Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2-60 K, me* sečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Posamezna fttavllka 10 *
Reklamacije so poštnine proste. jNefrankir&na pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, Inueratl. Enostopna petit-vrstica, (širina 83 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
102. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 24. decembra 1907
Leto X.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inaerate i. t. d.: Upravnlčtvo .Rdečega Prapora«, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 8/1.
Sodrngi in somišljeniki!
,Rdeči Prapor" je začel izhajati od 15. oktobra 1.1. naprej dvakrat na teden.
Izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 20 vin., za četrt leta 2 K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Upravništvo ,.Rdečega Prapora".
Draginja.
Kakor črv, če se stopi nanj, se zvijajo ljudstvu sovražne stranke, ki so v državnem zboru onemogočile omejitev draginje. Vse njih časopisje laže dannadan, tako, da pobija danes to, kar je včeraj pisalo; vse napada socialne demokrate, kakor da bi bili oni glasovali zoper nujnost svojih predlogov. In človek, ki še kaj verjame takim časnikarskim rokovnjačem, bi moral navsezadnje še misliti, da so socialisti krivi, če imamo draginjo ^ državi.
Povedali smo že večkrat, da ima sedanja draginja različne vzroke. Med onimi faktorji, ki pro-vzročajo visoke cene, je pa tudi država in zato je umevno, da se je krščanski gospodar Ebenhoch tako upiral socialno-demokratičnim predlogom, ter da so krščanski socialci kot vladna stranka poma gali pokopati ničnost.
Da uplivajo konzumni davki na draginjo, je menda tako razumljiva resnica, da je pač ni treba posebej dokazovati. Treba je le pogledati, kako je ljudstvo v Avstriji obdavčeno. Dobro merilo do-
Boilčnl napev.
b J. S. Uach&rjeve knjige: «Oolgatha».
Tam v Betlehemu na slamici se Jezušček rodil je, idilični pastirčkov rod se tam veselil je.
in zrasel je in kar tako, brez vsake profesije po svetu hodil, — navdušenje žarelo mu iz oči je.
Otroke ljubil in reveže, z besedo plamenečo je v duše puste zagrmel, oznanjal novo srečo:
Češ, na siromakih sloni ves svet, njim raja odpro se vrata.
Gospod ekscelenca in berač da vendar ste pravzaprav — brata 1
Ubožcu pa celo ljubi Bog d& poleg sebe mesto, velblod, češ, najde skoz iglo prej nego tak rentier v raj cesto.
V nebesih tam bo velik hoj!
Peči zakurjene vedno, hanana prava, denarcev kup In vince, m da bo kaj vredno!
bimo, če primerjamo državne dohodke iz direktnih davkov z onimi iz indirektnih.
Skupni dohodki države za leto 1907 so iznašali 1243-3 milionov kron. Od te svote odpada na direktne davke 314 7 milionov kron, na indirektne pa 644-4 milionov, to je v procentih na direktne 27, na indirektne pa 55 4 odstotkov.
Mnogo več kakor polovico vseh svojih dohodkov ima torej država iz indirektnih davkov, ki jih iztlači davni aparat iz konzumirajočega občinstva. Toda ne sme se pozabiti, da je velik del navidezno direktnih davkov tudi indirekten, ker jih davkoplačevalci zvale s svojih pleč in hrbet občinstvu. Tako je n. pr. s hišnim davkom, ki ga v resnici plačujejo najemniki stanovanj. Leta 1907 je iznašal hišni davek, vštevši 5 odstotno naklado za davka proste hiše 91*3 milionov kron. če se torej le ta davek — ker je povsem prav — prišteje indirektnim davkom, tedaj se zviša njih svota na 735 7 milionov kron, to je 63-3 odstotkov vseh državnih dohodkov, v tem ko se znižajo direktni dohodki na 223-4 milionov kron, odnosno na 19 2 odstotkov.
Oglejmo si posamezne zneske, ki jih plačujejo posedujoči sloji državi.
Hišni razredni davek iznaša . , . 10	6 milionov
zemljiščni davek  ........................53	6	>
pridobninski davek....................... 35	7	>
davek akcijskih družb.................... 56	4	»
davek za rente	 9'3	>
davek na plače..................... 2 5	»
Skupaj . . . 168 1 milionov Med direktnimi je tudi osebni dohodninski davek, ki prinaša državi približno 60 milionov na leto. Dokazano je, da plačajo najmanj polovico te svote nastavljenci in delavci, tako, da ne odpade na posedujoče sloje niti polovica tega zneska. Tudi če računamo celo polovico, je vsa svota, ki jo dobiva država od posedujočega razreda v najboljšem slučaju 188 milionov kron.
Kako majhen je ta znesek v primeri z ogromno svoto indirektnih davkov, ki jih plačujejo ši-
Nebesa cilj so, življenje pa prav kakor okovi bi bili . . .
— Potem mogotci tega sveta na križ so ga pribili.
Iz groba je potlej Jezus vstal in v srcu nesoč lekcijo, kaj rad lej zemlji slovo je dal in se dvignil v nebes domačijo . . .
O, Gospod Jezus, Tvoj spomin slavimo mi bliščeče, in vrsta Tvojih praznikov po letu vsem se vleče.
Rodiš se decembra in vesele se Te otročički drobni, ker nič več pastircev tistih ni in tistih idiličnih dob ni.
In strašno hitro nam zrasteš potem in nove nam praviš besede, naj bi nas v težavah tolažile saj polne ne teške sklede.
Da nam ubožcem ljubi Bog d& poleg sebe mesta.
Da lažja je slonu skoz igle uhd nego v raj ekscelenci cesta.
roki ljudski sloji, katerim moramo prišteti vsaj trideset milionov osebnega dohodninskega davka iz ž<	lelavcev!
-4nih davkov na posamezne p	!e sledeči pregled:
C	.................. 130 4 milionov
D	 80-6	*
P:,«...............................  .	774
Sladkor.............................130-4
Petrolej	  204	»
Vino in mošt	  12-5	»
Meso in Živina	  161	>
Druga potrošarina	 7’8	»
Točenje in maloprodaja .....	2*3	»
monopol za sol....................... .	32*6	»
tobak................................ .	151-2	»
Skupaj . . .	661-7 milionov
Na vsakega posameznega prebivalca odpade od te svote 24 kron 30 vinarjev; pri družini, ki šteje štiri osebe, iznašata to na leto 97 kron 20 vinarjev.
Za to svoto podražuje država sama življenje delavcev in njih družin.
Če se gre za njene dohodke, zna torej država prav dobro najti široke mase. Dobro je vedela, zakaj je obdavčila prav tiste predmete, ki jih kon-sumirajo množice, -če se gre pa za razdelitev dohodkov, pa zna prav tako imenitno pozabiti na množico državljanov, na delavsko ljudstvo.
Izdatki so bili leta 1907 takole razdeljeni: Državni dolg .........	386*3 milionov
Militarizem .........	3599	»
Zakonodajstvo, uprava in pravo-
sodje .
******
213-8	»
11-5	*
15-4	*
94-3	»
78^4______^
1159-6 milionov
Dvor .  ....................... .
Bogočastje .........
Narodno gospodarstvo ....
Pouk, znanost, umetnost, , ,
Skupaj. .
V odstotkih je to: Za državni dolg 33 procentov, za militarizem 31, za zakonodajstvo, upravo in justico 18 5, za dvor 1, za bogočastje 1-3, za
V nebesih tam pa bo velik hoj, peči zakurjene vedno, nobenega upnika, dostj cigar in vince, — da bo kaj vredno.
Le lumpom se dobro tu godi, v njih rokah bogatstvo, moč je . * .
— Na križ lesen Te pribijejo gospodje, ko Velika noč je.
Pa modro spet ustaneš, ko še pomlad prebudi, zelene drevesa; da vse cvete tega ni ti mar in vzdigneš se v nebesa.
In to je facit: dalje gre svet prav kakor za Tvojih časov, hudo je bilo, še hujšo bo, stok sliši proroških se glasov.
Nebesa blede, oh, vera je proč I Morda bi pa boljše kaj bilo, če ne bi po smrti šele teh reči,
— če zdaj bi se Že kaj dobilo.
Saj le še otroci tu pa tam Božiča vesele se,
vijoletnih gospodov trebuščki samo ob Tvojih naukih rede se.
narodno gospodarstvo 8*1, za pouk, znanost in umetnost 6*8 odstotkov.
Militarizem in državni dolgovi požro 64 odstotkov, to je dve tretjini izdatkov, skrb za delavstvo je pa državnemu proračunu neznana. Onih 78 milionov za pouk je določenih za visoke in srednje šole; za ljudsko šolstvo, ki je delavstvu najbliže in najvažnejše, ne da država skoraj ničesar. To breme nalaga skoraj izključno deželam in občinam, izdatki za «narodno gospodarstvo* so podpore za industrijo, za veliko poljedelstvo in za srednjeveško reševanje male obrti. Delavca najde država le tedaj, če zahteva denarja od njega. Blagodejno njeno roko občuti delavec takrat, kadar mu otežča življenje.
To so številke, ki jih je država sama zapisala in zato ni izgovora, da bi bil tudi to socialno-demokratičen švindL Seveda, dokler vladajo in gospodarno posedujoči razredi, ne more biti drugače.
Zmaga tržaških težakov.
Stavka tržaških težakov, ki je trajala od pon-deljka, 9. trn., pa do četrtka, 19. t. m., je končala • popolno zmago delavcev. Dobili so: 20 vin. na dan zvišanja na dosedanjo plačo, na dan pol ure skrajšanja dela in gospodarji morajo zavarovati vse delavce pri zavarovalnici proti nezgodam. Delavcem pri kožah se mora dati pri delu posebne jopiče in rokavice, vsem pa jopiče za dež, kadar je deževno vreme. Razen tega so gospodarji dovolili v svrho racijonalne razdelitve dela med dninarji «delav«ke izkaznice*, kijih bo delila tuk. organizacija težakov pod kontrolo, stoječo iz delavcev in delodajalcev. Ta pogodba je bila podpisana od organizacije težakov ip delodajalcev ter velja za dve leti.
