Leto VI., štev. 236
Ljubljana, nedelja II. oktobra 1925	Poštnina pavšal Irana,	Cena 3 Din
p Uhaja ob 4. «jirtr»l. ea»
Stane mesečno Din »5 —; n tno-tematvo Din 40— neobvezno.
Oglasi po tarife.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
itev. 16/I. — Telefon Stev. 7*. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knailovi ul. it. s/L — Telefon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpramiStvo: LJubljana, Prešernova ulica »t. 54. — Telefon št. 35.
Inseratn! oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 1: 841 - Praha čisio 78.180. Wien,Nr. 105.241.
KK3
Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din.
Ljubljana. 10. oktobra. Iz švicarskega mesteca Locarna so prišle danes vesele novice. Pravijo, da so se zapadni zavezniki in Nemci ne-!e v skrajni prijaznosti in vzajemnosti vozili po jezeru Lago Maggiore, da se le Chamberlain razgovarjal cele tri ure z dr. Luthrom in da je dr. Beneš obedo val skupaj z dr. Stresemannom. te novice povedo obenem, da je današnja konferenca sprejela načrt besedila renskega yarnostnega pakta. Pristavljajo pa. da še ni prišlo do sporazuma glede členov, ki govore o jamstvih za vzhodne razso-diščne pogodbe in o vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Ta vprašanja še niso povsem pojasniena. Vendar se opaža splošno približanje in se sedai iščejo formule, ki bodo varovale francoske interese in zadovoljile nemško javno m.ie nje. Zvemo tudi. da se bo Italija pridružila renskemu paktu ne kot interesent druge vrste, ampak kot direkten udeleženec. kot garant. Scialoia je izjavil da je uloga Italije v tem paktu ista kot ulo-ga Velike Britanije.
Iste novice z nekako gotovostjo pristavljajo, da se locarnska konferenca konča že prihodnji teden, in sicer z uspehom.
Do tu bi bilo vse v redu in človeški rod bi moral zabeležiti vse te novice s prekipevajočim veseljem. Ampak bližje premotri vanje novic in dejstvo, da v Berlinu še ni nastopil optimizem in da celo demokratična »Vossische Zeitung» svari pred prezgodnjim navdušenjem, nas pobuja k pomisleku. Dosedaj ie prišlo do enotnosti v onih točkah, o katerih je bil po izjavi samega dr. Strese-manna nesporazum izključen. Ostanejo še one zadeve, ki so bile sporne od vsega začetka. Francija hoče zajamčiti češko - poljsko varnostno pogodbo z Nemčijo. Nemčija, ki še vedno upa v korekturo svoje vzhodne meje. želi. naj to jamstvo prevzame neokretna Zveza narodov. Francija želi vstop Nemčije v Zvezo, zahteva pa. naj veljajo za Nemčijo natančno ista določila kot za druge države. Dr. Stresemam pa zahteva, da se Nemčiji prizanese s s 16. Zvezinih pravil, ker ne želi. da bi kdo smel pri-hiteti Poljski na pomoč, če jo napade Nemčija ali Rusija.
Francija teoretično ne more odnehati od svojega stališča, Nemčiia pa ne sme popustiti, sicer njeni skrajni nacijoialci ne bi razumeli, zakaj sklepa renski pakt, če si ž njim zapira pot k priključitvi Avstrije. vrnitvi Gornje Slezije in poljskega koridorja. Ravno tako mora Francija pomisliti, da bi vrgla Poljsko, če ii ne da dovoljnega jamstva za obstoj, v roke sovjetom. Cičerin ni zastonj obiskal Varšave in bil deležen imenitnih napit-nic. Nemčiia Pa si mora tudi prei temeljito premisliti, predno se odloči za renski pakt in s tem sprejme zapadno ori-jentacijo.
Vendar obstoje tudi močni razlogi za potrebo uspeha v Locarnu. Nemška Industrija je dobila že nrecei kreditov Iz Anglij. zlasti pa iz Amerike. Rabi še nujno nadaljnih dolarjev. Teh pa r.e bo. če ne bo ameriški kapitalist prepričan o varnosti svoje investicije, torej o zajamčenem miru v Evropi.
Francija ie s svoje strani tekom preteklih let izkusila, da je zavez liki ne marajo podpirati pri politiki striktnega izvaianja versailleske mirovne pogodbe. Notranjepolitični razlogi jo vrhu tega gonijo k popuščanju v Locarnu. Neuspeh finančnih pogaianj v Ameriki jo sili k okrepitvi položaia v Evropti.
Anglija je ubila ženevski protokol Oia ie prva načela današnjo politiko re-glionalnih varnostnih paktov. Dolžna ie pokazati uspeh vsai pri prvi preizkušnji. Ce se izialovi locarnska konferenca, bo ■ angleška konservativna stranka daiala težak odgovor ne le britanski delavski stranki, ampak tudi prihodniemn zasedanju Zveze narodov, ki čaka na izpolnitev angleških obliub
Ti in drugi razlogi dovoljujejo upanje v uspeh locarnskih posvetovanj. Ne bomo Da se motili, če trdimo, da do po-polnega, vsaj ne do formalnega poloma ne pride, ker si nobena pogaiaioča vlada ne bo upala prevzeti odgovornosti za fijasko.
Ce ne uspe locarnska konferenca, bomo imeli pač drugo konferenco drugje. saj »e še dovolj pripravnih mest ob slikovitih jezerih . . .
Zbor Jugoslov. muslimanske organizacije
Sarajevo, 10. oktobra, n. V Foči je imela Jugoslovenska muslimanska organizacija danes velik zbor. ki se ga j« udeležilo preko 100 delegatov stranke. Glavni govor je imel voditelj stranke dr. Spsho. ki je ostro na= padal imamsko naredbo, ki jo je izdalo mi« nistrs*vo ver. V svojem govoru je dalje na. padal Stjepans Radiča Na zborovanja je imel daljši izvajali ja tudi dr. Bchmeu.
Radič zopet v Zagrebu
Njegova avdijenca v Topoli__Beograjski poset je bil brez uspe
ha— Vesti o Pariču.
Beograd, 10. oktobra, p. Radič se je danes dopoldne s svojo soprogo, zetom Košutičem in posl. Kežmanom v avtomobilu odpeljal v Topolo ter je bil tam sprejet od kralja v kratki avdi:enci.
Vesti, da je bil Radič od kralja pozvan in že drugič sprejet v Topoli so netočne. Stvar ie marveč sledeča: V četrtek se je Radič odpeljal v Topolo. da obišče grob kralja Petra. V cerkvi na Oplencu so on. njegova soproga Ma-Penka. znani zagrebški veletržec Milan Prpič. dr. Maček in Radičev zet Košu-tič pokleknili pred kraljevim grobom, pri čemer je Radič spregovoril nekoliko besed, nakar so položili na grob kot zastopniki Hrvatov velik venec. Radič se je pri prihodu v Topolo javil v kraljevi vili za avdijenco. Dobil je odgovor, da ga kralj sprejme šele potem, ko se ie že odpeljal nazaj v Beograd. Radič tega migljaja očividno ni razumel ter se je zato danes ponovno odpeljal v Topolo. Avdiienca je bila le kratka. Njegovi sorodniki, ki so se pri-
peljali ž niim. niso bili sprejeti.
Popoldne se je Radič vrnil v Beograd ter se nato zvečer s svojo fami-lijo odpeljal v Zagreb. Da se je mogel voziti v salonskem vozu, ga je spremljal minister Nikič.
Radičev poset v Beogradu je ostal brez stvarnega rezultata in predsednik HSS se je vrnil v Zagreb očividno ozlo-volien.
Z istim vlakom se je danes odpeljal v Vinkovce Svetozar Pribičevič. ki ima jutri tam veliki zbor. Predsednik sk',r>-ščine Marko Trifkovič pa se je podal v Beli Manastir v Baranji na shod radikalne stranke.
Kcaj se vrne Pašič še vedno ni znano. Zunanje rrfnistrstvo ie dobilo danes telegram iz Monte Carla. da se Pašič počuti izvrstno, kar najbolje dementira govorice o poslabšanem zdravstvenem staniu min. predsednika. Točne vesti o njegovem povratku pa ni. Vladni krogi izjavljajo danes, da računajo, da se Pašič vrne 15. ali 16. oktobra.
Ostro radikalno svarilo Radiča
Senzacionalen članek zagrebškega «Obzora»: «Kriza vlade je že tu!» — Radikali sumijo v Radičevo ikrecost.
Zagreb. 10. oktobra, n. V tukajšnjih političnih krogih je nocoj vzbudil senzacijo uvodnik «Obzora» o političnem položaju. «Obzor» podpira režim RR a vč se, da s!u|i kot priložnostno glasilo vodilnim krogom radikalne stranke. Iz teh krogov izvira očividno tudi današnji uvodnik, ki se splošno smatra kot indirektno toda tem ostrejše svarilo NRS g. Radiču. «Obzorov» uvodnik naznanja, da je kriza vlade že tu in sicer da je nastala radi beograjskih izjav Stjepana Radiča o njegovem vstopu v vlado.
«Obzor» smatra, da Stjepan Radič ni podal teh izjav nepremišljeno, samo radi senzacije, ampak da jih je podal nalašč, ker je uvide!, da se pojavljajo gotove spletkarije proti domenjenemu aranžmanu za njegov vstop v vlado. Te Radičeve izjave otežujejo položaj, In zaradi njih morda zavlačuje ministrski predsednik Pašič svoj pevratak v Beograd. Čeprav je Pašič morda govoril Radiču, da bi bil voljan ga sprejeti v kabinet kot podpredsednika, je vendarle gotovo, da danes radikali in tudi Pašič sam ne bodo ua to pristali. Vse kaže, da je afera, ki jo je povzročil Radič s svojimi izjavami (da je njegovo imenovanje za podpredsednika
vlade gotova sitvar) taktična poteza, ki utegne obrniti koncem koncev svojo ost proti njemu samemu. Znano je, da Pašič nikdar ni bi! oduševljen za pogodbo med radikali in radičevci in da je pristal nanjo ie iz višjih obzirov. Zato Pašič tudi ne bo ime! ničesar proti temu, da se današnji položaj spremeni. Radič je sedaj s svojimi izjavami postavil situacijo tako, da bo moral izvajati posledice ali Pašič ali pa Radič. «Obzor» svari Radiča ter mu odreka pravico se udeleževati spletk, ki izzivajo krizo vlade.
Beograd, 10. oktobra, p. V radikal-skih krogih ie vzbudila danes živahno ogorčenje govorica, da se Radič spušča v intrige, katerih cilj je izpodriniti Pašiča ter spraviti na vodilno mesto Liubo Jovanoviča. Sem spada baje tudi poskus, da se Davidovičeva skupina pritegne vladi, v kateri naj bi poja-čila raaičevske pozicije proti radikalom. Tekom današnjega dneva so imeli radikalski voditelji več sestankov, na katerih je bilo izrečeno soglasno mišljenje, da Radič ne more postati podpredsednik vlade in da bi tudi njegovo imenovanje za ministra bilo mogoče le, ako se da izvoliti za poslanca.
-3SS-
Zakon o osnovnih šolali
Beograd, 10. oktobra, p. Te dni ie bila v novinstvu zabeležena vest, da predloži minister prosvete Narodni skupščini nov načrt zakona o osnovnih šolah. Kakor je izvedel Vaš dopisnik, ta vest ni tečna. Minister Vu-kičevič je namreč v celem oosegu prevzel zakonski načrt svojega prednika Pribičevi-ča. Pač pa je pripravljen, kakor tudi njegov prednik, nvaževrti stvarne spreminjevalne predloge ter jih naknadno predložiti sekciji odnosno plenumu zakonodajnega odbora. V imenu SDS je te dni posl. dr. Žerjav predloži ministra zahtevo, da se naj besedilo zakonskega načrta tako spremeni, da bo izven dvo.ra, da glede dobe obveznega poduka v obeh slovenskih oblastvlh ne bo možno nobeno nazadovanje, temveč da bo ohran'en vsai status quo. Poduk v zadnjih dveh letih osnovnih šol na deželi pa naj se tako preuredi, da bo odgovarjal potrebam kmečkega stanu. Tudi se naj potom osnovnošolskega zakona poskrbi za nadaljevalno šolstvo.
Sušak za krajšo zvezo z Ljubljano
Beograd, 10. oktobra z. Predstavniki su-šaške in delegati zagrebške trgovske komore so opozorili vlado na saobrača no tarifami problem Sušaka ter predložili med drugim zahtevo, da se vozarina na SuSak, sušaško pristanišče, ter i z Sušaka v vseh relacijah ter za vse normalne in izvzetne izvozne tarife izenači z vozarinskimi postavkam!, ki veljajo po tarifi za luko Šibe-nik. Memorandum zahteva nadalje, da naj se vsa pristanišča na Sušaku popravi o na državne troške, da naj država za povečanje kapacitete Sušaka ukrene potrebno regulacijo kolodvora in pristanišča, da bi mogel Snšak uspešno konkurirati Reki. Končno se izraža prošnja, da naj se zgradi železniška rveza s Kočevjem, da bi se iz Slovenije pritegnil promet od Trsta na Sušak. Deptr tadja je poselila ministre gg. Krajača, Nta-čiča, Radojeviča in dr. Rybara.
Otvoritev obrtniške razstave v Osijeku
Osi/efc, 10. oktobra, n. Minister za trgo> vino in industrijo dr. Krajač je danes do. poldne »tvoril cbrtno.indtstrijsko razstavo. Po razstavi je izjavil minnter novinarjem, da so govorice o njegovem odstopu neosno* vane,
Prepovedana slovenska dobrodelna prireditev v Trstu
Trst, 10. oktobra, a. Podružnica Šolskega društva pri Sv. Jakobu v Trstu je dobila danes popoldne od prefekture sporočilo, da je dramatični večer, ki bi se moral vršiti jutri v nedeljo v korist šolske kuhinje v slovenski privatni šoli pri Sv. Jakobu, prepovedan. Na sporedu tega večera je bila deklamacija Cankarjevih «Sultanovih sandalov«, da lje pevske točke iz oper »Zaročenca*, <Mignon» in »Pikova dama» ter glasbene točke svetovnih mojstrov Bacha in Sindinga ter enodejanka. ki se je že parktat uprizorila z dovoljenjem prefekture. S to prepovedjo je šolska kuhinja težko oškodovana in to tembolj, ker mora dnevno dajati hrano približno 300 otrokom.
Aretirani ponarejevalci jugoslovenskih kolkov
Dunaj. 10. oktobra s. V zvezi ponarejeva-nja jugoslovenskih kolkov na debelo sta se izvršili že dve aretaciji. PoUctja je sredi septembra prijela nekeca Kuhata, ki je hotel spraviti v premet 83IM) komadov jugo-slovenskih kolkov po 250 Din. Pri tem so nafH kolke v vrednosti dveh .n.ii onov dinarjev. Kmalu nato je bil v Budimpešti prijet njegov sokrivec. 26 letttl Jnrin Ofenbek-ker. Priznal :e, da je dal Izdelati falzKikate v dunajski tiskarni s posredovanjem nekega Filipa Barucha In Leona Richterja. Policija ie sedaj prijela Barucha v osebi 28 letnega bivšega poslovodje Jugoslovenske zavarovalne tvrdke rn 30 letnega trgnvr-, s papirjem Leona Richterja. Oba v splošnem priznavata svojo krivdo.
Filijalke Drž. hipotekarne banke v Zagreba ne bo
Beograd, 10. oktobra, p. Državna hipote« karna banka je razpravljala o predlogu, da ustanovi podružnico v Zagrebu. Sklenjeno je bilo, da za enkrat te gre ustanavljati podružnice niti v Zagrebu niti v Ljubljani.
Potres v Hercegovini
Moslor, 10. oktobra, n. Davi so občutili po vsej Hercegovini precej močan potres, ki pa ni napravil nikake škode.
Važna gospodarska vprašanja
SDS zahteva suspenzijo uvoznih carin na potrebščine kmetijske produkcije. — Uveljavljenje trgovinskih pogodb z Avstrijo in Italijo. — Vprašanje nujnih davčnih reform.
Beograd, 10. oktobra, p. V samostojnem demokratskem klubu je te dni zboroval gospodarski odsek poslancev, da pripravi materijal za predstoječe zasedanje Narodne skupščine. Sklenjeno je bilo, da se m. dr. pokrene tudi posebna akcija z ozirom na težavne razmere kmečkega stanu, ki izhajajo iz dejstva, da cene kmetijskih produktov vedno bolj padajo, ne da bi se obenem zniževale cene življenskih in zlasti tudi produkcijskih potrebščin, ki iih mora kmet kupovati. Kot prvi korak v tem oziru je klub SDS sporočil finančnemu in poljedelskemu ministru zahtevo, da se suspendirajo uvozne carine za glavne predmste, ki pridejo v tem oziru v poštev, m. dr. da se odpravi uvozna carina na deteljno seme, na seme rdeče pese. na seme za travo, nadalje uvozna carina za kose, srpe. vrtnarske nože, žage, pluge, brizgalne za vinograde, lopate, inotike", kmetijske stroje, dalje za bruse, čilski soliter. galico, su-perfostat. kalijev fosfat itd. Klub je nadalje storil korake, da se za prehodno dobo dovolijo posebni tarifi za dovoz kmetijskih produktov v glavne konzum-ne centre države kakor tudi za izvoz.
Z ozirotn na dejstvo, da so sicer pogodbene carine iz trgovinskih pogodb
z Italijo in Avstrijo pri nas že uveljavljene. medtem ko Italija in Avstrija pogodb še nista odobrili in tudi carinskih olajšav za uvoz jugoslovenskih produktov še niste uveljavili, je SDS sklenila opozoriti vlado na nevzdržnost tega položaja. Avstrijska roba prihaja že mnogo tednov po znižani carini v Jugoslavijo, naši produkti pa še vedno plačujejo avstrijske, odnosno italijanska avtonomne postavke. Ooasnost je celo, da bodo izigrane posebne pogodnosti, ki smo jih dobili v trgovinskih pogodbah. Tako n. pr. bo znatno oškodovan naš izvoz vina. za katerega je od Avstrije dovoljen kontingent 80.000 hI. Neenakost carinskih odnošajev ogroža tudi našo trgovsko bilanco. Klub SDS je sklenil zahtevati od vlade, da z eventualno pretnjo represalij izposluje predvsem od Avstrije takojšnjo uveljavljenje pogodbene tarife za uvoz našega blaga.
Posebnemu odseka so bila končno izročena v študij davčna vprašanja, ki naj se rešijo potom finančnega zakona še pred izenačenjem davčnega sistema. Glede Slovenije prihaja tu predvsem v ipoštev prevedba dosedanje kronske dohodninske lestvice v dinar« sko ter revizija hišnega davka.
Upanje na ugoden izid locamske konference
Razgovori med delegati. — Tudi Italija podpiše renski varnostni pakt. — Besedilo osnutka varnostnega pakta sprejeto. — Jutri se prične drugi del konference.
Locarao, 10. oktobra, a. Tekom včerajšnje ga dneva, ko konferenca ni imela nobene seje, se je vršila cela vrsta razgovorov, Chamberlain in Luther sta se razgovarjala cele tri ur«. Nemci smatrajo dr. Luthrov poset pri Chamberlainu samo za formalen, kakor poset Brianda pri dr. Stresemannu, ki je trajal poldrugo uro. Tudi načelnik italijanske delegacie Scialoja se je razgovarjal z nemškimi delegati. Nadalje se je vršil razgovor med Vanderveldom in Schubertom dr. Bi-nešem in Vanderveldoin. Poi;ski zunanji minister Skrzynski se je posvetoval z vsemi zavezniškimi ministri. Poljska delegacija še ni stopila v stik z nemško. Češkoslovaška delegacija jo je pri tem prehitela, ker se ie ur. Beneš srečal z dr. Stresemannom, ko je ta priiiajal od razgovora 1 Bri-andom in ie potem z njim obedoval. Vsebina vseh teh razgovorov ni znana.
O današnji plenarni seji je bil izdan nastopni komunike:
Na podlagi izpremtojevalnib predlogov ki so jiji izdelali juristi se je člen načrta o paktu razpravl ad v drugem čitanju. V uvodu se je pri naštevanju držav, ki bodo sklenile pogodbe, dodala tudi Italija, ki v londonskem besedilu še nj bila imenovana. To ^potrjuje iz'ava italijanskega delegata o namerah Italije, da bo sodelovala pri varnostnem paktu kot garant pod istimi pogoji kakor Velika Britanija. Pri razpravi sc je kononoveljavno formulirala večina členov načrta. Prihodnji sestanek bo 12. oktobra ob 9.30. Popoldanske seje ni bilo, ker je delo napredovalo v večji meri, kakor se ie prvotno mislilo.
Italijanski delegat Grandi ie izjavil zastop*
niku Švicarske brzojavne agearcure, da konferenca nikakor ni prišla v zagato. Splošni utis opravičuje k najboljšim upom.
Agence Havas poroča: Konferenca je sprejela besedilo načrta v celoti; le odločitev glede členov o jamstvih sa vzhodne razsodiščne pogodbe in za vstop Nemčije v Zvezo narodov si je prrdržah, ker oba člena še nista popolnoma pojasnjena. Mod obema tezama pa se opaža že precejšnje zbliža<nje. Izgleda, <ia so glavne zapreke že odstranjene. Sedaj se iščejo formule, ki bodo varovale naše interese ter zadovoljile iavno mnenje Nemčije. Francoska in nemška delegacija se bosta popoldne skušali sporazumeti. Scialoja ie iz avil, da meni Italija, da se more sedaj pridružiti načrtu pakta. Ta izjava pomenia novo etapo v uspehu pogajanj.
Uvod pakta bo imel torei r.atnnčno sledeče besedilo: .-Acrceija, Belgija, Francija, Italija in Velika Britanija ugotavljajo ukinjenje belgijske nevtralnosti, povdarjro potrebo, da se vzdrži teritorijalni status quo v coni, ki je bila torišče ljutih sporov v Evropi, ter gledajo na to, da zajamčijo varnost podpisanih narodov z dodatnimi Jamstvi v okviru pogodbe in Zveze narodov, ter sklenejo pod pisati nastopno pogodbo«.
Poljski in češkoslovaški zastopniki se bodo najbrže v ter p"- '"'"'ožili posvetovanj. Upajo, da se bo kcr.ierenca končala prihodnji teden.
Popoldne so se odpeljali Chamberlain, Briand. dr. Luther in dr. Siresemaiin na izlet po jezeru.
Položaj v Grčiji
Izjave generala Pangalosa.
Beograd, 10. oktobra, r. Grški ministrski predsednik Pangalos je izjavil dopisniku «Politike»: «Odkar smo na krmilu. vlada v Grški vzoren red. Očistili smo deželo razbojnikov ter zatrli komunistično gibanje. V vojski vladata disciplina in red v največjo zadovoljnost vlade.»
Na vprašanje o razmerju napram Pa-panastasi.iu je izjavil Pangalos: «V splošnem gre le za osebna vprašania. Njegovi očitki napram nam so popolnoma neroravičeni. Volitve se bodo morebiti vršile meseca marca ali pa juniia. vendar pa ima vlada pravico, da jih lahko tudi prej izvede. Papanastasiu je bil nasprotnega mnenja, vendar pa je to njegovo osebno naziranje. Ljudstvo je mirno in ne zahteva drugega kakor red, ki mu ga vlada predvsem jamči.*
O odnošajih napram Jugoslaviji je Pangalos iziavil: «Po ženevskem sestanku dr. Ninčiča z Rendisom, upam. da bodo izginila vsa nesporazumljenja. Zelja do sporazumu in zvezi je utemeljena v starem medsebojnem prijateljstvu. Železniško vprašanje ne bo tvorilo velikih težkoč. Grki bodo gospodarji Egej-skega morja in s svojo mornarico bodo ščitili tudi jugoslovensko trgovino.*
Minister Stojadinovič odstopi?
Beograd, 10. oktobra, p. «Reč» je priobčila danes vest. da se nahaja finančni minister dr. Stojadinovič pred ostavko. Dr. Stojadinovič je to vest sicer demantiral. vendar pa se v radikal nih krog;h kljub temu jjovori, da bo kmalu odstopil in prevzel poslaništvo Y VVashingtoau.	_____■ .
Trockij poslanik v Parizu?
Moskva, 10. oktobra, a. V moskovskih oficijelnih krogih se potrjuje vest, da bo Trocki v kratkem imenovan za sovjetskega poslanika v Parizu.
čičerin v Milanu?
Milan, 10. oktobra, s. Iz Rima poročajo, da je ruski poslanik Kergencev s Cičerinoni razp-avljal v Milanu o !>odrobnostih glede sestanka z Mussolinijem. Ta sestanek bi so najbrže vršil v Stresi ob Lagu Maggiore.
Fašistovski svet
Rim, 10. oktobr'. a. Oficijelno poročajo, da se bo fašisiovski narodni svet sestal v četrtek, 15. t m. Dnevni red bo obsegal po» ročilo generalnega tajnika Farinjccija, poro« čilo o splošnem in lokalnem položaju stran*, ke ter razpravo o strankinem časopisju.
Konferenca nasledstveriih držav
Rim, 10. oktobra, r. Dn« 3. novembra sa sestane v Rimu konferenca nasledstvenih držav za ureditev predvojnih dolgov.
Proslava desetletnice mučeni-ških dni Beograda
Beograd, 10. oktobra, p. Povodom deset« letnice mučeniških dni Beograda in junaške obrambe mesta pred ogromno premočjo združenih avstrijskih in nem? -i ect pod vodstvom maršalj Mackensena, ss vrže jut tri v Beogradu velike svečanosti, katerim b<do prisostvovali člani vlade in armada. Ob 11. »e bo vršila v saborni cerkvi in na obali Donave služba božja za padle heroje, ki jo bo daroval patrijarh Dimitrija. Slav« nostni govor bo imel rezervni podpolkov« nik Sava Mrsavljevič. Istočasno bodo grmeli topovi In svirale sirene na vseh ladjah in tvomicah v znak ž-.losti pa bo tudi vea pro« met ustavljen za eno minuto.
Ob petletnici plebiscita
Sveti Triie kralji
Sveti Trije Kralji, kumi naši, jašejo po beli cesti strumno. Iskri konji bijeio s kopiti, penijo se sloki jim vratovi.
Prvi Gašper, lant od prave fare. Dobričina, s polhovko na glavi. Pisan kožuh mu telo ogrinja. V ustih vivček. Nogi v golenicah.
Miha drugi. Dom mu onkraj Sutle: dečko, bogme, da ga nima para. Črna kučma mu čepi na glavi, nogi mehke nosita iarape.
Boltežar je tretji, Sumadinec. Daljni otec kraljevič mu Marko. Gašper brat mu, Miha brat po krvi. Gusle stiska v roki javorčve.
Pa povzame Miha: «Brata moja, kam nas pelje cesta, bela cesta? Ali tja, kjer solnce od iztoka žarke siplje na stežaj v ravnice,
ali tja, kjer rdeča obla trudno se potaplja v morje, v sinje morje? Mar na sever, čez Ljubelj in Dravo, mar na jug? Povejta, draga brata!*
Ni odjeka. Molk. Le konji čili rezgetaje bijejo s kopiti. Na iztoku že se prva zvezda medlo poznim jezdecem nasmiha...
Dobričina Gašper se okrene v sedlu. Znova si zapali vivček, deje kratko: »Kamorkoli, dalje — pot je ravna, konji so spočiti.
Od Iztoka do zatona ni nam daleč, ne od severa do juga; kamor konjem stopi žurna noga, tja naj vodi nas nevzdržna volja.*
Zopet tiho. Le kopit udarci gluho v črno noč strmč zijajo... Kaj s teboj je, vrli Sumadinec, da molčiš in zreš pred se široko?
Glej, razklala od zatona, juga, pa navzgor do severa nebo je zvezda rogljev treh z bleščečim sijem, noč vso v zlatu svojem potopila...
Rogelj prvi nad Primorjem tužnim: Trst, Gorico. Kobarid ožarja; drugi rogelj bliska v Korotanu; tretji sega v kršno Istro, v Reko.
Pa namigne Boltežar — in Gašper ]o za prvim zlatim mahne rogljem, Miha spč za njim preko Učke —, sam, že vajen gre. da Dravo brodi.
Joža Beki.
Koroški večer v Ljubljani
Ljubljana. 10. oktobra.
Nocoj je priredila J ugoslo venska Matica Koroški večer v veliki dvorani hotela «Union». Spored je bil pestno in učinkovito sestavljen ter je obsegal govor, recitacijo, solospeve in zborovske nastope. Publika je že pred začetkom napolnila dvorano, ki pač že dolgo ni bila tako polna kot nocoj.
Prvi je nastopil mešan zbor pevskega društva »Ljubljana«, okrog 50 pevk in pevcev, ki je pod vodstvom dr. F. Ki-movca zapel Klemenčičevo »Oj poglejte. ptičke, na domače njive* in pa koroško narodno «Pojdem v rute». Za svoje lepo izvajanje ie žel gorak aplavz.
Nato je. sprejet z večminutnim. viharnim odobravanjem, stopil na oder pesnik Oton Zupančič, ki je v vzne-šenih besedah orisal trpljenje zasužnje--nik Korotancev ter povdarjal. da brez Korotana ni Slovenije in da Slovenci v svoji lastni državi ne smejo nikdar pozabiti tega organičnega dela svojega narodnega telesa. Pesnikov govor je bil sprejet z ogromnim navdušenjem in aplavz se ni hotel poleči. Govornik ie pač govoril vsemu narodu tod srca kot naiiačji zastopnik njegove kulture.
Tretja točka sporeda ie bil nastop ženskega zbora »Glasbene Matice*, ki je zapel pod vodstvom pevovodje Sr. Kumra pet Sukovih. že na lanskem Mati-činem koncertu izvaianih dvospevov s štiriročnim spremljevaniem na klaviriu (Zora Zarnikova in Janko Ravnik). Pesmi so v vestni m precizni izvedbi ogre le. Zal pa so bile za to svečanost precei neprikladno izbrane, ker nimajo z našim Korotanom prav nič skupnega in bi Matični zbor tz svojega arhiva lahko izbral koroškemu spominu primernejše skladbe.
Nenapovedana, a tem bolj razveseljiva in očarljiva epizoda je bil nastop mlade Pavle Pilonove. goienke I. c razreda ljubljanske ženske realne gimnazije. ki je s svežim, občutenim glasom recitirala dr. Ivan Lahovo prigodno pesnitev »Pesem novih otrok*. Mlada dekla-matorka je s svojim ljubkim nastopom ki smiselno recitacijo mahoma pridobita zase vse občinstvo, ki ji je burno akla-miralo
Mnogo zasluženega odobravania je žei tudi operni pevec Svetozar Bano-vec. ki ie zapel štiri koroške narodne pesmi v priredbi in s spremljevanjem prof. Ravnika
Štiri koroške narodne pesmi so bile tudi na sporedu moškega in mešanega zbora »Ljubljanskega Zvona*, ki ga je vodil niejfrv priljubljeni pevovodja Zor-ko Prelovec.
Spored sta zaključili Adamičeva »Kaj ti je. Moica?* in pa Premrlova himna »V Korotan!*. — dve smiselni, efektni pesmi, ki sta prišli, temeljito in občuteno podani, lepo do veljave.
Koroški večer, ki so ga posetili tudi mnogi odlični zastopniki vlade, vojske In raznih društev, je bil nailepši uvod v koroško proslavo v Ljubljani
Koroška proslava v Mariboru
Maribor, 10. oktobra.
V	petek zvečer so prvi proslavili spominski dan koroškega plebiscita v Gospodarski banki z akademijo Katoliške prosvetne zveze. Akademije se ie udeležil tudi odbor Jugoslovenske Matice, ki je poprej obenem pozval vsa napredna društva, da se te proslave udeleže. In tako ie na tej akademiji skoro prevladovala napredna inteligenca. Navzoče pa so bile tudi šolske sestre s svojim zavodom. O koroškem vprašanju je lepo govoril pisatelj Finžgar. pevski zbor pa je pel »Slovenec sem*. »Slovenska zemlja« in druge. Nocoj pa j«f priredila akademijo Jugoslovenska Matica sama v dvoran) Narodnega doma. kjer .ie govoril bogoslovni profesor dr. Fran Kovačič Obenem je priredilo Dramatično igro »Volkun*. »Drava* in »Jadran* sta nastopila s pevskimi točkami.
Zupan je pozval mestno prebivalstvo, da razobesi narodne in državne zastave raz poslopja in s tem manifestira za našo skupno narodno in državno stvar. Po vseh šolah so bila danes interna šolska predavama in prireditve, kjer le učitelistvo učencem razložilo pomen tra gičnega snominskega dne. učenci pa so zapeli tužne koroške pesmi. Jutri sc vsa šolska mladina udeleži manifesta-cijskega obhoda po mestu, ki obeta bi;i največia prireditev, kar jih je Maribor doživel.
Nad drznim nastopom nemškega advo kata dr. Miihleisena pri današnji občinski seji vlada oo mestu velikansko ogoi čenje. Izpad dr. Miihleisena kaže najbolj. kako potrebno je iavno izpraševanje vesti naših širokih mas in karto samozavestne se čutijo Nemci v narodnostni svobodi Jugoslavije. (Glej dana-šn:e poročilo o seji mariborskega občinskega sveta.) Kje bi bil mogoč tak na stop v Celovcu ali k.ie drugje v naši slovenski Koroški pod Avstrijo? Upati je. da bodo znali mariborski Jugosloven: po današnjih manifestacijah, ko pridejo delovni dnevi, tudi v dejanju pokazati mariborskim Nemcem, kakšno korist Jim delajo v niihovi reprezentanci dr. Miihl-eisen in drugi v obč'nskem zastopu. Kadar se bodo praznile nemške trgovine in obrti, bodo utihnili tudi mariborski Miihleiseni. _
Proslava v Ptuju
Ptuj, 10. oktobra. Koroški dan smo praznovali danes zvečer v Narodnem domu sicer nekoliko skromnejše, kakor drugje, zato pa je bil spomin na nesrečni plebiscit in izgubo Koroške tem prisrčnejši.
Večer so otvorile učenke dekliške meščanske šole pod vodstvom učiteljice Vrhovnik z večno lepo »Gor čez Izaro*. Nismo vedeli, ali naj bi bolj občudovali krasno izvajanje aii disciplino v nastopu in izvajanju. Nato je povzel besedo koroški rojak dr. Kotnik, ki nas je vodil po koroški Sloveniji, po Podjuni, Rožu in Zilski dolini, Vrbskem jezeru in v Celovec, ki je bil za Janežiča slovensko kulturno središče. Govornik nam je pokazal, kako zelo so se koroški Slovenci udejstvo-vali v slovenskem, jugoslovenskem in vseslovanskem kulturnem pokretu. Kakor v filmu so se vrstile slike koroških slovenskih kulturnih delavcev in borcev. vsak postavljen v kraj njegovega delovanja. Pri tem je predavatelj jako umestno uporabljal koroške pesmi in zaključil z velepomembno Gospo sveto.
Med predavanjem je vladala ves čas kljub nabito polni dvorani grobna tišina in vsem poslušalcem se je bralo na obrazu, da so spoznali lep kos naše koroške in kulturne zgodovine. Sledil je zopet nastop učenk dekliške meščanske šole s krasnim izvajanjem «Venca istrskih narodnih pesmi«, pri čemer se ie posebno odlikovala učenka Vilič pri lasovirju. ki je pokazala izreden talent ter učenki Likar in Stritar s solo-spevi. Večer je zaključil moški zbor otujskega pevskega društva, ki je zapel «K.ie so stazice*, »Oj ta mlinar* in še eno pesem.
Prireditev je imela izredno prisrčen značaj in je treba naši Jug. Matici in vsem, ki so sodelovali, iskreno čestitati
Koroška razstava
V	ljubljanskem Narodnem domu. Ljubljana, 10. oktobra.
Danes pred petimi leti smo živeli večinoma še v prijetni nadi. da smo pn liudskem glasovaniu na Koroškem zmagali. Bila ie v nas večia vera v izid plebiscita nego deiansko poznnnie razme' v coni. katero smo upravljali. Poročila ki so prihaiala iz Velikovcu. Borovel in drugih kra'ev tekom popoldneva, so bila optimistična. Zatrjevala so. da se ie Konoška odločila za nas. Zvečer pa. ko smo v uredništvu seštevali glasove smo začeli zmaievati z rameni. Polastil se nas le dvom nad slovensko zmago in deianske razmere so našo domnevo potrdile.
Potem 90 prišle demonstracije, obhodi. protesti. Vse to ni zaleglo nič. Naše čete so morale ostaviti deželo, ki se ie izrekla za Avstrijo.
Kdor obišče Koroško razstavo v ljub lianskem Narodnem domu. mora spre-videti. da je bilo naše stališče pred plebiscitom izredno težko. Tiho. pod roko se je odigravala v cnni A gigantska borba. o kateri so doletali izven Koroške le nedoločni glasovi. Kako ie v resnici.
so vedeli samo nekateri. Id so bili na Koroškem osebno navzoči in Se med tistimi jih je bito na tucate. ki so se v svojih napovedih motili. Žalost, ki ie navdala narod, ko ie izvedel, da Je dobila Nemška Avstrija pri glasovanju okoli 7 tisoč glasov večine, je bila porazna. A pomagati se ni dalo. Odločitev Je bila izrečena.
Kdo je pravzaprav kriv. da so se Korošci izrekli proti Jugoslaviji, je še danes težko uganiti. Ni pa nobenega dvoma. da je ustvaril psihološko dispozici-»o za glasovanje proti naši državi koroški regiionalizem. konservativnost kmetova. ki se je bal. da ga Jugoslavija odreže od Celovca in od dežele, v kateri ga je zgodovina naučila videti mater.
Danes je zanimanje za koroški problem med Slovenci večie nego kdaiko-II. Kdor poseti Koroško razstavo, se mora uveriti. da se mladina zanima za usodo koroških bratov. In to zanimanie nam ie naivečia uteha in tolažba za bodočnost. Mala dvorana v kateri je razstavil Manjšinski inštitut karte, letake, diagrame, slike in kni;ge. je tako polna obiskovalcev, da si jedva utegneš ogle dati vse predmete.
Ce te zanima zgodovina slovenskega rodu na Koroškem, si moraš naiprei ogledati zemljepisne karte, ki predstav-l:a.io narodno štetie I. 1880.. 1900. 1923 in štetje po župnijah 1. 1925. Posebna karta te pouči, kako globoko se je pomaknila nanodnostna meja na Koroškem od 1. 1850. dalje na škodo Slovencev. Dočim so slovenske postojanke v goratih predelih trdne in ne padajo, se vdaia meja v dolini okolu Celovca boli in bolj.
Plebisc:tno borbo med Slovenci in Nemci pokažejo propagandni letaki. Kai nai rečemo o tem matcri.ialu, dasi ni pol-noštevilno zbran? Nemci so delali sistematično. govorili so stvarno, dasi de-magoško Slovenci pa smo izlivali svote občutke. Kateri izmed obeh nasprotiih taborov ie imel na kmeta večji vpliv, ni treba povdariti. Tako-le smo govorili Korošcem Slovenci- Zarja zmage se razliva čez slovenski Korotan! Slovenec sem in kdo ie več? Karkol' živi. vse kmet redi. v Nemški Avstriji pa pavrov ni. Kamor Drava in Sava teče. tja srce nas vleče.
To je moralo na koroškega kmeta vplivati osladno, umetno, nareieno. Cuj-mo. kako so govoril Nemci: Der Staat Jer SHS hat keine Arbeiterfiirsorge! — To je bilo namenjeno socijalistom. — Drugi plakat prikazuje, kako Bog razsoja pravdo med obema državama »n odloči seveda v prid Avstriji. Tretia sli-
ka predstavlja mater s sinom, ki Dravi: Ne glasuj za Jugoslavijo, sicer bom m» ral k vojakom pod Petra. — Nemci so tudi krepko apelirali na nedeljivost Koroške. Agitirali so: Korošci ste in ostanete! Koroška ostane enotna — Krani-ci ven! Mi koroški pauri volimo 10. oktobra zeleno!
Da smo spričo take agitacije podlegli, ie umevno.
Razstava vsebuje še obilo drugih zanimivih predmetov: razglednice in slike, knjige in letake. Nekje vidimo Gasparijevo zasmehovanje Avstrije: Mlad fant igra na harmoniko, dobrika se mu dekle. zelena baba pa se obrača od njega. Vse to ie morda lepo in poetično toda koristno, kakor smo preizkusili, ni bilo. Drugače so delali Nemci z gene ralom Maistrom: Maister. Du wirst ni-.' Meister in unserem Lande! Ali pa podoba. kier pometa Nemec z veliko bre-zovko dne 10. oktobra svojo hišo! To ie izdalo desetkrat več kot naša premah stvarna pronaganda
Nckai lep:h fotografij in akvarelov nam prikazuie Celovec. Beljak. Št Ru oert na Močah. Grad Humberg nad Rož no doVno. Železno Kanlo in druge kra ie. Lepa ie slika Vrbskega jezera. Tudi sredstva, ki so pripomogla Avstriji do zmage, vidimo: leseno žaro. belo in zeleno glasovnico in pa!;co. Koroška narodna noša nas spominia na to. da ie dežela vredna upoštevanja tudi s folklo-risf'čnega stališča.
