoršek Rudi, Gradišče 4, Vojnik pri Celju, prometno knjižico in osebno iznaz-nieo št. F 0681867 na ime Prevoršek Marija. 6807 Pukšič Terezija, Maribor, Št. IIjeki 19 delovno knjižico št. 1313407, izdano v Mariboru. 6930 Rajh Anton, Maribor, Tržaška 73, osebno izkaznico reg. št. 47865, ser. št. 45313, izdano v Mariboru 23. II. 1961. 6943 Kakoša Marija, Hlapencj, Juršinci osebno izkaznico reg. št. 13035, ser, št. 0254349. 7013 Ropedrič Pavle, Ljubljana, VP 2667, nabavno knjižico št. 71, izdano od VTP v Ljubljani. 6991 Roškarjč Hedvika, Maribor, Kilvanjska 9. osebno izkaznico, reg. št. 258PX), ser. št. 0021608, izdano v Mariboru 19. I. 1951. 6938 Rožič Janez, Ljubljana, Pred škofijo 7, osebno izkaznico, reg. št. 80215—51, ser. št. 0102525, izdano v Ljubljani. 7022 Rupert Ana, Maribor, Tomšičeva 4, osebno izkaznico, reg. št. 9147, ser. št. 0010357, izdano v Mariboru 14. XIT. 1950. 6945 Sarme Adolf, Maribor, Košaki, ^t. Ilj-ska 67, šofersko izkaznico II. kat. ŠL 808, izdano 23. IX. 1947 v Mariboru. 6947 Satler Gertka, Zgornji V etovlak 19, osebno izkaznico reg. št. 9502, ser. št. 0251715. 7914 Sitar Alojzija, Ljubečna 42, Celje, osebno izkaznico št. F 0678023. 6812 Sivka Ivan, Sv. Jurij 17, Celje, osebno izkaznico št. F 0686258. ' 6804 Skok Lojze, Domžale, spričevalo VIL in VIII. razreda in maturitetno spričevalo, izdano v Ljubljani. 7021 S<» ton šok Angela, Trbovlje, Loke 324, spričevalo 3. razr. gimnazije v Trbovljah. n:i ime Sotenšek Bogdan. 7057 Šlezingcr Fani, Petrovče 31, Celje, osebno izkaznico, izdano v Petrovčah. 6806 Šm|d Filip, roj. 1. V. 1931, .Jesenovec 3, Železniki, osebno izkaznico reg. št. 6911, ser. št, 0183221. izdano v Kranju. 643Ö Sopar Kristina. Vojnik 113 prj CeljU, osebno izkaznico Št. F 0649237. 6809 »Špedicija«, Ljubljana, Tyrseva 31, prometno knjižico tovornega avtomobilu znamke »Mercedes« št. S-1144, izdano v Ljubljani. x 7017 Štamol Ivan, Ljubljana, Viška 1, delovno knjižico, izdano v Celju. 7065 Tivadar Franc, Dolnja Lendava, Partizanska 71, osebno izkaznico za prebivalce obmejnega pasu reg. št. 5722, ser. št. G 0228432, izadno v Dol. Lendav... 6461 Tovarna avtomobilov, Maribor, prometno knjižico št. 1482,5 za tovorni avlo znamke »Praga«, evid. št. S-4336, št. motorja 006. št. šasije 005. 4936 Troha Nežka, Cerknica 162, Postojna, osebno izkaznico, ser. št. 627707, reg. št. 17397, izdano v Postojni. 6884 Uprava mestnega kmetijskega posestva Cankarjevo na Verdu pri Vrhniki, evid. tablico za motorno kolo,, št. S-01070. 6340 Vavken Vido Ljubljan.i, Gradišče 14, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 7068 Vrečko Viljem, Ježica, Stožice 160, pre-klic o izgubljeni osebni izkaznici, objav Len v Uradnem listu LRS št. 23, dne 10. VII. 1931, ker se je listina medtem našla. k 6449 Veber Alojz, Sv. Peter pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 43340, ser. št. 0877526, izdano v Mariboru 1951. 6937 Vidic J°že, Podgorje 58, Kamnik, osebno izkaznico reg. šf. 93, ser. št. 0446403, izdano v Kamniku. 646.3 Vobovmk Alojzij, Vuzenica, delovno knjižico št. 1297765, izdano v Slov. Gradcu, št. delovodnika 3916. 6944 Volčanjšek Jožefa, Videm oh Savi 13. osebno izkaznico reg. št. 19883, ser. št. 039S143, izdano v Krškem. 6665 Zidar Marija, Kazlje 60, Sežana, osebno izkaznico reg. št. 5878, ser. St. 0206,588, izdano v Sežani. Zobec Ana. Celje, Dečkova 8, osebno izkaznico št.' 535,' izdano od' PENZ. 6813 Žavcer Štetan, Vršnik 4. Sv. Jurij pn Pesnici, osebno izkaznico, izdano pri Sv. Juriju 195 L 6941 Izdaja »Uradu Lat LRS«, Direktor in odgovorni urednik; dr. Rastko Močnik, Leka tiskarna »ivnela lomšičat v Ljubljani