*
V četrtek zvečer se je vršil v »Delavskem Domu* veliki shod, katerega se je udeležilo gotovo 2000 težakov, tako da se je moral vršiti en shod v I., eden v II. nadstropju. Govorili so podpredsednik zveze prometnih delavcev sodrugi Schwerzl, Pegaini, Kopač, Panek in predsednik tuk. podružnice težakov Ser bo, ki so razložili težakom pogodbo, ki je bila enoglasno sprejeta. Sodr. Kopač je ostro napadel «N. D. O.*, ki je ne samo trosila po svetu neresnico, da bo stavka izgubljena, temveč je tudi angažovala uboge slovenske stavkokaze laškim iredentovcem. Po shodu se je vršila demonstracija, med katero so delavci prepevati socialistične pesmi.
*
Ko so se vršila pogajanja med delavci in delodajalci, se je zopet pokazala.u mazan a nezna-čajnost voditeljev »Narodne delavske organizacije*. Prišli so namreč <ja in zahtevati od namestnika Hohenloha, najse jih vsprejme k pogajanjem. Toda zastopniki delavstva so odločno zavrniti, rekoč, da s voditelji štrajkolom-cev nočejo sedeti pri mizi, In res. Najprej delati z vsemi silami proti zahtevam delavstva, potem pa se hliniti, kakor bi se hotelo zanje nekaj narediti, je umazana neznačajnost, kakoršne so zmožni samo voditeiji »N. D. O.*, ki je pa ne more prenesti noben polten človek. Tako je »N. D. 0.» popolnoma pogorela. Škodovala pa je vsekakor, kajti če bi ne biti njeni voditeiji organizirati štrajkolomstva, bi bila zmaga težakov lahko še vetja. Toda sedaj so pogoreli, kajti delodajalci so privolili tudi na delavske izkaznice, ki niso prav dišale voditeljem »N. D. 0.». Povrnemo se ie k tej zadevi, slovenskemu delavcu pa pravimo, naj pazi, naj se varuje v bodoče umazanih izdajic »Narodne delavske organizacije*.
MilitariiMk
Ze davno čutijo narodi, da je ogromni davek, ki ga morajo plačevati za »svoje* vojske silno breme. Toda odkar je vpeijana splošna vojna dolžnost, se je povečalo to breme tako, da je postalo naravnost neznosno. V nobeni dobi zgodovine se ni iztiačilo iz ijudstva tako velikanskih svot Kaj pomeni militarizem za gospodarsko življenje ijudstva, se vidi ie odtod, da so plačali narodi v zadnjem desetletju samo za stoječe vojske ogromno svoto 78 miliard kron.
Toda če ao že izdatki za vojsko na suhem tako izrastii, da misel na nje človeku zapira sapo, jeija to le velike bolj za izdatke, ki jih polro
mornarice. Pač še rušo tako absolutno veliki, kakor stroški za vojsko na suhem; ali vendar je izdalo le osem največjih pomorskih držav od leta 1898 do 1907 velikansko svoto 24 miliard kron za mornarico.
Ce prav nizko posežemo, so porabile ostale države za svoje mornarice v tem času 6 miliard. Iz tega se razvidi, da je iztisnil »oboroženi mir* narodom v tem detetletju 102 miliardi kron. V tej velikanski svoti pa niso vračunane one ogromne svote, ki so jih tekom tega časa požrle vojne.
Nič na svetu ne more biti tako značilno za blaznost našega brambovskega zistema, kakor te gore zlate, ki jih je moralo civilizirano človeštvo žrtvovati barbarizmu vojske. Nič ne dokazuje bolje, da je postal »oboroženi mir* prava mora za ljudstvo.
Ze dva mirovna kongrera sta zborovala v Haagu. Rezultat je bil v obeh slučajih enak: Mnogo banketov, mnogo lepih fraz, prazne resolucije, pa slovesna slovesa. Ali nenasitnemu molohu militarizmu se se ni izpulilo lasu iz glave. Seveda vemo že davno, da mirovna hinavščina gospodujočega razreda prav tako ne pr akucne militarizma, kakor mirovno blebetanje ideologov. Militarizem je združen s kapitalizmom. Kadar pade ta v grob, bo tudi konec takega militarizma, ki ni nič druzega, kakor strašno breme za ljudstvo.
Politični odsevi.
Na božične počitnice je odšel državni zbor v soboto. Na tej zadnji seji je sprejel zakon o proračunskem provizoriju, ki ga je zbornica razpravljala v silni naglici; potem je prišel na vrsto zakonski načrt o znižanju davka na sladkor. Tudi ta razprava je bila zelo kratka. Ce ne bi bilo socialnih demokratov, za katere sta govorila poslanca dr. Ellenbogen in Nčmec, ne bi bilo skoraj nobene debate. Načrt je bil sprejet, ravno tako zakonski predlog, ki pooblašča vlado, da provizorično do konca leta uravna trgovinske razmere i zunanjimi državami. Na to je bilo še nekoliko odgovorov na interpelacije, potem je predsednik Weifikirchner voščil poslancem vesele praznike ter naznanil, da skliče prihodnjo sejo pismeno — in konec je bil,
Z ozirom na bližajoče se praznike je državni zbor v zadnjem času res delal. Toda kakor je bilo prejšnje zavlačevanje neodpustno, tako je bila zadnja naglica sumljiva. Proti koncu jc bilo že tako, kakor da bi se hotela zbornica izpreuieniti v aparat za glasovanje.
Ce je zbornica opravila svoje delo, je pa treba tudi vprašati, kako ga je opravila. Rešila je stvari, ki so bile na dnevnem redu. Ampak tako na korist ljudstva, kakor bi bila lahko storila, jih ni rešila.
V parlamentu so še vedno zastopani interesi bogatih in zato prezira interese proletariata.
Poslanec dr. Ellonbogen je v soboto v zbornici živo zastopal predlog socialnih demokratov, naj se zniža sladkorni davek za 16 kron in sicer s tem potom, da se vladno naredbo, s katero je bil ta davek zvišan za 16 kron, proglasi za neveljavno. Dokazal je, da je to pravica parlamenta in da državne finance ne bi imele ncbene škode od tega. Toda vladna večina je že tako dresirana, da glasuje, kakor žele ministri. Tudi sodrug Nčmec je zagovarjal socialno-demokratični predlog. Ampak zaman. Z meščanske strani se je oglasil samo nemški liberalec Gfinther, ki je govoril zoper znižanje tega davka sploh. Za socialistični predlog je glasovalo 116, zoper njega 196 poslancev. Tako je bil sprejet načrt, po katerem se ima znižati davek za 8 kron. Seveda ima o tem odločati še gosposka zbornica.
Obe delegaoi)l sta biti v soboto, 21. t. m., sprejeti pri cesarju na dvoru. Avstrijsko delegacijo je vodil njen predsednik, krščanski socialec Fuchs, Id je pokazal v svojem govoru tako servilen duh, kakor da bi bila naloga delegacij, plaziti se pred vlado na kolenih in segati v žepe ljudstva. Fuchs je hvalil avstro-ogarsko nagodbo, češ, da je v njej zmagala misel trajne skupnosti obeh držav ter je zagovarjal zvišanje oficirskih plač, kakor da bi bilo treba še »prepričevati* ministre o tej zahtevi. Nasprotno je bil nagovor predsednika ogrske delegacije Barabasa zelo kratek. Dejal je, da Ogrska pripravljena, pospeševati brambno moč države »v mejah materialne moči*.
V svojem prestolnem govora, s katerim je sprejel delegaciji, je cesar dejal, da so ostale razmere monarhije napram vsem zunanjim državam zadovoljive. Nekatera nasprotja, ki so se prej po-kazovala, so se ublažila. Vojna uprava da je zvišanje zahtev omejila na najnujnejše. O trozvezi ni bilo besede v prestolnem govoru.
0 skupnem proračunskem provlsoriju je razpravljala avstrijska delegacija na sobotni seji.
V imenu socialnih demokratov je podal poslanec Nlmec sledečo izjavo: »V zmislu našega načelnega statiiča proti delegacijam kot instituciji, ki ne odgovarja ustavnemu pravu in v kateri vidimo omejitev proračunskega prava driavnega zbora i
nadalje v zmislu našega načelnega stališča proti militarizmu kot narodom sovražni instituciji, ki služi v prvi vrsti namenu, nasilno potlačevati delavski razred v njegovi borbi za gospodarstvo in politično osvoboditev od buržoazije; končno v smislu našega stališča proti vsem tem v zvezi stoječim vprašanjem, ki spadajo v kompetenco delegacij, odklanjamo zahtevane kredite in bomo glasovali proti proračunu. Z ozirom na kratek čas, ki je delegacijam določen za razpravo proračunskega provizorija, se omejujemo na to kratko izjavo. Pridržujemo si pa, da razjasnimo pri razpravi o rednem proračunu za leto 1908 svoje stališče v vseh vprašanjih, ki spadajo v delokrog tega zbora. — Večina je seveda sprejela proračunski provizorij.
Ogrska delegacija je sprejela proračunski provizorij na seji, ki je trajala celih deset minut. Hrvatje so glasovali proti.
Stari Lueger postane baje kmalu tajni svetnik. To bo plača za to, ker so krščanski socialci glasovali za nagodbo.