Nekai fotografii nam predstavlja voditelje koroških Slovencev: prošta Ein-spieleria. Matija Maierja - Ziliskega profesorja Aniha. Valentina Lirnnla. monsignoria Podgorca, bivšega deželnega poslanca koroških Slovencev Kraj-geria Czvnlienegn 1. 1922). dria. Mfiller-ia. drja. Oblaka. Pavla Koširja. Mateia Ražuna. župnika Treiherja. dria. Brejca, župnika Oabrona in druge. Seveda ta zbirka slik ni popolna. Marsikaj manjka, a to. kar je razstavljeno, je vseeno dovoli. da nas spomni na skelečo koroško rano.
Zb;rka knjig in brošur, ki se bavijo s Koroško, je lepa in številna. Mnogo imamo Slovenci tozadevno napisanega, treba ie le. da beremo in ne pozabimo! In mladina, ki se ozira po imitiranem prestolu z Gospe svete v veži poslopja, menda ne bo pozabila. Ona. ki poseča razstavo v ogromnem številu, nam je priča, da Koroška živo plamti v naših srcih in da niso pozabljeni naši narodnosti »mejniki štirje* — Celovec Maribor. Gorica. Trst. od katerih je danes samo eden v jugoslovenski posesti.
Naraščajoč odpor proti dr. Korošcu
V SLS se širi gibanje nezadovoljstva radi nesrečne politike dr. Korošca in vodstva SLS.
«Slovenec* molči na naše ugotovitve o nezadovoljstvu v vrstah SLS. Kdor molči pritrjuje.
Nesoglasja med krščanskimi socijal-ci in oficijelnim vodstvom SLS so že starejšega izvora. Saj so se sami krščanski socijalci hvalili, da je njihov vodja, dr. Gosar, postal pri zadnjih skupščinskih volitvah kandidat le z hujšim pritiskom Delavske zveze in Ju goslovenske strokovne zveze na SLS. Nasprotstvo se je javno pokazalo tudi ob letošnjem kongresu krščanskih so-cijalcev. ko je vodstvo SLS sklicalo za isti dan svoio sejo, kar je silno ogor-či!o krščanske socijalce. Odbori SLS za 5.. 6. in 8. ljubljanski volilni okraj, so radi tega protestirali pri vodstvu SLS. od katerega so zahtevali, naj prekliče svojo sejo, češ da ni umestno, da se vrši istočasno, ko zborujejo krščanski socijalci. Takrat je bilo ogorčenje med krščanskimi socijalci tako veliko, da so javno zabavljali proti dr. Korošcu in govorili: «Med nas naj pride, ali pa mi ne gremo več z njim. Rabi nas samo pri volitvah, pozneje pa nas noče več poznati*. Šele pod pritiskom tega ogorčenja se je udeležil dr. Korošec kongresa krščansko - socijalnega delav stva, na katerem ni vedel povedati zborovalcem ničesar drugega, kakor da iim je priporočal vzorno družinsko življenje.
Četudi krščanski socijalci vsaj v !Jub'jani igraio pri volitvah vlogo pri-ganjnčev za SLS, vendar pa nimajo v stranki nobene veljave. Sicer se njihova »Pravica* včasih upre diktaturi vod stva SLS. zgodilo pa se je že, da so odločujoči činitelii v stranki zaplenili ored tiskom neliube jim rokopise, kajti »Pravica* se tiska — v škofovi tiskarni.
Krščansko socijalno gibanje se sploh ne more razširiti predvsem zaradi slabih zgledov, ki }>h nud'jo kapitalistična nodietja SLS. SLS-nrji namreč socijalno pravičnost prav radi prldigujejo. v svoiih zavodih pa je ne poznajo. Da je ravno to dejstvo velik kamen spodtika krščanskim socvialrem. je sp'ošno znano. pa zato tudi ni čudno, ako od časa do časa 'zhruhne njihovo nezadovoljstvo očitnejše na dan.
Katoliške akademike, ki so spomladi v posebni snomenici zahtevali, naj prevzamejo vodstvo SLS mlajše moči. so letošnjo jesen potoln?iH s prireditvijo loterije v korist diiaškemu nndnorne-mu dri'**"'!, vendar na so kliub temu ostali i -ijimi nemirni duhovi.
Nalhuiši 'idarec za vodstvo SLS, predvsem z dr. Korošca na je unor med dnhov?č!no. ki tudi na lastni koži snoznava jalovos-t in znvr^enost dr. KVr-o^čcve politike. Sedai je že tisk SLS pričel nanašati duhovnike, ki se . malo biti nezadovoljni z vodstvom SLS ter s Pol't;ko dr. Kn*ošca in nje- , govih pomagačev. Značilni so v tem 1
oziru ne le »Slovenčevl* članki, ki dokazujejo, da more biti duhovnik politično organiziran le v SLS. marveč tudi pisava dr. Koroščeve mariborske »Naše Straže*. Dne 9. t. m. je ta list potegnil v polemiko celo škofa dr. Kar-lina in piše, da hoče »škofa dr. Karlina in lavantinsko duhovščino prepeljati v radikalno stranko* zdravnik dr. Tavčar iz Radeč, na Kranjskem pa da isti posel vrši župnik Baje, ki da sta oba bila v Beogradu ter dobila od radikalnega vodstva navodila.
Skorai isto piše tudi včerajšnji »Slovenec*. ki pristavlja, da se je duhovščina 28. septembra »ponovno odločila, kje ie njeno mesto.* »Slovenec* menda misli tu na one sestanke duhovščine, na katerih ie po referatu dr. Korošca bilo ugotovljeno, da ie treba pod sedemletni trud. ki ga je imela duhovščina z SLS. kot uspeh zapisati ničlo in še manj. Tu se ie tudi resnici in pravici na ljubo kon štatiralo. da SLS niti za duhovniške plače ni ničesar storila ter da je zanie mnogo več storil — dr. Žerjav. Vsekakor iako interesantne konstataciie na duhovniškem zborovanju dr. Korošca.
Naraščajoči odpor proti jalovi m pogubni politiki dr. Korošca ie za misleči liudi tako naraven, da se mu ni trebo čuditi. Mi se le čudimo vodstvu SLS in njenim organom, da skušajo te resne pojave notraniega razkroja predstavljat iavnosti v tako humoristični obliki. Teror. ki se ga za kulisami kliče na pomoč proti malkontentom. je bil v Avstriji uspešno sredstvo, visoki gospodic Pa pozabljajo, da Jugoslavija ni Avstrija.
Politične beležke
-f Lepa reprezentanca Slovenije. —
Radičevski listi v Zagrebu priobčuiejo komunike odbora, ki so ga že pred več tedni skupaj osnovali v Mariboru dr. Ravnikovi radikali. pucl'evci in radičevci. Komunike se hvali, da so bili na zahtevo tega odbora premeščeni v mariborski oblasti nekateri uradniki, znano pa je. da ie bilo ugodno premeščenih predvsem par klerikalcev, ki so bili nopreje Iz stvarnih razlogov drugam "disponirani. Dejstvo je. da je SLS v Mariboru s to reprezentanco sflno zadovoljna, kar se zlasti vidi no simpatičnem nisantu o njej v mariborskih klerikalnih listih. Komunike se nadalje tudi poziva, da stoji za skunnim odborom 24.000 volilcev ter da ima v Narodni skupščini tri poslance. Kako je s temi glasovi? Dr. Ravnik jih je dobil 1090. g. Puceli 3618. radičevci na 16 tisoč 397. Za Radiča so šli v boj vsi ma d baroni in Madžari ter Nemci in nemšk -rji. V Prekmurju. kier ie «ros Icev HSS. so radičevci a^iti-rali s tem. da so volitve (8. februarja) plebiscit, ki bo odločil, da pride Prek-
Manifestacijsko zborovanje KOROŠKE SLOVENCE
se vrši danes ob 11. dopoldne na Kongres, nem trgu. Navzočnost bodi naša dolžnost.
murje pod Madžarsko. Od skupnega odbora s takim ponosom seštetih 2-i tisoč glasov je vse preje kakor reore-zentanca štajerskih Slovencev, a kaj šele Sloveniju. Da je temu tako, ie videti zlasti tudi v dejstvu, da ie od treh radičevskih poslancev v mariborskem volilnem okrožju samo en Slovenec. druga dva pa sta hrvatska se-liaka. ki jih skupni odbor toliko pozna, kolikor poznata onadva razmere in interese Slovenije. Čudno ni. da so narodni Slovenci drugih strank odklonili podpis komunikeja te famozne reprezentance Slovenije. Komunike ie seveda objavljen, da bi v Beogradu napravil »primeren* vtis ter ojačil dosedaj zelo nadušl.iivo poziciio gospodov, ki delujejo v odboru. Toda časi. ko je Beograd nasedel vsaki še tako nesoret no postavljeni Potemkinovi vasi iz novih krajev., so že davno minuli . . .
+ »Slovenec* proti klerikalnemu nazivu. Včerajšnji »Slovenec* nam očita, da psu.iemo. kadar imenujemo voditelje SLS klerikalce. Predvsem naj konstatiramo, da ie glasilo dr. Korošca mariborska »Straža* lani v posebnem članku utemeljila upravičenost klerikalnega naziva za današnjo SLS ter proglasila ime »klerikalen* za častno ime. Kako more torej »Slovenec* trditi, da je to psovka? V ostalem pa naj povemo, da rabimo to ime v označbo one stranke, ki meša vero s politiko ter duhovniku vsiljuje vlogo političnega gospodarja nad ljudstvom. Mi se prav dobro zavedamo, da niso vsi kleriki klerikalci in da je število onjh treznih narodnih duhovnikov vedno večje, ki obsojajo klerikalne metode SLS. »Slovenec* bi rad svojim bralcem natvezil. da mi duhovnike psujemo s klerikalci, kar je seveda tako naivno in otročje, da mu pač ne bo nihče nasedel. Kleri-kaleč in klerik sta dva zelo različna pojma in gotovo je, da dober klerik po svoji verski dolžnosti in svojem narodnem in državljanskem poklicu ne more biti klerikalec.
-f Nova orijentacija ruske politike na Balkanu? Berlinska »Deutsche All-gemeine Zeitung* poroča iz Moskve, da se v tamošn.iih političnih krogih mnogo govori o novi oriientaciji ruske politike na Balkanu. Pred par dnevi je odpotoval nazaj v Atene ruski poslanik Ustinov. ki se je mudil dva tedna v Moskvi. Njegovo bivanje v Moskvi je v zvezi z določitvijo nove smeri sovjetski balkanski politiki. Trdi se. da stremi sovjetska Rusiia za razbitjem Male antnnte. V to svrho naj bi se pridobili Grška in Jugoslavija za Rusiio proti Rumunski in Bolgarski. Čičerin je že pridobil Poljsko za svoje načrte. V Varšavi se je prepričal, da ni med Poljsko in Rumunijo nobenih tajnih pogodb ali sporazuma. Kakor se govori, ima Ustinov v kratkem priti iz Aten v Beograd, da nadaljuie razgovore, ki iih je imel Čičerin v Berlinu s poslanikom Balugdžičem. Pri tej akciji živahno sodeluje tudi grški poslanik Mav-rodis v Moskvi. — Odgovornost za te informacije moramo seveda prepustiti berlinskemu listu.
Danes zadnjikrat Ženitbeni goljuf
kino «Dvor» Velik naravni film
»Potovanje okrog sveta"
pride.
Po svetu
—	Sovjetske skrbi Sovjetsko časopisje zasleduje konferenco v Locarnu z veliko pozornostjo in nezaupanjem obenem »Prav da» stvari Nemčijo in pravi, da je od od< ločnosti nemških politikov odvisn' ako pade Nemčija prostovoljno v locarnsko past.
—	Desno rensko obrežje izpraznjeno. Te dni so zapustile zadnje zavezniške straže most v Ruhrortu. Sedaj ni več nobenega zavezniškega vojaka na desnem renskem obrežju.
—	Nov konflikt v angleški premogovni industriji. Iz Londona poročajo, da so dele« gati rudarske zveze s 477 000 glasovi proti 339.000 odklonili predlog izvršcvalnega odbora rudarske zveze glede sodelovanja v preiskovalni komisiji za premogovno indu« 'tri jo.
—	Novinarji v Locimu. Kakor poroča "Bcrtiner Tagcblatt*, je v Locarnu 206 no« vinarjev in sicer 64 iz Nemčije, 33 iz Švice, 31 lz Francije, 19 iz Anglije, 17 iz Italije, 9 iz Poljske in Češkoslovaške, 4 iz Holand« ske in 13 Iz Amerike.
—	VoT\lne priprave v sovjetski Rusi [i so v polnem teku. Vsak volilec je osebno po« vabljen, da se udeleži volitev, ki morajo biti končane do 1 decembra t. 1. Kakor po« ročajo, sc bo letos udeležilo najmanj 60 od» stotkov voliloev.
X V Posfeurjevem /svodu v Parizu, ka« mor se zatekajo ljudje Iz vseh kraiev, ako so jih ugriznile stekle živali. Imaio pTvi slučaj stekline po lisičjem ugrizu. Pacijenti« nja je hčerka nekega kmeta iz kolice Dijo« na. Otrok se je is^al na domačem dvorišču, kjer ga je nenadoma napadla lisica in gt ugriznila v desno roko Otrokovemu očetv Se je posrečilo ustreliti besno lisico, ki 9* le taVo zagrizla v otro'-ovo roko, da je D' bil mogoče prepoditi niti t udarci
Jovan Cvijič - 6G!etnik
Dne 12. oktobra — po starem 29. septembra — poteče šestdeset let. odkar se je 1. 1S65. v Loznici v zapadni Srbiji rodil Jovan Cvijič, ki je danes pred vnanjim svetom nedvomno naiodličnej-ši predstavnik srbstva, Jugoslavije.
Malo je od prirode tako odbranih ;;iož. da bi se mogli ponašati v svojem šestdesetem letu s tako odličnim živ-lienskim delom, kakor dr. Jovan Cvijič. Njegovo plodno življenje je zares nepretrgan niz dela. temeljitega znanstvenega dela in odličnih uspehov, ki so zanesli njegovo ime že zgodaj preko ozkih mej predvojne Srbije. Danes je Cvi-iičev sloves v tujini prav tako splošen kakor v domačem znanstvenem svetu in ko je lansko leto pariška Sorbonna imenovala Cvijiča za častnega doktorja, ni bila to morda običajna počastitev. marveč priznanje ogromnega ugleda, ki ga uživa naš učenjak v mednarodnem znanstvenem svetu.
Jovan Cvijič je pričel pred dobrimi petintridesetimi letj svoje znanstveno delo, proučavanje zemlje, njene prirode in ljudi, s študijo o kraških pojavih, s katero si le takoi ob pričetku pridobil najboljše ime med profesorji dunajske univerze. Odtlej se je njegovo delo nadaljevalo v vseh pravcih geografije. geologije in etnografije; povsod so prinašali rezultati Cvijičevega dela temelj znanstvenemu pojmovanju obravnavanih problemov. Nebroj ie njegovih razprav in študij; najvažnejše so zbrane v velika znanstvena dela. kakor so n. pr. Osnove za geografiiu in geolo-giju Makedonije in Stare Srbije. Balkansko Foluostrvo i južnoslovenske zemlje, osnove antropogeografije in najnovejše monumentalno delo Geomor-fologija. Cvijič je danes prvi strokovnjak v poznavanju in znanstvenem tolmačenju kraških pojavov: iz tega študijskega kompleksa ie objavil vrsto temeljnih razprav, ki so pometle z zastarelimi nazori poprejšnje dobe. Cvijič je prvi ugotovil in oreiska! sledove ledene dobe na Balkanskem polotoku. Njegovo delo je proučavanje srbskega sela; na njegovo pobudo se je organiziral sistematičen študij srbske vasi in prebivalstva in do danes ie izšlo že osemnaist knjig zbirke »Naselja«. Cvijič ie napisal na temelju podrobnih raziskovanj najtehtnejšo in najobjektivnejšo razora-vo o narodnostnem problemu makedonskega prebivalstva. Njegove študije niso obsegale samo Srbije, niti samo srbskega ozemlja, marveč ves Balkanski polotok. Po osvoboieniu se je pri-
čel njegov študijski delokrog razširjati še dalje, na vse ozemlje ujedinjene domovine. Cvijič pa je povzdignil svoj glas v vnanjem svetu tudi vselei. kadar je šlo za to. da argumenti učenjaka-znanstvenika podpro delo politikov-di-plomatov, to tembolj z uspehom, ko je šlo za pravično stvar, v kateri so se naše nacijonalne težnje ujemale z objektivnim stanjem stvari.
Z Jovanom Cvijičem je pokazala naša rasa, da ie sposobna za najboljšo, najvišjo mednarodno tekmo: za tekmo v kulturnem delu. Uspeh, ki ga ie dosegel on, je uspeh rase. je uspeh nas vseh.
Zato želimo učenjaku-šestdesetletni ku še čim največ let enako plodnega življenja.
Muslimanski izseljenci sa vračajo na Kosovo
Ze pred letom dnj se je pojavilo med muslimanskim živliem na jugu naše države močno gibanje za izselitev v Turčijo. To gibanje, ki je bilo posebno spomladi zelo intenzivno, je prišlo kot posledica trdnega sklepa, pri katerem sta igrala glavne vlogo verski in naci-jonalni moment. Elementi, ki so b'li nezadovoljni s socialnimi razmerami v naši državi po vo'ni. posebno po odjavi fevdalnega robstva in prok'amiranja slobodnega lastništva zemlje, niso hoteli več ostati v naši državi. Vrh te"a so bili mnenja, da muslimanska manjšina v naši državi ni dovoli zaščitena in zato so se pričeli izseljevati v Turčiio.
S Kosovega polja, iz San^žaka in kraiev okoli Kumanovega in Skonlia se je izselilo več tisoč muslimanskih družin preko Soluna v Turčiio. Večina se je izkrcala v Smirni. mnogi tudi v Carigradu. Prinesli so seboj mno<ro denarja in se odločili, da se nastaniio v mestih in si ustanove tamkaj novo življenje. Naiveč iih je šlo v Smirno in njeno okolico, ker so v tem trgovskem mestu upali, da dobe mnogo zaslužka. Turške oblasti so spreiemale izse'ience z naše države spočetka rezervirano, in to tembolj, ker so bi^ silno zaposlene z namestitvijo izseljencev iz Grške. Ker pa je število muslimanskih izseljencev iz naše države vedno boli naraščalo, se je turška vlada pričela kmalu zelo zanimati zanje, posebno, ker se je pričei po mestih ustvariati proletari at in je bila brezDoselnost vedno večja. Seveda pa turške oblasti našim izseljencem nikakor niso šle tako na roko. kakor onim iz Grške. Imele so nam. reč premalo zaupanja vanje. Zato so določile Dosebne cone. v katere so hoteli naseliti vse izseljence iz naše države, ki so reflektirali na državno podporo. Slobodna naselitev ni bila dovoljena in kdor se ni hote! naseliti tamkaj, kjer mu je bilo določeno, je dobi! ukaz, da se mora zopet izseliti iz Turčije.
Te odredbe so se izvajale z vso strogostjo. kar je izzvalo med našimi muslimanskimi izseljenci silno nezadovoljstvo in razočaranje. Mnogo iih je radi tega že zapustilo Turčiio. veliko pa se jih v kratkem času še vrne v Jugoslavijo. Deloma jih je k temu Drisililo tudi neugodno podnebje v Mali Aziji, ker niso bili vaieni tropične vročine. Posamezne rodbine so izgubile po več pianov in tudi oni. ki se sedaj zopet vračajo v našo državo, se nahajajo v naravnost obupnem položaju.
Ze mesec dni se naši izseljenci s Kosova zopet vračajo iz Turčije. Večina med niimi je arnavtskega pokolema. Nekateri se niso hoteli vrniti v našo državo, temveč so odšli iz Turčije v
Veliki francoski Gaumont-fi!m J II O E X
zdelan po is'oimenem romanu znanega Louis Feuittade-a plsatel>a eseh dosedij predvalanih velikih Gaumont-filmov. Bojata vs-bina ie istočasno I ubavna, nustolovna in kriminalna Glave vlnge sn v rokah dobro nam znanih francoskih igralcev. Dveume predstave se vrSe ob: 3, 5, 7, 9. Da se omogoči tudi nedelski publiki ogled ce ega r Ima se pri rrv h dveh predstavah predvaja prvi del, a pri drugih dveh predstavnh drugi t el. na kar se cen|. obiskovalci posebno opozarjajo. Jutri v ponedeljek driai del in Jronec ob 4, 7, 9. — Ko onhodnjo noviteto prinašamo senzaci onalni velefilm: EDINA ŽE33A, ki v Jugoslaviji do
sedaj še n! predaian.
ELITNI KINO MATICA (tel. 124)
Albanijo. Na povratek naših muslimanov je nemalo vplivalo tudi dejstvo, da se naši verski in socijalno konservativni muslimani niso mosli prilagoditi modernizirani Kemalovi Turčiji. Tamkaj ie namreč proglašena voina fesu in ! pokrivanju lica. Oni pa so odšli v Turčijo ravno radi tera. da ohraniio te stare običaje. Razočaranje je bilo zato tem večje in zato sedaj še večje prezi-ranie Turčije.
- •
Mariborski občinski svet za Koroško
Drzen nastop advokata dr. Miihleisena.
Maribor. 10. oktobra.
Mariborski občinski svet je na današnji izredni seji otvoril manifestacije o priliki obletnice nesrečnega koroškega pleb;scita. Člani Narodnega bloka so se ie udeležili po'noštevi!no. Izostali pa so socialisti in njihova »Volksstlmme« k obiavila danes karikaturo obhoda okostnjakov v voini onremi skozi mesto Nemci so prišli eolnoštevilno. seve v namenu, da se po svoiih močeh postavijo v brambo »nemške® Koroške ti. svetega miru ter da — ščitijo interese iugoslovenske države in jugoslovenskc-ga prebivalstva.
Zupan dr. Leskovar je otvoril sejo s primernim nagovorom, v katerem je naglasi! pomen spominske svečanosti o priliki obletnice koroškega plebiscita. Orisal je na kratko nesrečne dogodke, ki so nam vzeli nailepši in najdražji del laše domovine, zibelke slovenstva, ker je ravno od tam romalo na tisoče in tisoče knjig med slovensko ljudstvo in ie vzgaialo. V nesreči pa nam morajo biti v zgled bratje Srbi. Gosposvetsko polje naj nam bo slovensko Kosovo. Kakor niso klonili Srbi po izgubljeni bitki, tako tudi mi ne smemo, marveč moramo zbiati vse sile za odrešitev bratov izpod tujega jarma. Kot so Srbi dosegli to svobodo le pod geslom »Samo sloga Srbina spasava«, tako nai tudi med nami zavlada sloga, da moremo doseči velik cilj. Da pa ostane v Mariboru tudi trajen spomenik, ki naj nas vedno spominja naše velike naloge, je stavil župan predlog, da se prekrsti sedanja Šolska ulica, ki veže Gosposko ulico » Slomškovim trgom, v »Ulico 10. oktobra 1920».
Občinski svetniki Narodnega bloka so z navdušenjem sprejeli predlog župana. Proti pričakovanju pa se je oglasi! k besedi nemški advokat dr. MQhl-eisen. ki je še predobro znan po svojem germanizatornem delu v slovenjebistri-škem okraju. V praznem govoro je skušal dr. Miihleisen omalovaževati županov predlog, češ da naj se občinski svet briga samo za občinsko imovino in podpira kulturna stremljenja svoiih občanov, ne pa da izvaja politične demonstracije, kot kaže to stavljeni predlog župana. Tudi on ie bil baie na ta način zavrnjen, ko se je potegoval za nemško meščansko šolo v Mariboru. Dalje so po mnenju dr. Miihleisena državne meje določene po mednarodnih mirovnih pogodbah, ki so obvezne za Jugoslavijo. Žamišljena demonstracija pa bo kalila te mirovne odnošaie. V vsej Evropi je zavladal duh miroljubja. kot kaže to konferenca v Locarnu. Sprejetje županovega predloga bi bilo naperjeno torej proti interesom države in njenega prebivalstva. Slovenski občinski svetniki so z galerijo vred Miilileisenova izvajanja ignorali.
Kratko in jedrnato ga je zavrni! dr. Lipold. ki je izvajal, da kaj drureea od mariborskih Nemcev tudi ni bilo pričakovati. Nemci na se morajo zavedati, da občinski svetniki v Narodnem bloku zastopajo naciionalni Maribor in da zato soglasno glasujejo za županov predlog, ki ga je sprožila Jugoslovenska Matica kot najvišja nacijonalna institucija Jugoslovenov. Naciionalni Maribor hoče pokazati, da Koroške ni in ne bo nikoli pozabi!, ampak vedno enako čutf s koroškimi brati pod tujim jarmom. Prebivalstvo Maribora z ostalim narodom vred ne bo nikdar mirovalo, dok-
ler ne zašije solnce svobode neod rešenim Korošcem.
Izvajanja dr. Lipolda so bila sprejeta z velikim odobravanjem in predlog je bil sprejet proti glasovom Nemcev, ki so nato utihnili. V zvezi s tem je bil sprejet tudi županov predlog za resolucijo na ministra zunanjih zadev, ki poziva ministra, da ukrene vse oo-trebno za povrnitev slovenske Koroške Jugoslaviji, da se s tem zasigura -rime r na meia napram mogočnemu sovražniku. ki že od nekdaj sili na jug in vzhod. Ministrstvo naj se trdno drži gesla: Avstrija k Nemčiji, Koroška k nam!
Hidroelektrična centrala pri Krškem
Krško, 10. oktobra.
Pred par dnevi je «Jutro» poročalo, da .ie odpor proti hidro-električni centrali med tukajšnjim prebivalstvom ponehal in da je sedaj Gradnja centrale že popolnoma zagotovljena. Treba pa je pogledati, zakaj ie bil tak odnor oro-ti centrali! Za to ie bilo dovolj precej tehtnih vzrokov. Kanal, ki bi veza! Savo s Krko. bi prereza! Krško zopet čez pol in če pomislimo nazai na razne ogromne težkoče. ki jih je imelo prebivalstvo. ki ie gravitiralo na Brežice, je odpor na prvi mah upravičen. Dalje so baje strokovnjaki izjavili, da ni sigurno, če bi talna voda ostala in b! ljudje lahko prišli ob vodo v vodnjakih, kar ni malenkost. Nova struga, ki bi šla Čez Krško polje, bi imela le en prehod, t. j. most pri Skopicah. Ker so pa posestniki, ki bi imeli to in onstran kanala svoja zemljišča, bi jim bilo obdelovanje zelo otežkočeno. Naravno je, da je tudi v tem primeru odpor upravičen. Tem trem točkam bi bilo posvetiti vso paž-njo in bi bilo treba zadevo gospodarskim potrebam primerno urediti in jo zasigurati. Seveda se najdejo pri vsaki dobri stvari razni hujskači, ki iih tudi tu ni manjkalo. Tako so zahtevali odkupnino. ne vemo v kakšni valuti za svet. dalje brezplačno napeljavo električnega toka v vsako hišo in sto reči. ki so naravnost neizvedljive. Ce bi se delo začelo, bi dobilo na stotine ljudi zaslužka in tudi pridelki bi se za časa dela dobro prodali.
Pri velikopoteznih načrtih se morajo malenkostne zadeve posameznikov pač umakniti splošni potrebi in koristi, kajti sicer ne bi prišlo nikoli do izpeljave večjih projektov. Prepričani smo. da se bo da!o s pametnim posredovanjem doseči vse in odstraniti zapreke. Pjav je. da je priplavalo to važno vora5an'e zopet na površje in prav je, da se to vprašanje tudi zopet resno načne.
Povratek ljubljanske garnizije z dvomesečnih manevrov
V pondeljek se je vrnila ljubljanska garnlzija po več kot dvomesečnih velikih manevrih n« Notranj^em zopet v LJubljano, viharno pozdravljena od občinstva. Slika predstavlja deliliranie čet pr<>d koiDJtdantom Aleksandrom Sto-
ianovičem.
Dogodivščina veselega krojačka Jurčefca
Ljubljana. 10. oktobra.
Ljubljana je lena v solncu in dežju, zato se brezposeln! krojaček Jurče iz ljubljanske okolice ni mogel ustavljati notranjemu glasu, ki ga je silil in klical v Ljubljano, čeravno .ie ime! popolnoma prazne žepe Ko se ie popoldne sukal slučaino po Marijinem trgu. obupa/i in razočaran, so se mu nenadoma zasme-iale oči Nasproti mu je prihajal znanec, ki n'?kakor ni mogel več skrivati dobre volje, katero si .ie kupil s cvičkom vred.
«0. draga duša!« je zavpi! Jurče. ve;, srečen, da je naše! človeka, s katerim se ie mogel pogovoriti. »Kam pa te lint-vem nosi?« — »Kar mene se drži, pa bo prav!» se ie moško odrezal Nace Izpod Šmarne gore. prijel Jurčka pod paz duho in ga odvedel proti pošti. Pri našiti ljudeh je že tako. da raste z dobro voljo v cvičku tudi hrepenenje po kaki živi stvarici. Za to lastnost je že dobrovolj-ni Jurče prav dobro znal in jo tudi po svoje razložil prijatelju Nacetu. ki je bi) tovarišu hvaležen, da mu je vzel besedo iz ust. Sporazumela sta se v par besedah in že se je Jurče široko razkoračil na vogalu pred »Slonom« in pomignil avtotaksi Šofer je obema kavaliriema uslužno odnrl vrata in bogataš Nace, k! je ime! celih 3000 Din. ie potisnil tovariša v voz. kamor se ie vsedel tudi sam na mehko blazino. »Eh. kar v Rožno dolino nas potegni.« ie komandiral nato Jurče in se drža! moško, kakor da Je pri njem vožnja z avtomobilom tako-le čisto vsak dan ;a stvar.
V Rožni dolini sta se ustavila pred znano gostilno in Jurče. ki je ime! skrb. da priskrbi kako sladko dečvo. je skoči! kar Po svojo Maričko. ki tudi ni ravno natančna in je bila takoj pripravljena zameniati Jurčeta za Načeta. Pričela se ie prava veselica in Nace je s soldki raz saial ter jih razmetaval, kakor kak vojni dobičkar pred štirimi leti. Kadar je ležala listnica na mizi. je posegel v njo tudi Jurče in »plačeval«, da ne moti tei ne napravlja skrbi s takimi sitnostmi Nacetu. Ko so se naveličali popivat! v prvi gostilni, so zdrčali v drugo na glav ni cesti in odtod še dalje v Kožarje, oo tam zopet skozi Ljubljano v Medno na stranska pota. kjer ni hiš. proti Stane-čam. V globoki noči so tam priklicali še vedno žejni žganjekuha Zaletela ki jim je postregel s polno steklenico slivov-ke. Šofer se je kljub malemu naporu, k! ga zahteva njegova služba, izredno potil. Nace je postajal vinjen. Marička srečna. Jurče pa je vriskal ves raz-vnet in razposajen in toliko mislil na škarje kot mesec na luno. Bil je vesel in zadovoljen, kajti v vseh svojih žepih je čutil denar, ki siga ie nabral tekom plačevanja računov, ki so bili Nacetu samo sitni in drugega nič. Slivovko so spili nekje na polju. Ker pa Je jutro za nočjo postalo še bolj mrzta in so se vsi <
Bomba smeha
Kino «LJUBLJANSKJ DVOR*.
1 el.lor 738
Danes zadnjikrat
,.Ženitbeni goljuf"
Fina veseloigra v 6 velikih dejanjih polnih prisrčne zabave.
Predstave ob nedeljah ob pol 11 dop. In ob 3, >4 5., 6. H 8 in 9 uri zvečer, ob de« lavnikih ob 4, H 6., >4 8 in 9
skupaj zdeli še premalo »zakurjeni«, so odfrčali iz^od medan^koga kianca še pod rožniški hrib k Čadu. Tam pa te pričel šofer postaiati zaspan, Marička slabe volje. Nace žalosten in samo Jurče se je drža! tako nekako, kot se drži Amerikanec. ki pride obiskat svoje domače.
Šofer ie zahteval plačilo In Nace Je izvlekel zadnje pare. okrog 300 Din. Manikalo ie do poravnave računa še celih 200 Din in ker nikdo ni bil pripravljen nrid'ati še zahtevane vsote, si je mora! pomagati šofer na drug način. Tuhtal je in tuhtal in končno prišel na '-zborno misel. «Vas bom pa peljal zastonj!« je vesel vzkliknil Kot bi. trenil, so že sedeli vsi zopet v avtomobilu. Polagoma po so vsi. razen šoferja, zaspali. Marička ie slonela na prsih Načeta. Jurče je poljubljal šoferjevo koleno, Nacetove oči pa so gledale temo.
Vsi pa so se zbudili šele na dvorišču policijske direkcije, kamor jih je zapeljal zviti šofer. In kdo mislite, da ie plačal tedaj še manjkajoči znesek do poravnave šoferjevega računa? Morebiti bogati Nace. morda obdarovana Marička — ne, temveč Jurče. ki je nosil nekaj metuljčkov za »futrom v lajbču«. o katerih izvoru pa je previdno molčal.
Fran Casper - 70Ietnik
Danes praznuje zdrav in čil v Intimnem krogu prijateljev znani ljubljanski obrtnik in trgovec s pohištvom, g. Fran Ks. Casper 70 letnico svojega rojstva.
Jubilant je rodom Pražan. Ze pred 40. leti se je izselil v našo domovino, kjer se je takoj osamosvojil. Prvotno sj je izbral za krai svojega delokroga Kočevje, nato pa se ie preseli! v presto-lico Slovenije. Ljubljano, kjer deluje kot trgovec s pohištvom že polnih 30 let Dasi rodom ni naše krvi. se je naglo prilagodil našim šegam in običaiem ter se popolnoma aklimatiziral. Vzljubil je naš narod z vsem srcem in postal navdušen Jugosloven. Kot dolgoletni član Sokola. Orjune in drugih narodnih društev si je znal takoj osvojiti srca vseh, ki so ga poznali in so prišli ž niim v stik, bodisi privatno ali poslovno. Politično se sicer ni nikdar udejstvoval, vendar pa je eden onih napredmakov, ki tudi z deianji podpirajo naored-to stvar. V družabnem življeniu ie go*~od Casper mož odkriteea znača;a. veselega temperamenta in vedno zdravega humorja. Napravili bi mu veliko krivico. ako ne bi pri tej priliki omenili, da je med revnimi sloji znan kot n'ihov velik dobrotnik.
Kot trgovec je znan vsled svoie so-lidnosti širom naše domovine. Z izredno marljivostjo si je z delom svojih rok pridobil skromno imetje in si ustvaril cvetoče podjetie. Za živliensko družico si je izbral Slovenko Omanovo iz znane rodbine iz Kranjske gore. s katero je uživa) skoro 25 let neskaljeno zakonsko srečo. Neizprosna usoda mu je zvesto ženo in svetovalko v življenju ugrabila ravno letos.
Številnim čestilcem skromnega in d-hega jubilanta se pridružujemo tudi ml. želeč mu. da ostane zdrav in čil še mnogo let.
KINO IDEAL
Danes, pondeljek Ir torek največji, najpriljubljenejši komik sveta
[
99
v njegovi najnovejii burki, polni smeh«
»TRI DOBE«. Kdor se rad smeje, naj ne zamudi pri! it e
si ogledati ta film. FredsUve » delavnikih: popoldne ob 3*
>4 5.. 6., >4 8 in 9 uri. Predstave v nedeljo* ob pol 11 dopoldne, popoldne ob 3, pol 5.. 6., pol 8 In 9 uri.
seeinohsaswasa
«JUTRO» št 236
:Noddj< If. X 1925.
Pogreb dr. Ivana šusteršiča v Ljubljani.
Po žalnHi obredih v frančiškanski cerkvi ie krenil sprevod z zemskimi ostanki bivšega vodLelja SLS obmoogobro)-ni udeležbi občinstva z Marijinega trsa čez Frančiškanski most proti magistratu.
Mariborski carin«
Kako so se vršile manipulacije. — Složno delovanje slovenskih hrvatskih in srbskih carinikov. — Aretacije.
Maribor, 10. oktobra.
2e dalj časa se je govorilo, da se vršijo pri carinjenju uvoženega blaga ne-rednosti in da je v zvezi s tem mariborska spedicijska tvrdka Alois Hoba-cher. Opazilo se je namreč, da prejema skoro samo ta tvrdka poštne carinske pakete, dasiravno obstoja še kratko časa, medtem ko druge spedi-cijske tvrdke, izvzemši ene, nimajo skoro nobenega posla s carinskimi paketi. Ta stvar je bila tako znana, da so potniki za časa graškega velesejma govorili o tem javno v vagonih in navajali podrobne podatke. O takem govoru v jedilnem vozu brzovlaka je bila obveščena mariborska policija, ki je dala nato zaupno nadzorovati poslovaive tvrdke Hobacher. Ni torej res, da bi bfl dal oblastni carinski inšpektor gospod Drago Raič opazovati poslovanje tvrdke Hobacher, kot so poročali to zagrebški listi. Ugotovilo se je nato, da zahajata v Hobacherjevo pisarno dva carinska uradnika, kar je povsem potrdilo prvotni sum. Policija je odredila preiskavo v Hobacherjevih poslovnih prostorih in opazila ob tej priliki zopet nekega carinskega uradnika Dri njem.
Pregled zacarinjenega blaga, deklaracij. korespondence in zlasti neke reklamacije je nudil neovrgljiv dokaz kaznivih manipulacij na ogromno škodo države. Dognalo se je. da je prokurist špedicije Alois Hobacher, Willy Hobacher, bil v zvezi z raznimi trgovci, zlasti z veletrgovcem Rafajlom Nafussi iz Zagreba, Draškovičeva ulica, in z več cariniki v Mariboru. Murski Soboti In Dravogradu. S pomočjo teh carinikov je dal cariniti uvoženo svilo, svileno ali polsvileno blago in čipke kot manjvredno blago, dostikrat celo kot — juto. Razliko med plačano carino in carino, ki se ima plačati po zakonu, so delili med seboj trgovci, uvoznik, špediter Hobach in cariniki. Škoda, ki io trpi država radi premalo plačane carine gre seveda v velikanske vsote, posebno ker je ta način carinjenja taksiran že od leta 1923. dalje in je bii v tem sleparstvu na debelo udomačen že cel sistem. Ugotovljeno je no knjigah. da so prejeli cariniki deleže po 50.000 dinarjev, iz česar sledi, za kako velike zneske je bila oškodovana država. Na Isti način kot v Mariboru so se vršile manipulacije tudi v Dravogradu. V Murski Soboti pa je bilo še hujše. Tu prizadeti carinik, ki sedi sedai v zaporih. sploh ni zacarinil blaga niti do nižji tarifi, ampak je blago, ki ga ie prejel od avstrijske carinarnice, kratkornlo naložil na svoj avto in ga zapeljal naravnost v Maribor k špediterju Hoba-cherju.
Po teh ugotovitvah je bilo aretiranih 6 carinikov, in sicer 4 iz Mariborn eden iz Dravograda in Jesenic, ki je prej služboval v Mariboru. Murski Soboti in Dravogradu, nadalie trije bratje Hobacher, Milly. Kurt in Herman, ki so vodili špedicijo Alois Hobacher. Nadalje uradnik te tvrdke Prafetič in Rafajlo Nafussi. veletrgovec iz Zacre-ba. Zadnjega je prijela zagrebška policija ter ga odvedla na avtomobilu v Maribor. V njegovem spremstvu se je pripeljal tudi njegov zagovornik, ki je seve takoj interveniral za svojega kli-Jenta, toda brezuspešno. Kot vsi os' li je romal tudi Nafussi v preiskovalni zapor. Cariniki pa kažejo prav idilično ujedinjenje: dva . sta Slovenca, eden črnogorski Srb, trije pa Hrvati iz Zagreba.
Drugi Škandal.
Sporedno s to zadevo je ugotovila policija, da je izginil v drugi polovici t. 1. iz carinskega skladišča vagon z dragocenim blagom. Carina ni mogla najti tega vagon«, policijski organi pa so kmalu izsledili v Ljubljani, kamor je bil ekspediran po špedicijskj tvrdki
Stevo Tončič v Mariboru. Značilno je, da je bilo nekaj blaga iz tega vagona poslano iz Ljubljane nekemu trgovcu v Maribor, dasiravr.o se je blago prvotno nahajalo v Mariboru. Tovornina ni igrala tu nikake vloge. Vse se je zaslužilo pri nepravilnem carinjenju, kakor se je to naknadno ugotovilo. To blago je poslal namreč na naslov Ste-vana Tončiča neki Heinrich Sommer z Dunaja, ki je zacarinil to blago s Tončičem za 74.000 Din. dasiravno zna ša po eni verziji carina 274.000 Din. po drugi verziji celo ,350.000 Din. »Mala greška« po 200.000 Din kot je imenovala to mariborska carinarnica je enostavno izginila. To blago je bilo po večini zaplenjeno, Stevo Tončič aretiran, Heinrich Sommer pa se je podal v Bad Gastein.
Beograjski inšpektor v Mariboru.
Generalna direkcija carin je odposlala v Maribor posebnega inšpektorja, ki se odpeljal, kakor smo informirani nazaj v Beograd, da osebno poroča finančnemu ministru o izidu dosedanjih poizvedb in razmerah v mariborski carinarnici. Nekatere osebe, zlasti Nemci, širijo po mestu vesti, da so gonili carinske uradnike po mestu vklenjene. To ni istina. Varnostni organi so postopali z vsemi prizadetimi strogo po zakonitih predpisih in strogo pazili na to, da se ni nikomur delala krivica. Tudi tistim, ki se tolažijo, da ni ničesar dokazanega, bodi povedano, da je dokazano vse. kar smo navedli in še marsikaj več. česar še danes ne moremo povedati v interesu nadaline preiskave.
Značilno za mariborske razmere ie Se to, da ie W1l!y Hobacher. pnokurist šne-diciie Alois H.-bacher, optiral za Avstrijo in torei ni naš državljan. Kljub temu pa ie nemoteno posloval v Mariboru v tako važni stroki, kot ie špedicija, in oškodoval državo, kot smo omenili, za težke stotisoče. Ali tukaj res ni noben.-? evidence in ali 'nimamo dovolj naših državljanov s potrebno prediz::brnzlK.
Takim razmeram morajo prizadeta oblastva kot obrtno oblastvo in inšpekcija dela napraviti konec. Zvedeli smo. da špedicija Hobacher že zopet posluje pod vodstvom nekega Sturnr:fa. solastnika špedicijske tvrdke Transport Tudi ta Stumpf je baje inozemec. Ta slučaj ka?e znova, da je vse zatrjevanje o totalnosti mariborskih Nemcev le krinka, pel katero sleparijo državo, kolikor le moreio. Herman Hobacher ie bil vrhu tega dne 5. oktobra obsojen ,ia okrožnem sodišču v Mariboru radi hudodelstva udeležbe pri tatvini na dva meseca ječe.
O nadalinem poteku poizvedb bomo poročal', ko to ne bo več v škodo preiskavi. Rcsnici na liubo moramo ugotoviti, da vest o uradnici gosp. Hobacher-ja, ki nai bi bila izdala svojega delodajalca radi užaljene liubeznl. ne odgovarja resnici. Ta uradnica ie bila sicoi kritičnega dne v Ptuju in ie bila izvedena pri niei tudi hišna preiskava, ki pa je ostala brez uspeha. Pa tudi v preiskavi ni vedela ničesar o malverzacijah. Carinski revizor Blažon. o katerem smo poročali, da si ie na dan aretacije pre-rezal žile in ie na izkrvavitvi umrl, pa je izvršil samomor radi živčne bolezii. na kateri ie trpel že delj časa. Ta samomor ni bil v nobeni zvezi s tihotapsko afero.
Preiskavo vodi vodja mariborske Policije nadsvetnik Kerševan. ki ima že izurjene številne detektive, ki so izsledili vse ptičke. Na sodišču pa so areti-ranci v rokah preiskovalnega sodnika Frana luharta.
Darujmo za sokolski Tabor!
Dopisi
JESENICE. Izobraževalno društvo napredne mladine »Edinost - Jesenice« ie priredilo v nedeljo dne 4. oktobra družaben večer, kateri je zelo lepo uspel. Povabljeni so bili vsi ljubitelji napredne mladine, H so se tudi v častnem številu odzvali. Med posetniki smo opazili ugledne člane Sokola, tudi učiteljstvo le bilo častno zastopano. Pohvale vredna ie posebno delavnost naših članov In članic, ki so skrbno gledali na to, da je prireditev potekla v redu in da so imeli vsi posetniki užitek. Navzoči starejši člani »Edinosti« so napravili s svojim discipliniranim in ljubeznivosti polnim vedenjem jako ugoden vtis, a roditelji so se izražali, da |e mladina v pravih rokah. Ker so vsi odgovorni člani »Edinosti« važni sokolski delavci, je jasno, da se vzgaja mladina predvsem v sokolskem duhu, vsa druga izobrazba pa Je temu podrejena.
MOJSTRANA. Na sokolskem odru »e ponovi danes dne 11. oktobra ob 7. uri zvečer Oolarjeva »Vdova Rošlinka«. Železniška zveza ugodna. V pondeljek je začetek redne telovadbe za članice.
LOGATEC. Klub esperantistov priredi v nedeljo dne 18. oktobra ob 16. uri v hotelu Kramar javno predavanje o pomenu esperanta. Predaval bo g. Z. Bernot iz Ljubljane, Po predavanju prosta zabava S plesom. Vsi prijatelji esperanta vabljeni.
MOKRONOG. Naš Sokol napenja vse sile, da čimprej dogradi svoj Sokolski dom. Telovadna dvorana je že skoro gotova in tako obširna, da bo sigurno največja na Dolenjskem. Kupljen je tudi velik gledališki oder, tako da bo za vsa društva v obilni meri preskrbi i eno. Občinstvo, ki ima smisel za telovadbo in prosveto, se naproša, da priskoči marljivemu Sokolu finančno na pomoč. Zdravo!
LITIJA. Danes dne 11. oktobra bo ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu v Litiji »Trgatev«, katero priredi org. Jug. nacionalistov. Vstopnina 5 Din. Posetnikom se nudi prilika, da se nazobljejo sladkega grozdja, in navžijejo humorja ob šaljivih nastopih in plesu! K prireditvi vabimo vse prijatelje naše misli, katere že v naprei pozdravljamo. Zdravo!
HRASTNIK. Svoječasno se ie obrnila hrastniška k. o. demokratske stranke na g. min. dr. Žerjava s prošnjo, da izposluje na pristojnem mestu odlikovanje onih rudniških uslužbencev ,kl so zaposleni tam že nad 40 let. Kakor čujemo, dobe v kratkem štirje hrastniški delavci In poduradniki spo minske kolajne in tudi znaten znesek v gotovini kot priznanje. Tudi v hrastniški kemični tovarni je več starih uslužbencev, ka terim bi bilo preskrbeti kaj enakega. Uver-jenl smo, da novi lastniki tovarne ne bodo temu nasprotovali.
PETROVČE. Tukajšnja C. M. podružnica je podarila del čistega zabavnega večera, ki se ie vršil v Vodenikovi dvorani dne 27. pr. m., v znesku 1500 Din ubogim šolarjem v Petrovčah. Vsem blagim prirediteljem, ki so na katerikoli način pripomogli do tako lepega moralnega in gmotnega uspeha te prireditve, posebej g. Vodeniku kot predsedniku C. M. podružnice, ki je da! svojo prenovljeno dvorano brezplačno na razpolago in ki je prevzel oskrbo godbe ter podprl prireditev vsestransko, nadalje godbenemu društvu »Ilirija« iz Celja za neumorno in lepo Izvajanje godbenih komadov po izredno nizki odškodnini, kakor tudi g. Rešu za nad vse zabavni del večera ter akademiku g. Josipu Teržanu kot režiserju in aranžerju, izreka v imenu tuk.
mmirtvwm.
Eg-gti v tubah nenadkriljivo
čist Io za luksuzne čevlje Eg-g4 specialna krema za
lak,t te čevlje Eg-gri brezbarvno za
modno kožo Eg-gd četka (Puderkisse) za setniš epele
Gen. zastopstvo: Juplrasko-omaJki tafertsa M
Maribor, Oosposka uL 20.
■Otetjstva ter rrroe fchki adaštoc pstat-
oo zahvalo — šolski upravitelj.
MARENBERG. V Vašem Usta t 8ne 7. oktobra se poroča, da Je gospod veliki župan imenoval za gerentske so svetnike za občino Marenberg same demokrate razen dveh, kar pa ne od«ovarja resnici. Res Je te. da Je gerentski sosvet sestavljen iz članov raznih strank in sicer SDS, SLS, N3S, NRS, soc. dem. ta dveh Nemcev. — Znani dopisnik me večkrat napada v »Narodnem Dnevniku«, menda zato, ker nesebično delujem za blagor občine ter ml Izreka nezaupanje. Svetujem mu, naj se poprime raje resnega dela, kajti z raznimi tenden-oijoznlmi namigavanji In hujskartjo ne bo koristil ne sebi, ne občanom. — Ivan Predan, gerent.
Sokol
Sokolskim društvom Ljubljane in okolice
Starešinstvo Sokolske župe Ljubljana po« zivlja vse članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se v polnem številu udeleži da» našnjega javnega zborovanja in obhoda pri« likom »Koroškega dne« v Ljubljani. Zbirali, šče ob tričetrf na 11. pred poslopjem Filhar« monične družbe. Vsi v civilu z znakom. — Zdravo!
Bratje in sestrel
Tužni Gosposvctski zvonovi nam zvone v srcih in kličejo k osveti: Nam, bratje ln sestre, ki nam »veti solnce zlate svobode, nam je sveta dolžnost, da bratom onstran žalnih Karavank ponesimo v tužna srca trd« no in neomahljivo upanje na teritorijalno ujedinjenje z nami, da stremo verige, okr« vavljene, z rok bratov naših v zibeli Slo« venstva. Pokažimo svetu, da srce, ki so ga nam iztrg.ll iz telesa krvi, rti srce duie, Id ga nam ne iztrgajo nikdart
Današnja manifestacija pred univerzo mo ra biti glasen krik neozdravljive naSe bo« lesti, dokler Gosposvetski zvon bije še zad« njemu naše krvi v robstvu, mora biti glasen, po vsem svetu odmevajoč apel na narodne naše poteptane pravice.
Sveta narodna dolžnost vsega članstva je zato, udeležiti se v nedeljo 11. t. m. ob 11. zato, udeležiti se danes ob 11. uri manife« stacijc za pravice našega Korotana.
Odbor Sokola LJubljana U.
Minimalni program za sokolsko prosvetno delo
Vse sokolske župe, včlanjene v JSS, so te dni dobile razpored predavanj, ki so ob« vezna, da jih v vsakem sokolskem društvu absolviraio tekom tekoče zime društveni prosvetni odbori. To je po sabornem sklepu sokolski minimalni program prosvetnega de« la, ki ga društveni prosvetni odbori morajo izvršiti. Je to njihova moralna dolžnost, ki so io prevzeli z vstopom v prosvetni odbor, ni pa z minimalnim programom omejena meja predavanj, kar že beseda jasno ozna« čl. Agilni in vestni prosvetarji bodo ▼ xitn» skem času. ko se' nudi toliko lepih prilik, svoje prosvetno delo razširili ter priredili poleg označenih tem še druga predavanja ali debatne večere, na katerih bodo obrav« navali za lokalne razmere najvažnejše gra« divo. Ta predavanja pa tudi ne smejo okr« niti nagovorov v telovadnici, ki naj bodo redni, kakor jih predpisuje zadnji saveznl prosvetni zbor.
Letošnji minimalni program je nadaljeva* nje in izpopolnitev lanskoletnega prosvet« nega dela. Obsega pa poleg sokolske Idejne vsebine tudi najvažnejše in naiaktualnejše dogodke, ki so v zvezi s Sokolstvom in z jugoslovensko idejo. Ker »e je letos usta no« vila zopet slovanska sokolska zveza pod imenom «Slovansko Sokolstvo«, je za naše članstvo gotovo važno, da pozna veliki po« men tc zveze, njene naloge in cilje. Zato sta v minimalni program uvrščeni dve temi, ki bosta predavateljem nudili priliko, opo« zarjati na važnost in potrebo slovanske zveze. Enako važna za nas je utrditev in poglobitev naše jugoslovenske ideje in dr« žavne enotnosti, za kar naj služita predava« nje o Petru II. Njegošu in o književnikih, ki so bili proroki naše svobode in buditelji jugoslovenskega ujsdinjenja. Pri prvem bo prilika predelati tudi zgodovino Črne gore in opozarjati na kulturne prilike srbskega plemena.
Udeležba jugoslovenskega Sokolstva na VIII. vsesokolskem zletu v Pragi potrebuje najvestnejše priprave, če hočemo med brati Cehi dostojno nastopiti. Ne bo torej odveč da se naše članstvo seznani z zgodovino češkos'ovaškega naroda, z zgodovino in or< ganizacijo češkega Sokolstva in z ustrojem češkoslovaške republike. To so zanimiva vprašanja za vse one, ki posetijo prihodnje leto Prago, kajti le na ta način jim bodo od nošaji in zgodovinske posebnosti v Pragi razumljive. Češka kultura in češka industri* jfl sta na visoki stopnji, da se tem bolj spoznamo z njima se moramo doma pripra« viti na to, kar bodo prosvetni odbori lahko storili s primernimi in zanimivimi preda« vanji.
Skupno s prosvetnim delom naj gredo ro« ko v roki tudi zdravniški odseki, ki naj iz« vršijo v zimskem času vsaj dve predavanji, ki jih tudi navaja minimalni program. Za drugo predavanje o prvi pomoči pri nezgo« dah bo pripravna dr. Rusova knjiga, ki je letos izšla.
Predavanja v letošnjem minimalnem pro« gramu so sledeča: 1. Tvrševa sokolska ml« sel, zlasti spis: Naša naloga, smer in cilj.
Telovadba v estetičnem oziru. 3. Slovan« ska sokolska organizacija in njen pomen. 4. Petar II. Petrovič Njegoš 5. Češkoslovaška. 6. Sokolstvo trdna vez med slovanskimi ple« meni. 7. Jugoslorenski književniki — proro« ki naše svobode. 8. Sokolska disciplina — temelj sokelske organizacije. 9. Higijena telesa in telovadnice. 10. Prva pomoč pri n -"odah.
Vsa ta predavanja naj bodo predelana do konca marca. Zupni prosvetni odbori naj
,Mllir
do konca aprila 1926. poročajo kako in i kakšnim uspehom *o se predavanja izvršila. Njim je tudi naložena naloga, da priskočijo društvenim prosvetnim odborom na pomoč j s predavatelji, ako jih društva sama nimajo. S pomočjo žup bodo torej tudi najmanjša društva lahko predelala prosvetni program, treba le dobre volje. Na članstvu pa je, at predavanja redno obiskujejo, ker njim to namenjena in oni bodo imeli koristi od njih
VIII. mednarodna telovadna tekma v Lyonu L 1926.
Kakor »mo že poročali je določeno mesto Lyon v Franciji za VIIL mednarodno telo« vadno tekmo, ki »e vrši prihodnje leto. Zad. nja mednarodna tekma se je vršila 1. 1922. ob priliki I. jugoslovenskega vsesokolskega zl:ta v Ljubljani. Takrat »o bili zmagovalci Čchoslovaki, drugo mesto so zasedli Jugo. sloveni, tretje pa Franoozi. V mesecu se p. tembru so bila razposlana vsem, v Medni, rodni telovadni uniji včlanjenim telovadnim organizacijam vabila, katera so podpisali predsednik Mednarodne telovadne zveze g, Cazalet ter g. Herriot, bivši ministrski pred sednik in župan mesta Lyon. S tekmo ho združen tudi 48. zlet Unije francoskih gim> nastov, ki se bo vršil 22. maja 1926.
Obenem x vabili so bil rupotUni po trije Izvodi tekmovalnih vaj ln tekmovalnega re. da vsem telovadnim organizacijam. Vaje in tekmovalni red je odobrila seja tehnič> ..CjJa odbora mednarodne telovadne zveze. Ofidjelni zastopnik in člani odbora med« narodne telovadne zvez« bodo imeli brez. pla"ro vožnjo od francoske državne meje ▼ Lyon, brezplačno hrano ta stanovanje v d eh od 21. r!o 25. maja. Skoro vse telovad« ne organizacije se že marljivo pripravljajo na to plemenito telovadno borbo.
Ali se udeleži tudi Jugoslovensko Sokol« stvo mednarodne telotadne tekme, je od» visno le od finančnih razmer. Kakor znano, j- bilo na od bo rovi seji JSS v Zagrebu skle njeno, da morajo rse župe prispevati, da bo moglo naše Sokolstvo častno nastopiti m svetovnem forumu. Kakor čujemo, se bo vr< šila v kratkem izbirna tekma naših naj« boljših teloradcer, Id bodo potem pričeli x treningom.
Brat BDek ponesreči. Namestnik načelnika ČOS, br. Bilek, znan tudi med jugo-slovensJdm Sokolstvom te je preteklo nede-Ho ponesrečf! na Daiaju. Udeležil se Je nastopa avstrijske Sokolske župe, kt Ima svoj sedrf aa Dunaju. Ko se Je rveč/rr rračal na kolodvor, da se odpelje v Prago, ga Je avto podrl In pahn* na trotoar, kjer Je br. Bilek oMežal nezavesten. Pri padcu so se mu razbila očala tn so ga stekleni drobci ranili. Bila je nevarnost, da oslepi še na drugem očesu. Vendar se nI zgodilo nič hudega. Ko se ie zopet osvestil in so mu rane očistili se je odpeljal naprej. Češko Sokolstvo. k! visoko čisla br. Bfleka se raduje, da se br. Bllekn ni zgodilo kaj hujšega, zlasti da ni zgubil še zdravega očesa. Br. Bflek Je pred leti. ko je W1 še društveni načelnik. pri -"grah. ki Jih ie vodil, prišel ob "ko. Po nesreči nru ?e od-'ete! lopar, ki so z nJim tofldl žoge v oko. mu razbflo očala ln oko mu je izteklo. Junaško Je prenaša! br. Bflek težke udarce nso de ln skoraj nm Je pretila nevarnost, da popolnoma oslepi, kar se pa k sreč! m zgodilo niti takrat nit? sedaj.
O tisnčgodlšnilcl Hrvatskega kraljestva, Tako ie naslov drobni kmižicl, ki jo je napisal univerzitetni docent dr. Viktor Novak in Jo je tedai br. Bogunovič kot II. zvezek sokolske biblioteke v Zagrebu. Vsebina knjižice Je predavanje, ki ga i« Imel br. dr. Novak na svečanem zborovanju jugoslovenskega Sokolstva v proslavo tisočietnfce hrvaškega kraljestva ▼ Zagrebu dne 8. sept. t. 1. Strogo znanstveno predavanje o delovanju kralja Tomlslava je vzbudilo splošno zanimanje, zato Je verjetno, da bo tudi knjižica našla mnogo odjemalcev, zlasti v hrvaškem delu našega Sokolstva. Knjižica se dobiva pri br. Bogtmoviču r Zagrebu, Ilica bro] 7.
Vaditeljskl tečaj Sokolske župe Ljubl a.
na. Od 6. do 13. decembra t. 1. priredi Soko-ska žnpa Ljubljana osendnevni vaditeljski tečaj v Ljubljani. Priprave za tečaj se ?e vrše in Ima tehnRni odbor župe že teielan spored tečaja ln zagotovljene predavatelje na tečaju.
■	w
i... volneno bistro xa damske |\p kostume In plaiče nudi po najnižjih cenah z največjim popustom tvrdka
Jos. Snoj, Ljubljana, Prešernova ulica.
Edina možnost
za nabavo dobrih in cenih zimskih oblačil Vam je dana pri stari solidni tvrdki
M Roilno, UBtnona.
Donnrrr
Ali si že
uacc
v tej trgovini, kjer se prodaja po tako znižanih cenah trpežno blago? Se ne — toiej beri in pojdi pogledat!	5711a
Srajce, trpežne in lepe od Din 36 naprej, spodnje hlače Iz boljše kotenine D n 26, otroške oblekce Din 24, rujava koteninn Din 8, bla^o za tnožke obleke Din 49. Prepiičaj se takoi, če Je vse to r<*s v trgovini
J. Tom?ii, Ljub?: a na,
Sv. Petra cesfa 38, nasprot Mencingerju. □CmiOC^lL jLX .Ot if mmnm i it
Domače vesti
Krnski kamen
Prestol je tukaj — star in kamenit, a kje je kmet svobčdni, kje vojvoda, kje knez izbrani svčbodnega roda, kje meč in žezlo in ponosni ščit?
Kje naroda je širni, trdni zid in kje svetinj njegovih je posoda? Vse zrušila je tujstva divja voda: svetišča prah so, zid leži razbit.
Samo ta kamen grobni še stoji. O. svobodnih zarobljeni sinovi, še naša duša ste in naša kri,
še so v tem kamnu naše iskre skrite: v plamene žive vere jih budite, če z mečem ne, budite jih z okovi.
Alojz Gradnik.
*	Velik! župan mariborske oblasti g. dr. Plrbmajer nastopi dne 12. t m. svoj letni dopust ter ga bo v njegovi odsotnosti nado-mestoval dvorni svetnik g. dr. Stare.
4 Iz ministrstva prosvete. Za šolskega nadzornika za srez Laško je imenovan Lju-devlt Potočnik, šolski upravitelj v Sto-rah pri Celju.
*	Učiteljska Imenovanja. Nameščeni so: Jamšek Svoimir na deški meščanski šoli v Ptuju, Novak Julii in Božnar Friderika na meščanski šoli v Tržiču. Do.-nir.kc ^Stanko v Lokah pri Vranskem, Robirtščak Srečko v Kuzdoblanu, Mulej Alma v Stu-Jenicah, Medica Nanda v Žalcu, Jaklič Milan v St. Jakobu' v Slov. goricah, Cič Albin v Gedorovcih Kremžar Marija v Gomilskem. Kine! Julija v St. Juriju pri Celju, Škrbinc Franc v Sredici, Skalič Zeljko na evange<ski šoli v Mo-ravcih (Prckmurje). Vrbnjak Štefanija v Se-ilh-Vrhih, Furek Roman v Brezovcih, Papst Kristina v Ribnici na Pohorju, Kos Joško v Guštanju, Parfant Barbara v Pirešici. Kirbiš Avgusta v Sv Barbari v Slov. gor., Boštner Josipuia v Podovi.
*	Izpremeir.be v državni službL Direktor pri agrarni direkcPi v Ljubljani Nikola Bog-danovič je iz 4. skupine pomaknjen v 3. skupino I. kategorije državnih uradnikov. — V poštni En brzojavni službi so po službeni potrebi premeščeni uradniki, oziroma uradnice Viktor Zagorski od poštnega urada Maribor 2 k poštnemn uradu Maribor I, Natalija Lin-gelj iz Ruš v Maribor !, in Štefanija Zuljan iz L'nblja<ne v Dravograd.
*	Himen. G. Matko D r o v e n ! k. uradnik direkcije državnih železnic v Ljubljani, se je poročil z gospodično Minko J e z o v š e k, učiteljico v Gančanfti v Prekmurju. Obilo sreče mlademu naprednemu paru!
*	Snovanje šolskih delavnic. Ministrstvo prosvete je odobrilo, da se na naših osnovnih In srednjih šola1! nvcMo šolske delavnice za ročno delo. Iniciativo za ustanovitev šolskih delavnic ie dal podmladek »Rdečega križa«, ki je že tiskov1' več takih delavnic. V nakrsišem časn se otvorijo posebni tečaji za učitelje in učite! ice, ki se bodo pripravljali za pouk v šolskih delavnicah.
*	Nov most pri Žužemberku. Za gradnjo novega mostu na reki Krki pri Žužemberku /e gradbeno nrinistvstvo določilo večji kredit ki se postavi v državni proračun za prihodnje leto.
*	Jadranske obale v lilmo. Zveza jadranskih kopališč in letovišč je z nekim filmskim podetjem v Kolnu sklenila pogodbo, da podjetja izvrši večje število posnetkov naših jadranskih krajev. Film se bo predstavlja! v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem. Omenjeno fiimsko podjetje ;e že poslalo svo je sotrudnike v Jugoslavijo ter pričelo s snemanjem našega Primorja.
*	Udruženle graditelja sklicuje svojo redno glavno skupščino na 19. oktobra v Beogradu v hotelu »Srpski kralj«. Ob tej priliki ie otvori velika graditeljska razstava. Inte* resentje naj svo:e proizvode za razstavo tako! odpošljejo na naslov: Udruženje graditelja, Zagreb Ilica VI. Ljubljanska sekcija vsled tega vabi vse svoje redne in Izredne člane na svoj občni zbor, ki se vrši v torek 13. t. m. ob 5. popoldne v gostilni Mrak, Rimska cesta. Prosimo polnoštevilne udelež bel 1958
*	Monumenialna zgradba za vojno akademijo v Beogradu. Ker sedanje poslopje vojne akademije ni doxrolj prostorno za pogrebno število gojencev in tudi ne za praktičen pouk po modernih vojaških vidikih, je vojno ministrstvo sklenPo, da prične čimprej z gradnjo monumentalnega poslopja na Ba-n;ici poleg radio-postnje. Novo poslopje bo Imelo prostora za 2000 gojencev ter bo najmodernejši zavod te vrste na Balkanu. Akademija bo obsegala tri glavna poslopia za posamezne letnike cniencev ter več stranskih poslopij za razne voaške institucije. Z gradnjo se prične prihodnjo pomlad.
*	Največji tunel v Jugoslaviji. V akcfji sarajevske železniške direkcije za gradnjo novega tunela pod fvanio'anino se vrše intenzivne priprave za čimprejšnjo izgradnjo projektiranega tunela. Kakor poroča:o iz Sarajeva, se bo z delom pričelo sredi prihodnjega meseca. Barake za delavce so že zgrajene. Delo bo vodil inžetijer Keinzl. Tunel bo dolg 3200 rretfov in bo torej največji celotno na našem ozemlju ležeči tunel.
*	Poštna In brzojavna šola v Beograda. Pravilnik za sprejem v poštno in brzojavno šolo v Beogradu predpisuje za kandidate pogoj, da so dovršili vsai Sest razredov gim nazije ali realke in <la so lepega vedenja. Doslej se ic priglasilo le malenkostno število takih kandidatov, pač pa se javlja precejšnje število kandidatov, ki so dovršili dva razreda trgovske akademije. Ker se je v praksi Izkazalo, da so kandidati s strokevno šolo prav dobre moči za poštno in brzojavno službo, se je člen pravilnika, ki določa predizobrazbo. izpremenll tako da se v šolo spreiemrn trdi kandidati, ki so ra?en štirih
istima žena?
razredov gimnazije ali realke dovrSIll tudi dva razreda trgovske akademlie.
*	Razširjenje zagrebške univerze. Ministr stvo prosvete je sklenilo, da se čim prej izvrši adaptacija is razširjenje nekaterih poslopij zagrebške univerze. V to svTho so odobreni potrebni krediti.
*	Kurjenje železniških vagonov. Prometno ministrstvo je odredilo, da se dne 15. t. m. prične s kurjenjem potniških vagonov na naših železnicah. Ministrstvo je obenem odredilo, da se morajo vagoni vedno pravočasno razgreti pred odhodom vlaka.
*	Konferenca delegatov društev železniških upokojencev. Dne 5. t. m. se je vršila v Beogradu konferenca delegatov društev železniških upokojencev. Ljubljansko društvo je zastopal predsednik g. Šalamun. Na konferenci je bil spreet memorandum o položaja in zahtevah železniških upokojencev, ki je bi! predložen merodajnim faktorjem in vsem klubom narodnih poslancev. Naj bi obljube ne ostale zopet samo prazne besede.
*	Pojasnilo. Dne 27. sept. smo objavili oglas, da se odda v bogatem krajn Slovenije tik kolodvora lažja zdravniška praksa in siceT radi bolezni. V pojasnilo izjavl amo, da pod dotičnim oglasom ni mišljena praksa g. dr. Bergmanna v Žalcu, ki se nahaja zaradi bolezni sicer že tretji mesec v inorem-stvu, a je že toliko okreval, da nastopi v doslednem času zopet svoje mesto.
*	Čevljarski tečaj se otvori v Zagrebu. Tečaj bo traja! vsak dan od 8. do 10. dop. Jest tednov. Učnina s pripomočki stane 350 Din za vsakega. Poučeval bo čevljarski mojster G:uro Simonovič.
*	Opozarjamo na današnji oglas ravnateljstva drž. splošne bolnice v Ljubljani.
1948
*	Ob slabokrvnosti, bledoličnosti, kožnih Izpuščajih In furunkljih vzdržuje Franz-Jože-fova grenčica delovanje čreves v najboljšem redu. Kapacitete medicinske znanosti so se prepričale, da učinkuje Franz-.Tožefova gren čica tudi pri zelo občutljivih osebah ravno-tako prijetno, kakor zanesljivo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, in trgovinah z mineralnimi vodami.
*	Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 E>in tako' aii 90 Din za posamezni zvezek. Naročila sprejema In oddaja že prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubljani in njene podružnice.
*	Dr. Stoikov mora v zapor. Afera bivšega podžupana baške županije dr. Mojsije Stojkova, ki se je vlekla več let, je sedaj de-frnitivno rešena. Kakor znano, je bil Stoj-kov obtožen, da ;e povodom evakuacije baj-skega trikota oškodoval državo za mnogo milijonov. Sodišče prve stopnje v Somboru je dr. Stojkova obsodilo na pet let ječe, dočim ga je druga inštanca oprostila, češ da znaša diferenca v računih le 1 krono 52 vinarjev. Te dni pa 'e prišla zadeva pred ka-sacijsko sodišče, ki je predvčerajšnjim oprostilno razsodbo druge inštance razveljavilo ter dr. Stojkova obsodilo na 5 let ječe. S tem je usoda dr. Stojkova zapečatena: le kraljeva amnestija ga še more rešiti petletne !cče.
*	Težka železniška nesreča. Pri Koški v Slavoniji se ie pripetila predvčerajšnjim težka železniška nezgoda, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, povzročila pa je veliko škodo Pri tovornem vlaku je en vagon skoči! s tira ter potegnil za seboj še naslednjih deset vagonov. Sest vagonov se je prevrnilo v globoko jamo, polno vode, trije vagoni, natovorjenj s koruzo, eden pa z lesom, so se popolnoma razbili Škoda je zelo velfka. Promet jo bi! skoraj cel dan ustavljen in so moral! potniki prestopati.
*	Izginul mladenič. 18 letni Peter Avbel, stanujoč na Brdu št. 4, pri Dolah, je dne 5. t. m. odšel z doma in se ni več povrnil. Pred odhodom je napisal Listič, na katerem sporoča svojcem, da si bo najbrže ko-nčal življenje. Avbel je majhne postave, okroglega obraza, plavih oči, črnih las ter je bil oblečen v modročrnkasto obleko. Nosil je siv klobuk in črne čev! e na zadrgo.
*	Žena podkupila moriica svo ega moža. V Starem Bečeju so našli te dni bogatega posestnika Joso Jeliča na dvorišču njegove hiše mrtvega. Dognalo se je, da je bil ustreljen iz lovske puške. Merilca so kmalu Iz_ izsledili v osebi mladega pokojnikovega nečaka, ki je Izjavil, da ga je podkupila žena umorjenega s 50.000 dinarji, da je izvršil umor. Zločinsko ženo In njeno hčerko so zaprli.
*	Ubili vojaka zaradi konja. Vo ak Meko Karrarič je vodil v četrtek dva konja Iz Petrovaradina na Kamniško cesto. Na potu sta ga srečala dva človeka, od katerih je imel eden lovsko puško. Pozvala sta vojaka, naj jima izroči konja, kar pa je Meko od klonil. Neznanca sta nato napadla vo'aka ter ga ustrelila. Policija je že naslednjega dne prišla morilcu na sled In ga aretira'a. Morilec in njegov sokrivec sta dejanje priznala.
*	Velika tatvina v Slovenski Bistrici. Iz Slovenske Bistrice nam poročajo: V noči od 8. na 9. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino Alojzija Pinterja pri farni cerkvi. Vlomilci so si nagrabili baje za okoli 125.000 dinar-iev na|bol!šega manufaktunega blaga in dru gih vrednosti in nato odpeljali svoj plen, kakor so kazale sledi, z vozom. V svojem poslu so morali biti zelo Izvežbanl, ker jih nihče v hiši ni slišal, dasi le spalnica g. Pmterja nad trgovino, in tudi prebivalci sosednih h"? nl«n onarlli n^sar sumljivega.
Kdor želi imeti res dobro suknjo
Za dame nedosežni krasni plašči
raglan ali površnik lz krasnega In prvovrstnega blaga po nedosežno eksaktnih najmodernejših dunajskih krojev, ta jih dobi po dejansko zelo ugodnem nakupa
pri tvrdki Fran Lukič Pred škofijo štev. 19«
s ali brez kožuhovins.
Najmodernejši modeli I Cene vsekakor brezkonkurenčne.
v največji izberi za dame, gospode
in otroke
F. I M. Rozman
Židovska ulica št. 4
Upravičeno se torej domneva, da je to ista tolpa, ki je pred kratkim ©plenila tudi trgovino Josipa Cizelja na Zgornji Polskavi in vlomila v Slivnici.
* Roparska napadalca. Dne 5. t. m. sta napadla in oropala na cesti med Radno in Tržiščem 23 letni Ivan Novak ter Ivan Crček, doma Iz Mokronoga rudarja Josipa Marko" viča iz Vrhka in mu ukradla denarnico s 350 Din gotovine, srebrno uro in zlato verižico v skupni vrednosti 1200 Din. Dočim je bil Crček že naslednji dan aretovan, se je posrečilo Novaku pobegniti
Bob m Mary
naas bosta razgrnila «pot k sreči* od 12. X. dalje
v k:ny «Dvor».
ICrsTisrstt?®
Ksiizej. Gssposvetska cesta št 13.
Priporočam vsakovrstne kože v najnovejših bprvnh za v p'aščc in kostume. Vrdno na zalonl rnzlične boe, štole in ovratniki po so-lidn h eennh. Prevzamem kožuhaste plaš;e n jop ce v izdelavo in prekro cnje po najnovejših ktojih.
Iz Ljubljane
u— Koroški dan priredi Orjuna Št. Jakob - Krakovo - Trnovo sporazumno z gospodarskim in prosvetnim društvom za Krakovo in Trnovo v nedeljo dne II. oktobra v gostilni br. Steinerja na Opekarski cesti 31 ob 6. uri zvečer, da s tem manifestiramo in povemo bratom onstran pro-vizoričnih meja, da niso pozabljeni. Bratje, sestre, narodno občinstvo, pridite polno-šievlino!
u— cKorožka razstava® je odprta danes, v nedeljo cd 9. dopoldne do 5 popoldne v Narodnem domu. Vstopnine ni, pobirajo se le prostovoljni prispevki za kritje stroškov.
u— Zbiralni dan za koroške Slovence. Članice Kola jugoslovenskih sester prirede danes od pol 9. do 1. ure zbiralni dan za koroške Slovence Po ljubljanskih ulicah se bodo prodajali modri znaki z napisom «10. !0. 1925. Koroški dan». Najmanjši prispevek 1 Din. Damo in Jugoslovenska Matica prosijo vse zavedne Ljubljančane, da odkupijo ta znak in ga nosijo dopoldne v gumbnici.
u— Koroški dan v Stepanji vas!. Sokol-sko društvo v Štepanji vasi priredi danes, dTle 11. oktobra ob 19. uri v društveni telovadnici predavanje ob priliki obletnice koroškega plebiscita. Članstvo naj se te manifestacije za koroške brate polnošte-vilno udeleži.
u— Novi dvoiiuarski novci. Vsakdo, kdor ima danes v nedeljo kak dvodinarsk! novec, naj ga daruje za koroške Slovence. Na najvažnejših križiščih bodo postavljene m:ze, kjer bodo prodajale narodne dame knjige o Koroški. Tam bodo tudi blagajne in tja darujte dvodinarske novce Z veseljem jih pa tudi sprejmejo mladi nabiralci po ulicah
u— Umetniška šola «Proti :idas. Pouk prične v pondeljek dne I2.,.<pktobra. Urnik se objavi na šolski deski (poslopje Telin. srednje šole). Za one. ki so zamudili redni rok vpisovanja, sc vrši naknadno vpisovanje vsak dan do 17. t. m od 16. do 17. ure. Vabimo ponovno Interesente posebno pa mladino na vpisovanje posebno v razne specijaliie tečaje (narodna ornamentika, usnjerez in kniigoveštvo, graiika, fotografija, maloplastika), ki tvorijo posebnost te šole in ki so se sedaj tako priljubili.
u— Gosti Iz Ohrida. Preko Dubrovnika, Splita, Zagreba sta prispeli v petek na večer v Ljubljano predsednica žen. za.nat. škole, ga. Draga Petrovič in podpredsednica ženskega društva Sv. Klimenta. Požrtvovalni Srbkinji sta že 28 oni na poti ter zbirata prispevke za zidanje ženske obrtne šole v Ohridu. Nai bi ju Ljubljančan! ljubeznivo sprejeli ter po možnosti ustregli njun m prošnjam!
u— Dečjl dom v Aleksandrovem na otoka Krku. Društvo «Skrb za mladino* v L)ub'jani prične prihodnjo pomlad graditi v Aleksandrovem mladinski dom za deco iz Slovenije. Ker je društvo navezano zgolj na milodare, apeliramo na cenj. občinstvo, da po svojih močeh društvo podpira. Zlasti opozarjamo na cvetlični dan, ki bo na praznik Vseh svetih dne 1. novembra. Pri tej priliki naj nihče ne odreče skromnega daru naši deci.
u— »Gospa Sveta, novo Jugoslovenske Kosovo«. Pod tem naslovom }e kot prvo okrasilo svojo 10. Izložbo podjetje Yerc (Yougos1ave Express Reciame Company) na vogalu *Kino Matica«. Izložbeno okno je črno ovito, v sredi velika krasna slika vojvodskega stola, okinčanega z zelenjem In z narodnimi trobojnicami, nad sliko pa naslovni napis. Ob straneh slike sta letnici 1920. In 1925. Okusno okrašena izložba je bila zvečer do pozne ure razsvetljena s žarometom, kar le dalo sliki še pomembnejši Izraz.
u— Spretna maserka z zdravniškim Iz-pričevalom se priporoča cenj. 'damam za telesno masažo. Naslov v upravi »Jutra«.
u— Vodstva v portreta! razstavi. Danes v nedeljo vodi ob četrt na enajst g. dr. Mesesnel; popoldne vodstvo ob štirih. — Vabimo na mnogobrojno udeležbo, ker je danes razstava odprta zadnjo nedeljo in se nepreklicno zapre v četrtek.
u— Klub esparantlstov v Ljubljani otvo ri v torek dne 13. oktobra v šentjakobski šoli esperantski tečaj za začetnike. Kdor se misli učiti tega važnega mednarodnega jezika, naj se zgiasil navedenega dne ob pol 20. uri v šentjakobski šoli, II. nadstropje. Mesečna učna pristojbina bo znašala 15 Din. za dijake 10 Din.	1939
u— Esperantiste in vse one, ki se zani. mašo za esperanto opozarjamo, da izide v najkra šem času »Popolna slovnica esperant skega jezika« z malim slovar.iem. Interesenti se naj obrnejo pismeno na »Esperantski klub v Liubl ani« (Narodna kr.varna).
u— Pokrajinska zadruga kleparskih. In-stalrciiskih in kotlarsklb mojstrov obvešča svoje člane, da se vrši vajeniška preizkušnja dne 20 oktobra ob 17. uri v zadružni pisarni. Prijave se sprejemajo do dne 17. oktobra.	1957
u— Zadnje novosti damskili klobukov priporoča Angela Pekolj, modistinja, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.	1889 a— Zmajev steg! V nedeljo dne 11. oktobra ob pd 11. uri stegov sestanek na realki. Rovcri, skavti in volčiči — v krojih s palicami. — Bistro Oko, stegovodja. 1956 u— Radio - predvajanja pri tvrdki I. Goreč se vrše od srdai naprej ob sobotah, pondeljkih in sredah ob 20. uri. 1943 u— Oglejte si največjo zalogo velourjev vseh barv v modnem salonu Stuchly Maške.
1945
u— Cenj. damam popravlja vse vrste klo bukov po najnižjih cenah modistka Z. Mahni č-Gor j a nc.	348 u— «riera» stav ima registrovana zadruga z o. z. v Ljubljani vabi zadružnike, ki reflektirajo na stavbe na Kodeljevem (Moste), da se zanesljivo udeleže sestanka na licu mesta dne 14. t. in. ob 2. popoldne, da se more pričeti z gradnjo še nadaljnih eno-dvodružinskih ti 15. — Načelstvo. 1955
fssesii&s prsžsis

CE«e ZSS2&5 ZJ5SŽ3EB gSPl
Palača Liublianske kred tne banke
Znižane eenel
Znižano cene!
Lastni isdslsk!
Dabro blago!
Srafce za gospode
molinos, cefir oxford. Din 40 do 70 modno najfinejši tefir z 2 ovratnikoma Din 75 do 125 beli žifon Din 80 najfinejši Din 90.
F. in J. GORRaS, l cbtlana. $ a. Petra cesta 29
u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 telesna poškodba, 1 prestopek izzivanja straže, 2 prestopka kalje-nja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek neprevidne vožnje, 8 prestopkov cestnega policijskega reda in 2 prestopka avtomobilskih predpisov. Aretacija je bila Izvršena samo ena in sicer radi tatvine.
u— Če komu ugasne električna Inč ie to res neprijetna stvar. Kaj stori tak človek v Ljubljani? Steče k bližnjemu telefonu in pokUče namesto elektrarne mestni magistrat, to je urad župana. To )e približno tako, kakor če bi gostilničarju pošlo pivo, pa bi no telefoniral na pivovarno «Union» ampak na stanovanje kakega gospoda, ki je slučajno upravni svetnik te pivovarne. Ker se vsak dan pod večer ponavljajo primeri. da zvoni na rotovžu predsedstveni telefon (št. 12) radi različnih kratkih stikov pri električnih napeljavah, opozarja mestna elektrarna tem potom vse Ljubljančane, da to ni prava adresa in tudi nima z elektrarno nikake druge zveze, kakor tudi le državni te'efon, to je zvezo preko centrale na pošti. Če je pod večer na magistralnem predsedstvu slučajno navzoč kdo izmed gerentov ali magistratni direktor, bi bilo pač nesmiselno, ako bi ta moral neki stranki na ljubo šele vnovič preko telefonske centrale na pošti Iskati zvezo z elektrarno, da ji pove, kako nujno potrebuje monterja ta ?.Ii ona stranka. Občinstvo se «aj obrača na edini pravi naslov, to le na podjetje samo, namreč na mestno elektrarno. ki ima telefon št 144, kar si vsakdo lahko razbere iz telefonskega seznama, če ni prekomoden.
u— Aretiran trgovski potnik. V zapore deželnega sodišča je bil oddan v soboto dopoldne 27-letni trgovski potnik Anton N. nameščen pri tvrdki «Vinea» na Rudnika Aretiran je bil rad: lalzifidranja naročil v iznosu nad 4000 Din.
u— Zopet tatvina kolesa. Moško kolo znamke «Touring», precej n'zko in kratko z dvojno zavoro ter prostega teka, črno pleskano, krmilo cbrnieno navzgor, vredno 2000 Din, je bilo ukradeno iz veže državne bolnice dne 9 oktobra Slavku Šmucu, uslužbencu Higljenskega zavoda v Ljubljani.