Predsednik zbornice Weisskirchner ima postati sekcijski načelnik v delavskem ministrstvu. To so prav lepe nade: Krščanski socialec Gefi-mann delavski minister, krščanski socialec Weiliki rchn er njegov sekcijski šef — to bo pravo »delavsko* ministrstvo.
Grof Friderik Scbdnborn, član gosposke zbornice, bivši moravski namestnik, nekolikokrat tudi justični minister, je v soboto dopoldne umrl v starosti 66 let. Bil je klerikalec in reakcionar.
V Rnsiji so postavili 49 soc. demokratov, med temi 37 poslancev druge dume, na zatožno klop, zaradi veleizdajstva. Krivi so baje, kakor opravičuje min. predsednik Stolypin v vladnem komunikeju to justično barbarstvo, da so ščuvati k nasilnemu prevratu, da so hoteli odstaviti cesarja in izpremeniti Rusijo v demokratiško republiko. Vsakdo, ki mu je le od daleč znan politiški in eko-nomiško-evolucijski program soc. demokracije, vidi takoj gorostasno krivičnost in nevednost obtožite-ljevo. Vendar je bilo obsojenih 11 obtožencev na pet, 15 na štiri leta prisilnega dela in 12 na prisilno naseljenje. Med prvimi se nahaja tudi vodja soc. demokratiške stranke Zeretelli.
Perzija je preživela v zadnjem času hud boj. Njen vladar, šah, ki se je nedvomno opiral na rusko vlado, je hotel odpraviti ustavo in razgnati parlament, vsled česar je nastal v parlamentu in med narodom tako hud odpor, da je bilo nekaj časa pričakovati, da se ga skratka požene s prestola. Prišlo je tudi do krvavih spopadov. Konflikt se je v zadnji uri poravnal; šah ostane, parlament pa tudi. S tem pa nikakor ni zagotovljen mir v deželi. Pričekovati je novih bojev, o katerih se ne more nikakor vedeti, kako se končajo,
Za preiskavo naredbe po § 14. je vložil poslanec Skedl predlog, ki ga je podpisalo 174 poslancev. Preišče naj te naredbe ustavni odbor. Krajše bi bilo, da bi bila zbornica sama razpravljala in glasovala o veljavnosti teh naredb.
Socialni pregled.
Poloial mizarjev v Solkana.
•
Na željo ondotnih zaupnikov sem se podal pred kratkim v Solkan, da tam poročam na shodu mizarjev o položaju in gibanju delavstva te stroke. Dospevši okolu 12. ure na goriško postajo, me je tam čakal stari znanec, s katerim sva nekaj let v eni delavnici skupaj delala.
Ker je bil shod napovedan šele na tretjo uro popoldan, je bilo dosti časa, da sem šel na njegovo vabilo žnjim v stanovanje.
Seveda sem moral v prvi vrsti na dolgo in široko pripovedovati o zadnji veliki bitki, katero smo letos prestali v Ljubljani.
Moj znanec se je nemalo veselil naše zmage, toda sumljivo se mi je zdelo, da je večkrat med pogovoru vskliknil »oh, tukaj, tukaj bi bilo treba ljudem odpreti oči*.
Zatrjeval mi je, da bi že zdavnaj pokazal hrbet Solkanu in pijavkam, ki prebivajo v njem, ako ne bi bil navezan na delo pri nekem ondotnem mojstru.
Dasi sem bil v Solkanu šele prvikrat, mi je bilo vendar znano, da položaj tamošnjih mizarjev ni ravno sijajen. Ko sva odšla na zborovališče in sem si spotoma ogledal nekoliko Solkan, je bila moja prva skrb, da se pogovorim z ondotnimi mizarji v zadevah delavcev te stroke, in šele sedaj sem opazil, da vlada med tem delavstvom mizerija v najpolnejšem zmislu besede.
Solkan je prava mizarska kolonija, o drugih strokah se razven železnice takorekoč niti govoriti ne moref v vsaki drugi hiši imaš gotovo mizarja. Razven cele vrste malih mostrov, ki delajo deloma sami, deloma z enim, dvema ati več pomočniki, je tukaj tudi dvoje večjih podjetij s stroji.
Eno je takozvana »mizarska zadruga*. Samo v tem podjetju je vposlenih okroglo 50 delavcev. Ta tovarna je le še po imenu zadruga, ker svojemu prvotnemu namenu že zdavnaj ne odgovarja.
Zanimivo je, da se je tudi tukaj koncentrirala produkcija v rokah posameznih kapitalistov.
Mojstri so si namreč svoječasno ustanovili produktna zadrugo kakor na primer v $t, Vidu
ŽELEZNIČAR
Priloga »Rdečemu Praporu" št 102.
Volitve v bolniško blagajno ces. kr. državne železnice.
V kratkem se vrše volitve v odbor prometne bolniške blagajne ces. kr. državnih železnic. Znano je, da ima prometna bolniška blagajna kaj čudna pravila; po njih določbah imajo izvoljeni odborniki na upravo blagajne zelo omejen upliv. Vendar je pa važno, da pridejo v odbor ljudje, od katerih železničarji lahko pričakujejo, da bodo storili vse, kar je v njih močeh, da obvarujejo pravice članov, kolikorkoli dovoljuje njih upliv, in da bodo poizkušali, doseči reforme v prid zavarovanih članov.
Zaupniki organiziranih železničarjev so imeli na Dunaju več shodov v ta namen, ter so imenovali kandidate, ki zaslužijo zaupanje članov. V tem, ko priobčujemo v sledečem njih imena, prosimo vse člane, naj soglasno oddajo za nje svoje glasove.
Kandidatje so:
L Za odbornike:
a) od vzdrževanja proge:
Josip Schubert, železniški ravnalec, železniški odsek Dunaj III.
Salvatore Ajnadeo, vizirar, odsečno vodstvo Dunaj.
b) od prometne in komercialne službe
Wilhelm Knottek, sprevodnik, Nussdorf.
Ignac frannateiner, skladiščni delavec, Dunaj I.
c) od strojne službe:
Jožef Lohner, vlakovodja, kurilnica Htttteldorf.
Matjaž FrfUtani, kurilniški delavec, HUtteldorf.
d) Od delavniške službe:
Johann Hartmana, delavec, delavnica Dunaj I.
Karl Tantala, lakimik, delavnica Floridsdorf. II. Za nameatnike:	—
a) Od vzdrževanja proge:
Jurij Freiier, čuvaj na bloku, železniški odsek Dunaj III.
Jožef Jnhaaa, ključavničar, odsečno vodstvo Dunaj.
b) od prometne in komercialne službe:
Rudolf Lampreeht, strojevodja, Hfltteldorf.
Karl Veniger, ključavničar, kurilnica Dunaj I. d) Od delavniške službe:
Eberhard Heider, ključavničar, delavnica Fio-rldsdorf.
Jurij Haaa, vrtilec, delavnica Dunaj L
Glede volitve opozarjamo na sledeče določbe:
Vsak član prometne bolniške blagajne c. kr. državnih železnic mora dobiti nepopisano glasovnico. Na njo naj zapiše vsa imena navedenih kandidatov. Zgodilo se je večkrat, da so volilci zapisali na glasovnice samo imena svoje katego rije, n. pr. prometni uslužbenci samo kandidate za prometno službo. Opozarjamo, da je to na pačno. Potrebno je, da zapiše vsak član imena vseh navedenih kandidatov.
Da se olajša izvršitev volitve, je organizacija naročila listke z imeni kandidatov, ki se jih lahko kar prilepi na dotični prostor na glasovnicah. Te listke bodo zaupniki organizacije pravočasno dobili.
Vsem članom, ki imajo volilno pravico, pri poročamo to: 6« se zahteva, naj podpišejo listke. Pribiti se mora pač, da to ne soglaša z načeli svobodne volitve. Toda lahko bi se zgodilo, da bi se nepodpisane listke zopet razveljavilo. Zato je bolje, da se jih tam, kjer se zahteva, res pod-
.asove po nepotrebnem,
Cy -a ,	> pa ' na sledeče: Volitev je po
veljavnih pred; ^ih b* aodna. Nihče torej nima pravice, siliti kateregakoli člana, da bi volil te ali one kandidate. Izkušnja nas pa uči, da se vendar pri vsaki voiitvi vrši pritisk na posamezne Člane. Nekateri predpostavljeni se ne morejo od-VAditi nepostavnega vpliva na člane. Takemu pri«
tisku se mora vsak član odločno upreti in sicer na sledeči način:
Ako bi ta ali oni predpostavljeni porabil sto) službeni ali ursdni položaj v ta namen, da }i silil člane, naj volijo kandidate ravnateljstva ali krščanskih sooialcev (krščanski socialci imajo namreč prav tiste kandidate, kakor ravnateljstva); ako bi kdo nepostavno uplival nanje, ako bi mu žugal, ker hoče svobodno voliti, naj takoj sahteva protokol, ne da bi se spuščal z do-tičnim predpostavljenim v prepir. Ampak tak zapisnik naj prizadeti član podpiše le tedaj, če je zapisnik sestavljen po pravici.
Ako se kje nepostavae upliva na člane, ake se zgodi kako volilno sleparstvo, naj se to takoj poroča našemu uredništvu in naj se naznani priče, da se lahko stori potrebne korake.
Železničarji, udje prometne bolniške blagajne 1 Tovariši in sodrugil
Vabimo Vas, da volite samo imenovane kandidate, da se prepreči vsako razcepljenje glasov, kar bi bilo samo nasprotnikom v korist. Imenovani kandidatje so izkušeni možje, ki bodo pri vsaki priložnosti varovali pravice članov prometne bolniške blagajne, kolikorkoli jim bo to po pravilih mogoče.
Eksekutlva organiziranih železničarjev v Avstriji.
Enotna organizacija.
Dokler je bilo količkaj mogoče, so nasprotniki železničarjev odvračali železničarje od organizacije. Dokler niso železničarji izkusili vseh bridkosti svojega položaja in dokler je bilo količkaj upanja, da dosežejo po drugih potih kaj boljši položaj, je bilo to mogoče. Starejšim sodrugom je znan težki boj, ki ga je morala organizacija voditi za svoj obstanek. Znano jim je, da so bili na vseh straneh nasprotniki. V meščanskih strankah ni našla združitev železničarjev nikjer prijateljev. Meščanska vlada je proglasila načelo, da je železničarska organizacija že sama po sebi nevarna državi.
Tako so upali kapitalisti, t združenimi močmi zatreti železničarsko organizacijo sploh. Naravno. Saj so videli v organizaciji ono strašilo, ki je najbolj nevarno njih žepom. In oič ni na kapitalistu tako občutljivo, kakor žep.
Ni se jim poiurečilo. Organizacija je ne le ohranila svoj obstanek, kljub Guttenbergovemu razpustu, temveč tudi povečati število svojih članov in svojo moč. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Kapitalistični pritisk je moral s časom tisočerim železničarjem odpreti oči in jih pripeljati tja, kjer je pričakovati edino rešitev.
Organizacija je izpričala svojo vrednost v mnogih težkih bojih in končno so morali tudi najbolj zagrizeni nasprotniki izpoznati, da se na more železničarjev več trajno odvrniti od združitve. To izpoznanje je zanje britko. Toda ker je neizpre-menljivo, je moral kapitalizem poiskati drugo taktiko. In vprašal ae je: Ce že ne moramo preprečiti organizacije sploh, tedaj moramo preiskati, ah ji ne moremo škodovati, ali jo ne moremo oslabiti na drug način? Ali nam je organizacija v vsaki obliki enako škodljiva?
Moč vsake organizacije tiči v solidarnosti vseh njenih delov. Ce bi se kapitalizmu poarefilo, prerezati to solidarnost vsaj na nekaterih mestih, bi že mnogo profitiraL Kajti posamezni dedi, ki bi tako nastali, ne bi mogU enotno nastopati i med njimi bi nastalo nesporazumljenje, porodili bi se konflikti in namesto da bi se železničarji združeni bojevali zoper kapitalizem, Iti se začeli zopet bojevati med seboj.
Cim je prišel kapitalizem do tega izpoznanja, je bilo s vso gotovostjo pričakovati, da poizkusi dejansko izvršiti svoj nemeo. Ljudje ».meščanskih strank, ki se niso brigale za železničarje, ko je bil njih položaj najbolj žalosten in ko so imeli najhujše boje, so začeli zatrjevati železničarjem, da jih lju
bijo nad vse in da jim hočejo pomagati. Klerikalci in narodnjaki vseh barv so se začeli živo zanimati za železničarje. In v tem, ko so prej z vsemi močmi ovirali njih združevanje, so začeli naenkrat sami pridigati:
Železničarji 1 Organizirajte sel
Lahko bi se bilo to imenovalo pravo čudo, če se ne bi bilo takoj opazilo, da se skriva v novi taktiki še nekaj. (Organizirajte se!» so rekli novi prijatelji železničarjev, «ampak organizirajte se sa* mostalno*. «Na krščanski podlagi* — je donel klic z ene strani, «na narodni podlagi* klic z druge plati.
<Kajti pred vsem ste kristjani in varovati se morate Židov* — se je učilo tukaj.
(V prvi vrsti ste sinovi svojega naroda in se ne smete udati tujcem* -— se je govorilo tam.
In nastale so krščansko socialne, čefiko-nacio-nalne, nemško-nacionalne, slovensko-narodne in podobne (organizacije*. Z vseh strani se je metalo mreže nad železničarje ter se jih je izkušalo čim več poloviti.
Čudno mora biti opazovalcu te agitacije le eno: Kako, da so odkrili krščanski socialisti, oa-rodnjaki, patrioti i. t. d. svoje srce za železničarje tako pozno? Šele tedaj, ko so prišli železničarji tudi v politiki do neke veljave? Zlasti odkar imamo splošno volilno pravico ter velja železničarjev glas prav toliko, kakor baronov, škofov, ravnateljev, bankirjev glas?
Ze ta pomislek bi bil lahko pokazal, da vodijo najnovejše osrečevalce železničarjev samo politični razlogi. Mora se gledati, da se dobi tudi Železničarske glasove. Železničarjev je mnogo in če se jih ima pri volitvah, tedaj to že nekoliko zalete. V ta namen se Že tudi lahko nekoliko igra prijatelje ljudstva ...
* * *
Organizacije posameznih delov niso pravzaprav železničarjem nič novega. Imeli so jih že davno, le na nekoliko drugačni podlagi, Pri železnici so zelo ravnovrstne kategorije uslužbencev in delavcev, V starejših časih ni bilo nič posebno čudnega, da so si te raznovrstne kategorije snovale raznovrstna društva. Ostankov iz teh časov Imamo še danes mnogo.
Kar se je godijo v starejši dobi med železničarji, je tudi drugim delavcem znano. Ampak separatistični duh ni bil nikjer tako močan, kakor tukaj. Solidarnost je te davno obstajale med železničarji, ampak ne solidarnost vseh, temveč samo vzajemnost posamezne kategorije. — Železnice so nekak poseben svet, svet V malem 5 njih službene in delavne potrebe so mnogovrstne, Enakost službe je bila pa posameznim delom najbolj Očitna in jih je najbolj privlačila. OpravUa na stroju so bila n, pr. vsa druga, nego opravila na zavora, na postaji ali v delavnici. Tudi so bili železničarji ljudje, človek je pa rad ponosen, v kateremkoli položaju se nahaja. Ponos samposebi pač ne bi bil nič slabega, temveč je slasti potlačenim slojem posebno potreben. Kdor ne čuti svojega' lastnega dostojanstva, je tudi nezmožen za boj, zlasti m hoj ta svobodo.
Ali ta ponos je našel napačne steze. Rodil je v nižavah', ni se povzpel v potrebne dišave. Strojevodja ni bil ponosen, da opravka važno dalo, M je za vso človeško družbo velikanske vrednosti. Ampak njegova misel je šla po sledeči poti.
Jaz stojim na mašinl Jaz jo vodim in ona vleče ves vlak. Brez mene bi bila vsa železnica mrtva stvar. Jaz ji tele1, dajem življenje. Vsled mojega ravnanja in mojega dela je železnica Sele železnice. Lahko sem torej ponosen na svoje delo. Lahko sem ponosen na svoj stan. Strojevodja sem — to je moj ponos ...
Njegov pogled v tistih Časih ni segal tako daleč, da bi bil videl celo malo vojsko ljudi, M žive izvrstno, prijetno in razkošno od njegovega dela, a brez svojega. On ni primerjal sebe t lenuhi, s parasiti, s privilegiranci človeške družbe.
Primerjal se je samo z onimi, ki so bili njegovim očem najbližji, s sprevodniki, s čuvaji, z uradniki, z delavci na progi i, t. d.
In tako je zopet kalkulirala njegova misel: bi pomagalo, če bi bilo na železnici že dvakrat več prometnih uradnikov, kaj le bi delalo ie na tisoče in tisoče delavcev več v skladiščih in delavnicah, nego jih dela danes, če pa ne bi bilo strojevodje P Mi smo torej vendar nekaj druzega, nego oni. Važnejši smo, potrebnejsi smo. Bolj 86 nas mora respektirati.
In ko so se strojevodje začeli organizirati, so se organizirali zase.
Tako so pa ravnale tudi druge kategorije.
Železniški mojstri n. pr. so si rekli:
Ce železniška proga ni v največjem redu, se lahko primerijo rngve^je nesreče. Vse tisto, zakar moramo skrbeti mi, je neznansko važno. Le malenkost naj opustimo, pa je delo vseh drugih kategorij skupaj brezuspešno in lahko propade v grozni železniški katastrofi. Prav imamo torej, če zahtevamo, da se nas šteje za nekaj nujnega, za nekaj višjega. Ponosni smo lahko na to, da smo železniški mojstri. Kaj so druge kategorije v primeri z nami P
In šli so, pa so ustanovili svoje lastno društvo.
In tako so ravnali prometni uradniki tako delavci, tako čuvaji, tako s kratka vse kategorije! Polagoma smo dobili toliko organizacij, da se jih je komaj le seštelo.
Ampak nobena ni mogla priboriti kaj posebnega za svoje člane. Kajti če je posamezna organizacija lug zahtevah., so si rekle železniške uprave:
Saj ti ijudje sami med seboj niso složni. Česa naj se pa bojimo?
Dokler so med seboj razdruženi, dokler se morejo zanašati na skupnost, imamo mi moč, oni so pa le slabi. Da bi le vodno tako ostalo!
Pa ni vedno tako ostalo, ker ni moglo. Brez-uspešnost separatistične oganizacije je polagoma prepričala železničarje, da morajo stopiti na višje stališče.
Zapustili so tesni krog kategorije in so se jeli zavedati, da so vsi skupaj železničarji, vsi važni, vsi potrebni. Izpoznali so, da so vsi služabniki kapitalizma. da imajo e n e g a gospodarja in eno nevarnost. Tedaj so se začeli organizirati za boj zoper to nevarnost.
Nastala je in se okrepčala enotna železničarska organizacija na razrednem stališču.
Tedaj se je ustrašil kapitalizem.
Moč združenih železničarjev je bila
nevarna za njegovo izkoriščanje.
« * •
In ko je kapitalizem izpoznal to nevarnost, je žačel sejati seme razdora med železničarje. Z na-glašanjem vere in narodnosti je začel razdruževati zedinjene železničarje.