Iz Maribora
lena? ecipa; E&i&a žemaTiiraes eafpa
a— Poslovilni kvečer Mitrovlčevlft. Na simfonijskem koncertu, ki ga priredi Na» rodno gledališče in ki se vrši v veliki Gfc tzovi koncertni dvorani kot poslovilni večer ravnatelja opere g. A. Mitroviča ter operne primadone ge. Mitrovičeve, sodeluje iz prijaznosti znana vlriuozinja na vio* lini ga. Brandlova ter več odličnih članov orkestra Giasbene Matice, kakor tudi ve8 drugih mar"borskih glasbenikov, ki bodo znatno cjačili gledališki orkester, ki je sestavljen kakor znano iz glasbenikov marl* borske vojne muzike. Zanimivi Beethoven* ski program, kakor rudi pomen tega veče* ra, vzbuja veliko zanimanje v publiki, take da je že sedaj — dasi koncert še niti nI plakatiran — prodano veliko število vstopnic. Koncert se vrši v soboto dne 17, t. tn. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni vsak dan od 9. do pol 13. ure in od 15. do 17. ure.
a— Železniški uradniki IIL kategorlle so na svojem zadnjem sestanku v Mariboru sprejeli sledečo resolucijo: «Na protestnem sestanku v Narodnem domu v Maribor ru dne 4. oktobra zbrani železniški admi* nistrativni uradniki i!!, kategorije najodločneje protestirajo proti ukinitvi III. urad-* niške kategorije ter na-adniaškemu osnutku nove službene pragmatike ter ga na podlagi sedanje v Narodni skupščini pri* poznane, od ministrstva saobračaja potr* jene in od kralja sankcijonirane službene pragmatike soglasno potom sestavljene re< solucije a priori odklanjajo«.
a— Predavanje za ženske. Vest, da bo govoril na higijenskem tečaju Ljudske univerze o spolnih bolezni primarij dr. Ro-bič, je privabila v petek zvečer toliko Mariborčanov v gledališko poslopje, da je bila velika dvorana nabito polna hvaležni^ poslušalcev. Občinstvo je h koncu navdušeno ploskalo temeljitim izvajanjem našega priznanega strokovnjaka. V pondeljek, dne 12. t. m. pa bo ob pol 19. uri predaval g. primarij dr. Robič o spolnth boleznih v isti dvorani samo za ženske in torej moški nimajo dostopa. Tudi to predavanje bedo pojasnjevale številne skicptične slike iz dr. Robičeve prakse v Mariboru in ljubljanskega higijenskega zavoda. Dostop ima vsaka ženska proti nizki vstopnini 2 do 5 Din.
a— Promenad«! koncert je priredila včeraj popoldne vojaška godba v mestnem parku. 2ai, da javnost o tem ni bila obveščena in je bila zato udeležba kljub lepemu vremenu prav slaba.
a— Obrtni dan trgovsko - obrtniške zbornice se vrši v Mariboru v torek dnflj 13. oktobra dopoldne in kot običajno R sredo.
Iz Celja
e— Koroški dan. Danes ob 11. uri shofl pred Narodnim domom. Nato obhod po mestu. Ob dežju shod v dvorani. Vabimo ta pozivamo vse Celjane brez razlike stana in strank, da se shoda udeleže In tako manifestirajo za tieodrešene brate. Zastopi.,kl društva ali strank, ki bi hoteli govoriti, naj se oglasijo pred pričetkom shoda. Ne bo. dimo zadnji! — Orjuna Celje.
e— Sckolsko društvo Jugoslovenskl Ma-tlcL Za preganjane Slovence na Koroškem je naklonilo celjsko sokolsko društvo Jtw goslovenski Matici 500 Din.
e— Blagajniške ure pri pošti. Počenšl s poiideljkom dne 12. oktobra se bodo vršile v blagajniških prostorih tukajšnje pošte Instalacijska dela za električno luč. Delo bo končano v dveh ali treh dneh. Dokler se bo vršila instalacija, bodo uradne ure skrčene na dopoldne od 8. do 12.
e— Premeščenje, Na postajo Drenov grič na vrhniški progi je premeščen Iz Ce* Ija progovni mojster g. Alojz Jerše.
Iz TrhoveSi
t— Praznovanju cKoroškega dne*. VeS trboveljskih društev bo praznovalo obletnU co koroškega plebiscita danes dopoldne. Vr šil se bo obhod z godbo na čelu v Trbovlje, kamor se bo priče! pomikati iz Vod. Pred lipo svobode se bo položil žalni venec, na« kar bodo sl-edili govori in bo odigranih ve5 narodnih komadov.
t— Brzcjm-ve odgovore na pozdrav t obrtnega shoda je prejel predsednik zboro« vanja g. Miloš Rozin od ministra trgovine in industrije drja Kr-ijača in od ministra n. r. drja Žerjava. Dr. Kralač brzojavlja: Izvolite izraziti kongresu obrtnika moju najtopliju zahvalu na pozdravu i uveriti jih, da iu razvoju domačeg obrtništva uvijek posvečivati svoju pažnju i 6taranje. Min!« star Krajač. Dr. Žerjav je odgovoril: Hvala Vam za prijazni pozdrav. Obrtniki nosilci slovenske podjetnosti in solidnosti, verni narodu !n državi, lahko vselej računajo, da bom z vsemi močmi na braniku njihovih in* teresov. Nar. poslanec dr. Žerjav.
t— Izplačilo zaostalepa ds\'ka no ročno delo. Davčni irrsd v Laškem je poslal TPD seznam rudarjev z naročilom, da se jim od* tegne predpisani dohodninski davek, od 1. januarja do 31. marca t. I., ker se jim je od 1. aprila dalje že sproti odtegovalo. Od« tegnitev v zneskih do 310 Din se bo sedaj izvršila 16. t. m.
t— Izredra lovska smola. V Javorju pri sv. Pl/nžri je neki lovec fz št. Jurja dva« krat strelil velikega srnjaka, tako da je padel. Vrscl ga je pobrai in si pn naložil na hrbet. Medpotoma pa sta navalila nanj dva psa, katerih sc je že mrtvi srnjak tako pre« strašil, d9 je skočil lovcu » hrbta na tli Iti

Od danes dalje
kupite najugodneje blago za moške obleke, suknje, raglane pri tvrdki
Jos. Snoj, Ljubljana, Prešernova ulica.
ie i«tekel v gozd. Zaman je bil ves lovčev trud ia napor, srnjaka ni mogel več zaslc diti. Dogodek je povzročil med trboveljski, mi lovci, ki so se mudili nedaleč proč od Javorja, obilo smeha is zabave.
t— Znižanje cen od strani Avto-.družbe. Prejeli smo: Kot zastopnik in imejitelj Av. to»družbe sporočam, da sem prejel konce« sijonirano obrt za prevažanje potnikov od kolodvora t Trbovlje in obratno. Vozil bom kakor doslej, k vsem vlakom z več avtomo« bili ter bom cene, kakor hitro se stvar po» polnoma razčisti, temu primerno znižal, ta« ko, da bo vsem potnikom omogočena dobra in poceni vožnja, posebno če bodo to upo» števali ln vožnjo kolikor mogoče uporabljali Za Avto«Trbovlje»družbo Miloš Rozin.
t— Člansko zborovanje Zveze slov. vo. jakov se bo vršilo danes ob pol 4. popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo de« legata centralnega odbora iz Ljubljane; 2. namen in cilji Zveze; 3. dosedanje in bodo« če delo Zveze slov. vojakov.
Iz Primorja
•	Načrt za novo kopališče v Gradežu je napravil arhitekt Cuzzi iz Poreča v Istri, stanujoč sedaj v Gorici. Za svoje delo je prejel deset tisoč lir nagrade.
•	Zbor goriškega političnega društva Edu nost in Kmečkordelavske zveze. V četrtek, 1. oktobra se je vršil v Gorici občni zbor goriškega poL društva »Edinost«, ki je, ka» kor znano, v rokah krščanskih socijalcev, in njihove »Kmečko*delavske zveze«. Zbor je obravnaval vprašanja, ki se tičejo obeh društev in se je med drugim izjavil proti razlastitvenemu zakonu in za slovensko šo* lo in slovenski jezik. Politično poročilo je razvil pred zaupniki poslanec dr. Besednjak,
I ki je izjavil, da morda prihaja čas, ko bodo vsem slovenskim strankam v Italiji narodne in jezikovne zahteve praktično enake.
•	Nova poštna palača v Gotici. Te dni je prišel v Gorico poseben odposlanec pošt« nega ministrstva iz Rima in je izjavil, da bodo začeli zidati v ul. Morelli moderno palačo za nov poštni urad v Gorici. Mag!« strat pa bo stal tam, kjer je bila nekoč tr» govska zbornica.
•	Dve gledališki predstavi. V Solkanu pri Gorici so igrali nedavno Novačanovo «Ve» lejo», v Kamnjah pa fo danes, v nedeljo predstava Jalnove drame »Dom«.
•	Razprm-a proti banditu Coll. richu v Puli se nadaljuje. Sodišče je sedaj zaslišalo nekatere obtožence, ki so skrivali bandita ali mu dajali zavetje. Tega zločina so obdol ženi predvsem: Battistig. Baviera, Jurcich, 8utti in še nekateri, ki pa vsi zatrjujejo, da so nedolžni in se otresajo Collaricha. Zaslišana je bila tudi banditova ljubica Ivanka Jurmanova, ki je izpovedala, da ni imel Collarich pri nji skrivališča. V ostalem ni prišlo na dan nič novega.
Šport
Še par besedi o Suzani Lenglen na Dunaju
Rezultati njenega gostovanja na Dunaju.
Ves Dunaj je te dni na nogah. Ne samo športniki nego tudi široka javnost. Saj pa se kaj takega tudi na Dunaju ne pripeti vsak dan; avstrijsko prestolico je obiskala Suzana Lenglen. »božanska Suzana«, kakor jo kličejo njeni ro:aki Francozi.
Suzana Lenglen je fenvnen. Njeno ime pozna danes vsa športna javnos« svefa. Za-n'o v resnici ni noben superiativ pretiran. Ali »božanska Suzana« m nikak božanski pojav v banalnem smislu besede, ni lepota, ki bi zadivila svojo okolico z telesnimi čari. Zato pa je na njej nekaj, s čimer se ni pred njo mogla pohvaliti še nobena ženska: Suzana le fenomen v tenisu. Njena igra zadivi slehernega glodalca, pa najsi nima o tem prekrasnem športu n;ti trohice pojma. Svet danes brez dvoma nc premore druge ženske, ki bi oddaleč tako popolno obvladala raket kakor ona. Največi užitek je, gledati njene gracijozne kretnje pri igri Pri vsem tem pa velja posebno podčrtati, da je Su-
zana vse prej kakor domtStjava na svoje
znanje h umetnost. Njeno vedenje le taktno, odlično, v vseh ozjrih. Pri igri Je njeno glavno orožje uprav bajna sigurnost v njenih udarcih, in ni je skorai žoge, ki bi je Suzana, makar v divjem malone neestetič-nem skoku, ne dosegla in odbila.
Mnogo bi lahko pisali o uspehih, ki Jih je Suzana Lenglen dosegla tekom svoje enajst letne teniške karijere. Nešteto mojsterstev je dosegla v tem času in nešteto daril, in le enkrat je doživela poraz. To je bito, kakor smo v našem listu že omenili, pred leti v Ameriki, ko je izgubila proti naturalizirani Norvežanki mrs. Molli MaIlory-Bjurstedt. A še takrat je bfl vzrok njenega poraza živčni šok, ki jo je prijel vsled naporne vožnje po mor u. Nekaj slfčnega se ji je pripetilo lani v Wimb!odenu, ko je morala Istotako vsled živčne krize odstopiti od turnirja in prepustiti prvo mesto Angležinji mis Mac Kane, ki so jo angleški športniki šaljivo sicer, a povsem točno zato nazvali •svetovno mo strovko po pomoti«. Toda letos se je Suzana za navidezni poraz maščevala, dosegla je v Wimbledonu mojstrstvo, in značilno je, da je v predzadnji rundi premagala baš mis Mac Kane z ekrazant-nim rezultatom 6 : 0 .6 : 0. V finalu kateremu je prisostvoval tudi ai.gleški kraljevski par. je zmagala nato nad mlado angleško igralko mis Joan Fry z lahkoto v razmerju 6 : 2, 6 ; 0. Vrhu 'ega je Suzana letos dosegla triumf, karkšen še ni bil pred njo usoen nobenemu igraču in noben; Igral: ki: postala je svetovna mojstrovka ne samo v damskem singlu, nego ;e izvojevala s svojim rojakom J. Borotro svetovno mojstrstvo v mi.Tte-doublu in s KaMforniiko mis Ryan svetovno mojstrstvo v damskem dou-bfu. Mrs Ryan, ki je pred dvema mesecema odvzela najbobši ameriški igralki fn mno-gokratni mojstrovki Helen NVills njen naslov, je Suzana potolkla v Wimbledona nič tranj kakor 6 : 1, 6 • 0. Iz vseh teh rezultatov jasno odseva njena supremaera v tenisu, hi Dunajčanom je bilo jasno, da bo Suzanino gostovanje na Dunajii končalo ž nenim triumfom.
Kakor se ie pričakovalo, teko se je zgodilo. V petek, prvi dan Suzaninega gosto-vania. so bili doseženi sledeči rezultati:
Lenglen : Redllchova (avstrijska mojstrov ka) 6 : 0, 6 : 0. — Avstri ska je igrala dobro in se je žilavo branila, vendar je Francozinja zmagala s prece:5njo lahkoto, kakor priča rezulat. Kot naslednja točka programa se ie vršil ekshfbicijski mathe.
tnženjer Brick (poleg L. Salma najboljši avstrijski tenis igrač) : Kari Koželuh (svetovni moster profesijonalov, rodom Ceh) 0 : 6. 1 : 6. Zatem sta nastopila mešana para
Lenglen-Salm : Neppachova (nemška pr-vakinja)-Koželuh 3 : 6, 4 : 6. Na željo Suzane Leglen se je potem igral še en set v zameniani postavi
Lenglen-Koželuh : Neppachova-Salm, v katerem je Suzana s svoj:m partnerjem z lahkoto zmagala v razmerju 6 ; 0.
Prireditvi je prisostvovalo okoli 2000 gledalcev.
Včeraj, v soboto, je Lenglcnova igrala proti Neppachovi, katero je porazila s 6 : 1. 6 : 1. Poleg tega je z grofom Salmcm kot partnerjem igrala proti gospodoma inž. Brick Glanz. Vsled r.ervoznosti grofa Salma je pri prvem setu zmagala dvojica Inž. Brick« Glanz. Pri drugem setu sta pri stanju 2 : 1 za par Brick«Glanz Lenglcnova in Salm od* stopila. Jutri dopoldne igra Lenglcnova z Redlichovo in v dvojni igri z grofom Sal« mom proti paru Neppachova«Brick.
II. kolo nogometnega prvenstva v Ljubljani
Kakor smo že javili, se odigra danes v ne« deljo drugo kolo prv. tekmovanj, ki obeta« jo zanimiv in oster boj. To velja predvsem za tekmo med Primorjem in Jadranom, kjer se bo bil najhujši boj za točke. Kolikor po« znamo obe moštvi, vemo. da bodo znala ce» niti lepo in fair igro. ki prinaša mnogokrat klubu več priznanja, kot pa s silo in gro« bostjo izvojevana zmaga.
Obe moštvi sta v zadnjem času odigrali mt-dsebojno dve tekmi. V obeh sta poka« zala kluba velik napredek, posebno pa Pri« morje, katerega trener je bivši Hajdukovec in akademik g. Bdjevič ml. Športna publika ki je prisostvovala obem tekmam, je bila z igro zelo zadovoljna.
Naš prvak Ilirija ima nasproti sebi šibko Slavijo, ki ne ho dala Iliriji veliko posla Hermes nastopi v letošnji prv. sezoni prvič in sicer proti Svobodi, katera je pokazala v tekmi proti Primorju uspešno taktiko obrambe. V koliko se ji bo to danes po= srečllo, bomo videli. Dopoldne nastopita še rezervi Primorja In Jadrana.
Vse tekme se vrše na igrišču ASK. Pri« morje. Dunajska cesta, ter odigrajo v «' defem redu: predpoldne ob 8.30 Primorje : Jadran (rezerve), ob 10.45 Hermes : Svoho« da. popoldne ob 14. Ilirija : Slavija, ob 15.45 Primorje I. : Jadran I.
Hazena Atena : Primorje. Prvenstvena tekma Atena : Primorje se odigra danes ob 10. uri in ne ob 11. kakor je bilo včeraj ob« javljeno. Vrši sc na prostoru Atene ob Ti« volskem drevoredu Tekma je preložena na zgodnejšo uro radi tega, da je igralkam in rSčinstvu omogočeno prisostvovati koroški r-anifestacijl.
ASK. Primorje vabi celokupno svoje članstvo, ds se korporativno udeleži danes ob 11. uri manifestacijskega zbora pred uni« rerzo in obhoda po mestu.
S. K. Ilirije, nogometna, sekcija. Danes v nedeljo Igra juniorsko moštvo ob 10.30 s •Črno enajstorico«. ob 14. naraščat z nara» ščajsklm moštvom Hermesa. Postava mošt« va za prvenstveno tekmo s Slavijo, ki se vr« a ob 14. na igrišču Primorja, v garderobi — Načelnik.
/4SK. Primorje (bazenska sekcij*). Pr« renatvena tekma se vrši oh 10. in ne kakor preje iavlleno. ob U Igralke: Jančigaj VI« ka in Vida Regsllv, Kump. Sever, Prekuh. Pire in Vidic moraio hiti na igrišču TKD Atena najpozneje ob 9JO uri — Trener.
Odbor m prireditev športne razstave obvešča razstavljalce, da se bo oddajalo razstavno blago po sledečem načrtu: v pon« deljek popoldne pospravijo: alpinistika, zimski športi, težka atletika, kolesarstvo, motociklizem in avtomobilizem; v torek: plavanje, veslanje, hazena, tenis in nogo« met; v sredo lahka atletika. Klubi morajo poslati svoje pooblaščence po razstavno bla« go s pismenim potrdilom,, da so vse v redu prevzeli, ker sc sicer blaga ne bo moglo oddati. Istotako naj se drže klubi točno te« ga razfjorcda. ker za zamudnike odbor ne bo mogel odgovarjati. Paviljon bo v teh dneh odprt od 15.15 dalje ter imajo dostop le oni, ki so od klubov pooblaščeni za do«
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama:
N 1e1'a. cS 3. »P -'ilca ' odočnosti« ?*'fidinska ig-a. Izv. Ob 8.: ^Periferija«
- •	— -«-". vravljic; A.
Torek, 13 : Zaprto. Sreda. 14.: »Pegica mojega srca«. G Četrtek, 15 : «lfifjeniia na Tavridi« D. Petek. 16.: »Periferija«. F. Sobota. 17 • «Peg;ca mojega srca« B. Nedelja, 18.: »Zimska pravljica«. Izv. Pondeljek, 19.: »Periferija«. E.
Opera:
Ner'"1:*	«Mirr>n«. 'zv.
Pr>rd"'iek. 12 : 7?nrto Torek, 13 : »Manon« B. Sreda. 14: »A^a« E. Četrtek, 15.: Ztorto Petek. 16: »Mrtve oči« A Sobota, 17 : »Hoffmarnove pripovedke« C. Nedelia, 18.: »Nahor«Povratak«. Premi jeri Izven.
Šentjakobski gledališki oder Torek. 13.: »Jakob Ruda«. Otvoritvena predstava. Gostovanje režiserja Narod« nega gledališča g. Milana Skrbinška.
Shakespeare: Zimska oravljica
(Prerrijera v ljubljanski drami).
Snoči 'e bilo zaradi »koroške akademije« v Undonu naše dramsko gledališče malone prazno. Vendar ie po vsakem, zlasti pa po zaključnem aktu po gledališču grmelo od navdušenega ploskanja, kakor bi bila dvorana natlačeno polna. Za premijero Shakespearove »Zimske pravljice« so pač izbrali nesrečen večer; — toda takoj naj dostavim, da je bila predstava zelo posrečena, da je vseobče ugajala b da bo poslei ta divna pravljica polnila naše giedallšče še in še. le izvrstni Zupančičev prevod, poln poezije in humorja, jezikovne lepote in sile. to zaslužuje. Pravljica, spočetka burna in tragična v srednjem delu idilska, lirična in bogata prisrčnih Tudsko humorskfh scen, v zaključnem delu pa izzveneča v presenetljivo prijazno spravo ter kipno in slikovito simfonijo, bo imela nedvomno velfko privlačno silo. Shakespeare, največji dramatik, ie znal pač kot nihče povezati najrazličnejše scene v čudovito pester in bujen poem, krepak v dramatičnosti, vroč po čustvih ia globok po mislih. Vrhu vsega tega pa so uprava, režiser s slikarjem in orkestrom vred storili vse, da tvori »Zimska pravljica« eno najlepših, najljubeznivejših točk našega repertoarja.
V glavnih vlogah gg. Levar in Marija Vera, ge. Sarlčeva in Medvedova, gg Rogoz in Skrbinšek so prinesli najboljše in najlepše svoje umetnosti Izpisati pa bi moral malone ves lepak, zakaj ttidj večina stranskih figur je bila prav dobra Posamezniki in veliki ansambli so si torej zaslužili polno priznanje.
Levarjev »Leontes« se je krepko postavi! tik si ajnega »OtheMa«. ki mu je v prvem zelo sličen; Hermlona Marije Vere je nov dokaz izredne deklamatorne umetnosti te za klasični repertoar vzorne igralke; Per dita ge. ŠariCeve ie poosebljena poezija ici gracl a. Pavlina ge. Medvedove kipne zunanjosti, posebne drarrafske energije ter očarljive šegavosti; g. Rogoz kot Autollkos pristno živo srebro, g. Skrbinšek pa plemenit Poliksenes: same prvovrstne kreacije, ki so se jim v manjših vlogah harmonično prilegali g. P e č e k kot mladi |n g. Plut kot stari ovčar. g. G r e g o r i n kot Camillo, g Povhe kot An'!"nni!« g. Danilo kot Archidamus, gdč Mira Danilova kot Mopsa In gdč Ooriupova kot Dorka. Posebej pa treba prizaiati g. J a n n. da je s Florizelom znova dekazal prav s*rrpat'čen talent toplih tonov ln priletnega temperamenta.
Skratka: vzllc premnogem skušnjam ti ž njimi zvezani utrujenost! je snoči dram ski ansambl izvojeva! zelo častno umetnfško zmago. PubVka jo je priznala iskreno jn radostno.	Fr. G.
Velfa nar?vn' film
»Potovanje okrog sveta"
pride.
Proti odebefosti
deluie s koosalnlm usnehom samo .Vilfanov čsi'. Dobiva se v vseh lekarnah In drožerljah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, /agreb, (lica 204.
SmmSamooF
Priporočamo knjigo:
Slojanovie A..
Rnoisla bitka
Popi* bitke in njen pomen z dver a zem icvl-doma. Knjiga velja poštnino vred D n 31 -ter se naroča pri
Tiskovni zadrugi
v Ljubljani. Prešernova ulica 54
tično panogo. Referenti posameznih panog se naprošajo, da so pri oddajanju blaga navzoči ter da sprejemajo od klubov prine« šena potrdila. Po izpraznitvi paviljona se bo napravil obračun, ter se bodo posamezni Idubi pismeno obvestili o uspehu.
Zbor nesta\-nikov JZSS ima važno sejo v torek, dne 13. t. m Vabljeni so vsi go« spodje, da se zanesljivo udeleže te seje, ker s-? bodo oni, ki k sejam ne prihajajo, črtali v nasprotnem slučaju iz Zbora Seje naj se udeleže tudi člani upravnega odbora
LHP. (Službeno.) Seja upr. odbora v pondeljek dne 12. t. m. ob 20 uri v kavarni Emona. — Prosim polnoštevilne udeležbe. Predsednik.
Nedelia v ljubljanskem gledališču. Danes v nedeljo II. t. m. so v Narodnem gledališču v Ljubl anj sledeče predstave: popoldne ob 3. mladinska nredstava »Pravlrca bodočnosti«, katero igrajo gojenke ženske gimnazije in licejske osnovne šole. Zvečer ob 8. je prva repriza Laneer eve zanimive rn zabavne pa tudi tragične drame. »Periferije«, ki je dosegla pri premijeri pop"'-1 uspeh. V operi se poje D' Albertova opera »Mrtve oči«, ki je dosegla na našem odru zelo lep in mogočen uspeh. Glavne vloge so v rokah ge. Caletove, ge. Thierrv-Kavčnikove ter gg. Holodkova. Kovača in Banovca Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Prva repriza Shakespearejeve »Zimske pravljice« bo v pondeljek, 12. t. m. za red A.
Otvoritvena predstava na Šentjakob-skem gledalskem odru bo v torek dne 13. oktobra s Ivan Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« v kateri gostu e v naslovni vlogi režiser Narodnega gledališča gosp. Milan Skrbinšek. Vse ljubitelje Cankarjeve umetnosti vabimo, da posetijo to predstavo. Predprodaja vstopnic je v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
Danes zadnjikrat
Ženitbeni goljuf
Kino «Dvor»
»Pot k sreči"
Vam pofcaie od 12. oktobra dalje
kino «Dvor»
Justinov) lesorezi. Našim čitateljem je gotovo še v spominu, da je »Jutro« pred ustanovitvijo »Jugoklišarne« priobčevalo ve čino ilustracij v lesorezni tehniki. Med Ilustratorji, ki so svoje risbe prenašali na lesene plošče in omogočili na ta način njih direktni odtis v listu, je bil posebno produktiven Elko Justin. Ta umetnik grafik je izdelal za naš list in za Domovino že nešteto takih plošč, a marsikateri med našimi čitatelji gotovo ni premišljeval o tem koliko umetnosti fn spretnosti leži v takih sličicah. Sedaj ie tedal Justin v samozaložbi lepo opremljeno serijo 10 takih lesorezov v obliki razglednic. Ta zbirka dokazuje, da je av tor dosegel v lesorezu že veliko rutino; a ne samo to: sličice pričajo o njegovem finem okusu Ln solidnem znanju. Izdelal je racne človeške in živp'-'f tipe s pregnant-no karakteristiko in prepričani smo, da bodo želi splošno priznanie ne samo med umetnost ljubečim občinstvom nego tudi med strokovnjaki. Lesorezom je pridejana reprodukcija zelo posrečenega umetnikovega avtoportreta v oglju. Za te lesoreze vlada, kakor čujemo, veliko zanimanje med občinstvom, na kar opozarjamo interesente, da sj jo lahko za časa nabavijo. Zbirka je namreč izšla v zelo orreeni nakladi, a stane kljub temu samo 10 Din.
Lepi uspeh tenorista dr. Adrlana v Wag ner'evlh operah. Naš rojak dr. Makso Adri-an, ki je bil do letošnjega leta član dunajske Volksopere, je gostoval v .ninolih tednih v Gradcu kot Lohengrin in Frik v »Holandcu« ter je žel velike uspehe. Recenzent graške »Tagespost« piše. da si je dr. Adria.i. ki si 'e Pred enim letom s svojim Trubadurjem namah osvojil navdušeno graško publiko, v naslovni vlogi »Lohengrina« zopet 'zaslužil lavorike. Kritik hvali posebno njegov lep glas v liričnih kantllenah in njegovo bleste* čo višino.
Marlionetno gledališče v Zagreba je že začelo delovati rn je vprizorflo v soboto popoldne pripovedko v petih slikah z glasbeno spremljavo B. Krnica »Sljivarl«.
Nov književni mesečnik v Sarajevu. V Sarajevu začne v na krajšem času Izhajati književni mesečnik »Novi književni jug«. Izdajala ga bo skupina mlajših literatov, urejal pa Mile Borojevlč.
Cankarjevo »Pohu šanje« v Pragi. Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šer.tflorjanski« Je sprejelo v svoi letošmi rc-pertoar češko gledališče na Kral. Vlnohradih v Pragi. Farso ie prevel v češčino Jan Hjc'ee — V Pro-stojedovu je Izdajala knjigarna Bučka že drugo knjigo Cankarjevih J;l. Doslej imajo Cehi nastopna Cankarieva dela v samostojnih knjigah: Črtice b povjsti (uevod drja Vybirala). Ob zori. Hlapec Jernej in njegova pravica, Milan in Milena Zadre imenovana dela je prevel profesor Merk.
II. serija Jutrovih* jubilejnih nagrad
V smislu našega glavnega razglasa o jubilejnih nagradah «cjutra», objavljamo danes
podroben razpis
načrta in pogojev za žrebanje 1000 nagrad II. serije, ki so namenjene vsem onim, ki so postali naročniki «Jutra» najkasneje do konca prve polovice (30. junija) 1925. Upravičenci I. serije imajo torej tudi v IL seriji pravico do udeležbe pri žrebanju.
Število in višina nagrad
7. nagrada: 7500 Din (v denarju).
10 nagrad: po 400 Din, skupaj 4000 Din. (Vsaka teh nagrad obstoji iz
10 vezanih, doslej izišlih «Jutrovih» romanov.) 300 nagrad: po 30 Din, skupaj 9000 Din. (Vsaka teh nagrad je po en
izvod «tJutrovega» romana «Pater Kajetan«.) 300 nagrad: po 20 Din, skupaj 6000 Din. (Vsaka teh nagrad je po en
izvod aJutrovega« romana «Gusarji».) 389 nagrad: po 10 Din, skupaj 3890 Din. (Vsaka teh nagrad je po en izvod «Jutrovega» romana «tPrigode gospoda Collina».) Skupna vrednost vseh teh nagrad znaša nad 30.000 Din.
Čas, prostor in način žrebanja
Žrebanje «Jutrovih» nagrad II. serije se vrši 5. novembra t. 1. ob TI. popoldne v prostorih dnevne redakcije «Jutra». Žrebanje se bo vršilo pod vodstvom posebne komisije. Izžrebanih bo iz prijav upravi* čenih naročnikov, ki prispejo do konca prijavnega roka v naše roke, 1000 številk, in sicer velja prva izžrebana številka za najmanjšo, zadnja izžrebana pa za največjo nagrado.
Pogoji za udeležbo pri žrebanju
Pravico potegovati se za II. serijo «Jutrovih» nagrad imajo vsi oni, ki so postali naročniki «Jutra-» najkasneje do konca prve polovice tega leta (30. junija) ter imajo plačano naročnino vsaj do 31. decembra tega leta, odnosno jo poravnajo z morebitnimi zaostanki vred do trenotka, ko poteče rok za prijave k udeležbi za žr^anje. Vsakdo teh upravičencev se mora za žrebanje posebej prijaviti.
Prijave je treba poslati ali obdati na naslov: Uprava «Jutrax> v Ljubljani, Prešernova ulica 54, najkasneje do sobote 24. t. m. opoldne. Upoštevale se bodo samo one prijave, ki bodo vposlane upravi «Jutra» frankirane.
Ta prijava velja tudi za III« serijo nagrad
Ker imajo upravičenci I. in II. serije pravico udeležiti se tudi žrebanja III. serije aJutrovih» nagrad — da jim prihranimo dvojno prijavljanje, upravi «Jutra» pa dvojro delo nri kontroli Pošlih prijav — bomo smatra'? vpos^ne prijave za TT. seriio obenem tudi kot prijave za žrebanje lil. seriie, ki se bo vršilo 21. decembra t. 1.
Za nove naročnike ter one, ki so postali naročniki po 30. iuniju t. 1. pa bo pravočasno objavljen za žrebanje TTI. serije nagrad poseben razpis, na podlagi katerega se jim bo mogoče prijaviti.
Upravičencem za II. seriio načrad priporočamo, da se za prijavo poslužijo dolnjem odrezka, ki nai pa izpolnjenega ter nalepljenega na dopisnico po*Vpio na naslov Uprava «Jntra» v Liubliani.
Upravi „Jutra"
v Ljubljani.
Podpisani sem postal naročnik «Jutra» do 30. junija t. 1. In se priglašam za udeleženca pri žrebanju II. serije «Jutrovih» jubilejnih nagrad. Naročnino do 31. decembra t L sem poravnal.
Ta prijava naj velja obenem tudi za žrebanje III. šerife nagrad.
(Natančni naslov, pod katerim dobiva naročnik «Jutro».)
Ime, priimek in poklic: .............
Pošta in kraj:.................
podpis
S
2 Mlini ppta 15% ti stili tarifnih cen
bo izsevala tov;rna
JOSIP R EIC H V LJUBLJANI
vsa naročila za kcm.čnn f ščenje In barvanje oblek v času od 14. do 30. oktobra 1925. Tovarna hoče s tem tudi najšlrš m s o em nuditi priliko, da se prepriča o, da so prihranki pri Izdatkih za ob'eko mogoči samo na
ta način, da se pusti isto kemično čistiti ali barvati. SprejemaiiSča: w tovarni Poljanski nasip fttev. 4 In v Selenburgovl ulici štev, 3
Kulturni pregled
t
Pismo iz Locarna
Senzacle iščoči novinarji. — »In-ervhi» i eostfln'čarfco. — Italijanska indiskre-clia. — Misterij nemške delegacije. — Cičerin za rusko . poMsko - netr"ko zvezo proti zapadnl Evropi?
Locarno. 9. oktobra Kot se spodobi za tako veliko konferenco, se je tudi v Locarnu zbralo na itotine novinarjev iz vseh kra'ev sveta. Toda poročanie o samem poteku posvetovanj ni tako enostavno kot n pr. iz za sedania kakega parlamenta ali iz Zveze narodov, kier se skoro o vsem razpravlja iavno in dobe po končanih sejah žurnalisti celo vsak svoje na stroi pisano poročita o tem. kar se je govorilo.
V Locaran so žurnalisti navezani na ratke uradne komunikeje, ki navadno ne povedo ničesar, in na svoie bol!še ali slabše zveze ter dobro voljo mogoč-nikov. ki zasedalo pri zeleni mizi. Sem-tertja viame kak izvoljeni dopisnik skromen interviu. kier na iz goste kopice besed ne pronica ničesar novega in jasnega. Ni čudno, če poroča vsak dopisnik svojemu listu drugače, kakršon vtis si je pač izkoval iz raznih zunanjih znamenj.
S čim se morajo včasih poročevalci zadovoljiti, nam pričajo n. pr. »senzacionalni« interviuvi francoskih dopisnikov z dotično giostilničarko. pri kateri ta po avtomobilskem izorehodu izsto-!a francoski zunanii minister Briand in eniški državni kancler dr. Lutber. Od avdušene krčmarice so dopisniki izvedeli. da sta gospoda pila menda kavo ti kislo vodo. da sta božala hišno mač-ro in da le oni gospod, ki ima košate ase (Briand) podal neki papir tistemu Tianišemu gospodu, ki je plešast (dr.
nther). Ta je kimale bral tisto, kar je bifo napisano na papirju. Oba gospoda ta bila zelo priiazna in sta pobegnila ele. ko so se približali fotografi s svo-limi aparati. Račun ie plačal tisti oo->pod. ki ima lase in brke ... Italijanski žurnalisti so edini, ki imajo ekai več sreče in menda boljše — zve-e. Ogromno senzacijo, iezo in liubo-umnost ie vzbudilo dejstvo. da so prišli ški dopisniki na nepoiasnjen način do snutka varnostnega oakta. Briand se je avno vračal iz kinematografa ko je zvedel za ta gorostasni dogodek, ki ie bi! mogoč le vsled Indiskrecije enega izmed posvečenih. Spomnil se je, da je par dni prei gosiobesednost nekega fran cnskega delegata izdala načrt finančne pogodbe v \Vashingtonu. kar je Amerl-kance tako ujezilo, da so sestavili odgovor. po katerem ni ostalo Ca!lauxu drugega, kot da se vkrca in odpelje domov. Da se ne zgodi še v Locarnu, je Briand iadnio prisopcl k italijanskemu delegatu Scialoji. ki pa je odločno odklonil očitek, da bi italijanska delegacija prelomila obvezno molčečnost. Vendar je Scialoja na licu mesta sklical laške žurnaliste in jim je ukazal, da morajo molčati, če so res kaj zvedeli. Druži dan pa je v italijanskem časopisju vseeno izšel poneverjeni načrt renskega pakta. Da to drugim listom ni bilo prav. je jasno. Francoski tisk n. pr. dol-ži Lahe. da so vpeljali fašistovske metode v Locarnu. in izjavlja da se nobena konferenca ne sme vršiti v Italiji, ker n; varno zborovati v okolišu črnih srajc.
V takem kraju, kjer se gode velikanske reči. kjer se odločuje o bližnji usodi starega sveta. k:er pa je silno težko zvedeti kai zanesljivega, se mora fantazija tistih, ki hlastajo za novicami, razgreti do skrainosti. Tako krožijo tudi v Locarnu na-čudoviteiše senzacije. Posebno okoli nemške delcgacije se godijo nenavadne reči. Dr. Luther >n dr. Stre-semann dobivata vsak dan grozilna Pisma od raznih črnih rok. V Bellinzoni sta baie koma' ušla atentatu, s tem, da sta se iz posebnega vlaka rešila na avtomobile in tako zmešala sled preganjalcem Te dni ie bil Streseinann nekaj bolan m že se je zvedelo o zastrupil-nem poizkusu. Baie so zaplenili neko sumljivo steklenico vina. Kai še vse pride. si lahko mislimo, posebno če upoštevamo. da se je samo nebo za rotilo nad nemškimi ministri. V silni nevihti jc udarila strela v hote! Esplanade. kier
Kako sem bi! izgnan iz svoje domovine
(Ob pctletnici koroškega plebiscita.)
Po odhodu plebiscitne komisije iz Celovca so koroški nemškonaciionalni listi, v prvi vrsti »Freie Stimmen« in slovensko pisana »Koroška domovina«. Pa tudi drugi listi v Celovcu in Beljaku, ne izvzemši celo uradni list »Klagenfur-ter Zeitung«, zače!i neprestano hujskari Proti moji osebi. Da so vsi ti hujskaioči članki tekli iz enega in istega vira. ie bilo popolnoma ias.io. ker so jih vsi časniki prinašali skoro istega dne in s popolnoma isto vsebino, da ne rečem z istim besedilom. Pozivali na so mero-da;na uradna mesta okraino glavarstvo v Celovcu oziroma koroško deželno vlado, naj me kot Izza plebiscitne dobe znanega nevarnega iugoslovenskegtt hujskača izžene preko meje: ako pa bi odgovorna mesta te svoje eminetno državne dolžnosti ne izvršila takoj, na.i st ne čudno. ako bodo na n tiho vem mestu to d ilžnost Izvršili neodgovorni elementi sami V tem slučaju bodo vso od-ervornost za eventualne neljube posledice nosila edinole odgovorna mesta v Celovcu, ki vkliub opozoritvi preteče
stanniejo Nemci. Ubit sicer ni bil nihče, toda gospodie delegati so morali večerjati pri svečah Vihar pa je poškodoval tudi električno napravo in celo mesto
je tičalo v gosti temi. Povrh tega so bile prekinjene telefonske žice.
Brez Cičerina seveda tudi ne gre. Povedali smo že enkrat, da bo duh rdečega dinlomata p'aval nad Locar.iom. In zgodilo se ie. V Locarno je prišel brzojavnim ootom preko Berlina in Pariza. Razširile so se namreč »avtentične« iz-iave. ki jih ie Cičerin podal v Berlinu nekim vplivnim nemškim nacionalistom. Cičerin je baie dejal:
»Nemčija .ie bo dosti dosegla v Locarnu. Zato mora skleniti voiaško zvezo s sovietsko Rusiio proti Franciji in Angliii. Ker pa deli Poljska Rusijo od Nemčije in zap;ra pot na zapad. se moramo spraviti z nio. V Varšavi sem naglašal. da Franciia. ki hoče podpisati garancijski pakt z Nemčijo, v resnici
prepušča Polisko njeni usod!. Tndi če bi io hotela braniti, je ne more. ker so ije-ne finance uničene. Taki argumenti so
izzvali v Varšavi globok utis. Tedaj sem Predlagal, nai Rusiia garantira zapadn? meio Poliske. in tako se mi je posrečilo doseči podpis taine zveze med sovjetsko Rusiio in Poljsko Poljska bi to rej mogla takoi pristopiti nemško - ruski vojaški zvezi Nemčija, ki bi se de-finitiv.io odpovedala ozemlju, ki Je po veliki voini postalo polisloo. bi mogla v slučaju bližnie voine zavzeti Alzacijo-Loreno in celo Be!g;io.»