Slepec bi moral izpoznati, da se godi to samo na korist železnišmemu kapitalizmu. Kakor so imele separatistične organizacije po kategorijah to posledico, da so železničarji postali slabi spričo organiziranega kapitalizma, tako slabi železničarje vsaka separattistična organizacija.
Vsaka »narodna* in «verska» podlaga ne pomeri za železničarje nič drugega, kakor oslabljenje. Vse tako »organiziranje* se vrši samo v interesu kapitalizma, ki sam ne pozna nobene domovine, nobene narodnosti, nobene vere, ampak samo svoj žep.
Z vsako separatistično organizacijo se izdaja organizadja sama in njeno temeljno idejo.
Ako je vodilna misel organizacije združitev, tedaj se morati skrbeti, da je združitev čimve^a in Čim tesnejša. Prav v tem je moč organizacije,
V interesu organizacije, v interesu železničarjev samih je treba odpravljati vse tisto, kar bi jih lahko ločilo. Kar pa naglasa kaj drugega, to po* speluje ločitev in slabi železničarje,
Vsaka separatistična organizacija nosi v sebi kal izdajstva.
Ce je naloga železničarske organizacija, bojevati se zoper kapitalistično izkoriščanje, teraj se morajo v njej zbirati vsi, ki so izkoriščani, ne pa vsi katoličani, ali vsi Slovenci, ali vsi Nemoii,t.d, Organizirati Slovence posebej, Italijane posebej, pa spet Nemce zase, Cehe zase, pravi: Organizirati slovenske železničarje proti italijanskim, nemlke proti češkim železničarjem, namesto da bi se organiziralo vse vkup proti kapitalizmu.
Nič pa tudi ni tako nezmiselno, kakor »narodne* ali »verske* organizacije pri železničarjih. Narodno vprašanje je ena reč, r.trokovno pa druga. Kdor meša oboje, slepi ljudi o in mu zagrinja resnico.
Ce bomo imeli osem različnih »narodnih* organizacij železničarjev, bomo imeli kmalu blazen boj železničarjev med seboj; kapitalisti si bodo pa veselo meli roke. Dokler se tepemo med seboj, ne moremo biti nevarni kapitalizmu in ni se mu treba bati.
Edina koristna organizacija za železničarje je enotna organizacija, vse drugi je pa navaden grdoben švindel v službi kapitajzma in na njegovo korist
Železničarji!
Če hočete, da bo vaS boj uspešen, morate delovati ne le ? strokovni, ampak tudi v politični, ne le v politični, ampak tudi v strokovni organta&c.ji.
Če hočete imeti dobor meč v svojem boju, morate razširjati delavsko časopisje. Naročati morate delavske časopise, da se sami is njih poučite tudi sato, ker bo vsak vaš list temboljši, obširnejši in sanimivejši, čimveč odjemalcev mu preskrbite.
Treba Je, da pride vaše časopisje tudi med nasprotnike. Razširjajte ga torej pridno. Časopisje Je vaše edino orožje v boju. Od vas Je odvisno, da bo krepko in ostro I
Shodi.
Ljubljana. V torek, dne 10 decembra, je imela skupina Ljubljana I svoj polletu občni zbor v salonu pri »Štajercu* ob dobri udeležbi. Na dnevnem redu je bilo:
1. Poročilo funkcionarjev skupine.
2. Dopolnilna volitev.
3. Organizacija in taktika.
4. Raznoterosti.
Posamezni funkcionarji so poročali o delovanju odbora ter so bila vsa poročila sprejeta na znanje.
Na mesto dosedanjega knjižničarja sodruga Magajne, ki je odložil svojo funkcijo, je bil izvoljen sodrug Forstner, namesto sodruga Prunka, ki je izstopil iz odbora, pa sodrug Kopitar. V popolnitev odbora je bil izvoljen še sodrug Sterle.
O organizaciji so vsestransko govortii'so-drug Marn, Tokan in Petrič, ki so želi za svoja poučna izvajanja viharno odobravanje.
Sklenilo se je, da se p>iredi železničarski ples v zvezi s skupino Spodnja Šiška, tekom predpusta.
Pri točki »Raznoterosti* se je razvila obširna in zanimiva debata o raznih predmetih. Ko se potem nihče več ni oglasil za besedo, je apeliral predsednik sodrug Škrjanec na navzoče, naj neutrudljivo delujejo za organizacijo, zahvalil se je za mnogoštevilno udeležbo, ter je zaključil shod.
Vvti V soboto, dne 14. L m., se je vršil v gostilni pri »Mestu Celovcu, shod uslužbencev državne železnice. Poročal je sodrug Stčler o pogajanju centralne delavske komisije na Dunaju z železniškim ministrsvom o zahtevah državnih železničarjev. Plačilne tarife, ki se nanašajo na to, objavi »Železničar* na dragem mestu, pa zato ni treba, da bi se jih tukaj ponavljalo. Poročilo je bilo sprejeto na znanje. Potem je govoril sodrug Mihevc o ' .ovni organizaciji železničarjev s posebnim ozirom na rogoviljenje dr. Mandičeve »Narodne organizacije*, ter je dokazal, da je vse pjeno delo in že njen obstanek na škodo delavskemu in železničarskemu gibanju. Ta organizacija je ričet delavcev in podjetnikov in naj bi varovala interese obojih, kar je nemogoče, Vidi se, da je ustanoljena samo za osebne namene nekaterih posameznikov in da je vsled tega železničarjem dvojno škodljiva Mnogoštevilni udeleženci shoda so mu glasno pritrjevali, ko je razkrinkaval bistvo te stavkokazne organizacije, Navzo s so bili tudi »narodnjaki*, pa se nihče izmet njih ni ogla811 ga besedo.___________________________________
Organizacijske vesti*
Vso »kupiuo in vptafievataioa opozarja centrala, da naj obračunajo o doneskih, ki so vplačani meseca decembra, ter denar oo pošljejo najkasneje
do 27. t. m., tako da pridejo zanesljivo do 31. decembra na centralo in se jih lahko objavi še v poročilu za tekoče leto. Na doneske, ki pridejo po 31. decembru, se ne more jemati ozira v poročilu o letu 1907. Posledica tega je, kakor znano, da se računi centrale ne vjemajo z računi posameznih skupin in to daje povod nepotrebnim reklamacijam.
Formulare za statistiko članov i. t. d. je centrala razposlala posameznim skupinam, pa prosi, naj jih sodrugi blagajniki vestno izpolnijo ter zanesljivo vpošljejo do 10. januarja.
Skupina Ljubljana (južna železnica) naznanja svojim članom, da je knjižnica v redu in jih vabi, naj se je pridno poslužujejo. Knjige se izdaja redno vsako nedeljo dopoldne, ter vselej ob odborovih sejah in shodih. Pridna poraba knjig je v interesu vseh članov, ki jim je izobrazba neizogibna, da si pridobe vse tiste lastnosti, brez katerih ni mogoče misliti na uspešno borbo. Knjižnica ne obsega samo zabavnih knjig, ampak tudi zelo poučne, koristne in zanimive obenem.
Gorica. (Državna železnica). Goriška skupina II. opozarja vse svoje člane, da je vsako soboto, ki sledi tretjemu vsakega meseca, društven mesečni shod v gostilni gospoda Strajsserja, ulica Čampo Santo št. 31 v Gorici. Vodstvo skupine pričakuje, da se bodo člani udeleževali teh rednih shodov v največjem številu, kajti le tedaj se ž njimi lahko doseže pravi namen. Na teh shodih se bo razpravljajo važna vprašanja, o katerih morajo biti vsi člani poučeni. Treba je tudi, da se razvije živahno življenje v podružnici, da ne ostanejo člani samo v knjigah. Ta opomba velja enkrat za vselej in se ne bo razpošiljalo posebnih vabil. Vsakdo ve, da je v soboto mesečni shod in ne le nje8ova pravica, ampak tudi njegova dolžnost je, da pride.
Nadalje opozarjamo člane, naj redno plačujejo svoje doneske, in sicer v svojem lastnem interesu. Člani, ki zaostajajo z doneski, imajo lahko od te nemarnosti neznansko škodo. Kajti če se komu kaj primeri, ko je z doneski zaostal, nima pravice do pravovarstva in mu ga tudi vodstvo podružnice ne more dati. Pravila določajo, da se smatra člana, ki je zaostal, za izstopivšega. Pravila pa morajo biti enako veljavna za vse. Opozarjamo torej one, ki so zaostali, da naj pravočasno poravnajo dolg.
Beležke.
Čemu služijo strokovne organizacije p Na to
vprašanje daje - neki amerikanski list sledeče odgovore: Strokovne organizacije imajo nalogo, rešiti delavske razrede iz gospodarske odvisnosti. —■ Strokovne organizacije krajšajo delavni čas in podalj-šavajo življenje. — Strokovne organizacije zvišujejo plačo in zmanjšujejo lakoto. -*- Strokovne organizacije podpirajo omiko in preganjajo temo. — Strokovne organizacije vzgajajo možatost in odpravljajo klečeplazenje. — Strokovne organizacije krepčajo solidarnost in pospešujejo izpoznavanje pravih ciljev. — Strokovne organizacije dvigajo velikodušnost in preganjajo egoizem. — Strokovne organizacije pospešujejo vzajemnost in odpravljajo kastovnega duha. — Strokovne organizačije se bojujejo za pravice in preganjajo krivico. — Strokovne organizacije olepšavajo svet in življenje. Zato morajo biti vsi udje delavskega razreda v strokovni organizaciji. Delavci spominjajte se na preteklost, a računajte z bodočnostjo! Združite se in bojujte se za svoje lastno delo! Ne čakajte na jutri, da ne pride nova beda. Ne čakajte na nikogar, da bi dehti za vas, temveč delajte sami zase. Ne žalite indiferentnih, ampak poučujte jih. Ne verjemite, da ri mogoče otresti jarma. Moč organizacije dokazne nasprotno. Ne popuščajte v boju, pa zmagamo!
Drobno delo je najvažnejše, če se hoče doseči velike nspehe. To delo morajo opravljati železničarji sami. Naloga vsakega posameznega železničarja je, da agitira toed nezavednimi tovariši. Poučevati jih mora, pokazovati jim mora, kako po-. trebna je organizacija in kako koristna. Nihče ne more železničarjem postaviti organizacije, če si je ne postavijo sami. Železničar se ne sme zanašati na to, da bodo že drugi opravili delo. Drugih, ki bi ga opravili, ni. Organizacija ni nič druzega, kakor železničarji sami. Kar oni delajo, to dela organizacija. Cesar sami ne store, tega ne stori nihče. Posamezni funkcijonarji v organizaciji imajo druge naloge, ki same po sebi naraščajo, čimbolj se organizacija razvija. Funkcionarji morejo napredovati z organizacijo; oni ne smejo ostati tam, kjer smo bili pred desetimi leti, kajti drugače bi vsa organizacija ostala tam. Vendar imamo pa še na tisoče železničarjev, ki so še tam, kjer smo biti ne pred desetimi leti, ampak pred petdesetimi leti,. Medtem, ko opravljajo funkcij«# kot predsedniki, tedniki i. t. d. nova, ne' ;(ji( homa se množeča, od dne do dne težja dela, še tudi doslej le nezavednih železničarjev ne sme zapustiti. Zanje morate skrbeti Vi, organizirani želesničarji 1 Vi morate zahajati med nje. Vi jih morate dramiti, pridobivati jih za organizacijo. Samo tako narastemo ter postanemo veliki iu rnočui. Kadar to dosežemo, pa zmagamo.  ..................--
nad Ljubljano; skoraj vsak je bil posestnik enega ali dveh deležev in na ta način soposestnik in so-odločevalee v podjetju. Toda ta idila se je končala s tem, da se je posrečilo trem kapitalistom, med katerimi igra glavno ulogo goriški Gabršček, po raznih potih prilastili si skoraj vse deleže, lep dobiček nosečega podjetja. Mojstri so bili na ta način porinjeni ven in kar jih je še ostalo, bodo tudi pometeni in sicer v najkrajšem.
O Solkanu je bilo malokdaj kaj slišati, dasi je tam yposlenih okroglo 180 mizarjev, in dasi se drži glavnega mesta Goriške tako, kakor na primer Šiška Ljubljane. Seveda, ako vpoštevamo, da je tam delavstvo doslej spalo in deloma še spi spanje pravičnega, ni nič čudnega, da bi se človek, ki je že dalje videl kakor do konca svojega nosu, nad temi razmerami britko jokal.
Mi, ki čitamo strokovne liste, se zgražamo nad izsesavanjem mizarskega delavstva po raznih krajih in kotih Galicije; toda ako hočemo biti pravični, si moramo priznati, da je Solkan v tem oziru še daleč za tako razupito Galicijo. Oglejmo si delavni čas. Ta gotovo ni nikjer po Slovenskem prekratek; navada, pravzaprav razvada po teh deželah je, da delajo delavci te stroke z malimi izjamami po 12 ur na dan, zjutraj od 6, in zvečer do 7. ure.
Že ta delavni čas presega vse meje dopustnega.
V Solkanu pa sploh ne ekzistira določeni delavni čas; tukaj se dela navadno od 5. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer.
Toda to še ni vse; kajti takole tri mesece pred Božičom, oziroma predpuslom, si zagotove solkanski mizarji svetovni rekord s tem, da ne delajo, temveč garajo od 5 ure zjutraj pa do 10. in
11.	ure ponoči, torej skoraj 2 šihti v enem dnevu. Da tak delavni čas ni človeka dostojen, menda še ni treba posebej dokazovati.
Da pa delodajalcem ni treba, delavcev pri delu priganjati, se izvršuje skoraj vsa dela v akordu.
Torej povrh vsega še človeka moreči akord.
In kako je s plačo ob tem črnoživinskem garanju?
Običajno dobi izmučeni delavec v nedeljo, ker v soboto za take reči ni časa, za celo tedensko, dnevno in nočno akordno delo 16—17—18 in ako se zna prav dobro pehati in mu je sreča mila, izjemoma tudi 19 ali 20 kron.
Kako more to delavstvo pri tako nadnormalno dolgem delavnem času in vpoštevaje delavni čas, z naravnost beraško plačo živeti, je skoraj nerazumljivo.
Povrh vsega pa moram konstatirati še dejstvo, da nad polovico teh delavcev niti za slučaj bolezni ni zavarovanih. Tudi to je solkanska posebnost. Videti je stvar v tem oziru tako, kakor da bi se Solkan n6 nahajal v Avstriji. In kakor da ne bi veljali tam isti zakoni ki se jih mora sicer izpolnjevati v tej državi. Vprašanje, kako je to mogoče, je čisto enostavno. Goriške oblasti menda ne smatrajo delavcev za toliko vredne, da bi se zanje pobrigale in morda se jim ne zdi umestno zameriti se gospodom delodajalcem. Sicer se pa pritožujejo posamezni delavci, da delavec pri goričkih oblastnijah itak nič ne opravi.
Lahko pa tudi rečemo, da tam, koder ni tožnika, tudi ni sodnika in konec koncov je ta, da so delavci pravzaprev sami krivi, ako nimajo še danes popolnoma nobene moči.
Vsled tega je umevno, da nimajo v bolniški blagajni nobenega vpliva, seveda, da potemtakem delodajalci v tem zavodu gospodarijo, kakor hočejo, V takih okoliščinah ni prav nič čudnega, ako so delavci, ki so slučajno, pravim Slučajno, zavarovani in vsled napornega dela obole, dostikrat za itak pičlo bolniško podporo opeharjeni.
In kaj je vzrok, da so delavci tako povsem brez moči in vsled tega tudi popolnoma brez vsakega pliva?
Vzrokov ni potreba daleč iskati.
Brezbrižnost glede vsakega organizatoričnega dela je najpoglavitejši vzrok. Važnejše se jim dozdeva vse drugo, kakor izobrazba, organizacija in njihov klaverni položaj.
Taka indolenca je pa všeč raznim elementom dvomljive vrste. V Gorico med tednom došli kinematograf, cirkus, komedija ali cigani napravijo po-Solkanu dobro reklamo, in delavci gredo v nedeljo v gručah v Gorico, gledati borbo z bikom ali pa kak drugi »kašprlteater*; po «predstavi» se po raznih oštarijah pijančuje, potem se jih prime več za rame in ko gredo tako proti domu, vriska v njih zavžiti alkohol, da se vse naokoli kar trese, in tako gre celo noč na pondeljek.
V pondeljek se krokanje nadaljuje in zaman bi ob tem dnevu iskal delavnice, v kateri bi se delalo. V torek zjutraj se začne zopet z velikim mačkom do pozne noči delati in — stradati. Kaj za to, če med tednom želodec krulji ? Samo da so bili možgani v nedeljo in pondeljek z vinom po šteno omamljeni.
Delodajalci nimajo seveda nič proti takemu življepju delavce^,« ker dobro vedo, da se take de lavce lahko izko,:„ a
Tako stanje in take razmere so na vsak način nevzdržljive.	«■
Zaraditega vprašam dotične delavce: Ali ne mislite, cenjeni tovariši, da je že skrajni čas, vendar enkrat premišljati, kako bi se dalo popraviti to, *** je doslej zamudilo? Obenem pa Vam pravim
to le: dokler se ne bodete združili vsi v strokovni organizaciji, dotlej je zaman vsako tarnanje posameznikov; dokler si ne bodete vstvarili močno strokovno organizacijo, je zastonj, da bi se suženjstvo, v katerem ječite, moglo izpremeniti v člo-vekadostojno življenje.
Posameznik, dragi sodelavci, nima danes ni-kake veljave in ker nima veljave, nima moči.
Opustite torej vse nepotrebne stvari, ki so Vam le v kvar in ni najo z delavskim vprašanjem ničesar opraviti. Nesmišelno' je tudi, obešati se meščanskim društvom na rep. Delavci se morajo združevati le v svojih lastnih organizacijah in le tam, kjer je delavstvo močno strokovno združeno, ga drugi stanovi vpoštevajo.
Zapomnite si dobro, da Vam ne bo nihče pomagal, ako si ne bodete pomagali sami in to za-morete le potom svoje strokovne organizacije. V Solkanu je že skupina »Zveze lesnih delavcev* vstanovljena, Vaša dolžnost je, da jo povzdignete in postanete njeni člani. Le na ta način se bodete naučili ceniti vrednost svoje delavne moči. I. T.
Občni zbor zveze okrajnih bolniških blagajn za Kranjsko, Primersko, Dalmacijo in Trst.
V nedeljo, 15. t. m. je bil v Trstu, v dvorani delavske zavarovalnice proti nezgodam, občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan. Udeležilo se ga je 45 odposlancev. Na dnevnem redu, ki je bil v celem obsegu važen, bila je tudi dopolnilna volitev v upravni svet. Z večino 10 glasov so bili izvoljeni v upravni svet kot člani: Franc Bar tl, Mihael Cobl in Ermenegildo Nčgris; kot namestniki: Karel Japei, Karel Malovrh in Lepold Trava ni. Proračun za leto 1907 je bil odobren in sprejet. K 6. točki dnevnega leda je poročevalec priporočal pristop k državni zvezi bolniških blagajn, kar se je z odobravanjem vzelo na znanje.