Ce bi bilo resnično, kar se pripisuje Cičerinu. bi bil upravičen pesimizem, ki vlada v nekaterih krogh olede locarn-ske konference. Vsi pa v Lncarnu niso pesimisti. Je tudi nekai skra:no ontiml stičn h ljudi vmes. Taki so tisti, ki trdi io. da ie Berthelot napovedal srečen konec konference že za četrtek ...
Locarnska «čaršija na prostem
Madame Flammarion
Velika žena velikega moža
Izredno redko se pripeti, da žena nadaljuje živliensko d?lo svojega slavnega moža. Razen madame Curie živi danes še druga žena. na katero je Francija upravičeno ponosna: madame Flammarion ie s smrtjo svojega moža na en mah postala slavna. Vso dobo svojega zakona ie skromno živela v oznd;u: danes pa ie njeno ime na ustih vseh. prav kakor ime madame Curie. Po smrti svojega moža. astronoma Flammariona ie njegova vdova prevzela po njem mesto generalnega sekretaria »Societe astro-nomioue de Francc«, ki ga ie Flammarion zavzemal do svoje smrti 3. ju-niia t. 1.. razen tega pa ie bila imenovana za ravnateljico na observatoriju Ju-visy.
Madame Camille Flammarion. roiena Gabrielle Renaudot. je zanimiva ženska. Nična mati Marija Latini je bila Rim-Ijanka. njen oče slovit pariški umetnik. Nien predhodnik je bil Thčophraste Renaudot. ki je pod vlado Ludvrka XIII. osnoval francosko časnikarstvo, vsled česar ga Francozi še danes nazivlieio »očeta francoske žurnalistike*. Čudno! Bodoča žena Camilla Flammariona se je rodila v neposredni bližini meudon-skega observatorija, in ko se je njena rodbina preselila v Pariz, se je nastanila na aveniji d'Observatoire. S sedmim letom je začeia Gabrijela obiskovati šolo, ki se je nahajala — igra usode! — v podzemliu poslopja, v katerem je delal Camille Flammarion. V tistem času je bil Flammarion že slaven in šolska m!ad:na. ki ga je na Potu iz šole in v šob srečavala vsak dan. je govorila o njem z velikim spoštovanjem.
Ko je bila Gabrijela stara devet let. je odšla na višjo šolo. kjer ie zbog svoje
Jajne novost! asaga
(Double1) za suknje, raglane in co rSnlke za damske plašče ima v zalepi in izdelu e meri in cenah, ki Jils r LJubljani ni nižjih tvrdka
Drojo Scliuoi?, Uu&liono.
1
po
velike nadarienosti vzbujala občo pokornost. Že takrat je mlada Gabrijela san:arila o tem. da se bo posvetila znanosti. Kadar ni bilo šolskega pouka, je bila vedno otožna.
Flammarion je bi! prijatelj Gabrijelinih staršev, in ti so vedno vzeli svojo hčer ko seboi. kadar so poseti!i slavnega uče njaka. Gabrijeli je mati kmalu umrla in tri tedne po materini smrti ji je sled;l tudi oče. Takrat se je Fiammarion zavzel za osirotelo dcklico. ki se Je nam obrnila za pomoč, in jo je vzel k sebi. Deklica ie svojega drugega očeta zelo občudovala, ne samo radi niegove učenosti. nego predvsem zato, ker je Flammarion skuša! znanost popularizirati in jo napraviti dostopno tudi navadnim smrtnikom. Ni trajalo dolgo, in Flammarion je spozna! nagnienie glade Gabrijele in kot osemnajstletno deklico jo je angažiral za svojo tajnico. Od tistega dne je vsa živela zanj in za njegovo delo -— z eno edino izjemo. Leta 1914. mu je postala popolnoma enakovredna sotrudnica. tedai pa je izbruhnila svetovna vojna. Kot navdušena patrijotka se je Gabrijela Renaudot takoj prve dni vo.ine javila za bolniško strežnico. V izvrševanju naporne samaritanske službe je bila težko raniena in morala se je vrniti v Pariz. Dobila je v znak "riznanja častno kolajno.
Doma je zvedela, da je Astronomski družbi, ki jo je Flammarion ustanovil leta 1887 v Parizu, pretila nevarnost, da preneha svoje delovanje, ker je bi! njen vndia poklican v vojake. Gabrijela ie prevzela mesto od istega ravnatelja in obdržala to čast do leta 1920. Tako se ii je posrečilo rešiti družbo pred razpadom. Le - ta ji ic zato podelila svoje naivišje odlikovanje.
Devetega septembra 1919 sta se Gabrijela Renaudot in Camille Flammarion poročila. »Zakon med menoj in Cammil-iom ni bil zakon navadne sorte.« se je ob neki priliki izrazila Flammarionova vdova. »Niti za trenutek se nisva nikdar ločila drug od drugega. Najino delo nama je bilo živlienie in radost. Moj sj-prog je bil velik karakter, vedno ljubezniv. vedno odkrit, vedno mil. Vseh 20 let. kar sem ga poznala, ga nisem niti enkrat videla razburjenega.«
nevarnosti, nočejo videti, zanemarjajoče svoje dolžnosti.
Tako me ie končno celovški okrajni glavar, dvorni svetnik Rainer, ki Je v onih mesecih vsak teden po enkrat ime! v Borovliah svoj uradni dan. povabil pred se. Prosil me je. nai se izdavim glede svoiega državljanstva. Odgovori! sem mu. da se smatram na podlagi odi. V. č!. 64. senžermenske mirovne pogodbe za avstrijskega državljana. Ko je pisal tozadeven protokol, v katerem sem s primerno samozavestjo s podatki podčrtava!. da nisem ne »orts-«. ne »ta!-«, ne »landfremd«. — vršilo se je vse zasliševanje v stari ljudski šoli v Borovljah. ki sem jo tudi jaz obiskoval — se je s pravim svojim namenom takoj izdal, poudarjajoč napram meni. da sem se vendar v plebiscitni dobi s svojim, deh-vaniem nad vse mere eksponira! in da so vsi »merodaini faktorji« nroti mojemu bivanju v Borovliah. Ce se prav spominjam, je to opazko še posebej postavil v protokol, kar sem razumel tako. da se hoče kriti v slučaiu kakega nabada na mojo osebo — spominjam v tej zvezi na zavratni napad na g. dekana j Limpla — in naprtiti ennsfavrri posledi- j ce meni. češ, sai sem bil uradno svar- ; jen. Odgovori! pa sem glavarju energič- j do ori tei oriliki z vsem poudarkom, da 1
se je moie delovanje v plebiscitni dobi vedno gibalo v mejah tedni veljavnih določil in pravic: ako pa kdo misli, da sem mu storil kako krivico, sem sodniku s svoio osebo na razpolago.
V	zadevi sem bil še ponovno zaslišan, v začetku decembra meseca 1920. Vzporedno pa ie ponavljalo nemško nacionalistično časopisje svoje hujskanje proti meni. To huiskanje se je še podvojilo, ko smo »Slovenci« v Borovljah koncem leta hoteli prirediti v slovenski gostilni »Pri Cvešo!:arju« Silvestrov večer s tombolo, petjem in običajnim govorom. Nameravano prireditev nam ie prepovedal glavar Rainer. ker ie boro-veljski župan Ovčar iziavil. da ne prevzame nobene odgovornosti za posledice. ako bi se prireditev dovolila. Tako se ni vršil noben slovenski »Silvestrov večer« pač pa se ie zbralo v omenjeni gostilni na ta večer preceišnie število Slovencev in Slovenk. Pitani nemšku-taril so opolnoči prišli razgraiat in so povzročili z mirnimi gosti prepir In pretep.
V	zvezi s tem dogodkom me ie dvorni svetnik Rainer na večer 19. januara 1921. povabil zaiedno z gostilničarjem Smeričnikom in boroveMskim kaplanom v staro liudsko šolo. Navzoča sta bila tudi dva nemškutaria-mladeniča. ki sta
Danes počiva Camille Flammarion na vrta observatorija Juvisv. pokopan na prostoru, ki si ga ie izbral sam. V tem starem, lepem gradiču ie sprejel zakonski par Flammarion naiodličnejše učenjake starega in novega sveta v posete. Celo vladajoči knezi so smatrali kot po-čaščenie. da so se smeli pokloniti velikima znanstvenikoma Njuno pisatelisko delovanje ie bilo takta intimno, di nikdar nista mogla določiti, kdo izmed njiju ie napisa! to delo. kdo ono In madame Flammarion ie v resnici avtor marsikaterega izdania. ki nosi ime Camille Flam marion. in obratno.
• Izgubliena minuta se nikdar ne povrne.« ie eden izmed nainHljtiblieneiš'1, izrekov Flammarionove vdove, in ona se ie no tem principu tudi dosledno ravnala. S svojim pokornim možem ie celo obedovala Pri mizi. ki ie bila obložena s pa"irii. inštrumenti in knvgami. Danes je Camille mrtev in na Gabrijeli !ež: težka naloga: ureditev in objava Flam-marionove zapuščine.
Drago plačan atentat na lalikoživko
Te dni se Je vršil v Bombayn senzacionalen proces proti devetim Indijcem ki so obtoženi, da so umorili bogatega trgovca Abdul Kadir Bawlo in ranili njegovo Fublienko, plesalko Nu-m;jo Begum. Dogodek je svoječasno vzbudil velkansko zanimanje v Indiji in tudi v Londonu.
Pred dobrim pol letom so neznanci napadli trgovčev avtomobil, v katerem sta se voz'!a poleg trgovca ludi plesalka Nu-nija in njegov sluga. Napadalci so trgovca ubili, plesalko pa težko ranili. Maskirani roparii so skušali plesalko odvesti, kar se j:jn pa ni po-sreč;lo. ker je prihitelo na lice mesta več angleških vojakov, ki so rešili plesalko.
Numija je b'!a še nedavno favorUka maharadže v Andori, ki ii le preskrbel bogato državno plačo. Mabaradža jo ie jemal s seboj na vsa svoia potovanja. Tako je prišla ž ni:m tudi v London, kjer so se vsi čudili njeni eksotični lepoti. V Londonu se je seznanila s trgovcem Abdul Kadir Rawlom in se ie za!jub;1a vanj. Pob^nila ie od ma-hnradže ter se Prese1;1a v harem bogatega trgovca. P!eca'ka ie prejemala "oz^eje nogosta grozilna p:sma, ki so io svarila pred maščevanjem užaljenega maharadže. Trgovec Baw!a je sforl vse. da bi izsledil pisca teh pi-sf«»»i. toda ves nieeov trud je bil zaman.
Po Izvršenem naoadu je padel sum Hkoj na maharadževo okolico. Angleško ztmanje ministrstvo ie zahtevalo najstrorio preiskavo. Zaspanih je bilo več o«eb. ki pa niso unale iznoveda-H resnire, ker so se ba'e maščevanja mogočnega msharadže. Končno se je sodnMi nosrečPo. da je zasledila glavnega krivca v osebi nekega oficiria, člana maharadževe telesne garde. Ta

I- I/
ngiiHl !
Leon Boargeois
Zadnja stika nedavno umrlega znamenitega francoskega državnika, o čegar smrti In de* tu smo le obširnejSe razpravljati.
na Silvetstrov večer povzročila oni prepir in pretep, pri katerem pa jaz nisem več bi! navzoč, ker sem bil že prej odšel domov, radi česar sem se kajpada močno čudil, čemu sem pravzaprav jaz povabljen. Glavar je začel zasliševati mene kot prvega. Vprašal me le sprva, če sem na Silvestrov večer v Smerični-kovi gostilni prepeval huiskaioče slovenske pesmi. Zanikal sem upravičeno. Dalje: »Ali ste Vi ali kateri drugi klicali na ta večer: »Živijo Jugoslavija!« Odgovorim: »Jaz tega nisem klical in tudi drugih nisem slišal tega klicati» Glavar: »Ali res niste hoteli oni večer govoriti s tema mladeničema?« Jaz: »Da. res ie. ker sta bila pijana, in sem videl, da sta prišla razgraiat.« Dalje: »AH ste se udeležili »Silvestrovega večera«, o katerem ste morali vendar vedeti, da sem ra jaz prepovedal?« Odgovorim mu: »Nisem se ga udeležil, ker se ni vršil, sai ste ga Vi prepovedali.« »Sedai Vas pa še vprašam.« reče na to glavar, »ali ste bili na Silvestrov večer v Sme-ričnikovi gostilni ali ne?«. »Gotovo sem bi!.« mu odvrnem. Tedai se vzpne moz in reče: »Potemtakem vam moram tole izročiti.« Pa mi preda odlok, ki je bil že prei spisan in prvotno od 15. potem pa od 19. ianuaria 1921. datiran. Dokument se glasi tako-Ie:
oficir je pri aretaciji napovedal napačno ime ter se izdal za trgovca v Kal-kuti. Še le pozneje se je ugotovilo, da so njegovi podatki napačni. Nadaljna preiskava je izsledila še nadalinih osem krivcev.
Sodišče v Bombayu je dva obtoženca oprostilo, štirje so bili obsojeni na dosmrtno prisilno delo. ostale, med njimi tudi oficirja, pa je sodišče spoznalo krivim umora ter jih je obsodilo na smrt. Obsojeni so se pritožili na najvišji sodni dvor.
Tolmaški zvezdniki
Vsaka umetnost ima ljudi, ki so se v njej posebno Izkazali in ki jih lahko imenujemo zvezdnike, kakor je to pri filmu ali v gledališču. Filmske dive in zvezdniki na polju kinematografije so zelo redki in jih knežje plačujejo. Malo jih je. zato so tudi tako dragi in so naravnost zlata vredni. Tudi poklic tolmača je mnogokrat umetnost. To se zlasti onaža v diplomaciji in posebno na velikih mednarodnih konferencah in zborovanjih. Po vojni smo imeli in bomo gotovo še imeli precej konferenc, komisij in drugih takih sestankov vodilnih diplomatov, na katerih se govori v vseh mogočih jezikih. Glavni jeziki, v katerih razpravljajo gospodje diplomati, so na prvem mestu francoščina, potem pa angleščina in deloma tudi nemščina.
Res je, da velja francoščina še vedno kot mednarodni dvorni in diplomatski jezik, vendar nima več isfe veljave kot nekoč, ko je bila Izključni iezik, v katerem se je razpravljalo na konferencah. Občutno ji konkurirala angleščina in nemščina. Kot primer veljaj mirovna konferenca v Parizu, na kateri je ime'a glavno besedo četvori-ca VVilson, Llovd George, Clemenceau in Orlando. VVilson sploh ni razumel francoščine al! kvečjemu le malo. Llovd George ni bi! dosti na boljšem. Z druge strani pa tudi Orlando ni bil tako podkovan v angleščini, da bi ta če-tvorica razpravljala o tako važnih zadevaj kot so bile na mirovni konferenci, v materinem jeziku zastopnikov Anglije in Amerike. Zato so morali poseči po tolmačih, s pomočjo katerih so se gospodje pri zeleni mizi sporazumeli.
Ako že ni lahek poklic sodnega tolmača, mora biti naravnost umetnost, hitro, točno in v duhu govornika prevajati izvajanja v drug! jezik težki hj mnogokrat nerazumljivi diplomatski žargon, kier se bere le med vrsticami, kaj je hotel dotičnik reči. Diplomatski tolmač mora biti ne samo jezikovno spreten do popolnosti, ampak morai tudi natančno poznati vse probleme svetovne politike in gospodarstva ▼ nodrobnostih. Zato so tudi tolmači na konferencah dandanes spoštovane osebe, ki jih navadno tudi omeniajo konferenčna poročila in časopisje. Nekateri zvezdniki v tej umetnosti imajai naravnost mednaroden sloves. Njihovo polje je razen periodičnih ministrskih konferenc v prvi vrsti mednarodni forum Zveze narodov .kjer imajo največ prilike, da se izkažejo in kjer je tudi največja potreba, da eo-spodje sporazumejo.
Na prvem mestu moramo omeniti PauJa Mantouxa, ravnafelja političnega oddelka tajništva Zveze narodov. Na njegovo spretnost v hitrem in točnem prevajanju govorov, stavek za sfavkom, so postali pozorni pri otvoritvi versailleske mirovne konference leta 1919. Zlasti je fungiral kot tolmač v svetu Četvorice, med VVilsonom, Llovd Georgem, Clemenceauem in Or-landom. Sejna poročila so ga vednd omenjala in tudi listi so se z njim ba-vili in hvalili njegovo spretnost.
Mantouxov naslednik je bil kasneje Flamec Camerlynck, ki se ga še dandanes rado poslužuje francosko zunanje ministrstvo. Spremljal Je Brianda, Polncareja in Herriota na velike konference in fungira vedno kot tolmač predsedstva na zasedanjih Zveze narodov.
Naravnost izvrstne diplomatske tolmače dajejo Švicarji, ker pač žive ▼ trojezični državi in je zato pri njih najprej najti mnogojezjčne talente. Tako so posebno na glasu kot neprecenljivi dragomani v stilu, spretnost! in svetovni naobrazbi dr. Parodi, tol-
Bezirkshauptmannschaft Klagenfurt am 19. Janner 1921 Z!. 1480.
An Herrn Dr. Franz Mischitz in Fer-lach. Die Bezirkshauptmannschaft findet Sie gemSss § 2 des Gesetzes vom 27. Juli 1871. R. G. BI Nr. 88 aus dem Ge-biete der Republik Osterreich fiir immer abznschaffen. Hieffir ist die EnvSgunjc maBgebend, daB Sie als Ausliinder zu betrachten sind. weil Sie langst durch Ihre Verwendung in Mittclschuldienste zu Laibach und Triest eine andere Staatsbtlrgerschaft erworben haben. Ihre Angabe. wonach Sie nur proviso-riseh angestellt gewesen seien. ist nicht glaubwurd;g,* da Sie im Jahre 1881 ge-
• To bi Nemcu Rainerju lahko pojasnil Slovenec pnof. Jarc! boren sind und zur Zeit Ihrer Dienst-vervendung in Laibach und Triest ge-wiB schon definitiv angestellter Sup-plent gewesen sein mflssen. Da Sie nun — wie erw,1hnt — als AusISnder zn betrachten sind und da Ihr Aufenthall im Gelturgcgebiete des zitierten Gesetzes aus Riicksichten der offentlichcn Ruhe und Ordnung unzu!5ssig erseheint. mtts-ste vorliegendes Erkenntnis gefflllt werdcn Gegen dieses Erkenntnis steht der innerhalb 3 Tagen nacli Zustellung bei der pezirk.shauPtmannschaU einzo-
mač sveta Zveze narodov, načefnlk
oddelka za tolmačenje m prevajanje v njenem tajništvu in dolgoletni uradnik egipčanske vlade, in pa njegova sona-rodnjaka profesor Privat, predsednik mednarodne zveze esperantistov in privatni docent dr. Wellermann.
V krogih teh izvrstnih diplomatskih tolmačev je zastopana Anglija po sposobnem kapitanu Russellu, ki ravno-tako kot njegov švicarski poklicni tovariš dr. Wellermann ne tolmači le v dveh jezikih, angleščini in francoščini, kakor to delajo poprej imenovani gospodje, ampak obvlada tudi nemščino, da se mu vsi naravnost čudijo.
Diplomatski tolmač treh jezikov, nemščine, francoščine in angleščine, je tudi nemški konferenčni tolmač dr. Schmidt, višji uradnik v oddelku za tuje jezike v nemškem zunanjem ministrstvu. ki se je zlasti izkazal na londonski konferenci in zadnje čase pri pogajanjih za sklenitev nemško-fran-coske trgovinske pogodbe v Parizu. Tudi sedaj je tolmač nemške delegacije v Locarnu.
Mednarodni tolmaški zvezdnik je nadalje talentirani Spanec Madariada, načelnik oddelka Zveze narodov za razoroževanje. ki tako popolno in tako spretno obvlada razen materinščine španščine tudi francoščino in angleščino, da ga zavidajo celo Angleži in Francozi. Dasi ima v službi dela čez glavo, ima vendarle toliko prostega časa, da je izdal že celo kopo izvrstnih pesmi v treh jezikih. Vmes je celo nekaj takih, da jim ne najdeš zlahka para. So verzi v raznih jezikih, ki se krasno rimajo, so pisani v duhu svojega in vendar tudi drugega jezika in so, ako po vrsti bereš verze enega in istega jezika, zopet pesmi zase, popolnoma drugačne kot ceiotna ali pa dopolnilo in komentar skupnim kiticam. Da je ta mož več kot navaden tolmač, kot jih vidimo na primer pri sodnijah, nam bo moral vsakdo pritrditi. Seveda imajo ti gospodje z izrednim talentom tudi prejemke, ki često ne zaostajajo mnogo za ministrskimi.
Konferenca za mednarodne potovalne olajšave
Leta m leta se čuje ene in iste pritožbe. da so evropske vlade uvedle naravnost drakonične odredbe za potovanje iz ene države v drugo. Pritožbe so popolnoma upravičene! Kdor potuje, občuti lahko na lastni koži. kakšnim šika-nam je časih izpostavljen človek, ki potuje Po tuiem. Potni listi rn vizumi poZro horendne vsote denarja, poleg tega pa je treba nanje še milostno čakati, kajti oblasti vidijo v vsakem potniku vohuna in se dobro informiralo, predno mu iz-dado dovoljenje za potovanje po njihovi deželi.
Tem večji vir gorja in nadlege so potni listi, kjer izpolnjuje v to nastavljeno osobje pri konzulatih odredbe do pike natančno in birokratično. Nejevolja potnikov se s tem samo povečava. In to traja že sedem let in mu ni še videti zaželjenega konca.
Letos sta pokazali naprednost v vprašanju blažiega postopanja s potnimi lrsti samo Avstrija in Nemčija, ki sta odpravili medsebojne vizume. Tudi nekatere druge države so znižale potovalne pristojbine. toda do idealnih razmer smo v tem pogledu še zelo daleč. Nemčiji in Avstriji noče slediti niti Evropa, kaj šele Amerika.
Sedaj je vzela vprašane; potnih listov v pretres Zveza narodov. V Parizu se je vršilo od 2. do 5. t. m. posvetovanje. na katerem se ie sklenilo, da se skliče meseca aprila ali maja prihodnjega leta veliko zborovanje, ki bo imelo na dnevnem redu samo potne liste hi vizume. Konferenca ima rešiti vsa pereča vprašanja, ki ovirajo mednarodni osebni promet, obenem pa se hoče potruditi. da čimbili omili sedanje tozadevne določbe. Podobna konferenca le zborovala že pred petimi leti v Rimu, toda mnogo držav ie ostalo gluhih za stvari, ki so se tedai sklenile. K letu bo vse to podvrženo rcv'ziji i.i države bodo primorane izvajati storjene zaključke.
Ker se potni listi in vizumi zaenkrat 5e ne dajo popolnoma odpraviti, bo konferenca delala na to. da se potoval-
ne pristojbine znižajo na najmaniSe zneske. Poskrbeti hoče tudi. da bodo dobivali prosilci potne liste brez ovir. Glede emigrantov, ki si služijo kruh v tujini bo konferenca predlagala uvedbo posebnih identitetnlh knjižic, ki jim bodo služIle kot splošna izkaznica. Te knjižice bodo nadomeščale pasoš in bodo v vsakem ozirn bolj praktične kakor sedanji potni listi. _
Akterji svetovne politike
Pred dnevi smo v daljšem sestavku opozorili na senzacijonalna razkritja bivšega angleškega zunanjega ministra Greya, da je nameraval predsednik VVilson že 1. 1916. nastopiti s predlo-
gom za mir ali vsaj premirje. Grcveva razkritja pa so vzbudila tem večje zanimanje, ker jih je potrdil v polnem obsegu tudi polkovnik Hotise. med vojno in mirovnimi pogajanji Wil-sonova desna roka in njegov najvplivnejši svetovalec. Veliko svetovno časopisje razpravlja obširno o \Vilsonovi nameri in ugibl.ie, kako bi bilo, ako bi si \Vilson in Ilouse ne bila premislila. Zanimivo je. da so listi skoro soglasno mnenja, da je kljub neizmernim žrtvam bolje, da je potekla vojna tako kakor je.
Prinašamo danes sliki dveh mož. ki sta poies: pokojnega W. Wi!sona tako usodno posegala v tok svetovne zgodovine: lord Eduard Orev (zgoraj) in polkovnik flouse (spodaj).
mWMMM k


če ne verjsmete. da eden par
jgjkt nogavic i Žigom In znamko hiii ragsffi (rdečo, modro ali zlato)
B
m
traja kakor štire pari drugih. Zato kupite eden par in prepirajte se. Dobivajo se v t>rodaja!nab. «3.a iv*
Makedonski proces v Milanu
Makedonec Štefanov pred poroto v Milanu radi umora Čavleva.
Dne 23. decembra lanskega leta se ?e izvršila v ulici Versiere v Milann tragedija. katere žrtev je bil Makedonec Čavlev. V baru št 4 je sedel neki tuj človek, kadil in pil. Vstopil je neki mladenič in še! naravnost proti njemu. Ko je prišel do njega ie potegnil iz žepa revolver in oddal nani nar strelov. Napadeni tujec se ie hotel dvigniti, toda smrtno zadet ie omahnil in se ie zgrudii na tla. Napadalec si ie naperil nato revolver v usta. toda streljati ni mogel, ker ie bil revolver že brez pro.iektilov. Prihiteli so policijski agenti in aretirali onega mladega človeka, ki se jim ni prav nič upiral. Predno se je odstrani! od trupla, je rekel napram agentom samo to-Ie: »On ie Bolgar, jaz sem Makedonec!«
Napadalec je ori preiskavi izpoveda?. da je iugoslovenski novinar Dimitrij Štefanov, star 24 let in da ie izvršil de-likt po ukazu revolucionarne organizacije za Makedonijo. Čavlev je bil v trl-umviratu organizacije, ali poleti 1924 je zapustil makedonsko revolucijo in se pridružil ruskim boljševikom. s katerimi se je skrivoma tudi na Dunaju pogaja!. Varal jc boljševike. in da bi dobil oporo pri njih, ie pokazal dokument s podpisom obeh ostalih trinmvirov Aleksandrova m generala Protogerova. ki pa je bil ponarejen. Tako je dobi! večje vsote denarja, s katerimi je naiel ljudi, da bi ubili Aleksandrova in druge makedonske poglavarie. naklonjene čistemu nacionalističnemu programu. Ko je bil Aleksandorv v Sofiji ubit. so zločinci takoj navedli Čavlevo ime. Ko je bilo nle-govo izdajstvo ugotovljeno, ie centralni komite makedonske revolucionarne organizacije sklenil njegovo smrt in izžreban je bil Štefanov, da sprejme nalogo, poiskati !n ustreliti Čavleva. Dobil ie orožje, denar, potne listine in fotografije »obsojenca«. na kar ie Štefanov odpotoval na Dnnai in od tam v Italijo. V Milanu je spozna! na ulici Čavleva, katerega je potem zasledoval in končno ustrelil v omemeni nlici. Sodna preiskava proti Šte*anovu ie bila te dni zaključena in sodišče ie sklenilo, da se izroči Štefanova milanski poroti. Pri procesu se razvije zanimivo vprašanje, ali ima Štefanov pravico, da se v njegovem slučaju aplicira zadnia amnestija do 4 let. ker ie izvršen umor iz političnih nagibov.	__
Tatvine s političnim
Gzaojem
Afera grofice Bothmerieve v Potsda-mu pri Berlinu dobiva od ure do ure senzacijonalnejše lice. Državno pravd-nlštvo ie že vložilo tožbo Droti grofici, ki se zdi. dt je žrtev ne le druažbnih, arr-ak tudi političnih spletk. Vsekakor stoii. da je grofica imela ljubezensko razmerje s policijskim stotnikom Hefter-iern. Vsi trije: grofica, njen mož grof Bothmer 'n stotnik pa so bili odločno demokratičnega mišljenja in so občevali z meščanskimi krogi. Podoba ie. da to ni ugaialo aristokratom v Potsdarmj In da .ie škandal v prvi vrsti radi tega prišel na dan v takšni obliki
Tatvine, katere ie grofica zagrešila, baje niso velike. Ukradeni predmeti so vredni le kakih tisoč zlatih mark. Mogoče, da je grofica tFpela na kleptema-niii, pravijo berlinska poročila: sodna obravnava bo tudi v tem oziru prinesla popolno jasnost.
Najlepše na celi stvari Pa je to, da smatra okradeni svetnik Rieck grofico za nedolžno. On meni. da je grofica le žrtev drugih. Tukaj cika nedvomno na njenega Iiubčka. stotnika fiefteria, ki je bil v častniških krogih omražen radi svoiega demokratičnega prepričama in obnašanja. Mož je napravil svojo kari-jero zelo hitro. Prod par leti je bil še adiutant, čez noč pa ie prišlo njegovo imenovanje za stotnika. Radi tega so ga v Potsdamu nasprotniki neprestano zalezovali. Značilno za nemško aristokracijo v Potsdamu ie dejstvo, da so ovadile Hefteria mlade ženske, katere je stotnik nreziral, dočim je bi! z grofico vedno ljubezniv.
Nasprotja med pot«lamsko družbo ter grofom Bnthmeriem in njegovo ženo
so bila že dolgo napeta. Tatvina Pri Rie-cku je bila samo dobrodošla priložnost da je škandal postal javen, kajti Bothmer, njegova žena in stotnik Hefter so bili ne glede na ta slučaj zapisani osveti aristokratske družbe.
Kovbojske drznosti
Vratolomne produkcije na biciklju. atrakcije naših cirkusov in varijetejev, za Ameriko že davno niso več dovolj senzačne, da bi «vlek'e» in polnile blagajne. Nadomestile so jih produkcije na motornih kolesih, ki so težje in nevarnejše. zato za otopele ameriške živce tudi mikavnejše. Na nekem dirkališču v Chicagu so se prošli mesec s posebno drznostjo odlikovali trije ar-tisti, ki so izvajali razne vratolomne produkcije na motornem kolesu, ki je bilo v polnem diru. Celo uro so se igrali z življenjem, a doletela jih ni niti najmanjša nezgoda. Postali so s tem junaki chicaških ulic in tudi ostale Amerike. saj so krožili slavospevi o njih in njihove slike po vseh listih.
Trikrat na smrt obsojen,
v . ,«v	vv
četrtič oproščen
Vojaško sodišče v Szegcdu na Madžarskem ie imelo zadnia leta opraviti z zanimivo tožbo. Josef Szekelv-Schwarz je bil obtožen, da ie za časa francoske okupacije mesta vohuni! za Francoze in jim dajal podatke o madžarskih zadevah. Oblasti 90 takoj po odhodu francoskih čet moža zaprle ter ga zaslišavale in pozivale na sodišče. Trikrat je bil Szekely obsojen na smrt, toda vselej se je pritožil in vselej je prišlo do revizije procesa. Bil je uverjea. da se bodo sodniki končno vendarle omehčali in da bodo njegovo smrtno kazen omilili. Tako je tudi bilo. Po prvi razsodbi se je Szekelv pritoži! na višjo instanco. ki je odredila revizijo procesa. Ta inStanca je potrdila prvo razsodbo. Szekelv je še! naprej in se je pritožil drugič. Tudi to pot je bil odbit dovoljeno pa mu je bilo. da se pritoži še ea-krat naravnost na državnega upravitelja Horthv.ia. Ta je odredil ponovno razpravo in to pot je sodišče uničilo tri prejšnje obsodbe na smrt ter obsodilo Szekelvja na pet let in deset mesecev ječe. Ker Pa ie mož 'oliko časa že presedel v zaporu, so ga izpustili na prosto. Pač redek slučaj, da se obtoženec tako trdovratno brani smrtne kazni in da doseže takorekoč snetje z vislic!
X Izredna poroka. Stara je že navada, da si ljudje povodom poroke poiščejo kako sen zacijo in obrnejo nase širšo pozornost. Po» ročni dan je vendar tako odločilen v člove« škem življenju, da gotovo zasluži kako iz» rednost Pred nekaj dnevi se ie oženil v Pa. rizu mlad šofer, ambicijozcn človek, ki rad sliši, da ljude govore o njem in po tej poti si išče tudi dobrega imena in zaslužka. Iz» mislil si je za poroko nekaj, kar se še ni zgodilo in še stari Ben Akiba s svojo trdit* vijo, da je bilo že vse na svetu, bi se moral ukloniti pred njim. V praznični obleki sta stopila on in nevesta na ročni voz in na tem
Bcb in Mar?
nam bosta razjasnila «pot k sreči » od 12. X. dalje
v kinu «Dvor»,
vozu so ju odpeljali njegovi prijatelji v pisarno občinskega urada in potem v cen kev k poroki. Za ženinom in nevesto so sle, dili drugi ročni vozovi s povabljenimi gosti , Povsodi, koder se je prikazal ta poročni sprevod, se je množica radostno smejala in se pridružila sprevodu, ki je vedno bolj na« raščal. Tako je prišel mladi mož po ceni do nekake slave in ko so še listi poročali, kako se je vozil h poroki, je postr.l šofer visoko znan mož. Razni listi so priobčili fo, tografije njegovega izrednega poročnega sorevoda in mlndi šoferski par si obeta iz te ga dogodka dobiček za bodočnost.
X Mlndl napadalci In tatovi. V Berlinu je prijela policija na kolodvoru Gorlitz 12 letnega dečka, ki je nosil zlato damsko uro z verižico. Dečka so odvedli v policijske ura de in ga tam dolgo časa izpraševali, predno so izvedeli iz njega, da se skriva sedem otrok njegove starosti pri praznem vodnem stolpu tik kolodvora v Charlottenburgj. Tam imajo izdolbine in druge prostore, kjer so na varnem in tam se domenijo za nam* de in tatvine. Ti mladi izprijenci so napra, vili že mnogo drznih tatvin in iztrgali so ljudem razne stvari, ne da bi sc bilo po, srečilo, dobiti zločince. Šele sedaj jih je po» licija izsledila. Med mlado bando se nahaja tudi 131etna deklica, ki je kuhala svojim tovarišem in tovarišicam, kar so znes'i sku» paj pokradenih živil. Tolpa mladih zločin« ccv je delovala celo poletje. Sedaj je bila njena predrznost že prevelika in prišla je v roke pravice. Tolpa se je imenovala «Ku« Klux»K!an».
X Morilec Rothstock zopet normalen. Kakor smo poročali, je porotno sodišče na Dunaju oprostilo morilca Rothstocka, ki je ustrelil urednika Bcttaueria, nakar so moril ca kot umobolnega poslali v norišnico. Te dni pa je neki dunajski novinar obiskal Rothstocka v Steinhofu ter se je z njim rai govarjaL Morilec, ki govori s češkim nagla, som, je izjavil, da se mu v norišnici godi bolje, kakor pa se mu je godilo v zaporih. Pritožil se je, da ne more niti brati ker so ga zaprli med same norce, ki neprestano kravalirajo. Svoiega zločina se ne kesa. Pri razgovoru je bil navzoč tudi morilčev z.ign. vornik, ki je izjavil, da je pravdorek porot, nikov, ki so spoznali morilčevo duševno zme denost, naravnost smešen. Po njegovem mnenju je bil morilec v času zločina pač zmeden, sedai pa je zopet normalen. Mo rilcc je na odvetnikovo izjavo prikimal ter dostavil, da ne bi nikdar izvršil nobenega umora. Izrazil je tudi svoje upanje, da bo v par mesecih žc na svobodi in da si bo potem poiskal primerno službo.
X Amputacija železnega kralja Breifher, ta. Iz Berlina poročajo, da si je »železni kralj Breitbart zastrupil z zarjavelim žeb« !jem kri ter je bila operacija edino upanit za rešitev njegovega življenja. Zato so mu na tamošnji kliniki odrezali ranjeno nogo nad kolenom, kljub temu pa je njegovo življenje v nevarnosti.
X V Moskvi najdena Gcetheje\>a pisma. Te dni so našli v arhivu stare ruske rodbi« • ne Jakovljcv dve neznani Goethejevi pis» i m! v francoskem jeziku, ki ju je poslal Gnc* the ruskemu diplomatu senatorju Levu Ja» kovljevu v 1. 1S10 in 1812. Jakovljev je bil stric znanega ruskega revolucionarja He« uena.
X O potopljenem ameriškem prtdmorvi> ku <rS 51» se sedaj doznava, da je posadka mrtva. Potapljači so ugotovi'i, da je voda nnoolnila vse prostore in da torej ne more biti danes, ko je pretekel že dober teden, odkar se j«* pripetila nesreča, nihče več živ Doslej so spravili na površje štiri trupla Potapljači, ki so sedaj noč in dan dcla'i okrog podvodnika, so uvideli, da se india ne da spraviti na površje. Oblastva so od« poklicala dvigalne ladje in prepustila «S 51» njegovi usodi na dnu morja. V potopljeni 1adir se mora nn''-:-ti še dvajset trupel. ŠAH
X Požiralec iz rodbinskega sovraštva. V Berlinu je živel v svoji vili v predmestju 651etni pisatelj Emil Peskau. Imel je fiksno idejo, da ima žena razmerje s svojim last« nim zetom in da ga hoče s svojimi sedmimi otroci pregnati iz njegove vile. V pondeljek je prišel v Berlin eden njegovih sinov, ki se mu je posrečilo spraviti očeta in mater Zvečer pa je Peskau zažgal na štirih krajih svojo vilo in v kleti in na stopnjieah odprl vse plinske ventile, da hi po?ar popolnom« uničil vso hišo. Onenj so pravočasno zapazili, tako da škoda ni prevelika.
bringende Rekurs an die Landesregie-rung in Kbgenfurt mit aufschiebender Wirkung offen. Der Hofrat: Rainer.
Prejel sem. prečita!, se malo začudil tako nad vsebino kot nad načinom in povodom iznočitve. dostojno primerno poklonil in odšel.
Dne 21. januarja na sem odposlal re-kurz, na katerega še do danes ni«Am preiel odgovora. »Heimatdienst« v Celovcu. ki je po navodilu svojih zaupnikov v Borovljah vodi! vso gon>o Proti meni. ni miroval ter je rovaril dalje. Po Borovliah in po vseh vaseh, ki spadajo k Borovliam. je pobira! podpise na poziv deželni vladi v Celovcu, naj moj rekurz zavrne in me vendar že iz-žene iz Avstrije, inače. — tako so dali »neodgovorni elementi« razumeti »odgovornim« v Celovcu — bodo sami napravili red. namigujoč na slučaj dekana Limnla. Pobiranje teh podpisov ie doživelo poln finsko. O tem sem bil natančno poučen, kakor tudi o tem, v katerem smislu je deželna vlada koroška — predsednik je bil tedaj nacionalist dr. Lemisch — za enkrat moj rekurz v dopisu na okrajno glavarstvo rešila Dognala 'e v aktih naučnegn nin^trsfva na Dunaiu. da sem bil z odi. z dne 14. sept. 1918. št. 34.991, imenovan za defi-nittvnega nčiielia na slovenski gimna-
ziji v Gorici, veljavno s 30. nov. 1. 1917., katerega odloka Pa jaz — brezdvom.no radi prevrata — n'sem nikdar prejel, niti pripadajočih preiemkov.
Tako ie torni deželna vlada razsodila, da sem vsled onega imenovanja posta! — Italijan! Okrajno glavarstvo me naj torej smatra zn inozcmca: izgon na bo dala deželna vlal-> izvršiti oziroma bo moj rekurz v polnem obsegu zavrnila, kakor hitro se okrajnemu glavarstvu, kojega oosebni oflžnn me izroča, posreči, proti meni »kaj« dokazati, ali pa me pri »čem« zasačiti.
V pričakovaniu rešitve svojega rekur-za pa sem prejel kot npdomestHo odgovor na svoio Drošnio. da bi me naj na-učno ministrstvo na Dunaju nastavilo za profesorja na rimnazii v Celovcu ali Beljaku, kjer bi poleg klasične fllologijc in nemščine lahko poučeval tudi slovenščino. Ta odgovor ima sledeče besedilo:
Landcsschulraf in Knrnten Klagenfurt. am 15. Februar 1921. Z!. 1043. An Herrn Dr. Franz Mischi'z. chem. Ovmnnsial-profesor. dzt. in Ferlach. Zufolge Erlas-ses des Bundesmmisteriums fiir Inneres und Unterricht vom 4. Februar. Zl. 221/ II-4 b. wird Ihnen erfiffnet. da8 Ihrem Ansuchen um Obcrmbme 'n dun ftsfer-reichischen Staatslehrdienst nicht naher getreten werden kanru Vom Landes-
schulrate: Lobmeyr.
Ta odgovor me niti malo ni iznena-dll. saj sem vedel, da bi v slučaiu mo-iega imenovanja »neodgovorni napravili red v državi«. Pač pa sem moral, ako nisem hotel biti de facto izgnan, podvojiti svoio opreznost in previdnost, da se ne ujamem v nastavljene mi pasti, ob katerih so preža!) i organi okrajnega glavarstva i organi »Heimatdiensta«. To je bilo tem težje, ker je med nem-škutarii iz strahu, do bi utegnila Drava postati meia. nekaj mesecev po plebiscitu zavladala silna bojazen in nervoz-nost. ki ie videla za vsakim grmom zbi-raiočo se oboroženo irc-dento; na drugi strani pa so se v zgodnii spomladi leta 1921. no plebiscitni coni A vršile občinske volitve, junija meseca istega leta pa Po celi Koroški volitve za deželni zbor v Celovcu in v narodno skupščino na Dunaju, pri katerih pač nihče izmed nas ni sme! rok križem držati, kar pa bi bilo moglo postati opasno ravno za me.
Naj navedem samo en primer, do kakšnih smešmosti ie segala v onih dneh nemško - nemškutarska bojazljivost. Na božični praznik sem bi! popoldne v slovenski gostilni »Pri tlšlarju« v Št. Janžu. Slučajno so prišli tja tudi dr. Savpah, ravnatelj tedanje Ljublianske kreditne banke v Borovliab V Bavdek
z gospo soprogo in desetletno hčerkico, njegova uradnica s svojo materjo in bratom in mlad trgovec Just iz Boro-velj. Tedai pride v isto gostilno tudi mlad nemškutarski trgovec v spremstvu poštnega uradnika Iz Borove!j: ko zagledata našo družbo, se takoi odpeljeta v Bistrico, odkoder že čez pol ure prikoraka proti naši gostilni močna orožniška patrulja. Jaz sem tedai ravno hčerkico bančnega ravnatelja vadil v drsanju na cesti pred gostilno, nekateri drugi izmed naše družbe pa so bili odšli na obisk v neko kmetsko hišo v vasi. De! patrulje je »zasedel« ono kmetsko hišo, nien poveljnik z še enim orožnikom pa je stopil v gostilno. Poklica! je iz sobe g. dr. Šavpaha ter mu očital, da ima v gostilni zborovanje, nakar ga ie vpraša!, kje da je dr. Mišic. Dr. Šav-pah mu je odgovoril: »Ta pa ima zborovanje tukaj zunaj na cesti.« Nato je orožnik zaslišal mene. ki se nisem mogel zdržati, da ne bi mu b:! očita! prevelike gorečnosti. Glavni del patrulje je bil med tem v omenjeni slovenski kmet-ski hiši izvršil preiskavo: brat bančne uradnice, dijak, je bil priše! peš čez Ljubelj v Borovlje brez dovoljenja; njega so torej »prijeli« in odposlali v Celovec.
Ta smešni dogodek ie močno razbu-
ril duhove v Celovcu. Vlada ie poslala posebnega odnoslanca-jurista (dr. Weis) v Št. Janž poizvedovat, celovški »Heimatdienst« pa je svojim pododborom po deželi razposlal poseben »fermai* ki sem ga par mesecev pozneje dobil tudi jaz v roke. V njem pravi približno sledeče: Gibanje Slovencev bo treba vseeno strožje in natančneje opazovati. Opažati je, da se ti elementi zooet zbirajo. Zlasti se organizirajo telovadila društva pod imenom »Sokol«, prireiaio se tajna zborovanja v Soodniem Rožu in tudi v Podjuni. Tako .ie bilo odkrito sila nevarno rcvoluciionamo zborovanje »Jugoslovanov« v gostilni »Pri tiš-larju« v št. Janžu. Zato je »Heimatdienst« dal (sic) vsem orožniškim postajam v plebiscitnem ozemlju povelje, naj na zborovanja S!ov.-rcev paz'jo. Ce se vrši zborovanje po § 2., morajo orožniki vdreti (»einbrec!;en«) v zborovnino sobo fn od vsakem zsftfevatl leg^imacilo. Ce zasačijo rr",d zborova'ci kakega tujega državi' i.i. mora »o tega aretirati, zborovanje pa razgnati. — Da »Heimatdienst« na ta način išče mene. je bilo izven vsakega dvoma.
Nove prilike za napade proti men! so nudile občinske in par mesecev pozneje deželno- oziroma državnozborske volitve. Ze dcistvo, da so se Slovenci ob-
Kraljestvo mode
Tesensk; večerna obleka
Fazaki in bluze
Bluzam moda ni posebno naklonjena.
Veliki pariški modni ateljeji delajo obleke stalno tako, da so sestavljene iz kompletnih delov. Toda moda se lahko še tako upira, bluze in kazaki se kljub temu še vedno nosijo in se bodo nosili. Za vsakdanjo obleko in hojo po mestu so namreč neobhodno DOtiebni. Kostum ali ensemble je sicer zelo sepa stvar, vendar se pa nosi navadno samo ob izrednih, svečanih prilikah kot praznična obleka. Za vsakdanjo uporabo bi pa nasvetovali cele obleke in telovnike, osobito če je telovnik kratek. V šoli, uradu in drugod, kjer so zaposlene ženske, se obleka preveč obrabi in umaže. Zgornji del se obnosi prej nego telovnik. K telovniku se nosi samo krilo in bluza, dočim zahteva kosum več bluz. Zato bo bluza vedno priljubljen del damske garderobe. Pa tudi k elegantnim francoskim oblekam se bodo vedno nosile lepe solidne bluze. Bluze ima-io namreč to prednost, da jih lahko menjamo. dočim ostanejo kompletne obleke pod žaketom vedno iste. To, kar nosijo dame zdaj, niso bluze v pravem pomenu besede. Nosijo se preko krila in so torej prav za prav kazaki. Letos se ne nosijo več tako dolge bluze kakor lani. Segajo samo do boka. Glede na blago niso posebno izbirčne, vendar so pa najelegantnejše iz krepdešina ali svilenega popelina. Zelo priljubljene so tudi bluze iz krep-žoržeta.
Elegantnim oblekam pristajajo lepo svilene bluze približno enake barve kakor obleka. Če pa ni mogoče dobiti svile take barve, se lahko da bela svila po vzorcu pobarvati. Bluza je pa lahko tudi drugačna, bodisi pestro vzorkova-na ali pa enobarvna v niansi, ki harmo-nizira z barvo obleke. Vsaki obleki se prilega be;a ali nekoliko rumenkasta bluza. Zelo moderne so tudi roza. svet-lomodre, sive in druge bluze. Nenavadno priljubljeni in moderni so letos pull-overi. t. j. platneni svitri. ki se oblačijo čez glavo in imajo koničasti izrez ter dolge rokave. Pleto se iz volne v 'epih vzorcih in se prilegajo telesu tako. da se plašč ne zmečka. Volneni pull-overi so dobri za hladno vreme pod lažjo obleko ali plašč. Pull-overi se pa delajo tudi iz svilenih pletenin. Svileni pull-overi imajo včasih kratke, včasih pa dolge rokave. Pull-over pa ne sme biti nikoli brez žepov. Posebno lepi so pull-overi ali jumperji iz volne ali r>-o-gaste svile. Nekateri so vzorkovani. toda ne na rokavih, ki morajo biti v tem slučaju enobarvni.
Če noče dama oblačiti jumper čez glavo, si lahko izbere namesto njega pleten telovnik z rokavi, ki se spredaj zapenja na eno vrsto gumbov. To je ze'o praktičen del garderobe. K telovniku se prišiie samo bel ovratnik. Na elegantnih bluzah, namenjenih za fran-
coske obleke vidimo letos mnogo okraskov iz belega blaga ali čipk. To so ovratniki iz krepdešina, kreo-žorže-ta, iz pristnih čipk ali pa imitacij. V modi je letos dolgi žabo. ki je iz istega blaga kot bluza in obrobljen navadno s svilo drugačne barve. Bluze imajo lahko dolge ali pa kratke rokave. Navadno so brez ovratnikov, ker se ovratnik pod žaketom rad pomečka. Bel svilen ovratnik se lahko prišije na žaket, Če ga že ne moremo pogrešati.
Bolero
Kdo se ne spominja modne novotari-je. ki je prišla k nam menda iz Rusije, kjer nosijo neke posebne vrste plašče, obrobljene spodaj, spredaj, na rokavih in okrog vratu s kožuhovino. Ti plašči so od pasu navzdol zelo široki, zgoraj se tesno oprijemalo telesa m segajo komaj do kolen. Nosifr jih večinoma moški kot zimske suknje, pa tudi med žei-skim svetom v Rusiji so zelo priljubijo nI K nam so prišli pod imenom »bolero« in moda jih je sprejela, kakor vsako novotarijo. z velikim veseljem. Komaj Pa so se nekoliko udomačili, je že bil konec njihovega zmagoslavja. Umakniti so se morali kratkemu paleto, ki ?e zdaj splošno razširjeno. Gre namreč za kratki paleto aH bolje rečeno suknjič z nizko prišitimi rokavi i,i širokim sprednjim delom. Tak paleto sega približno do kolen. Narejen je iz enakega blaga koi krilo in se oblači čez garnituro iz enostavnega trpežnega blaga. Visok, stoječ ovratnik se zelo lepo prilega celoti in napravi vtis finega okusa. Včasih ie suknjič spredaj povsem gladek in raven.
V	tem slučaju se nosi 5e telovnik iz enakega blaga.
Na splošno zahtevo ženskega sveta se zopet vračajo tako težko pričakovani žepi. Vidimo jih na žaketih, robes-manteaux. plaščih in tuintam podobnih bluzah. Oblika in velikost žepa je najrazličnejša. Kroj je več ali mani fantastičen. Največkrat vidimo žep v obliki črke V. Taki žepi se nosib zlasti na žaketih odnosno plaščih klasičnega kroja.
V	celoti vzeto ne služi zdai žep toliko praktičnim namenom, kolikor lepoti. Ženske so namreč prepričane, da je tudi žep svoje vrste okrasek ali. če hočete, znak finese. Zato so tudi opremljeni i. raznimi gumbi in naši vi, ki z žepom kot takim nimajo nič opraviti. Ženske imajo svoje principe, katerim bi se za vse na svetu ne izneverile. Moda jim lahko priporoča še toliko žepov, pa jim ne bo prišlo na misel, da bi sprejele to novotarijo s praktičnega stališča. Menda ni na
sveta količkaj elegantne dame. ki bi imela žep za to, da položi vanj. če že ne denarnice ali kupljenih drobnarij, pa vsaj robec. Vse to spada po mnenju ženskega sveta v ročno torbico ali pa kakor robec, za rokav. V žep vtakne ta ali ona kvečjemu roke, pa še to baje
ai posebno »šik«. In vendar bi se dalo brez zamere tudi v žepu nositi marsikaj. kar se skriva zdaj po raznih drugih kotičkih. Obnovljena moda žepov ostane brez praktične vrednosti če se ne spremeni naziranje o žepih.
Popoldanski uJ'čni
Molki čevlji
Kakor vsako leto, pošilja tudi letos Pariz na vse strani krasne modele moških čevljev. Tudi Amerika je poskusila svojo srečo v modi, pokazala je nizke čevlje z oglatimi špicami, toda v Evropi se ta moda ni in najbrže tudi nikoli ne bo obnesla. Glavni jnak modernega nizkega čevlja je dolg zgornji del s ploščato špico, ki je gladka in prešte-pana. Visoki moški čevlji so povsem izginili iz mode in se letos sploh ne nosijo. Nizki čevlji prevladujejo zdaj vsepovsod in so ne le elegantni, nego tudi bolj praktični in higijenjčnj kakor visoki. Glavno besedo v modi damskih in moških čevljev ima znana pariška tvrd-ka Pinet. Kdor ie bil kdaj v Parizu, ve dobro, da daje ta tvrdka ton in smer modi najnovejših čevljev. Moderna bar-
va čevljev je letos pomarančasto-rjava. Nizki moški Čevlji so lepo okrašeni. Najbolj priljubljeni in elegantni so čevlji z okraski iz krokodilove kože. Celo za šport se rabijo že nizki čevlji, ki se pa nosijo samo h kratkim «pump» hlačam. Špica in zgornji del je iz ene kože, jezik moli ven in je narezlian.
Moškemu, ki hoče biti res eleganten, ne zadostuje lepa obleka, fino perilo, elegantna kravata in moderen klobuk. Vse to še ni popolno in ne napravi elegantnega vtisa, če niso čevlji po najnovejši modi. Moški sicer niso tako podvrženi modnim novotarijam, kakor ženske, vendar je pa napačno misliti, da moškemu ni treba računati z modo. Eleganca in moda je nekaj, kar se ne da ločiti. Lahko celo trdimo, da bi se dala najnovejša uioda prej prezreti pri obleki, perilu ali klobuku kot pa pri čev-
VILOUR
Bzo ženske plašče
140 cm, vse barve, več vrst, že od 100 Din nsorej
DOUBLE 5UKNO
za moške
suknilče in ragianc ter vse drago blago, radi prevelike zaloge
Izredno znliane cene. A. POTOKAS, LJUBLJANA,
poleg trga ori Zmajskem mostu
ljih. čevelj ima pač to smolo, da ga vsak opazi in da je izpostavljen radovednim očem. osobito pri raznih plesnih. koncertnih in drugih prireditvah. Kdor hoče torej kaj veljati in imeti dostop v elegantno družbo, se mora pač sprijazniti z modo. ki zahteva letos glede obutve strogo ravnanje po pariških predpisih. Nizki moški čevlji so nastopili svojo zmagovito pot in kdor noče biti nazadnjaški, si jih mora pač nabaviti. Kaj bo zahtevala moda prihodnjo pomlad, je seveda drugo vprašanje. Sicer pa čevlji itak niso tako trpežni, da bi jih nosili več let. Zato se že lahko uklonimo modi.
Prehodni plašč iz hrshadrapa
IVN.32 VNICO i VMS ? VNH33 iVN3? VNH33 tVN3? VMK33
?
Kemik, ki pomaga modi
Sedanja moda, ki dopušča goloto rok, nog in tilnika, zahteva bolj kot kdajkoli poprej odstranitev neprijetnih dlak na koži Tako se je enemu najboljših kemikov posrečilo iznajti in sestaviti sredstvo, ki služi kot iz* boren nadomestek za komplicirano sestav« ljene, nesigurne dcpilatorje in britve, ki so dokaj nevarne ter povzročajo raskavo koto in mozole. Ta izum je Taky krema, prijetno dišeča, pri vseh ženskah, ki so se je poslu« žile, uspešno rabljena pomada, ki v 5 minu« tah, brez vsakih bolečin, odpravi in uniči neprijetne dlake s koreninami vred, ter ohrani mehko belo kožo do pozne starosti Največje umetnice, kakor Huguette Duflos, Spinellv, Rahna in druge ... jo z uspehom vporabljajo. Uspeh je zajamčen ali pa se denar vrača. Dobiva se vsepovsod.
«Taky» pariška pomada (patentirana ▼ Franciji) prodaja se v vseh boljših drogeri« jah. Generalno zastopstvo za celo Jugo« slavijo: MERIC 1 KOMP.. Kralja Milana 44, Beograd.
ž? SI
Es-ka Jogo
Torpedo ™ Bianchi ^
so
le
Skur>;r) tV er-skih r>!aščev h hlelc
najboljše
nafeenefe pri
Palača Ljubljanske kreditne banke te Gosposvetska c. 14
Vsi sadMesini deli in oprema.
J. Goreč
činskih volitev po vseh občinah udeležili — nekaj mesecev po »porazu« pri plebiscitu — te nemškutarje silno razdra-žib. V Borovljah je bila nadoblast nemškutariev pri občinskih volitvah zlomljena, v bitki so se Slovenci pogumno postavili na plan. Se huje so razgrele nemškutarje in -celovški »Hei-matdienst« deželnozborske volitve. Ko » boroveljski nemškutarji zvedeli, da sem jaz kandidat »Slovenske stranke«, so začeli rohneti po vseh listih proti meni. Zopet so začeli pobirati podpise proti meni. za moj izgon. Volitve same so jih pošteno poučile: Napram prejšnjim občinskim volitvam so v Borovljah socijalni demokratie Pri teh deželno-zborskih volitvah nazadovali za malenkost: nemškutarji (»GroBdeutsch«), ki so bili pri občinskih volitvah dosegli okrog 300 glasov, so izgubili celih 50 glasov; Slovenci smo pa napredovali za ravno toliko glasov. Zopet se ie oglasilo nem-škonacijonalno časopisje, v prvi vrsti »Freie Stimmen«. V uvodnem članku je z ozirom na izvršene deželnozborske volitve, ori katerih sem bil izvoljen tudi iaz. poudarjal ta list. da se je »Slovenska stranka« s tem. da je postavila mene za kandidata, razgalila kot iredent-ska stranka in da nima nobene upravičenosti obstoja. Oblast pa me Je seveda
obvestila, da nimam ne aktivne ne pasivne volilne pravice, ker se ne morem izkazati z avstrijskim državljanstvom.
Približno eno leto pozneje me je glavarstvo pozvalo, naj sj kot inozemski državljan čim prej preskrbim potni 1'st. Ker sem si bil med tem pridobil vsled imenovanja domovinsko pravico v Mariboru in tako jugoslovensko državljanstvo, bi mi moral potni list izstaviti iu-goslovenski konzulat v Celovcu. Ta pa je posloval tedaj polževo počasi. Zato sem se obrnil na svojega starega znanca, dvornega svetnika Rainerja, nai mi preskrbi pri deželni vladi v Celovcu izjemno dovoljenje za potovanie v Jugoslavijo. Mož ie tej moji želji kaj rad ustregel. Takorekoč čez noč sem dobil od šefa policijskega oddelka pri deželni vladi v Celovcu dvornega svetnika dr. Spltzerja podpisano dovoljenje. Takoj sem izprevidel. da iz besedila ni jasno povzeti, da se bom smel tudi nemoteno vrniti na Koroško. Zato sem se napotil naravnost k imenovanemu gospodu. Slučajno se je vršila v njegovi p'sarnj večja konferenca. V njegovem imenu mi je neki drug gospod izjavil: «Gosp. dvorni svetnik dr. Spitzer vam da povedati. da se s tem dovoljenjem brez skrbi lahko odpeljete. Ko boste v Jugoslaviji. sporočite mu to z dopisnico in
on bo vse potrebno ukrenil, da se lahko vrnete..*
Tako sem se torej odpravil meseca avgusta 1922 na sokolski zlet v Liub-ija j, odkoder sem dr. Spitzerja v smislu r.avodila obvesti]. da se v kratkem mislim vrniti.
Po 14 dneh sem se čez Jesenice odpeljal na Koroško. V Podrožcici sem takoj v kuoeju pregledovalcu potnih listov obrazložil celo stvar. Nasmehnil se je prijazno in me prosil, nai stopim za trenutek v pisarno. Tu me sprejme z osornim pogledom mlad častnik z besedami: «Vam je vstop na Koroško prepovedan. S prvim vlakom se morate vrniti v Jugoslavija Med tem časom kolodvora ne smete zapustiti; Vaša prtljaga pa ostane do tedaj tu pri nas.» V razumljivem razburjenju sem odločno protestiral, sklicajoč se na dano obljubo dvornega svetnika dr. Spitzerja. Zahteval sem, naj mi dovolijo, da grem v Št Jakob na pošto, da telefonično govorim z dr. Spitzerjem. Zaman. Na to sem mu rekel, naj me aretira in pošlje na deželno vlado v Celovec, da bom osebno mogel govoriti z dr. Snitzeriem. Tudi to je mladi častnik, ves bled stoječ za mizo, odklonil. Med tem prerekanjem sem ujel nekaj besed iz dopisa, ki ga Je imel na mizi pred sabo.
V njem poroča šef državnopolicijskega oddelka ori dež. vladi v Celovcu dvorni svetnik dr. Spitzer vsem obmeHim stražam, da sem jaz brez potnega lista prekoračil mejo v smeri v Jugoslaviio, in jim naroča za slučaj, da me pri povratku zasačijo, to. kar mi je bil ravnokar častnik sporočil. Nobena beseda ni pomagala nič. Moral sem se udati. Mojo prtljago so obdržali v pisarni in jo tam pregledali. V restavraciji sem smel čakati na prvi vlak. Z njim sem se moral vrniti v Jugoslavijo.
Tako sem bil de facto iz svoje domovine izsnan. sebi ne v sramoto, povzročiteljem ne v čast. Javnost tu in tam pa naj sodi! _ Dr. Fr. M.
Danilo:
P-oja prva ljubezen
V zrelejših letih se porajajo trenutki, ko prelistavaš kaj rad mladostne spomine in tisto dobo svojega duševnega življenja ter se nehote spominjaš svojih profesorjev. Profesor kemije. Kozina. blagega spomina, mi je hotel »po-tunkati« glavo v laboratorski lijak, ko me je zasačil, da sem koval verze. Od vse kemije in njegovega predavanja v šoli mi ni ostalo v spominu nič drugega, kakor formula za vodo H=0.
Sicer sem njegovim predavanjem prav rad in z zanimanjem sledil. In danes rad verujem njegovim preroškim besedam, da iz mene ne zraste niti apo-tekarski hlapec.
Seveda takrat je bilo moje nagnjenje osredotočeno na literaturo in ljubezen. Sicer sta to zelo različna pojma, ali Dri meni sta bila v tesni zvezi!
Oboževal sem prvikrat v življenju žensko bitje, nebeško Berto. Že ime Berta se mi je zdelo kakor mehak žamet, in nosila je tudi žametasto jopico.
Hodila je v postnem času v cerkev sv. Floriiana molit križev pot. Moj prijatelj Franc Eržen, ki že davno počiva v vojaškem grobu, je ime! tudi svoj ideal. in tako je rostala najina pobožnost skupna in velika. ljubezen pa je čira-dalie boli tlela in gorela.
Pisarila sva neznansko poetična pisma ter se kosala v nenavadnih izrazih občudovan ta najinih prvih ljubic. Pisemca sva oddajala svojima idealoma ob menjavanju postaj križevega pota v cerkvi.
Ob taki priliki pa je enkrat zasačila Bertina teta moje pregrešno pustolovstvo in konec je bilo vsega. Ker se Je teta pritožila mežnarju. naju je izključil celo od križevega pota.
čez nekaj dni. ki sem jih v dvojnem
Gospodarstvo
Tedenski borzni pregled
Zagreb, 10. oktobra.
Na efektnem tržiščn je vladala ta teden slaba tendenca, ki se je začela ob-čutnejše javljati sredi tedna. Nade. da se bo položaj ponovno zbol.išal, so orav majhne. Zlasti poslednja dva borzna dneva je bilo poslovanje v bančnih vrednotah v znaku izrazite baisse. katere rezultati so prav porazni. Od 2. do 9. L m. so padli tečaji n. Dr. Prašte-dione od 1010 na 960 (za 50). Obrtne od 90 na 80 (za 10), Eskomptne od 135.5 na 127 (za 8.5). Kreditne Zagreb od 135 na 130.
Za industrijske pacirje ni bilo skoro nikakega zanimanja. Posamezni papirji so dnevno beležili slabše tečaje.
Vojna škoda je tekom tega tedna oslabela za preko 40 točk. Vzrok padcu so bile velike realizacije, ki so na-kupičile ogromne količine blaga na tržišču, dočim je bilo povpraševanje minimalno. kakor ie to običajno ob časa baisse. Vse te realizacije so le iz države, dočim je inozemstvo mirno, ker je kupovalo blago še po nizkih tečajih. Računa se. da je v inozemskih rokah za preko milijarde obveznic Vojne škode v nominali. Med borznimi krogi se sedanji slab položaj Vojne škode ne presoja baš pesimistično. Če bo država začela zonet kupovati Vojno škodo,, bo nedvomno tečaj zopet porasel. Tn-dl tečaja investicijskega posojila jn agrarnih obveznic sta oslabela.
Dinar se je zadnje čase v Curihu ponovno okrepi! za 2 točki, kar ie povzročilo mlačno tendenco na zagrebškem deviznem tržišča. Ali bo dinar dalje skakal, je povsem odvisno od Narodne banke, ki ga ima popolnoma v rokah in ga drži na oni višini, ki se jI vidi najprimernejša. Narodna banka razpolaga danes z velikimi zalogami deviz, ki znašajo baje vrednost 125 milijarde dinarjev. S temi zalogami more Narodna banka preko pol leta regulirati zagrebško in beograjsko tržišče ne glede na one devize, ki ji dnevno prihajajo v de po. Sedanje prilike so za dinar povsem ugodne.
V	današnjem svobodnem prometa je zaradi nadaljnje okrepitve dinaria bila tendenca v devizah zelo mlačna. Prometa nikakega. Blago se je ponujalo po nižjih tečajih, kakor so bili včerajšnji poslednji zaključki: Dunaj
794.	Italija 225.5. London 272 in sedem osmin k. Newyork ček 56.27 in pol. Pariz 261. Praga 166 in sedem osmink, Švica 1086.5. — Za efekte ni bilo zanimanja. Nekaj zaključkov je bilo v Vojni škodi po znižanem tečaiu. Promntno blago se je zaključevalo po 282. a ter-
miosko za uitimo december po 290. •
V	beograjskem svobodnem prometu Je bila v devizah tendenca mlačna in promet minimalen. Blago se je nonu-jalo po naslednjih taksacijah: Dnnaj
795.	London 272.75. Nevvork 56.25. Italija 225.50. Praga 167, Pariz 261.50 in Švica 1086. ___
Preobdavčenje poostruje gospodarsko krizo v Slove-mji
Med davkoplačevalci vseh slojev se slasti v zadnjem času čujejo obuDni glasovi proti preobdavčenju. Ako že tožijo zaradi preobdavčenja v Hrvatski in Vojvodini, je to tem bolj razumbivo v Sloveniji, kjer se navija davčni vijak z največjo silo, dasi je naša pokrajina siromašna.
Nedavno smo objavili uradno statistiko v plačanih davkih, iz katere je razvidna nesorazmerna davčna obremenitev Slovenije naoram ostalim pokrajinam. V prvih sedmih mesecih t. 1. je na neposrednih davkih s pribitki, izrednem pribitku. davku na poslovni promet ter invalidskem davku plačala majhna Slovenija skupno 136.2 milijona dinarjev, a neprimerno obsežnejše ozemlje Srbije in Črne gore skupno le 151.5 milijona dinarjev, dasi je povpre-
čen davkoplačevalec pri nas gmotno
na istem nivoju kakor v Srbiji in Črni gori, odnosno mora baš zaradi davčnega vijaka biti naš človek marljivejši — ne za svoje gospodarstvo, temveč za davke. Neprimerno bogatejša Vojvodina je plačala v istem času na istih davkih 257.5 milijona dinarjev, kar tudi ni v pravilnem razmerju s 136.2 milijona dinarjev siromašne Slovenije. Vrhu tega so v tej vojvodinski vsoti všteti veliki davčni zaostanki, ki so bili plačani za prejšnja leta. Dalje vidimo iz statistike, da je Slovenija »lačevala davke visoko nad proračunom, dočim se to v Srbiji in Črni gori ni ztrodilo.
Posledica takega neuvidevnega navij-janja davkov v Sloveniji je dejstvo, da se občutno poostruje gospodarska kriza. da se množe konkurzi. da vobče pešajo trgovina, obrt in industrija ter sta podjetja prenašajo svoje sedeže v druge pokrajine, kjer davčna praksa ni tako kruta. O tem, da je pobiranje davkov od delavstva in nameščenstva v sedanji obliki sploh neumestno, ni menda treba izgubljati besed, kajti primerjava plač in indeksa cen nam na prvi hip pove, da povprečna plača našega človeka, ki živi iz rok v usta. niti ne zadostuje za zadostno prehrano in drugo preskrbo, kakršna je mogoča na primer v Franciji ali Angliji.
Krivično je. da so pri nas v Sloveniji v sedmem letu Jugoslavije še vedno v veljavi stari avstrijski strožji davčni zakoni, potem pa še finančna uprava tako visoko nad proračunom iztiskuie davke. Mislimo, da bi bila dolžnost finančne delegacije, da spričo kritičnih gospodarskih prilik v Sloveniji pokaže večjo uvidevnost in posreduje pri najvišji finančni upravi za omil.ienje, zlasti če je od tam dobila direktive za ostrejše Dostopanie. S tem, da se pri nas v taki meri navijajo davki in tudi izterjajo tako ali tako, nastane lahko v Beogradu naziranje. da Slovenija takšne davke preboleva brez krize.
Vemo, da povojna doba zahteva večje davčne žrtve, toda vsaka stvar ima svoje meje. Slovenija bo pod takimi bremeni gospodarsko popolnoma propadla. ako se v najkrajšem času ne uredi to vprašanje. Člen 116. ustave veli. da so vse državne davščine enake za vso državo. Nai se torej to čim prej zgodi in načrt zakona o neposrednih davkih naj pride brez odlašanja nred Narodno skupščino nred vsemi drugimi zakonskimi načrti.
Kakor javljajo iz Beograda, je ta načrt že gotov in bo te dni izročen v tisk. Vest pravi tudi. da ga bo finančno ministrstvo v najkrajšem času predložilo Narodni skupščini, ki ga bo še tekom tega leta vzela v pretres, tako da bo mogel zakon stopiti v veljavo najbrže že J. januarja 1926.
Sedanji predelani zakonski načrt o neposrednih davkih v javnosti še ni znan. Poslabšal novi zakon davčnih razmer gotovo ne bo, čeprav mogoče ne bo odgovarjal zahtevam gosoodar-skih krogov. Če ne bo dober, bo imel sedaj proti sebi vsaj davkoplačevalce cele države. _________
Ljubljanski trg
Prošii Teden 9o bile na ljubljanskem trgu naslednje cene: Meso: goveje v mesnicah 16 — 19, na trgu 15 — 18, teletina 17 — 20, svinjsko meso 20 — 27JO, jetra 13 — 20, slanina 25 — 30, mast 30— 32, šunka 35 — 37, prekajeno meso 30 — 35, koštrunje me* so 14 — 15, jagnjetina 20, kozličevinn 20, konjsko meso 9, hrenovke, safalade, poscb> ne 35. sveže kranjske 40, polprekajene kranj »ke 32 — 40, suhe 67, prekajena slanina 30 — 35 Din za kg. Perutnina: majhen pišča« nec 10 — 15, večji 18 — 30, kokoš 30— 40, petelin 30 — 35, raca 25 — 35, nepitana gos 75 Din za kom id Zajci: domači 10 18, divji 30 — 60 Din za komad. Mlečni tz. ddki: mleko 2.50 — 3 Din liter, sirovo nu> slo 40. čajno, 55 — 60, kuhano 45, bohinjski sir 36, sirček 9—10 Din kg. Jajca 1.30 — 1.75 Din komad. Kruh: bel 5.75, črn in ržen 4.75 Din kg. Sadje: jabolka 2 — 8, hruške 2 — 12, navadni kostanj 3 — 4, debeli 10, orehi 9 — 10, luščeni orehi 35, grozdje 9 — j
15 Din kg. Špeerrijiko blago: kava Portorfc co 64 — 76, Santoa 52 — 56, Rk> 45 — 50. pražena L 80 — 92, II. 60 — 64, III. 52 — 60, sladkor: kristalni 1330, ▼ kockah 15-50, riž 8 — 10 Din kg, namizno olje 22, jedilno 20, vinski kis 4.50, navadni 2.50 Din liter, jol 4JO, paprika 32 — 52, testenine 10 — 12, čaj 75, moka «0» 5.25 — 5-50, «1» 5. «2» 4JO — 4.75, «6» 3 — 3J0, ješprenj 6 — 630, ješprenjček 9J0 — 13, koruzna moka 3-50
—	4, koruzni zdrob 4J0 — 5, pšenični zdrob 6J0, ajdove moka 6 — 9, ržena moka 4.50
—	5 Din kg. Žito: pšenica 300 — 310, rž 275
—	300, ječmen 220 — 240, oves 230 — 270, proso 330, koruza 245, ajda 225 — 335, fižol 350 — 400, grah 400, leča 600 Din za 100 kg. Kurivo: premog 44 — 46 Din za q, trda dr» T" 150 do 160, mehka 100 Din za kubični meter. Krma: sladko seno 75, polsladko 50, kislo 40, slama 50 Din 100 kg. Zelenjava ln točivje: glavnata solata 8 — 10, endivija 7
—	8, zelje 0J0 — 0 75. karfjola 18 — 20, kcw lerabe^podžemljice 0 75 — 1, špinnča 6 do 7, paradižniki 5—6 čebula 230 2.50—S, česen 15, krompir 1.25 Din kg.
Mariborski trg
Včeraj so pripeljali slanlnarji na trg 48 vozov svinjskega mesa ta slanine, ki sta se prodajala po 12.50 — 27.50 Dta za kg po kakovosti ta vrsti. Krompirja Je bilo 34 vozov po 1 — 1.50 Dta za kg ta zelja 16 vozov po 0.50 — 0.75 Dta za kg.
Ostale cene: P e r o t n 1 n a: kokoš! 37.50 — 45, piščanci 15 — 28.75, gosi 70 do 90, race 30 — 45. purani 40 — 65 Din za komad. Domači zajci: 6 — 35 Din za komad. Zelenjava in sočivje: karfijola 2 — 8, česen 15 — 18, čebula 1 do 3.50, kislo zelje 3 — 3.50, kisla repa 2, paradižniki 1.50 — 2 Dta kg, endivija in glavnata solata 0.25 — 1, ohrovt 0.75 — 1.50, sveže zelje 030 — 1 50 Dta za komad. Gobe: 1.25 — 2.50 Din kupček. Mleko in mlečni Izdelki: mleko 2.50 — 3, smetana 14 — IS Din liter, sirovo maslo 40, kuhano 60, čajno 46 — 60 Dta kg, sir 3.80 — 8 Din komad. JaJca: 1.75 — 2 Din komad. Sadje: jabolka 4 — 6, hruške 6 — 10, češplje 4 — 5, breskve 6 do 8 Dta kg, kostanj sirovi 230 — 4 Dta liter.
Kmetje so pripeljali na trg 2 voza sena ta i voz otave. Cene: seno 65 — 75, otava 80 Dta za 100 kg.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (10. t m.) Pšenica: baška, pariteta Bačka Palan-ka, 1 vagon 243; baška, 77 — 78 kg, 2 odstotka, 2 vagona 345; sremska, pariteta Ruma, 2 vagona 245; sremska. 1.5 vagona 240. TurSčica: baška, 1 vagon 175; baška, nova, v stoTiih, 2 vagona 105; baška, nova, 5 vagonov 105; banatska, 3 vagoni 165. Fižol: baški, izbraal, 1 vagon 135. Moka: baza «0s», 2.5 vagona 400; «2^, 1 vagon 350; €5», 03 vagona 250. Tendenca prijaznejša.
Dunajska borza za kmetijske produkte (9. oktobra.) Skoro nrkake kupčije. Kupci pokrivajo le najnujnejše potrebe. Toda tudi ponudba Je majhna. Cene so le mestoma oslabele. Ameriška poročila so dalje mlačna. Notirajo v šilingih za 100 kg vključ no blagovnoprometni davek brez carine na debelo: pšenica: domača 37 — 38.50, madžarska s Potisja 42 — 43; Ječmen: domača 35 — 41; turščica: 30 — 31; oves: domači 28 — 30.
Razglas glede sladkorjenja letošnjega vinskega mošta. Zaradi tratao, za zadostno dozoritev neugodnega vremena je pričakovati r kvalitativnem oziru večinoma nepo-voljen vtasld pridelek. Da bo pridelek pa vendar či.trboljši, priporočam vinogradnikom eventnelno gnilo grozdje podblrati. z glavno trgatvijo pa čtmdalje počakati ta na ta način izkoristiti onth par sobčnih dni. ki nam jih najbrž prinese oktober. Obenem dovoljujem vinskim producentom na podlagi § 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907. (drž. zak. št. 210) prosto ta splošno sladka« je letošnjih vinskih moštov v ljubljanski oblasti, n sicer onih z navadnih grozdnih vrst, ki imajo izpod 14%, ta z 2—4% onih od finejših vrst, ki imajo izpod 17% sladkorja. V ta namen porabljen sladkor mora biti popolnoma čist, brez vsakih primesi Rjavi, takozvan! ameriški sladkor se ne sme ra-
biti ▼ to svrho. Isto tako se sladkor ne sme raztopiti v vodi, marveč le v vinskem moštu. Sladkor naj se doda takoj ob trgatvi, na vsak načta pa po možnosti še kipečemn moštu. Zaradi splošne dovolitve sladkorjenja odpadejo v ljubljanski oblasti posamezne prošnje za sladkorjenje kakor tndi posamezna naznanila o fevršenem sladkorjenja od strani vinskih prod »centov. — Dr. Baltič, i veliki župan ljubljanske oblasti.
= Znižanje vozne carine na lesene zaboje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je vložila na ministra trgovine ta industrije dr. Krajača protest proti konce-sijam. katere ie dala delegacija na škodo na-| še domače industrije lesne ambalaže v trgovinski pogodbi z Avstrijo. Uvozna carina k; je znašala poprej 10 zlatih dinarjev, je bila znižana v pogodbeni tarifi na 3.40 zlatega dinarja, torej za 6o7c. Zbornična spomenica navaja, da obsto;a v Sloveniji 10 velikih pod jetij, ki so specializirana za izdelavo raznovrstne iesene arr.balaže. Od teh tovarn i.na samo ena še od lanskega leta 8000 zabojev neprodanih v zalogi. Zbornica zahteva, da se tej panogi s primernimi železniško tarifnimi olajšavami omogoči nadal.nj obstoj ta delovanje, ker je nilh eksistenca zaradi neugodnih trgovinskih pogodb z !tr>'ivo in Avstrijo ogrožena. Obenem je zbornica intervenirala pri Generalni direkciji carin, da se izda naredba glede kontrole uvoza zabojev iz inozemstva, ker so s? dosedai tozadevni predpisi na škodo domače tadustri;e izigravali. Na prometnega min^tra 2. A. Radojeviča ta r,a mirtistra za šume ln rudnike dr. Nikola Nfidča je zbornica naslovila drugo spomenico, v kateri zahteva, da se za prevoz zabojev v glavna eksportna središča vzpostavi posebna ugodnostna tarifa, da se vsaj na ta način omogoči konkurenca z inozemskimi tovarnam! fn nr'-o!ikc popravi po-greškn trgovinskih pogodb.
— Neznaten Izvoz našega žita. Na žitnem tržišču je ostala ta teden tendenca pod vplivom slabega položaja na inozem-I skih tržiščih nadalje zelo mlačna. Kupujejo se le najnujnejše dnevne potrebe. Izvoz : je bi! minimalen, ker poleg drugega tud! naše cene ne konvenirajo.
= Zakonski načrt o Gospodarske«! svetu. Iz Beograda poročajo, da se v ministrstvu za trgovino ta industrijo dokončava končni zakonski načrt o Gospodarskem svetu, ki se namerava predložiti Narodni skupščini še tekotn letošnje zime.
= Možnost izvoza naših čebel v Francijo. Naši čebelarji, ki se zanimajo za i-zvoz čebel v Francijo naj se obrnejo za Informacije šn s točnimi ponudbami na: Ctablissement Ulysse Fabre Vaison (Vaucluse), France.
= Vodne sile v Jugoslaviji. Po uradnih po datkth znašajo ob nizkem vo-^em stanju vodne sile v naš| državi 2.982.922 HP ta se razdeli o: na Srbijo 1.365.568. Bosno ta Hercegovino 62! .141, Slovenijo 260.308. Črno goro 280.098, Hrvatsko ta Slavonijo 365.836 ca Dalmacijo 159 tisoč 700, Vojvodino 159 280. — K temu pride še nekaj sto
strahu preživljal, sem počakal svojo Berto. ko ie šla v šolo. ho teč se ii opravičiti. Ali tudi o/ia me je prezirala. Pogledala me je s svojimi globokimi očmi. da bi jo najraje lopnil. Ne vem. zakaj; menda se je hotela v meni razviti neka nepoznana strast, pa sem le pobožal nie-tr> žametno jonico. pri čemer me je prešinil nenavaden mehak in blažen občutek.
Še danes kaj rad pomladim tak mehak žamet, čudno pa je, da so vsi moji na-daljni ideali nosili žametne jopice; črne ali zelene; je bila pač takrat žametna doba.
Srečal je nisem več v življenju, odpotovala je nekam daleč na jug. saj sploh
ni bila iz naših krajev.
•
Letos ob jurjevaniu sem posetil po mnogih letih naš slavni ljubljanski Grad. kjer smo se študenti iz okolice sv. Flo-rijana igrali razbojnike in se pozimi sankali. Pravijo, da vleče tudi razbojnike vedno na kraj njihovih pobojev.
Moj sošolec in prijatelj ie stanoval na Oradu v očetovi hiši. Hiša stoji še danes na ovinkovi poti. ki vodi z leve strani strmo naravnost do gradu, z desne pa do cerkve sv. Florijana.
Ta pot. od njegove hiše in od gradu, je še danes zelo strm. in kadar ie sneg visoko zapadel, ni bilo idealnejšega san-kališča. Za jetniške paznike, ki so nosili po tem potu v mesto m nazaj pošto la
različne stvari, pa ie bil opasen.
Imela sva krasne in močne sanke ter sva ž njim igladila že itak opasno pot. Toda nama še ni bilo dovolj, hotela sva sankališče še bolj zgladiti. Vzela sva izpod strehe slamnate »cambahe«. ki jih ie »mela v stari Ljubljani vsaka hiša najmanj ducat, za vodo. če bi nastal požar. Ko ie mraz zelo pritiskal, sva i njimi večer za večerom polivala sankališče. V prešernem veselju in pričakovanj« sva hitela drugi dan po šoli s sankami na Orad. Toda komaj sva sedla na sanke in jih pognala, so se pojavili grajski Dazniki. ali kakor so iih tedaj na-zivali »aufzegeri«, z dolgimi palicami pa hajd za nami. Toda cepali so ko muhe. in vsako zasledovanje ie bilo onemogočeno. ker je preveč drselo.