Strokovni pregled.
Strokovnim organizacijam na znanje. Odbor, ki je bil izvoljen na strokovni konferenci, ima v kratkem sejo. V zmislu dotičnih sklepov se naj-brže vlože pravila strokovne zveze takoj po seji. Strokovna zveza se osnuje, če ne bo nobenih ovir, lahko že meseca februarja. Cim je zveza pričela poslovati, bo mogoče realizirati tudi strokovno tajništvo.	J.	M.
Domače stvari.
Iz kemične tvornice v Mostah pri Ljnb-ljani. Precej čudne razmere, ki so obstajale v imenovani tvornici med g. Bajžljem in delavstvom, so med našim delavstvom že precej znane. Nič boljši pa ni bil tudi gospod Mozetič. Ta dva moža sta si bila vtepla zadnji čas v glavo misel, da morata odstraniti tvorniškega ravnatelja. Postopala sta tako samooblastno, kakor bi bila tvornica njiju last. — Dne 11. L m. sta pa kar pričela hujskati v ta namen delavstvo, češ, da naj popusti delo in naj ne bo tako neumno, da bi se dalo psovati od ravnatelja, in da naj zapusti delo. Da bi delavstvo bolj verjelo, sta trdila, da misli ravnatelj zvečer odpustiti 12 tesarjev. Spričo tega je bilo delavstvo razburjeno in je res stopilo opoldne iz dela, ono pa, ki ni dela zapustilo, sta polirja podila z dela. Iz kakšnega vzroka sta moža to hotela — bomo že še morda zvedeli. Gospoda, ki sta pri delavstvu črno zapisana, sta s to brezvestnostjo spravila okolo 60 ljudi ob zaslužek, ki niti ne vedo, kako so prišli obenj. Zasukal pa se je tudi vetrič in je popihnil ta dva gospoda na cesto. V tvornici ne bo nihče žaloval za njima.
Senzacionalen nlom, ki ponekod spominja na znano afero »KOpeniškega stotnika*, zanima ves Dunaj. V soboto dopoldne je prišel v arzenal, k častniku, ki je imel dnevno službo, neki računarski poročnik ter je zahteval od njega ključe za blagajniško sobo, češ da ima dvigniti denar za 2. korni artilerijski polk. Ponašal se je tako, kakor da bi prepotrpežljivo čakal na ostale člane »komisije*, ki bi imela iti po denar. Službujoči častnik mu je izročil ključe, neznani oficir je podpisal sprejem in odšel. Ko je čez nekaj časa prišla druga komisija po ključe, da gre v blagajno za drug polk, ji je častnik povedal, da so sobe še odprte. Toda komisija je našla zaklenjena vrata, ključev ni bilo nikjer, prejšnjega poročnika pa tudi ne. Stvar je bila seveda čudna. A pomagalo ni nič druzega, kakor poslati po ključavničarja in šiloma odpreti vrata. Prvi pogled je že pokazal, da je bila blagajna 42. divizijskega artiljerljskega polka vlomljena. Iz nje je manjkalo trinajst paketov, ki so obsegali 26.000 kron v bankovcih po dvajset kron, potem paket s 1780 kronami v bankovcih po dvajset kron; potem ena hranilnična knjižica na 1987 in ena na 184 kron. Tat je moral odpreti pet vrat, preden je prišel do blagajniškega lokala. A posrečilo se mu je tako lepo, da ga nihče ni molil pri težkem delu. V blagajni, ki jo je oropal, je bilo v neki leseni kaseti še 3000 kron, ki jih je pa prezrl. Tat je bil tako predrzen, da je odšel takoj v hranilnico in je tam vzel na ukradeni hraniinični knjižici 293 kron. Policijski izvidi so dognali, da je tat, ki je kupil uniformo in sabljo pri nekem starinarju, identičen s proviantnim čast* niškim namestnikom Leopoldom Goldschmid
to m, ki ga išče 6. divizijski arteljerijski polk že od 15. septembra zaradi poneverjenja in begunstva.
Po slovensko-hrvatskem časopisju se razširjajo še vedno stare bedaste laži o socialnih demokratih, ki so tako nesramne, da bi njih ražnašalci zaslužili, da se jih dobro zlasa. Tako krošnjarijo s šlagerjem, da so socialisti glasovali proti nujnemu predlogu o podržavljenju rudnikov. O človeku, ki vodi uredništvo lista, pa bodisi zakotnega lista, se mora misliti, da pozna važnejše dogodke v parlamentu. Ce jih ne pozna, naj opravlja drugo delo, ne pa redigirati časopise. Ce jih pa pozna, je pa infamija, če jih izvija. Socialisti so go v or ili proti tistemu stupidnemu predlogu Vsenemcev, ki je zahteval, naj država v 14 dneh podržavi češke rudnike. Vsled socialističnih govorov so predlagatelji v zadnji uri popravili svoj predlog, in za popravljeni predlog so socialisti glasovali. Kdor drugače trdi, ta čisto navadno laže in obrekuje. Potem igra še vedno tistih Luegerjevih 100 milijonov za starostno zavarovanje neko ulogo. Kdor ne razume, kaj je bilo s tistimi sto milioni, je obžalovanja vreden ignorant. Ce bi socialisti glasovali za tisto, kar hoče Lueger, bi jih morali delavci sami pozvati, naj nemudoma odlože mandate. Stari demagog Lueger je hotel, naj država naloži sto milijonov svojih papirjev in obresti od teh naj se porabi za starostno zavarovanje ljudstva. Štiri od sto — račun je prav kratek I — znaša štiri mi-lione na leto. Ce mislijo nekatere redakcijske ko-rifeje, da je štiri milione kron na leto denar, s katerim se lahko plača ostarelim in obnemoglim delavcem le po 5 krajcarjev rente na dan, tedaj naj se ogledajo, če dobe kje kakšno pastirsko službico. Vse te bedaste laži vendar ne bodo zamazale ljudstvu oči. Izpoznalo bo ne le Luegerja, ampak tudi domače demagoge.
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah MT 9)
Dopisi.
Iz Bosne. Povsod, kjer je delavstvo, ki dela in trpi za druge, se razširja ideja organizacije. Iz najbolj skritih krajev sveta prihajajo poročila o zmagovitem napredovanju organizacije in socializma. Samo v naši nesrečni deželi so mislili mogočnejši dolgo, da bodo postavili ob mejah jez in preprečili socializmu pot v Bosno in Hercegovino. Ali ne posreči se jim! Polagoma bledi gosta tema reakcije, ki je ležala nad deželo, a vendar bledi in dani se. Kapitalizem se razšira tudi pri nas, posledica kapitalizma je pa povsod socializem. Tudi tukaj, kjer vlada še popolni absolutizem na eni, »duševni pastir* Stadler na drugi strani, se polagoma zbuja potlačeno delavstvo in ž njim tudi železničarji. Leto 1906 je zapustilo krvav spomin v zgodovini Bosne. Leta 1906 je prizadelo delavsko gibanje občutljiv udarec mogotcem v Bosni, ki so mislili, da bodo res lahko za vse čase preprečili gibanje zapadne Evrope ob bregovih Save. Ampak njegov duh si je vendar sezidal mostove in je našel pot v deželo. Gospodarska beda, politično potlačevanje in duševno kastriranje je pripravilo začetkoma posameznike do tega, da so se polotili dela. Gibanje drugih delavcev je že nekoliko starejše, mi žele’ ničarji smo pa pravzaprav šele začetniki. V: ar se pa zavedamo svoje naloge in svojih dolžnosti. Dne 4. avgusta se je začelo naše u tavanje za organiziranje bosenskih železničarjev L po štirih mesecih svojega dela lahko pokažemo ta uspeh, da smo zbrali nad 700 železničarjev v svoji organizaciji. Vemo, da se bo to število zdelo majhno avstrijskim sodrugom, ki računajo v svoji organizaciji s tisoči in tisoči udov, toda pomisliti se mora, da so Železnice v Bosni še tako redke, kakor so bile drugod po Evropi pred 50 leti in da so tudi razmere pri nas tako težke, da se jih nikakor ne more primerjati z avstrijskimi. Za naše okolščine je to že velikanski uspeh. Doseči smo ga pa mogli le na ta način, da se nismo ozirali ne na narodnost, ne na vero svojih tovarišev. Naše delo bi bilo enostransko, ako bi se bilo omejilo na kako posamezno kategorijo. Ampak danes lahko pokažemo, da imamo člane iz vseh kategorij in to nam jamči, da bo naša stvar dobro in lepo napredovala nam vsem v korist. V svoji mladi organizaciji imamo strojevodje, kurjače, delavce iz kurilnice, sprevodniško osobje, klub poduradnikov bosensko - hercegovske železnice je pa z vsemi 120 člani pristopil k naši organizaciji. Ne le, da so oni sedaj člani naše organizacije, ampak oni opravljajo zelo požrtvovalno delo in imajo odgovorna mesta v organizaciji. Čeprav je naša pot še s trnjem posuta, vendar vidimo, da se na njej giblje. Bodočnost je naša!
Trst. Kje je narodnost. Voditelji »N. D. 0.» bi želeli, da bi listi prinašali o stavki le slabe stvari. Fakt pa je, da se stavka bliža ugodnemu koncu za težake. Vsi italijanski trgovci so pri volji, ugoditi zahtevam težakov. Protivijo se edinole še slovenski in nemški trgovci, med temi kajpada gg. Truden in Mahu c, Vsekako si bodo slovenski delavci zapomnili te dogodke za slučaj, če se bo zopet v kakem solzavem listn širokoustila človekoljubnost in dobrota slo-venskih delodajalcev-
jPcrfnifrč ty cfancriMo
Materi želijo dobrt>. po ceni in jnenesl/iinr potovali najse obmq
eSimon^M)xeteiXa.