Skrila sva se pod streho in opazovala v straha skozi lino, če se kdo bliža hiši. Ni bilo nikogar, a najinega sankati-šča tudi ne več. Arestantje so ga še tisti dan razkopali. Od tega p« ie poteklo več kot polstoletja.
Torej Sel sem na Orad mimo prodajalk pisanih src in sejmariev. pobožno v grajsko kapelico sv. Jurja ter sem motril napise in imena nekdanjih gospodarjev našega gradu. Tn pa sem se sestal z znanko. Še kaj brhko m okroglo-lično vdovo, ki je Imela 5e vse znake nekdanje lepote. Ko sva Šla Iz cerkve, r.ie je spomnila mladih let češ: »Ko sem bila mlada, se nisva mogla nikdar
zbližati, bili ste — ne vem, kako bi dejala — preveč moški. Danes sem vdova in imam penzijon. Podarim vam ta srček.«
Na srčku pa je bil napis:
»Vzemi to majhno, kar imam.
Srce ti dam.«
Hvaležno sem vzel v roko srce, ki je bilo mlado in sveže. Vdovica pa je bila zato vendar že malo stara.
Moj prvi ideal me je preziral, ker sem bil preveč drzen; drugi pa zato, ker sem bil premalo.
Čudne so ženske.
L S. Turgenjev:
Nimfe
Stal sem pred verigo prekrasnih gora, razvrščenih v polukrogu; mlad zelen gozd jih je pokrival od vrha do tal.
Nad nami je sinjelo južno nebo; solnce je izviška igralo v vseh Iučlh; doli pa so šutnljali potočki napol ra-kriti od trave.
Spomnil sem se starega poročila, kako je v prvem veku po Kristusovem rojstvu grška ladja plavala po Egej-skem morju.
Bilo je opoludne. Naenkrat pa je visoko nad krmarjevo glavo nekdo za- i vpil: »Kadar boste -pluli mimo otoka, MktiCi glasno: l'«**' je veliki Pao.« 1
tisoč HP kraških podzemskih vod. ki se dajo večinoma israbiti. Izrabljenih ie doslej: v Srbij! 7529, v Bosni in Hercegovini 11.33o v Sloveniji 70.S36. v Hrvatski ta Slavoniji 6240, v Dalmaciji 69.600, v Vojvodini 130 HP. V načrtu je več novih central, tako v Sloveniji ob Savi s 24.000 HP, v hrvatskem Velebitu. v Hercegovini ob dolnji Trebinj<j;ci ter v Bosni, kjer bi izrabih Drino. Uno ta Bosno.
= Vagoni za prevoz vina. Iz Beograda poroča o- Prorretno ministrstvo je naročilo vsem posta'am. da izvoznikom vina dado ta koj na razpolago potrebno število tovornih vagonov za prevoz vina. Olajšave za izvoznike, ki so veljale P« stari železniški tarifi ostanejo do nadaljnega v veljavi
= Dunajska banka v plačilnih težkočah. Z Dunaja poročajo, da se nahaja zavod Zentralbodenkreditbank v plačilnih težkočah. Ta banka se je, svoječasno pogajala ra fuzijo s Kompassbanko, a so se pogajanja izjalovila.
= Pred ponovno uvedbo devizno-termin-ske trgovine r Madžarski. Iz Budimpešte poročajo, da bo v kratkem dovoljeno popolnoma svobodno trgovanje z devizami in valutami kakor pred vojno. Obenem bo dovo-IJena tudi devizno-terminska trgovina.
= Davčne oprostitve za inozemske vloga v Madžarski Iz Budimpešte poročajo: Finančno ministrstvo je odredilo da se hranilne vloge inozemskih oseb razen obrestnega davka oproste tudi dohodninskega davka in davka na premoženje.
= Slabo razpečavan!e bosanskih suhih če. špelj. Iz Sarajeva poročajo, da kupčija s suhimi češpljami v Bosm slabo rapredtije. Doslej se je Izvozilo v Avstrijo ta Nemčijo okrog 650 vagonov češpeli.
= Nazadovanje Insolvenc r Avstriji Po uradnih podatkih je število insolvenc v Avstriji v septembru CT3tno padlo In sicer se le zmanjšalo število prisilnih poravnav ocf 215 v avgustu na 144 v septembru, a število konkurzov od 60 v avgusta aa 37 v septembru.
Bora^e
CURIH. Beograd 9.23, Berlin 123.40, Nc*wvork 518.75, London 25.1050, Pariz 23.92, Mila« 20.77, Praga 15.37, Budimpešta 0.007260, Bukarešta 230. Varšava 87. Dunaj 73.15.
TRST: efekti: obligacfje Julijske Krajine 67.35, Živnostenska 277, AssicurazionJ Generali 6570, Oceania 168, Split cement 462, Krka 345; devize: Beograd 44.35 do 44.60, Dunaj 350 — 360, Praga 74 do 74.50, Pariz 115 — 115.50, London 120.80 do 121, Newyork 24.85 — 25. Curih 480 do 484: valute: dinarji 4330 — 44.25, 2G zlatih frankov 94 — 98, 20 zlatih lh 481.96.
BERLIN. Beograd 7.45, London 20312, Newvork 4.195, Curih 80.86, Dunaj 59.17.
NEWYORK (zaključno 9. t. m.) Beograd 1.78, London 4.84 ta ena osmlnka, Italija 3.96 ta pol, Dunaj 14, Švica 19.28 ta pol.
Vremensko poročilo
Liubliana, 10 oktobra 1925.	Ljubllsna. 306 m nad morjem
Krai			Zračni	Ztačna		Oblačno	Padavine
j opazovanja			tlak	temperatur*		0-10	mm
Ljubljana . .	•	7.	7730	4-3	sever	del. obi.	
Ljubljana . .	•	14.	767-0	14 7	sev. vzh.	jas.	
Ljubljana . .	•	21.	767-4	7-9		m	
Zagieb . . .	0	7.	771-8	7 D	jug		
Beograd . .	•	7.	7714	8-0	brezv.		
Dunaj . . .	•	7.					
Praga . . .	•	7.	771-9	o-o	jog. zap.	več. jn.	0-1
tnomost . .	•	7.					1
Solnce vzhaja ob 6 8, zahaja ob 17*25, Barometer nižji.
Lepo. sicer hladno, a suho in prijetno jesensko vreme, ki smo ga imeli domala ves pretekli teden, nam je naklonil maksimum visokega zračnega tlaka, ki obvladuje našo vremensko situacijo že dalje časa. Jedro visokega zračnega pritiska leži med Veliko Britanijo in Ru-munijo in v vsem tem predelu imajo povečini slično vreme kot pri nas. Južno odtod, nad Sredozemskim morjem, je bil ves čas zračni tlak nekoliko nižji, zato je preko naših krajev težji zrak iz osrednje Evrope težil k morju in zato se je tekom tedna še vedno po malem oglašala burja.
Mnogo nemirnejše in nestanovitneiše vreme je imela ves teden severna Evropa in prav tako Rusija. Tamkaj so ves čas gospodovale velike depresiie, ki so se podile druga za drugo z At-
luna vzhaja ob 22 33, zahaja ob 1-14. temperatura nižja.
lantskega oceana preko Skandinavue in čez Rusijo proti Sibiriji Vsaka od teh depresij, ki so bile že prav velike in globoke, je povzročila na svojem potu najprej toplejše, a oblačno in vlažno vreme, nato deževje in naposled izdatno ohladitev, ki so jo prinesli severni vetrovi, tvoreči kakor običajno zaključek vsakokratnega depresijskega pohoda. Najhujši je bil va! mrzlega zraka. ki je preplavil celo Rusijo ter povzročil v severnem delu snežne mete-že. na jugu pa prav občuten mraz, ki se je razširil tja do Črnega morja. To se je ponavljalo parkrat tekom tedna. Vpliv severnih depresij pa je setral na naši strani samo do Alp in Karpatov.
Ob zaključku tedna imamo sicer še vedno najlepše vreme, ali kaže se že nemir bližajoče se spremembe.
Krmar se je začudil in prestrašil. Ko pa je ladja drsela mimo otoka, se je ohrabril in vzkliknil: »Umrl je veliki Pan!«
In takoj se je kot v odgovor na njegov klic vzdolž po vsem bregu (in otok je bil nenaseljen) dvignilo silno jokanje, stokanje in zategnjeni žalostni glasovi: »Umrl je, umrl je veliki Pan!«
Spomnil sem se te pravljice... in čudna misel mi je šinila v glavo: »Kaj ko bi jaz zaklical?«
Toda v očigled obkrožujočega me življenja nisem mogel misliti o smrti in sem zakričal iz vseh sil: »Vstal je, vstal je veliki Pan.«
In tedaj se je, — o čudo, — v odgovor na moj klic, razlegel po vsem širokem polukrogu zelenih gora veseli hohot in radostni govor ln smeh. »On je vstal. Pan je vstal!« so šumeli mladi glasovi Spredaj se je zdajci vse zasmejalo, močneje kakor solnce v višavi, bolj igravo kakor šumotanje pod travami skritih potokov. Zaslišal sem legotni topot rahlih korakov in skozi zeleno goščo se je zabliskala marmorna belina volnenih tunik in.svitla les-kost golih teles. Nimfe, nimfe, ariade in bakhantke so hitele iz vrhov v dolino.
Hkrati so se pokazale po vseh jasah. Kodri Ujelo po božanskih glavah, ro-
ke drže vence in glasbila in smeh, iskreči se nebeški smeh beži in se val: z njimi
Pred njimi se je nosila boginja. Večja je in najlepša. Tul ima na plečih, v rokah lok m v gostih laseh srebrni lunin srp.
»Diana, ti?«
Tedaj pa se je boginja ustavila, in istočasno so se obenem z njo ustavile vse nimfe. Zvonki smeh je umrl. Vide! sem, kako je obraz nenadoma onemele boginje pokrila smrtna bledota; videl sem, kako so okamenele njene noge; kako je neizrazni strah razprl njena usta, razširil oči strmeče v daljo. Kaj je uzrla? Kam je gledala?
Obrnil sem se v to stran, kamor je ona gledala.
Na kraju neba, nad nizko črto polj. je gorel kot ognjena točka križ na belem zvoniku kmečke cerkve. Ta križ je ugledala borinja.
Zaslišal sem za seboj tesnoben dolg vzdlhljaj. podoben trepetanju strune, ki je počila, in ko sem se (znova okrepi že ni bilo po nimfah niti sledu. Široki gozd je zelenel kakor preje in samo na nekaterih mestih se je skozi gos>to vejevje svetilo nekaj belega. Ali so bile tunike nimf ali se je megla dvižna iz doline — ne vem.
Toda kako mi je bilo žal po izginulih boginjah ,
Po slovanskem svetu
Število listov v ČSR
Koncem 1. 1920 je izhajalo oa Češkoslova« jkem 2060 listov, in sicer 30 % političnih, ;0 % pa nepolitičnih. Čeških listov je bilo 1253 (političnih 25 %, nepolitičnih 75 %), nemških 599 (političnih 35 %. nepolitičnih 65 %), slovaških 98 (političnih 38 %, nepo. liričnih 62 %), madžarskih 75 (političnih 57 odstotkov, nepolitičnih 43 %), ruskih, od« nosno rusinskih 14 (političnih 71%, nepoli« tičnih 29 %). poljskih 7 (3 + 4) in drugih 14 (2 + 12). Od teh časnikov, revij in pu« blikacij je bilo mesečnikov 771, dnevnikov 510, štirinajstdnevnikov 364. Listi, ki izha« jsio perijodično (vsaj trikrat na mesec) so bili po pretežni večini (97 %) nepolitični, dočim je bilo od dnevnikov 68 %, od štiri« najstdnevnikov 77 %, od ostalih pa 99 % političnih. Večina časnikov je izhajala v nakladi 500—5000 izvodov. Naklado nad 100.000 je doseglo 5 nepolitičnih in samo 1 politični list Na vsaki list odpade na Če« §kem 4.600, na Moravskem 7418. v Sleziji 14.006. na Slovaškem 16.579, v Podkarpatski R..siji 27.571, v celi državi pa 6.608 prebi« valccv. Na politični list pride v državi po> trprečno 22.135, na nepolitični pa 9.421 pre« bivalcev.
Razmeroma najbogatejši so bili na časni, kih Nemci, ki jih odpade v ČSR na vsak list v nemščini 5.215, dalje Čehi (6.485), Madžari (9.939), Poljaki (10.836) in končno Rusi. odnosno Rusini (32.989). Glede poli« tičnih listov so bili zopet na prvem mestu Nemci, za njimi Madžari, Čehoslovaki, Po« Ijaki in Rusi. Pri nepolitičnih listih so bili na prvem mestu Nemci, na drugem Čcho. slovaki, dalje Poljaki, Madžari in Rusi (Ru« sini). Po obsegu je bilo od vseh listov naj« več političnih (615), uradnih listov .(209), strokovnih in stanovskih (131), poljedelskih (108), delavskih (107), beletrističnih in za. bavno poučnih (192). Po kraju, kjer list iz« haja. stoji na prvem mestu Češka z 1450 li« sti (v Pragi sami izhaja 710 listov), dalje Moravska s 359, Slovaška s 181. Šlezija 48 In Podkarpatska Rusija z 22. Razmeroma največjo naklado so imeli delavski strokov, ni listi (13.790), vojaški (12.100), humori. stični in satirični (10.127), najmanj pa uradni listi (727). Ta statistika velja z ne« znatnimi spremembami tudi za zadnja štiri leta
Ljeninova soba v Švici
Spomini na znamenite može tvorijo vedno zanimiv predmet, okrog katerega se suče človeštvo s svojo radovednostjo Dokler živi izreden človek, je posvečena vsa pozornost njegovim dejanjem. ko oa umrje, postane zanimanja vredno tudi to, kar ga je v življenju ob-daialo. Tako ne častimo samo del velikih mislecev, reformatorjev človeštva, ampak tudi to. kar Je bflo ž njimi v zvezi.
Ljenin. duh ruske revolucije, ki je odpravil carizem in prekvasil svojo domovino, je bival nekai let kot izgnanec v Švici. Živel je v Curihu. kjer je stanoval v ulici Spiegelgasse. ki je tako ozka. da bi komaj spravil vanjo samokolnico. Že pomanjkanje vsakdanjih meščanskih udobnosti kaže na to. da tu ne stanujejo ljudje, ki iščeio v življenju razvedrila, fu je četrt rokodelcev in obrtnikov. Delavci so kajpada socijalističnega mišljenja. Med njimi je živel Ljenin, matematik utopije. ki je natančno izračunal diktaturo pnoletarLiata...
Lieninov gospodar je bil čevljar. Imel je Ljenina za podnajemnika poldrugo leto. od začetka leta 1916. do meseca aprila 1917. Ljenin je stanoval poleg gospodarjeve delavnice, v Spiegelgassi št. 14. v II. nastropiu. Čevljar se je preselil v majskem terminu 1917. na Culmanno-vo cesto in je tam najel sobo tudi za Ulianova in njegovo ženo. Toda Ljenin ni nikdar stanoval tukai. Predno je nastopil čas preselitve, jo ie potegnil v Rusiio. kamor se je odpeljal 8. aprila. Tega dne ie prišel k čevljarju ter mu povedal, da mora takoj na pot. Čevljar mu je dejal: »Soba je vendar plačana do 1. maja. Cemu hočete že sedaj proč?« Toda Ljenin se je kratko opravičil. da ga kličejo nujne zadeve v domovino. In čevljar, ki ie dobro vedel, da Ljenin nima preveč denarja na razpolago. se ie čudil, kako more zapustiti pred časom stanovanje tak človek, ki plača za sobo 28 švicarskih frankov na
mesec. Toliko je namreč plačeval Ljenin svojemu gospodarju.
Ljenin ie živel zelo skromno in enostavno. Kuhala mu je žena. ponajveč jajca. Ljenin iih je jedel liuto napopra ne in je potem pij mnogo čaja. Pisal je neprestano. Prejemal pa je tudi vso silo knjig in časopisov, čital je knjige m sedel cel božji dan pri mizi. Hodil je večkrat sam na pošto, da ne bi poštar vedno hodi! k njemu. Pogostoma je dobival pisma in drugo pošto kar na naslov »Lienin«. Cevliar je vpraša! gospo Uljanovo. kaj to pravzaprav pomeni in čemu ne prihaja vsa pošta na pravo Ime. /.ena je odgovorila, da sta z možem ruska begunca in da živita v Švici pod psevdonimom. No, čevljar si ni delal na-dalinih skrbi. Vedel ie. da sta Ljenin in njegova žena nriglašena na policiji In to mu je bilo dovolj.
Ko sta se Ljenin in niegova žena izselila. sta zapustila celo kopo časopisov in knjig. Vse to ie čevljar sežgal, ker ni mogel prenesti šare v novo stanovanje. Seveda si mož takrat ni predstavljal, da bo Ljenin kdaj še tako znamenit mož. kakor ie postal pozneje. Poslovil se je od niega z besedami: »Upam. da ne boste morali v Rušiti delati toliko, kakor tukai» Na te besede je Ljenin odgovoril: »Mislim, da bo baš nasprotno in da bom imel v Petrogradu še več dela.» Nato ie menil čevliar: »No. no. sai več pisati kakor ste pisali pri meni. sploh ne morete. Amnak. kako bo tam s stanovanjem?« ga ie vprašal. «A!i boste dobili kakšno sobo. ko ie tako velika stano-vaniska beda v Petrogradu?« Ljenin ie odvrnil: »Mislim, da bom sobo vsekakor dobil. Ce Pa bo tam tako mirno ka-
knr tukaj pri vas, tega Se ne vem.* Potem se Je odpeljal.
To so čevljarjev! spomini na podnajemnika Ljenina. o katerem si preprosti mož pač nikdar nI predstavljal, da bo igral kdaj tako veliko vlogo v zgodovini človeštva.
Poljska literarna akademija. Poliskl pisatelj Štefan 2eromski Je pred časom sprožil misel Akademije za poljsko slovstvo v V?ršavl. Misel je našla primeren odziv 'n »VViadomosci Literackfe« so razpisale ljudsko glasovanje glede pisateljev, ki b" prišli v poštev za akademijo. Po številu Jth mora bitf 30 Največ glasov so dobiti: Zero/nski, Reymont, Kasprow!cz, Sieroszfwskl Staff, Przybyszewski, Przerwa-Tetmajer, Boy-Ztlenslci, Strug, Swletochowskj, Berent, Aleksander BrGckner, Weyssenhofl, J nI. Kleiner, Irczkovvski. Makuszynski. Kaden-Bandrowski, Mfriam. Simon Askenazy, Qr-zjmala-Siedlecki. Ing. Chrzanowskt Dan!-lowskl, Kallenbach, Kazimir, Morawski m T. Zelinski, Lorentow!cz, Rostworowskl, Latige. Sl>winskl in W. Orkan.
Dirigent Tahch. šef praške filharmonije odpotuje v kratkem na tromesečno turnejo v inozemstvo in poseti Dansko. Švedsko teT Anglijo, kjer bo dirigiral niz filharmoničnih prireditev. Predvidoma nastopi v Stockhol« mu in Kopenhagenu, v Glasgowu, Edin« bourghu, Birminghamu. Liverpoolu in Lon« donu. Pozneje je pozvan na turnejo v Le« ningrnd in Moskvo, Odeso in Rigo.
Češ ka grafika v Berlinu. Dne 1. oktobra se je otvorila v Berlinu kolektivna razstava češkega grafičnega umetnika Jana Zrzave« ga. ki je znan po reprodukciji svojih del v »Knnstblathi* in «rSttirmtn>.
Češka oderska dela v Rumvnlji Rumun« sko gledališče v Bukarešti pripravlja dve uprizoritvi čeških novejših del: Čapkovo kolektivno dramo »R U. R.» ter Langerjevo »Kamelo skozi uho 6ivanke».
ocijaSna politika
Mezdna gibanja v Avstriji
V	zadnjih letih smo se nekako odvadili štrajkov, ki so prve čase po vojni čestokrat ogrožali industrijo. Vzrok temu je delna normalizacija razmer, ki je nekoliko ustali« la cene življenskim potrebščinam. Od pra« ' ga razmerja med delom in zaslužkom pa smo seveda še daleč. Prvič ne velja danes denar toliko kolikor pred vojno; drugič so plače v primeri s predvojno dobo še vedno prenizke.
Poglaviten vzrok, da so se stavke ustavi« le je ta, da je nastalo vsaj začasno ravno« težje v izdatkih. Draginja ne narašča več z blaznimi skoki. Zato pa je nastala druga kri za, kriza denarja. Ljudje nimajo dovolj sredstev, da bi,si nabavili vse, kar potre« bujejo v vsakdanjem življenju. Da ne stra« da kruha, za to poskrbi vsakdo naprej. Dru« gače pa je z obleko, s perilom, obuvalom in sličnimi potrebščinami, ki se obrabijo s ča« som in jih je treba nadomestiti. Kadar zmanjka tega in ni nadomestila, vidi dela« vec, da je njegov trud še vedno preskromno plačan.
V	Avstriji, kjer se vrši sanacija življen« skih razmer polagoma, toda vztrajno že par let, groze industriji baš sedaj, pred zi« mo opasni štrajki. Mezdno gibanje se je za« čelo v kovinski industriji, ki je zelo močna in kjer ima delavstvo izglede na uspehe. Gibanje izhaja od nastavljencev v Alpin« ski montanski družbi in je zavzelo že tolik obseg, da preti opasnost ohlajenja Marti« novih peči v Donavvitzu, kjer ima družba svojo Industrijsko centralo. Dunajska vlada skuša posredovati med delodajalci in delo« jemalci, doslej pa ni prišlo do rezultatov in položaj je radi tega zelo resen.
Poleg tega grozečega štrajka, v katerem zahteva delavstvo izboljšanje za naporno delo od 10 do 48 odst. doklade, je imela Avstrija prošle dni še drugo mezdno giba« nje, gibanje nameščencev v sanatorijih in bolnišnicah. Tu so imela pogajanja med obema strankama dober uspeh in so konča« la zadovoljivo, tako da je mir za dalje ča« sa zasigMran.
V	mezdno gibanje pa so stopili tudi ka« vamiški nameščenci na Dunaju. Gosjvidarji so se z njimi pogodili — na škodo odjemal« cev, kajti cene v kavarnah se radi te regu« lacije zvišajo za deset do petnajst odstot« kov. Oglasili so se tudi pekarski pomočniki in nastavljenei, ki zahtevajo, da se jim mezda zviša za 10 odst. Mojstri pa so te zahteve za enkrat odbili.
Končno ne smemo pozabiti da sklepajo o štrajku tudi državni uradniki. Ti so imeli
zadnje dni posebno glasovanje za Strajk
ali zoper stavko. Sklenili so štrajk s 93 odst. vseh oddanih glasov. Državni uradniki zah« tevajo, da se jim zvišajo plače za eno če« trtino in avstrijska vlada stoji tozadevno pred težkimi odločitvami
Strokovno gibanje v Rusiji
V javnost prihajajo zelo zanimava poro« rila o strokovnem gibanju ruskega delav« stva. To poročilo podaja posebna okrožni« ca Osrednjega sveta ruskih strokovnih or« ganizacij od 7. julija t. 1.
To poročilo ne more biti brez zanimanj« tudi za naše razmere, zlasti za one, ki še vedno zatopljeni plavsjo v vodah komu« nizma.
Razumljivo je, da je resolucija iz stro« kovnih organizacij nastavila nekake držav« ne organe. Celo gospodarstvo je bilo v ro« kah države in njeni organi so edini ustvar« jali delovne pogoje. Na mesto zasebnega kapitalizma je stopil državni kapitalizem, ki nikakor ni bil istoveten z interesi delav« skih strokovnih organizacij. Slednje bi mo« rale koristi svojih članov braniti proti no« vemu podjetniku, proti državi. Toda sekre« tarijati strokovnih organizacij teh svojih dolžnosti niso pojmovali, ker so se istove« tili z državnimi organi, ne brigajoč se za strokovne potrebe članstva. To dejstvo je članstvo odtujevalo od svojih organizacij, ki so pričele izgubljati na moči. Ker so funkcijonarji strokovnih organizacij imeli absolutno In popolno zaščito v državnih oblastih, so postali koruptni, ker od strani delavstva samega ni bilo in ni moglo biti kontrole. Najgrši birokratizem in absoluti« zem je zavladal. Volitve v strokovnih or« ganizacijah so bile- madžarske volitve. — Obratni sosveti, v katerih so sedeli prote« žerji državnih oblasti, so bili takorekoč so« podjetniki države in tako je rusko delav« stvo doživelo, da so obrtni sveti, kot za« stopniki delavskih interesov delavstvu gro« žili z izprtjem, ako je ono stavilo nesimpa« tične zahteve. Obratni sosveti so kontroli« rali kvantiteto akordnega dela in predlagali reduciranje akordnih postavk. Ta položaj je seveda v delavstvu vzbudil popolno apa« tijo do strokovnih organizacij, ki mu niso in mu tudi — kot napoloficijelni organ de« lodajalca t. j. države — smela in mogle nu« diti potrebno in učinkovito pomoč. Za to «delo» pa strokovne organizacije pobirajo prispevke, ki znašajo do 12 odst. dnevne mezde. Prispevki ne služijo ožjim potre« bam organizacij, ampak mednarodni propa« gandi itd.
Ta dejstva voditeljem strokovnega giba. nja povzročajo skrbi. Vodja Andrejev je predložil reformne načrte, ki naj prepreči, jo korupcijo funkcijonarjev, omogočijo ko« likortoliko svobodne volitve. Tajno glaso« vanje naj bo še prepovedano. »Prosto vol j« ni» prispevki v najrazličnejše namene naj se odpravijo. Obratni sosveti imajo izgubi« ti značaj državnih organov, postanejo naj dejanski zastopniki delavskih koristi Sp!o» šno naj se uvede akordno delo, katerega sovjetski režim napram časovnemu delu fa» vorizira. Neorganizirano delavstvo ne sme biti preganjano.
Podržavljenje narodnega gospodarstva in diktatura proletarijata, ki je zbrisala druge razrede ima za posledico, da so ukrepi dr« iavnega gospodarstva, ki gospodari po prin« cipih kapitalizma, obrnjeni le proti delav. stvu. To dejstvo sili delavstvo, da svoje strokovne organizacije postavi na nove te« melje, da bo s tem moglo tvoriti učinkovi. to protiutež napram potrebam in zahtevam državnega kapitalizma. Ta potreb« pomeni eden od mnogih pojavov krize komunizma.
Novehzacija nezgodnega zavarovanja v Nemčiji. Strašna doba inflacije je uničila nemško nezgodno zavarovanje. Nemška vla» ds razmišlja sedaj o povsem novi ureditvi te panoge socijalnega zavarovanja. Toza« devni načrt zakona je že izdelan. Kar se tiče kroga zavarovanju podvrženih oseb stoji načrt na načelu, da se nezgodno zavarova« nje ne razteza na malo obrt in trgovino in da enotna nezgodno« zavarovalna bremena ne smejo presegati bremen iz 1. 1914. Letni zavarovani zaslužek je absolutno maksimi« ran z zneskom zlatih mark 6000 letno. Tudi glede višine rent ima načrt bistvene spre« membe. Po dosedanjem zakonu znaša naj« viija renta zavarovanega zaslužka (pri nas znaša najvišja renta 100 %), po načrtu 70 %. Osebam z invaliditeto od 50—90 % se renta izračunava sorazmerno od najvišje rente, pri invaliditeti od 20—50 % pa le od polovične podlage. Osebe z invaliditeto pod 20 % nimajo pravice do rente. Po novem osnutku so nezgodno« zavarovalne dajatve preračunane na 111 in po! milijona zlatih mark letno, v letu 1914. 129 milijonov. — Napram našemu nezgodnemu zavarovanju je predlagano nemško zavarovanje znatno slabše, zlasti kar se tiče višine rent in naj« nižje invaliditete, ki sploh upraviiuje do rente.
Mednarodni agrarni Institut. Kmetska Internacijonala v Moskvi je izdala na vse kmete, delavce In politike, ki se pečajo s kmetijskim pokretom manifest, v katerem Jih poziva na boj proti meščanskim slojem in pravi, da namerava ustanoviti v Moskvi mednarodni institut. Ta institut aaj bi združil vse one činite!'e, ki hočejo delovati v interesu osvobojenja zatiranega kmetskega stanu.
Mednarodne tekme za varnost v rudnikih. Trgovinski minister Zedimenih držav Hoover e povabi! guvernerje 28 držav, kjer se nahajajo rudniki in premogovniki, naj imenujejo državnega zastopnika na četrtem mednarodnem tekmovalnem shodu za prvo pomoč rn reševanje v rudnikih, ki se letos vrši v Springfeldu, III., v dneh 10., 11. in 12. septembra pod avspicijami federalnega rudniškega urada. Rudniški urad je dosedaj poučil približno 140.000 rudarjev v napetosti. Samo antena bo stala 400.000 niklh. Letne tekme pa služijo k vzpodbuje-vanju splošne kampanje, ki gre za tem, da se ustvarijo bolj varne razmere za milijon ameriških rudariev.
Brezposelnost v Rusiji. Mednarodni urad del je v svoji avgustovi publikaciji objavil podatke o brezposelnosti v državi sovjetov. Podatki govore, da je v Rusiji težka soci« alna kriza, katere ne bodo ozdravile prazne besede in teorije. Brezr>oselnost že od leta
Prišel je Zid v Ljubljano, je misli, da v zaspano prinesel bo novost.
Ponujal laške fige in razne migomige, — kdo mara za norost?
Ponujal je mazila, sleparska razna mila, a kupil nihče ni!
Pri nas "-GAZELA* milo si svet je priborilo, vse drugo nam smrdi!
Saj jc svetovnoznano napravilo Ljubljano, zato ga vse časti!
i
Proč z vsemi ponarejenjima!
Za hitro in sigurno delovanje jamčijo samo prave
Aspirin • tablete
Pazite u modro-bclo-rd*£o pečatno
ti <> tm ■»Min.
1922 stalno narašča. Ruska industrija zapo« sluje danes komaj 60 % predvojnega delav« stva. Redukcije v državni upravi poveču« jejo to brezposelnost; okoli 800.000 oseb se letno preseljuje iz dežele v mesta. Število brezposelnih je po podatkih posredovalnic za delo dne 1. julija t. L znašalo 1,200.000. Ta statistika je seveda nepopolna, ker ob« sega samo organizirano in klasificirano de« lavstvo. Strokovne organizacije ruskega de« lavstva zahtevajo najenergičnejše ukrepe proti nadurnemu delu in uvedbo posebnili šol. kjer naj bi delavstvo dobilo primerno kvalifikacija in s tem možnost zaposlen jo. — Država je uvedla brezposelno zavarova« nje. Kvalificirani delavci in demobilizirani vojaki dobivajo mesečno 7—10 rubljer, ostalo delavstvo */i tega. Absolutne enako« sti torej tudi Rusija ne pozna kljub temu, da so komunisti trdili, da imamo vsi enake želodce. Podpora traja najdalj Sest mesecev. Podporo je uživalo povprečno le 20—25 % brezposelnih. Za druge ni bflo sredstev! Strokovne organizacije imajo pra* x ico v svrho podpore brezposelnim od de« lavskih plač pobirati K%. Ta odstotek je skoraj brezpomemben. Zato p« rusko de« lavstvo plačuje 10 % od svoje mezde z« mednarodno propagando, za podpore dela-v» cem v inozemstvu, za zrakoplovstvo itd. Država je uvedla tudi nekatera zasilna dela; mezde pri teh delih znašajo !e 60 % nor« malnih mezd. Pri tem stanju stvari je drito va prisiljena podpirati tudi zasebno Iniclja* tivo, dasi to ni v skladu z njenimi nazori o zasebnem podjetništvu. Edino zdravilo pro• ti brezposelnosti pa leži v obnovitvi ruske industrije in trgovine. Torej tudi v Rusiji med in mleko nista prestopila bregov —< ako je v strugah sploh kaj mleka in medu.
•jiiiiiiiiiMiMiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiH;
CVETKO GOLAR: .
VDOVA R0ŠLINKA
komedija v treh dejanjih je pravkar izšla.
Cena za broš. izvod Din 25'—,
za vezan izvod Din 35"—, brez poštnine.
Naroča se v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE,
Prešernova ulica štev. 54, nasproti glavne pošte.
........................................hiiiiiiiiiuii.....i............
nt«
Pri slikarju Veselu
Ferdinand Vesel spada v generacijo, ki je pričela z revolucijo pri Miethkeju. Oni. ki ne morejo izhaiati brc-/ klasifikacij. pravijo, da je impresionist. Ce to poveš Veselu. postane do pravici grob in reče. da je to oslarija in da smeš umetnika soditi le. da zna s'ikati. ali pa da ne zna. Vse drugo je tinta. Mnogi s to slikarjevo kritiko ne bodo zadovolini Priznati oa je treba, da je ne le enostavna in jedrnata, marveč da je — Pravzaprav — točna. Vsi teoremi, ki jih prežvekujejo razne oslovske čeljusti, so odpravljeni z zgoraišnjo formulacijo — in končno, če se lotiš analize, ie Veselov izrek globoko utemelien fundamentalen stavek, aksiom. Preostane le še nerešeno vprašanie. kdo pa zna slikati in kdo ne zna? In kdo zna o tem soditi in kdo ne zna. (pa vendar le sodi)?
Toda o tem se Vesel noče rszgovar-iati. Par let se nisva videla, in ko sem ea našel pod orehom, je šel kar in me-dias res in mi iz caine ponudil par svežih orehov, da si iih strem. Potem sva šla iskat purice. gledat kozo in japonski krompir na vrtu. in pa lego njegovega Orumlova, Grundlhofa. precej le-dlrane gosposke stavbe, mend? iz 17.
stoletja. Historije nisem verificiral. Lega gradiča ie pokrajinsko izredno srečna. V tem stilu bi si jaz želel preživeti 20 let procul negotiis. sredi barv. biblioteke. filozofije, zraka — če bi vzdržal.
Ferdinand Vesel ie nekoliko samotarja. Drugi ga smatrajo za čudaka, on na druge za bedake. Je pa gotovo samosvoja in krepka individualnost, z znatnimi vrlinami in originalnimi napakami. Ima tudi prav nenavadno prošlost. Prepotoval ie vse polno krajev, o katerih se navadam pureariem ne sania
—	ne le vso Slovenijo, marveč velik del Balkana s Carigradom. Italijo, Južno Nemčijo in mnogo let je živel in delal v Londonu, kjer si je priboril priznanje in ugled. Med njegovimi najboljšimi odiemalci je bil oa spoštovani naš kralj Osvoboditelj in po njegovem vzgledu se je ravnal tudi nekdanji Beograd ored 1914., v čigar takratnih najboljših krogih je skoraj spadalo k bon-tonu. da si kaj večjega poručio kod na-šeg veselog Slovenca Vesela.
V neposredni bližini Grumlova je gradič barona Rechbacha. in s tega gradiča je tudi izšla denunci.iaciia 1914.
—	naš slikar je kot politično sila sumljiv subjekt prišel naipreie na ljubljanski grad, potem pa v OberhoIIabrunn
in Gellersdorf in še nekatere druge takšne štacije. kjer človeku ni dobro biti. Rešilo ga je šele leto 1918. in ga tudi fizično osvobodilo.
Umetniško delo Ferdinanda Vesela je obširno in zelo mnogostransko. Posebno pred vojno je bil izredno produktiven. Od Londona do Carigrada, Monakova do Rima in Sicilije je dajal dokaze svojega znanja. Teh njegovih del najbrže ne bo nikdo več mogel zbrati. Zbirke njegovih beograiskih portretov in pesažov pa več ni, vzela jih je večinoma vojna. Večje število njegovih platen najdeš v ljubljanski Narodni galeriji.
V znani sobi št. 4 na Gradu nas je neštetokrat skiciral, starega Tomana. oba Brezigarja. Miho Copa, Trošta. Jedrlinlda. Jakile. Orliča. Jedlowskega. Irgoliča. Doberleta. župnika Berceta. Žerjava, Pluta, dona Kirca. češkega re-demptorista Mechačko. dona Andrejči-ča. mene ima ovekovečenega petkrat. — potem vse istrske duhovnike, ki so se tako krepko nacijonalno držali: ni pa izpustil tudi drugih zanimivih eraj-skih tipov. Indov. Črnogorcev. Albancev. prof—;a. debelega Ilnikarja (če se prav spominiam feldveblovega imena), pozabil ni niti obeh zajetnih marketen
kronoga, Vogrinca iz Ivanjcev, gospe Prijateljeve z Gradu, Hudečkovega dekleta, ki nam je stregla, in tako dalje. Ce pričneš obujati te spomine z Vese-lom, ne končata kmalu, in dodal bo še svoja leta in izkušnje iz nižjeavstrijskih taborov, se namršil in prekinil pripovedovanje o marsikaterih neumevnih neumnostih in bridkostih s sočno kletvico in slikovitim zamahom roke.
Notranjščina Grumlova je tipično Ve-selova. Vse navskriž, pa obilo dobrega. Najboljše slike so te-le, mi pravi in mi predstavi fantka in punčko. Slavko in Nadica žvrgolita in drobita okrog mize in vriskata s svojo primorsko živahnostjo. da je veselje. Mamica jn komaj sproti kroti. Gazda pa kuha tačas ob-ligatni »Atčlier-Thee» na starinskem samovarju, in potem včasih komu pokaže še kaj več, včasih pa tudi odkloni. kakor ga je baš volja. On slika, zbira starine, vmes pa kmetuje. ali pa razmišlja o tem, kako bi se snadno a rychle preselil v Ljubljano in tu našel atelier, kakršnega rabi, in modele. Kajti Vesel ima, dasi je že Abrahama videl, še mladeniške načrte in želje.
Sprehod skozi vso Veselovo ropotijo je zares drugačen, kakor pri njegovih tovariših Zanimivejši. Tu ie kolomaz.
deric in pa »aufzihtšarž*. Strela iz Mo- i suhe gobe, buče. stari dežniki, razna
stojala, stari čevlji. Ce pogledaš malo bližje, — evo. tu je cela vrsta starih kranjskih skrinj. Potem pohištvo, — sam pristen direetoire in biedermajer. Pa avbe, peče, čutare, lajbči. široki klobuki. škornji z golenicami, ovratne rute, vrvčki, bogata zbirka majolik, med njimi izredno lepi eksemplarji! Se bogatejša ie njegova zbirka starega čina in bakra. — hna pa tudi zbirko starih kmetskih slik na steklo, zbirko originalnih koncev s panjev, z rečenicami in slikami, ki so folklorno zanimive, dalje morda edino pri nas narejeno »oprek-Ijo (»Hackbrett» potujočih godcev) in stotine druge muzealne drobnjave. baročne angeljčke z oltarjev in stare svečnike. krucifikse. samovarje, kupe starih in sedanjih angleških, srbskih, slovenskih knjig, revij, leksikonov. V drugem kotu so škatlje in skrinje polne rokopisov. skic. akvarelov, poizkusov, korespondence, razglednic, spominov, dokumentov. Potem kosti in lobanje jamskega medveda in raznih danes že izumrlih kranjskih jamskih podgan, ter pristne izkopnine. rimske steklenice, fibule, am-pullae in drobci, vse iz rimskih grobišS bližnje okolice. Izkopal jih je gazda sam, ki je tudi arheološki amater in je bil konkurent gospej Meklenburški, ki Je pred vojno z znatno državno podporo
Nove knjige In revije
»Ljubljanski Zvon*
Izšla je številka (Ljubljanskega Zvona* is mesec oktober. Ta red v izhajanju je vse hvale vreden in veselilo bi nas, če bi osta» k> pri tej točnosti vedno. Menda nastopajo i v tem pogledu boljši časi, na katere smo dolgo čakali.
Prof. J. Kelemina končuje na uvodnem mestu razpravo »Oblika pesniškega umotvo ra«. Razveseljivo dejstvo je, da se je en« krat pojavil pri nas spis te vrste. Danes ko je analiziranje vsakovrstnih pojavov poseb> no aktualno, bo občinstvo z zanimanjem sledilo Keleminovemu članku. Juš Kozak nadaljuje roman »Sentpeter«. Karlo Kocjan« čič priobčuje nov odlomek iz zbirke «Vcč» na plamenica«, kateri se močno poznajo vplivi \Vhitmai.a. Čitatclja odškoduje za trud pri čitanju prav majhen žarek lirike. Avgust Zigon objavlja sedem pisem iz ko« respondenca je prav zanimiva. Angelo Cer» tiskarjem Krajcem v Novem mestu. Ta ko« respondenca je prav zanimiva. Anoelo Cer« kvenik zaključuje dramo »V vrtincu«, Gu« Stav Strniša objavlja pesem »Ubranost«, dr Nikolaj Preobraženski piše o Novi Rusiji i literarnem smislu. aZ uvc.d nam daje kra« tek prikaz pisatelja J. Zamjatina. Talenti« rani Slavko Grum, ki se je že parkrat ogla« sil v reviji, priobčuje kratko skico »Izgub« Ijeni sin«. A. Jereb nadaljuje roman »Suženj demona«, Pastuškin publieira sonet »Preo« bilje« in tekst lista zaključuje prevod Papi« nijevega «\VaIta \Vhitmana«.