Tiskarna Iv. Pr. Lampret
Sl S
tuša
Krap] :: Gorenjsko!:: Kranj
se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno imševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejiimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkulaije, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvažka naznanila, razglednice, hranilne in zadružne kr^jižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i. t. d., sploh izvriuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusuo in ceno.
O TG T® To TC TO IG TO IG TD TO TO TO
oX or ct dr or ar oi or :.T oi o
z
Podgora. V tukajšnji papirnici imamo za nadzornika nekega Frana Mermolija, ki ima posebne nazore o človekoljubju. Delavke so se namreč pritožile pri obrtnem nadzorniku, ki je inšpi-cirai higienične in druge naprave te delavnice, da imajo 70 (sedemdeset) vinarjev na dan plače in da morajo za to plačo hoditi večkrat uro daleč od doma. Mermolija jih je zategadelj ozmerjal in jim zatrdil, da se motijo, če mislijo, da bodo imele sedaj kaj več plače. Pripomnimo le še, da si je obrtni nadzornik ogledal marsikakšno stvar, ki niti od daleč ne odgovarja najprimitivnejšim higieni-škim in varnostnim zahtevam, in koje bo morala tvrdka prenarediti. Tako n. pr. bi morali v slučaju požarja ljudje v delavnici poginiti, ker primanjkuje izhodov. Obrtnemu nadzorniku pa priporočamo, da si pride večkrat ogledat našo papirnico.
Spljet. O ruskih kozakih, o madjarskih be-čarih, o makedonskih silnikih se piše po vsem časopisju v Evropi. Toda če hočemo vedeti, kaj je absolutizem in preziranje zakonov, nam res ni treba hoditi v tujino. Na jugu Avstrije imamo deželo, v kateri najdemo vsega tega v obilni meri in v naj-naturnejših oblikah. Dalmacija je bila od nekdaj — kljub vsem ustavam — napol avtokratično vladana dežela. Od nekdaj so bile oblasti v Dalmaciji mnenja, da je ljudstvo samo zanje na svetu in da je njih sveti poklic, voditi ga na vrvici po svojih potih. Zgodovina nam daje primere, da je absolutizem opravičil svojo ekzistenco z dobro upravo, s pospeševanjem blagostanja. O tem ni v Dalmaciji nobenega sledu. Dežela je zapuščena, da bi se človek razjokal nad njo. Gorovje — Kras, kjer ne najde oko nič druzega, kakor kamen. — Otoki — puščave. Trti žuga filoksera — nikjer ni varstva zoper to uničevanje. Morje — dajalo bi rib, ampak koliko se briga država za to, da bi se redile? Industrija — komaj da se more govoriti o njej. Samo samostanov in popov imamo toliko, da bo kmalu več kut in talarjev, kakor civilnega prebivalstva, ki neprenehoma — še sedaj, kljub ondotni krizi beži v Ameriko. Nič druzega ni znal naš avtokratizem, kakor potlačevati vsako ljudsko gibanje s policijo in z žandarji. Resen nasprotnik temu zistemu vstaja šele z mlado socialno demokracijo, kajti vse dosedanje stranke so bile le dotlej pogumne, dokler jim ni policija pomolila pesti pod nos. To je pa tudi, seveda poleg drugih vzrokov pomagalo, da so popolnoma desorganizi-rane. Zoper socialno-demokracijo bi sedaj stari kaporisoni radi ustanovili krščansko-socialno stranko s pomočjo škofa in policije. Ker se je spljetsko ljudstvo naveličalo rajskih obljub in zemeljskega stradanja, je to delo precej težavno. Zato izmišlja gospoda vse mogoče načine, da bi umetno pomagala krščanskim in poteptalo socialno-demokracijo. O sredstvih, ki se jih poslužuje in o brezpravnosti, ki vlada v Dalmaciji, bi se lahko napisalo cele knjige. Zadostuje naj za danes le nekoliko primerov. Pred kratkim je imel tukaj sodrug Dazzi predavanje o »Socializmu in veri,* Čitateljem «Rd. Pra-pora» že od lanjskega leta znani pater Talija iz Dubrovnika je prišel 2 njim polemizirat in je prav tako pogorel, kakor lani s sodrugom Kristanom. Na to so si krščanski zapisali nekega patra Gae-tana, znanega praznoglavega, ampak fanatičnega petelina iz Italije. Gledališče, ki ga občina nikoli ne da delavcem, je takoj dobil pobožni hujskač. Toda Gaetano ni imel sreče. Ž njim je polemiziral sodrug Dorbič, ljudstvo mu je burno aplavdi-ralo in po konferenci je priredilo veliko protiklerikalno demonstracijo. Seveda je bila takoj vsa policija in žandarmerija po konci, suvalo se je s puškami, žugalo — skratka na Ruskem se godi tudi tako. Minilo je 8 dni, Sodrug D o r b i d je bil po opravku v Šibeniku. In tam ga meni nič tebi nič aretirajo, češ, da se je na shodu pregrešil zoper te in te paragrafe, pa ga T verigah odvedejo V Spljet. Na postaji je čakalo nanj 8 žandar-jev, bliža 20 policistov, nevštevši špicle in komisarje. In tako, kakor kakšnega desetkratnega roparskega morilca so ga gnali v zapor, iz katerega so ga izpustili šele po raznih intervencijah, ko se jih je resno opozorilo na predpise zakona. Take razmere so pri nas — in to je le en slučaj 1 Vrvarji, M so v stavki, so izdali letak, v katerem opisujejo svoj položaj in svoje zahteve. Ni v njem žalitve, ni nič hudega, pa vendar — konfiseira se ga. Sodrug Dorbič izda polemiko proti patru Ta-lijt — letak se konfiseira 1 Toda vse to je končno le v korist socialni demokraciji. To odpira ljudstvu bolj oči, kakor vsa naša agitacija.
I Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
0	fct.	ms;	v	Ljubljani	ifcn&s:
^	priporoča svoje
9
izborim pivo v sodcih in steklenicah.
®	ZALOGA	Vi	SPODNJI	ŠlSKl.	i^SSifoSS
W iSKf	      —	—	—	—	-	—	—	—	—	—
izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl	tisk*	Iv«	P**	Lampret	v	Kranju.
Začetkom tega tedna ji bil pri nas sodrug Kristan iz Ljubljane. Prireui je na naše vabilo dva predavanja o predmetih »Človeška družba m delavstvo* ter »Pot iz preteklosti v bodočnost*. V torek je pa govoril na ljudskem shodu zoper po-draženje živil. Shod in predavanja so v vsakem oziru izvrstno uspeli. Nasprotniki so dobili krepak odgovor od govornika in od ljudstva. Njih nasilje ne bo kmalu nikogar več ustrašilo.
Umetnost in književnost.
Pohujšanje v dolini šentflorjanski je naslov novi knjigi Ivana Cankarja, ki je izšla v založbi L. Schwentnerja v Ljubljani in kateri je Hinko Smrekar narisal naslovni list. Cena broširanemu izvodu 2 kroni, elegantna vezanemu 2 K 80 vin., po pošti 10 vin. več. Kakor smo že naznanili, seje igrala ta duhovita farsa (v treh dejanjih) v sredo v ljubljanskem gledališču. Pikra satira, ki biča po eni strani moralne hinavščino, po drugi pa naše socialne razmere sploh, je Cankarju izvrstno uspela. Figure so naslikane karikaturno, a z izborno karakterizacijo. Natančneje se zmenimo o tem najnovejšem Cankarjevem delu v prihodnje.
Občno Honsntnno drnSttfo V Zagorju
ima
svoje prodajalne na Cokah
do 31. decembra 1.1. radi inventure zaprte.
Dividendne znamke se jemljejo do 4. januarja 1908 nazaj.
Predstojnlštvo.
Delavski žepni koledar za leto 1908 Je ravnokar izšel.
Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več.
Pri manjših naročilih se pošilja denar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju.
Naroča se pri upravnišivu »Rdečega Prapora*, kamor se pošilja tudi denar.
Upravništvo.
Izšla Je druga knjiga znamenitega romana
Pod spredli! jfitati
Stane 2 K.
Dobi se v upravništvu »Rdečega Prapora* v^Ljub-ljani, v založbi časopisa »Naprej!» v Idriji, v knjigarnah L. Schvventner v Ljubljani, A. Gabršček v Gorici, K. Florian v Kranju kakor tudi v vseh drugih knjigotržnicah.
Kdor še nima prve knjige romana	2
Ped spovednim pečatom
nabavi naj si tudi to. Stane 2 K 60 vin. Roman »POD SPOVEDNIM PEČATOM* je napisal bivši katoliški kapelan HansKirchsteiger, poslovenil ga pa je pisatelj Etbin Kristan.
Čltajte in razširjajte brošure:
„Socializem“.
Cena 20 vin.
..Socialna demokracija in kmeško ljudstvo".
Oena 10 vin.
Zakaj smo socialisti?
Cena 14 vin.
Te brošure se dobe pri upravi »Rdečega Prapora* v Ljubljani, pri upravi časopisa »Naprej 1* v Idriji in po vseh knjigarnah.
v	i/ictodvoK k e ulite2tr.
Vsakovrstna CftjasniktAtjc se tmplnihp^
glasilo sloVcnsKiH socialistov na prinorsHem.
Naročnina za celo leto K 4 20, za pol leta K 2'tO, za četrt leta K 105. Posamezne številke bodo stale 6 vinarjev. Tržaške delavce opominjamo že sedaj na to njihovo bojno sredstvo. Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5, II. nadstropje. Telefon št. 1570.
«•" Dne 3. januarja 1908 izide v Trstu nov tednik