Književna poročila prinašajo oceno drja Kidriča o Resovcm »Danteju«. Pisec se ustavlja zlasti ob Puntarjevem sestavku o •Danteju in problemu Prešernove »Nove pisarijo ter pobija nazore, da ie Prešeren •pesnil z velikim katekizmom v roki«. Prof Kidrič bo, kakor izgleda, spravil Prešerna zopet čisto objektivno pred nas, kjer bo moral pesnik čakati na nove tolmače, ki ne bodo videli v njem v prvi vrsti pesniškega arhitekta, marveč poeta Opravil bo s tem veliko in zaslužno kulturno delo. Dalje na« hajamo v tem oddelku Kocjanovo poročilo O Matičičevi knigi «V rohsfvu«, recenzijo / D. O prevod. «,Malega lorda« in I. Šege kritiko o «Mali Srbadiji« Zmaja Jovana J vanoviča. Kronika vsebuje »Drobtine« in Louvsove «Poetike» ter poročilo o rovih Italijanskih glasovih o Cankarjevem »Hlap« c • Jen jju«.
Ljul'ja..-'! i, n« Izdaja Tiskovna za« druga v Ljubljani, Prešernova 54. Revija stane cclolctno '20 Din. Priporočamo jo v branje in naroeinje.
Prva pomoč
Opisal dr. Mavricij Rus mestni fizik in lefzdravnik rešilne postaje v Ljubljani. S 40 podobami. v
V založbi Učiteljske tiskarne je izšla te dni 135 strani debela knjiga, katero smo Slovenci že zdavnaj potrebovali, in ki bo brezdvomno mnogo koristila oh raznih ne« Zgodah in nenadnih obolenjih, kjer ni zdrav niška pomoč pri rokah. V lahki dikciji raz« laga avtor, katerega diči mnogo praktične« ga izkustva in smisel za praktične potrebe, najvažnejše slučaje poškodb, hitrih, nesreč« nih obolenj, vsakdanjih in težkih dogodkov življenja: od pika žuželk do težkih zastru« pitev, od omedlevice do možganske kapi, od lahkih opeklin do vročinskega mrtvo« uda, od odrtin do izkrvavenja. Povsodi opozarja na znake in pojave bolezni, ob« jasni jih s par poljudnimi, lahkimi stavki razlage, navede bistvo prve pomoči in ob« razloži zakaj se mors tako ravnati Opozar* ja na najnavadne jše in najtežje hibe neve« 55 ' in brezsmiselne ter škodljive prve po« moči. Svetovna vojna je dokazala, da je od pravilne prve obveze rane zavisen ves na« daljni potek zdravljenja, večkrat življenje večkrat dolgotraina bolezen in trajna pohah Ijenost, zato posveča dr. Rus pravilni, mo« derni znanosti odgovarjajoči prvi c">vezi ta* koj začetkoma glavno pozornost In skuša priprosto utemeljiti pravilnost moderne pr« ve obveze, ki je bistveno različna od obi« čajne in splošno izvajane. Nič več izpirati rane, zbrisati jo z razkužili, čistiti io, am« pak samo pokriti rano s sterilno obvezo, pustiti jo čimbolj na miru, mirovati, vsnk poseg v rano pa prepustiti zdravniku. To »O temeljna pravila, katera je treba splošno uveljaviti Brez vsake teoretične navlake gre pisatelj takoj v prakso poškodb, nenad« nih obolenj, vzrokov smrti povdari najvaž« nejše stvari z debelim m razprtim tiskom, osvetli jih z lepimi slikami. Kniiga znslu« ži, da posežejo po njej vsa naša telovadna.
gasilska In aportna društva, vsi industrijski obrati, naše obrtne in tehnične šole, škrat« ka vsi oni, ki pridejo v položaj pomagati pri poškodbah, nesrečah, obolenjih in vsi oni, ki so vestni dovolj, da hočejo pravil« no, — v korist in ne v škodo, — stati na strani pomoči potrebnim nezgodnikom in bolnikom.
»Prva pomoč« se naroča v Tiskovni za«
drugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54 ter stane 32 Din, po posti 33.50 Din.
«Jadranska Straža»
Povodom kraljevega potovania po Dal«
maciji je izšla te dni slavnostna dvojna šte villca »Jadrans':e Straže« za september in oktober, ki obsega 42 strani in prinaša 102 sliki z izbrano vsebino. Naslovni list »Split in njegovo pristanišče« je 'zdelal slikar Či« ko Bonači. lesorez kralja in kraljice pa sli« kar Peter Bibič. Na uvodnem mestu je pri« spevek admirala Priče o pomorski obrambi in pomenu Dalmacije, potem članek mini« stra trgovine in industrije o ekonomiji Dal« maciie in važnosti liško«dalmatiiiske želez« n!ce. Posebno sugestiven ie člnnek ministra n. r. dr Prvislava Crisogona. k: piše o »Ja« r' inski razstavi« in o našem Jsdranu Ra« zen teh objavlja ta dvoir.a številka še celo vrsto T-nimivih prispevkov in veliko števi« !o i >■>!- "" «•'"• •» "Jadranske razstave« v Sp!;tu In Šibeniku Naročnina za »Jadran« sko Stražo«, ki izhaja v Splitu, znaša za ce» Ir leto 100 dinariev.
Otroški oo?tržek
Spisal Anton Vndnial. Mohorjeve knjiž« niče 7 z\'ezek. Založila Dr-ižba sv Mohor« ia, natisnila tis-rarna Družne sv. Mohorja ni Prevaljah, 1025 Za ude Mohorjeve druž« be broš. Din 10. vez. Din 1700, za neude 13.40 Din in 22.70 Din.
»Jaz sem Frineek Istinič iz Borovnice Objestni ljudje, ki mislijo, da je treba maihnega človeka zaničevati, so mi dali drugo ime. ki ga ne slišim rad in ga ne po« vem« — tako se nam predstavi »Postržek« sam. (Postržek pravijo tistemu hlebčku, ki ga mati iz postrganih ostankov testa spe« ko.) Tak priti ki ja j so dali navihanci Isti« niču, ki nam pripoveduje svoje življenje, ki ga je začel v Borovnici, eno leto pa nada« I jeva! v Postojni — v šoli, odkoder je šel v Ljubljano. Ta življenjepis dečka, ki začne zoreti, je tako zanimiv, duhovit, poln hu« morja in resnobe. da mu je težko dobiti kaj podobnega v našem slovstvu To je kniiga. ki jo uživa odrasel prav tako kot mladina Jezik je pristno naš, mnogo je čisto uovih rekel iz naroda.
«Sruska Književna Zadruga«
Mariborski prota g. Petar T, Trboje-vlč nam pošilja naslednji dopis:
»Srpska Književna Zadruga« v Beogradu je pravkar dala v tisk 28. kolo svojih publikacij, ki bo dotiskano do konca meseca novembra. Kolo bo obsegalo 7 knjig in sicer:
1. »Pesme »Vladimira Nazora.
3. »Pripovedke« Veljka Petroviča, gi del.
3.	»rPipovetke« Veljka Petroviča.
4.	»Moj život«, avtobiografija pokojnega slikarja Vlaha Bukovca, v redakciji pisatelja Marka Cara.
5.	»Uspomene« Imbre Tkalca, v prevodu in redakciji dr. Matasovičs.
6.	»Bomarše«, književna študija prof. Bogdana Popoviča.
7.	»Figarova svatba«, v prevodu Milana Grola.
Knjige bodo v platno vezane ter stanejo 100 Din.
Poleg letošnjega Vola se lahko naroče pri g. Trbojcviču proti takojšnjemu plačilu še: 27. kolo (sedem vezanih knjig za sto dinarjev), 26 kolo (šest knjig za 80 Din), 25. kolo (6 knjig za 60 Din) in druge knjige •Srpske Književne Zadruge«.
Kdor plača enkrat za vselej tisoč Din, ie upravičen prejemati knjige Zadruge do konca svojega življenja brezplačno In d.,bi poleg tega d:p!omo.
»Srpska Književna Zadruga« daje vsako leto na svetlo najboljša dela Iz srbske literature. Med njenimi publikacijami se nahajajo tudi prevodi. Knj'ge so tiskane na dobrem papirju, so vezane v platno in so z ozirom na to Izredno poceni. Slovenija se nahaja med odiemalci knjig Zadruge med vsemi jugoslovenskimi pokrajinami na zadnjem mestu. Glede števila odjemalcev rednih puh'ikacij jo ie prekosila cclo Črna go-
ra. Glasom poročila centraln« uprave zavoda le dala Slovenija lansko leto komaj 145 naročnikov na knjige Zadruge, kar |e naravnost neumljivo, če se pomisli, da so Slovenci kulturno visoko stoječ narod. A še med temi naročniki v Sloveniji Je mnogo Srbov, častnikov, carinikov tn drugih. Ker velja načelo medsebojnega spoznavanja tudi v književnosti, le želeti, da se Slovenci v čim večjem številu naročajo na res lepe knjige »Srpske Književne Zadruge«. Mi ta poziv prote Trbojeviča z veseljem podpisujemo.
«Pri strica zdravnika na kmetih»
Pred časom je »Jutro« poročalo o dveh
pripravnih brošurah, ki sta izšli v Zagrebu To sta bili knjigi univ. prof. Maksa Oker« Rloma, nastavnika na univerzi v Helsing« forsu na Finskem Oker«Blom je na polju« den način razložil skrivnosti narave, ki se začno odpirati dečku in deklici v dobi spol« nega dozorevanja
Oker.Blom ni samo Izvrsten medicinec. on ie tudi sijajen pedagog in ume vsako stvar tako opisati, da bo imela mladina, če rrečita njegove brošure, samo korist od te« ga čitanja S povesticami Iz živalskega in rastlinskega življenja nas vodi pisatelj v
skrivnost postanka ilvljenjs in nam razkla« da pomen spolnega udejstvovanja. Vsebina brošure, katero je sedaj izdala Zvezna ti« skarna v Celju, označuje dobro odlomek iz predgovora, ki veli: »Če si hočejo starši » spolnih zadevah ohraniti popolno zaupanje svojega otroka, morajo natančno opazovati njegov razvoj ter ga pravočasno navajati, da se tudi v tem obrača na nje za svet. Važno jc, da ne zamude pravega trenutka, sicer jih lahko škodljivi vplivi prehite, na« pravijo otroka boječega in nezaupljivega V pouku o spolnih zadevah bi se morali vedno držati pravila: Bolje eno leto pre« zgodaj, kot eno uro prepozno.«
Brošura, katero je priredil za Slovence P. H. stane 7 Din ter se naroča pri Zvezni knjigarni v Celju. Roditelji in vzgojitelji sezite po tej knjižici, ki vam je rudi svojih navodil naravnost potrebna!
|e najboljši in vendai najcenejli i troj u rodbino in obit — Naclomesinl deli za vse stroje
1. GOREČ, LJUBLJANA
palača L|ot>l|anske ktcdilne banke-
Filatelija
Zanimiva slovenska znamka
V nedel o, 4. t. m. ml je na Jesenicah neki tamošnjl zbiralec pokazal svoj slovenski materijal. da mu razložim razlike raznih izdaj. Med večjim številom raznih navadnih 10 vin zna,nk sem pa z naiveč" jim veseljem opazil tudi lOvinarsko znamko ljubljanskega knjigotiska karminove barve, ki je vodoravno cikcakasto navdarjena. navpično pa zobčana. torej redkost, katero poznam samo še v enem. popolnoma neoporečnem komadu. Ker je 'asno obliterirana z žigom .Dcmja Stubica — 20 APR. 10 N. 7», sem bil uverjen, da sem našel zopet en dokaz, da je bila v zagrebški direkciji tudi znamka te vrednosti naknadno per-forirana. Lastnik mi je povedal, da je to znamko dobil v večji partlM prav po ceni od našega znanega zbiralca g. I. S iz Slo-venjgradca. ki jo seveda tudi ni opazil. In zdi se mi, da izvirajo te znamke gospoda 1. S. iz zag.ebškega poštnega skarta, torej materijala, ki izključuje vsak dvom o ne-oporečnosti postanka raznih redkosti Moje veselje je bilo še več e, ker je komad razen par zobčkov navdarka 'zvrstno ohran en. le žal ml je bilo, ker se pri navpični perfo-raciji jasno vidi, da znamka ni bila odtrgana od druge temveč odsfrižena ali pa, da so bili zobčki pristriženi, kar mi je padlo v oči pri večini znamk ieseniške partije Ker ima lastnik vse znarrke shranjene v najlepšem redu in jih čuva, reksl bi, i največjo cieteto. je pač .nogoče, da je mislil svoje naklade tudi še na ta nepotrebni način olepšati. Do tu imam torej še drugi neovrgljivl dokaz o eksistenci naknadne perforacije zagrebške d rekei e 10 vinarskih znamk ljub" liar.skega knjigotiska.
Vendar mi je pa perforacijskl ki:uč odkril drugo presenečenje: znamka ni zobčana 11 in pol tviti II, temveč 12 in pol! Torej do sedaj čisto neznana perforacija in popolnoma novo, težavno vprašanje, kje je ta perforacija nastala. Mogoči so trije slučaji. V prvem je mogoče zagrebška direkcija zobčala z dvema stro ena, če je namreč svoj stro1 z grebenasto razvrščenimi iglami, s katerim je perforirala majhen del svnie defbiitlvne izdaje z napisom .Državna poš'a — Hrvatska«. Izpremenlla na ta način, da je odstranila vodoravno vrsto Igel, kar je pa zelo neverjetno. Druga mogočnost b! bila ta, da je zagrebška direkcija zobčala tudi z letvami, kjer na vsaka 2 cm pride 12 in pol igel, oziroma napravijo na 4 cm Igle 25 luknjic. Tretja možnost ie pa ta, da je trgovec, ki je prodal znamke v Sloveni o. zr.arrke z lidirano ptrforaciio popravljal Za to popravljanje so mnogi trgovci preskrbljeni z malimi aparati, ki napravijo najlepše luknjice najrazličnejših raz dalj in še mnogo preciznejše cikcakasto navdariajo naše znamke kot stroj v Jugoslovanski tiskarni. Tak pripravni aparatek nam je podaril tudi cikcakasto navdar eno 10 vin opekasto rdečo in 15 vinarsko nai-asneiše sinje barve, ker strojček pač ni mogel misliti, da sta te znamki prišle z Dunaja. Te koristne igračke nam iz najnavad" neršiti znamk kot bi mignil čarajo dragocene redkosti jn tudi n' :?l;!''!čt*no. da bi ne
razbrskala marsikatero brojnih v stiški okolici se nahaiaiočih žalov in eomil. Poleg rimskih izkopin in vse zsjiraj opisane obilice reči deloma antikvarne deloma umetniške ali narodopisne vrednosti je Pa vse vmes polno ropotije in navlake. n. pr. stara oficirska kapa ali fi-nancarska sablja ali podrta glinasta Peč. j železne cevi in gumijevi obroči in dežniki in polomljena kolesa in navadni lonci in vrag vedi kaj še. kar se nabere tekom četrt ali pol stoletja.
Vmes pa slike domačina, cela vrsta kraiin. večinoma, če se smem tako izraziti. kraniski interieuri (partiie iz šume. temačni) ali pa tudi smUoče loke s potočki hi cvctiem ali domače bajte in trate. Po stenah in stoialh naidtš celo vrsto portretov. Nekaj je skiciranih in nedokončanih. S posebno ljubenzijo do predmeta so vzete portretne skice sli-karjeve dcce. Nadica se smehlja tu na razne srčkane načine. Slavko svetlo gleda in na;brže ni hotel očetu »sedeti«. V kotu stoji gospod Siczinsky. nekdantl komandant Gellersdorfa. in gdč. Markova. interniranka. hči znanega rusofil-skega politika dr. Markova; portretirana ie cela vrsta dostojanstvenikov an-cien regima več držav, kardinal in general in ne vem. kdo še vse. dalje vrsta starih tetic. kmetic, kmetov, dcce in ka-rakternih figur (»Gorenjec«), Tu so por-
tretne skice in anatomske studile, starci. mladci, volički. interieurii hlevov, — luč skozi lino na žolto slamo, debel vamp in gno.i pod niim ie pol hTpcrnatu-ralističen. pol humorisfčno-bibličen pri-znr. Konja, ki orieta rjavo mastno cjru-do. ali Pa nature morte. slxne Veselo-vemu mtizeiu. tabolka poleg klobas !n šopkov, temnomodro g'azirana maiolika in vino v niej. s fineso AImnnnchovn — vse to dnkazuie. da je v Veselu iz redno krepak in živahen talent, živa sila. ostro opazovanje in neko kipenic. neka mladost, ki čudovito kontrastira z mojstrovo samosvojo zunaniostio. ana-tomiio in fiziognomijo. Le oko njegovo ga včasih izdaia in pa njegov rezgeta-ioči smth. Vesel ie mlad.
Posebnost Veselova ie njegovo veselje do velikih kompozicij. Rad bi se ove-kovečil z ogromno stvoritvijo. ne le s platnom velikih dimenzij, marveč s platnom velike vsebine. Na srce mu ie prirastla »Umetnikova usoda«, skupina Umetnik, žena. furije, — v nekoliko epično-sentimentalni koncepciji. Ponosen ie na nagajivo grekizirno. pa ne klasicistično sceno: Satiri gonijo (kopajoče se) vile v vodo. Samo barvna skica ie to. in kvari jo nemaren okvir v stilu fin de siecle — ali koliko življenja je v tej skici, v teh petih telesih, in kako obenem klasična in obenem hiper-
moderna je ta enotnost giba in neenot nost. 'raztreskanost luči in karakterjev! Ta-le »Kopel vil« bi več kot zaslužila naročnika, da bi se iz skice preselila v resničnost in v kakšni veliki reprezentativni dvorani dokazovala, da imamo umetnike vis kulture, trdnega znanta.
Nad vse drag ie pa Veselu niegov starodavni problem »Kmečke ohceti«. Vedno ea opušča in se zopet vrača k njemu. Ali bo ta »ohcet« kdai dovršena? Ce bo. b> slavna, in pri nas ne bo ostala, kaiti v niej bodo vrline skupinskih slik holandskih. in dinamika kakor na slavni sliki »Zaporožci p šejo sultanu«. prevedeno iz herojske Siči v našo ožjo domovino. Banke ali Trgovske zbornice, kai. če bi pustili satire in nimfe in naročili pri Veselu. d? mora. mora za leto in dan izročiti slovensko »Kmečko ohcet«?
Ferdinand Vesel si želi v Ljubljano. Naveličal se ie čudovitega samotarstva. za katero je zavidan. želi si zopet v mesto ter upa na atelier. bolj svetel, i.n na par modelov. Mnogo ne zahteva, ali iz nič ni Na4 5ffletni mladenič včasih preve ^i.j "'"oliko ima načrtov.
bile s svojimi ostrimi robčki desctorile vrednosti širokih robov navadnih II In pol zobčanih hrvatskih znamk. Strojček. ki je grize! mojo znamko, je imel celo eno iglo mak) popravljeno ker e na levem robu spodaj ostal papirček Je v četrti luknjici, ko je pa »strojnik* znamno zavrtel, pa ni predrl tretje lukn ice desnega roba zgoraj, kei je pač strojček premaknil samo za en zobček bolj na desno. Najverjetneša bi bila ta mogočnost, če bi bil prodajalec znamko prodal kot redkost, pa jo je dal kot najnavadne šo marko, torej ni imel drugega namena kot znamko restavrirati, kar pa tudi že spada med ponarejanje, čeprav ie na ta način le iz lidiranega komada napravil celo znamko. Mogoč je pa tudi še ta slučaj, da je kaka firma, ki porabi .nnogo znamk, naudarjene znamke sama perforirala, ker so se naudarjene znamke le nerade delile druga od druge in se jth je pri trganju mnogo pokvarilo.
2al mi je, da nimam pri roki prvega svojega komada, katerega sem našel med svo-iim materijalom tudi čisto slučajno, in ne morem ugotoviti, če Ima tudi ta komad to redko perforacijo, vendar pa upam, da ima navadno perforacio II in pol, ker dobro vem, da znamke nisem sprejel Iz fllateli-stičnih rok Da pojasnimo postanek z združenimi močmi, prosim gospoda na Jesenicah in v Slovenigradcu, naj svoje znamke, posebno one s pristriženimi zobčki. Izmerita i.1 mi ;ih pošljeta na ogled, če odkrijeta med njimi p-rforacijo 12 In pol, Slovenjgradcc naj mi seveda tudi sporoči provenier.co teh znamk, da mi olajša raziskovanje. Pa tudi vsem drugim zbiralcem bom hvaležen, če preiščeo svoje zaloge rabljenih In nerabljenih znamk raznih vrednosti in mi pošlje.o podobne zanimivosti za kratek čas na ogled Ante Gaber, škoija Loka.
Novosti
in toliko se mu je očarani! In izkuše ralistična »Kmečka
ličiVi ieze in raz-H klasično-natu-st», kje si. vkliub
ekspresionistom in i.iozofom. kje si?
a-s.
Jugoslavija pripravlja, kakor smo ie pisa« li, nove znamke, ki se bodo tiskale v Beo« gradu v tiskarni monopoiskih predmetov, kjer se tiskajo tudi kolki i dr. Klišeji pri« dejo z Dunaja, a načrt za znamke s kralje« vo sliko je napravil baje nekdo v ministr« stvu. V kratkem izidejo tudi znamke za zračno pošto in posebne dostavne in paket« ne znamke po vzorcu amerikanskih Deli« wery in Parcel za brzo dostavljanje.
Albaniji. Nekateri listi javljajo novo se« rijo portovnih znamk, o kateri so znane samo barva ih vrednosti, poslednja z novim imenom »leke«, ki je baje na novo vpeljan denar v vrednosti enega zlatega franka. Ker so znamke najbrž sleparske, jih nava« jamo s svarilom, naj jih zbiralci ne kupuje« jo, dokler ne potrdimo njihove pravilne iz« daje. Portovne znamke: 2 Vi quinta siva, 5 q. mišjesiva, 10 q. modra, 20 q. sepija, 40 q oranžna, 50 q. rdeča, 60 q. temnozelcna, 80 q. škrlatna, 1 leke rjava, 2 1. modra na ru« menem, 10 1. rdeča na rumenem
Bolgarija: 30 stotink, črno«rumena z le« vom, I lev. zelena s prav čedno kraljevo sliko. Pretiskane so izšle v sledečem šte« vilu: I lev na 5 stotinkah 16,000.000 koma. dov, 3 levi na 50 stotinkah 4.ROO.OOO in 6 ie« vov na i leva 5.000.000 komadov.
Francoska: 40 c. olivna Pripravljene so še radi zvišanja poštnine 15 c rjava. 25 c. rdeča, 45 c. vijoličasta, 75 c rdeča, 80 c. oranžna. 1 frank modra s sliko žaniice: 20 c. zelena, 60 c. rdeča in I frank modra s sliko Pasteurja: v poševni obliki pa 3 franki ter portovna po 40. 60 in 75 c Ne tiskajo se pa več sledeče znamke: 4 c. rujava z alegorijo, 20 c. ruiava, 25 c modra. 30 c rdeča. 60 c lila. 65 c rožna. 85 c rdeča z žaniico in 15 c. zelena. 45 c. rdeča. 75 c modra s Pasteur« jem ter portovne po 25, 45 in 50 c. Italija: 30 c. na 55 c vijoličasta. Letska: 30 s. lilasto rožna Luksenburg: 5 c pretisk na 10 c. zeleni s sliko velike vojvodinje, stara številka dva« krat prečrtana
Mal/a: Portovne znamke s sliko malteške« ga križa: % d sivkastozelena. 1 d vijoli. časta, 1H d rjava, 2 d siva. 2% d svetlo« rjava, 3 d. modra. 4 d olivna, 5 d. lila, 1 J. sivkastočrna. '/« š karmin. Madžarska: 400 kron modra s kosci. Monako: 20 c lila s sliko kneza Radi zv?» Sanja poštnine je pričakovati istih izpre« memb kot na Francoskem.
Norveška: Znamke oh inkorporaciji špic. bergov: norveške znamke 10 ore zelena, 15 | o. temnomodra, 20 6. vijoličasta in 45 o. modra z natiskom letnice (1925« in imenom •Savlbard«. kakor se imenujejo Spichergi Nadalje so 'išle uradne znamke za zalep« Ijcnje pisem hrez franVaturne vrednosti in trrej ne spadajo v zbirko Te imajo napise ▼ raznih lezikih sledeče vsebine: Glavno !
mesto Norveške, imenovano od 16.24 do 1924. Kristijani ja. sc v bodoče imenuje Oslo. kakor se je mesto imenovalo šest sto. letij od 1047 do 1624
Rumunija: Dobrodelna znamka za 25 bani.
Rusija: 5 rublov rdečkastorjava in 10 r. modročna s portretom Lenina v bakrotiska na papirju z novim filigranom.
Švica; 25 r rjava.
Španija: 30 c. črnorjava.
Turčija: 1 pijaster vijoličasta, 2 p. tcau nozelena.
Zumstelnov katalos za L 1926. ie rsv.
nokar izšel. Slovenija je sicer na novo obdelana in Zumstein nam oiše, da io je ka-talogiral priznan strokovnjak. Ta mož pa slovenskih znamk ne pozna in mu je bilo le na tem, da napravi zrredo ter zadrži dviganje cen našim znamkam. Naše najlepše stvari so namreč znatno nižje ocenjer.e kot jih plačujejo trgovci, pa je tore' na brže tudi avtor kataloga trgovec, ki bi rad prišel po ceni do naših znamk. Ker so intrig? proti vrednosti naših znamk očividno organizirane, se bomo s tem perečim vprašanjem bavili še obšfrneie.
Zopet odlikovana Jugoslavija N« veliki razstavi ob zborovanju nemške fil zveze t Hamburgu je dobila zbirka jugoslovenskih znamk Roberta VVeidenhagena iz Hambur« ga srebrno in velika zbirka enega največjih nemških zbiralcev. Julija Triibsbaeha ij Chemnitza bronasto medaljo Gotovo je, da so k odlikovanju največ pripomogle slo« venske znamke.
Fili telistično razstavo na Icr.-ski izložbi v Zagrebu je priredilo Hrv. fil društvo. Ča« sopisi poudarjajo, da je razstava zelo po< manjkljiva, ker je razstavljenih največ po« trebščin in le malo domačih znamk ter bi bilo bolje, če bi bilo društvo vzelo z» vzor slovensko razstavo na velesejmu.
Iznajdljivi Italijani bodo svojemu kraljev »kemu paru ob 25!etnici vladanj« čestitali na res prav nov način. Po 50 c. prodajajo poštni uradi dopisnice z alegorijo, emblemi in naslovom kraljevskega doma. gratulant pa napiše samo svoje ime in naslov ter do« pisnico odpošlje. Če sprejme vsak častilec od kraljevske dvojice tudi posebno pismo no zahvalo, pa listi ne poročajo.
FeJzifikaii bosanskih znamk Iz I. 1900. se razpeeavajo iz Anverse kot privatni ponov« ni tiski in sicer zobčani in rezani. Ponareje« ne znamke se vsled slabo pogojenih barv in zamazanega tiska prav lahko ločijo od prist« nih Torej pozor!
Naše nox-e poštne znamke pripravlja, ka« kor smo že poročali na drugem mestu, mi« nistrstvo pošt in brzojava. Po zagrebških »Novostih« posnemamo, da preskrbi načrt za nove znamke s kraljevo sliko ministr« «tvo samo brez razpisa natečaja, kar po> meni toliko, da bo najbrže delo litografa brez umetniške vrednosti kot sc kolki. »No« »osti« zato pozivljejo vse naše organizacije, naj sc brez odlašanj« zavzamejo na pristoj« nih mestih, da bodo imele znamke umetni« ško vrednost in slike naših nsjlepših po« krajin v državi, « le najvišje tri vrednosti naj bi nosile kraljevo sliko. Tudi vsem ne« zbiralcem jc jasno, kako velikega pomena za ugled države »o lepe znamka in kakšno korist bi printsle državi znamke s slikami naših krajev, zato naj gotovo vse naše filai ielis/ične in (udi organizacije, ki delajo za tujski promet, nemudoma vlože pri poš/ni direkciji v LJubljani vsestransko utemeliei ne resolucije z zahtevo, na) ministrstvo tu koj razpiše natečaj za umetniške načrti znamk s slikami naših km jev, prepise naj pa pošljejo uredništvu, da iih priobči.
Zbiralce žigov opozarjamo, da je ob mei narodnem profesorskem kongresu v B.-c gradu na univerzi posloval kongresni pošti ni urad z okroglim žigom in nanisom: »VII CONGRES INTERNATIONAL DE L' ENSE1GNEMENT SECONDAIRE«. v mostu za datum, dan. mesec in leto. spodaj pa »BEOGRAD« Urad (e prodajal tudi ce« le serije naših znamk obliterirane s tem žigom.
Gospod profesor: »Kam sem vendar da! marko, katero sem hotel prilepiti na to=!e pis-^io?« Njegova žena: »Ravnokar se ie Jc država tvojega jezika.« (The \V'est«End Phi-lntclist.)
|j Izgotovijen i! obleke
Hodite do prstih!
Izza začetka poletja prinaša pariški «Ma-tin» večkrat na teden poziv prebivalstvu na čelu lista, naj hodi vsaj po deset minut na dan po prstih List se stavlja s tem v službo zdravstvene propagande, ki jo že dolgo zagovarja v javnosti pariški zdravnik dr. Gautir.
Ta zdravnik zagovarja načelo, da |e ta vaja, ako jo ljudje stalno vrše, izvrstna za obtok krvi po telesu in bolj osveži živce kot pa dolgotrajna telovadba, ki je navadno zelo komplicirana In zahteva mnogo časa. Ako pa hodiš vsak dan vsaj po deset minut po prstih, n> to zvezano z nikakitn posebnim naporom In nimaš pri tem prav nobenih stroškov hodiš lahko v lahkih sandalih ali pa še bolje bos.
Na poslednji sci1 pariške akademije znanosti so o tem predmetu ponovno zelo obširno razpravljali Za stvar sta se zlasti zavzemali priznani zdravniški kapaciteti, profesorja Arsonval in Hamurd. Znanstveniki izrecno naglašajo. da ni treba hoditi po prstih v posebni- prepariranlh čevljih, kot Jih nosijo n. pr plesalke, in da tudi nI treba kakršnihkoli vložkov Glavna stvar je, da hrd;š vsak dan redno ti dosledno okrog četrt ure po prstih in da ne stopiš s celo nogo na tla. Paziti moraš pri tem, da hodiš v čistem zraku in da globoko dihaš.
Kino
Kako nastane film
Gledalec, ki seai pred velikim, belim pr»-t-o kotnikom v kinogled-ališču in opazuje, kako drvi preko platna dejanje za dejanjem, pač ne slirti, koliko neizmernega dela in truda tiči v malih, želatinastih sličicah, ki so nanizane na dolgem, risočmeterskem VTte-iem se traku. Neskončno umetnosti je v njih in znanja, tehnike, rutine, truda, skrbnosti m denarja. Zato pa je v teh sličicah življenje, svet en miniature, ki potrebuje zgolj tiste četverooglate projekcijske ploskve, da se pretvori v pravo, živo življenje.
2e prvi dan filmske geneze je težak. Izmed šesttisoč doposianih rokopisov poznanih in nepoznanih avtorjev ni niti eden po-raben za novi fiim. Zato se mora sestati tri-umvirat, sestavi en iz glavnega ravnatelja, režiserja in dramaturga, in diktira temo, koje izvedbo prevzame dramaturg. Temeljni kamen novemu filmu je postavljen, in kakor pri vsakem posiopju, mora biti tudi tu fundamen-t močan in zanesljiv. Lahko je mogoče, da se film, izgotovljen po dobrem rokopisu, izkaže pozneje kot neporaben, nikdar pa se še ni pripetilo obratno. Ne najdražja oprema, ne najlepša diva ne pomaga filmu, kojega snov je zanič.
Z rokopisom se torej delo začne. V njem mora biti natančno popisana sleherna scena z vsemi podrobnostmi, naznačena mora biti vsaka, tudi najmanjša igralčeva kretnja, navedeno mora biti, da-U naj bo ta ali oni prizor posnet iz bližine ali iz dalje itd. Na rokopisu se nato začne drugi del, predhodnik sniman a: režiser čita rokopj list za listom, črta besede, scene, dialoge, izpre-minja in dostavlja. Pod njegovim rdečim svinčnikom izgine vse, kar ni zrelo za uprizoritev. Od tristo dramatsko obdelanih prizorov jih ostane dvesto, osem dejanj se skrči na šest poglavij, iz intrigantov ustvari režiser bonvivane, iz dolgočasnih dejanj epizode — včasih po tudi obratno — in od celega akta pogosto ne ostane več kakor par besed a la »Deset let pozneje...« Tipkarice se vsake Pol ure izmenjajo, režiser prevzame osebno diktat, reklamna rromba kliče k paradi, zvezdniki in zvezde prihajajo v avtomobilih, pomožni režiserji tekajo sem in tja, da iim pot Hje s čela, operater snaži kamero, kasete še neporabljenega filma se kupičijo v delavnici — snirtta-r.je se prične. Geneza filma piše v svoj koledar: snimanje v ateljeju, dan rimska I. Primadona zeha, ljubimec je vse prej kot očarljiv, komika še od nikoder ni, žarometi nc svetijo, elektrika ne funkcijonira, rekvizitom ni nikjer, telofon brni, režiser kriči .. . tak je prvi drji v atelje'u.
Potem pa se začne pravo delo. Režiser si sleče suknjič in mogočno zabrni uvertura. Taktirka mu pada iz rok, režiser kriči, tuli... in dela. Ob osmih zjutraj pripeljejo ivtomobili zaspane glavne igralce, svetilke svetijo brezhibno, žarometi funkcionirajo kot na povelje — operater počne sni-rrrati. Tam v ozadju pa že pripravlja moderni Pote.nkin novo dekoracijo. Pomožni re-iiser sede v tem v avto in od-brzi ven rz mesta iskat motivov za »prepad v Aljaski«, -rokokopark« in za »prerijo«. Z neskončno potrpežljivostjo popravlja in preureja režiser sceno, ki bo potem v kinematografu v sekundi švignila mfmo razvajenih gledalče-^h oči. Sleherni korak mora biti naštu-diran, vsaka kretnja umerjena, zakaj ne-■smiljeni objektiv gleda z drugačnimi očmi kakor človek Pogreška na odru se hitro zabriše; napačn-; mig roke pokvari v filmu se. Neverjetno težko je delo režiji, ki mo-a iz snovi iztisniti ves bistven ekstrakt. Treba je vse scene, ki se vrše v Isti dekoraciji. posnet; neposredno drugo za drugo, [>a čeprav jih rokopis beleži v prvem, tret-em ali šestem aktu Tako se zgodi, da kralij prisostvuje'0 svojemu pogreba in da do ž i ve svoje kronanje šele potem, ko jih je operater že zdavna pokopal Peripetija je pogosto posneta v začetku, uvod pa na koncu. Da delo režiserja v teh okoliščinah ni preveč lahko, je jasno.
Tudi program snimanja na prostem ni odvisen od režiserja, odvisen je marveč od rem-ena. Medtem ko pripravljajo v ateljejih dekoracije, grade teatre, cirkuse, ulice, kaT tra;a včasih po več tednov, se vrši snimanje v prosti naravi Ob osmih zjutraj je solnce sijalo v vsem svojem žaru, ob desetih pa se je skrilo za črne oblake, in par sto statistov čaka v kostumih, kdaj se bo njegovemu veličanstvu zljubilo pogledati milostno na ta grešni svet Mnogo denarja ln tudi živcev gre na ta način v izgubo.
Tisoč scen da kompleten film, desettisoč ;?h je treba posneti, da jih dobimo teh tisoč. Velike glave čez celo platno, prizori v normalni izdaji, iz bližine. iz dalje, v različnih po!ožaj;h — neverjetno koliko drobnega dela je potrebno za vse to. Cel register tehnike, rutine, čustva in spretnosti, pa tudi malce sreče, če naj bo kvaliteta filma prvovrstna.
Polagoma se divii tempo poleže. Ob opoldanskem počitku debatirajo zvezdniki o an-enžmanfh pri drugih firmah; dramaturg, ki ga že dva meseca ni nihče videl, se pol-:iasno jx>govarja z režiserjem o naslednjem ilmu. kupci iz tujih dežel prihajajo in se spodtikajo nad šaro, razmetano Po tleh. Žarometi nagajajo, svetilke brle, diva je zaspana od prekrokane noči, komik si je brke prilepil narobe. Le eden ie zadovoljen: pomožni režiser: danes je zadnji dan snimanja! Film je dovršen.
In zdaj se začne Golgota za režiserja. Geneza se rzpreminja v tragedijo. Poslednja faza pred velikim praznikom: materija! je treba obdelati ln stopiti v celoto. Škarje in lepilo igrasta v tej fazi poglavitno vlogo. Drug za drugim nastajajo akti, dramaturg ustvarja besedilo. Ubogi confdrenclerl Za čel mesec je dober s svojim tekstom. Zakaj tekst ie Mstveni del Kima. Potem se začno interna predvajana, poslednja prilika za morebitne spremembe. In končno se javi k oredstavi gospod zeneralni ravnatefc Tisti
dan je režiser nervozen kot n&te tlcer, dramaturga J$ srnini jkata (jnorai je k pogrebu), glavni igralec se je opravičH (zbolela mu je mati), ta tako prisostvujeta predstavi le režiser b generalni ravnatelj. Da bi že enkrat bito končano! Hvala boga, poslednji meter! Luč »e zasveti, režiser je prestal zrelostni izpit. Rodil se Je fftm. BBo ie treba razumnosti, umetnosti, pridnosti ta požrtvovalnosti neštetih ljudi, morda je bilo treba prestati celo smrtne nevarnosti
—	ta vse to le za eno uro zabave v kinematografu!	W. Reisch.
Kaj igrajo drugod?
V	ZAGREBU:
Mont Everest (kuUurnoznanstvenl fftm)
—	Grešnica (Gertrud Weicker, Blutecher in Olga Belajev). — Divja Afrika (Lov na divje zveri v afriški džungli; film je bil posnet na dveletni ekspediciji Martina John-stona). — Hiša misteria (III. del). — Dete z ulice ( v glavnih ulogah Feniandy in opica Clo - Clo).
V BEOGRADU:
Paganini. — Razuzdana mladina. — Tujka. — Človek iz železa. — Deset božjih zapovedi.
V	PARIZU:
Navigator (Buster Keaton). — Doktor Jack (Harold Llojd). — Ouo vadiš? (nova izdaja po istoimenskem Sienk1ewiczeveoi romanu; v glavni trlogj Emil Janntngs). — Lov za zlatom (Chariie Chaplin). - The KJnd Koštrunek; v glavnih ulogah Chariie Chaplin in Jackie Coogan). Nfbelongi (I. h II. del). — Romar (remek - delo CharHeja Chaplina). — Grbec (zgodovinski francoski film, v glavni ulogi Lagardčre).) — Vlak ob 6.39 (Metro * Goldwyo - film; Norma Sheaver in Konrad Nagel). — človek moj! (Pola Negri in Charles de Rockefort). — Fanfan - la TuHpe (zgodovinski francoski film po romanu Pierra Gilla, ki Istodobno izhaja v »Matinu«.
V	GRADCU:
New York ln Newyorčani (kulturni film).
—	Ob rojstvu velikega naroda (kulturni fiim, ki v obliki drame prikazue ameriške boje za osvobojenje. 8 dejanj, v glavni ulogi Lilian Gish.) — Polet okoli zemeljske oble aH Divji lov okrog ekvatorja (senzacijski, avanturistični film v dveh delih ta 10 aktih; v glavnih ulogah EUen Ricbter, Reinhold Schunzel. Bruno Kastner). — Od greha do slave (senzacijski film v dveh delih ta 8 aktih po romanu F. Hollaendcrja. V glavnih ulogah Lil Dagover in Hans Mierendorf). — Prodajalec duš (Trgovec z dekleti: Reinhold Schunzel). — Pet v močvirje greha (nravstveni film, v glavni vlogi Emilijo Ghi-oae • Zalamort). — ttitreqši kakor smrt (senzacijski film s Harry Pielom). — Zmota justice (drama po resničnem dogodku v 16 dejanjih; v glavnih vlogah Ivan Možuhrn Natalija Lisenko in Nikolaj Kolin).

Vam pokaže od 12. oktobra dalje kino «Dvor»
'M€Ho
Fadingeiekt
Fadingefekt je vsakemu amaterju dobro znan pojav, da pri sprejemanju oddajnih postaj, ki so zelo oddaljene, jakost sprejetih glasov neprestano narašča ln pojema. O tem pojavu je nastalo že mnogo hipotez, kj pa vse šepajo.
Zanimivo je. kar za nas sicer ne prihaja direktno v poštev, da se namreč domnevalo, da severni sij razširjanje električnih valov sploh preprečuje. Te domneve pa so popolnoma pobile lzkiršnje, ki jih je imela s sprejemanjem ti oddajanjem MacMillano-va ekspedicija na severni tečaj. Ladja eks' pedicije, ki je obtičala v ledu približno 10 stopinj pod tečajem je imela na krovu raz-moratno slabe brezžične oddajie in prejem-ne aparate. Kljub severnemu siju, ki se je trajno držal v pasu, kjer je btla zamrznjena ladja, pa so Mac-Mlllanovn depeše zelo <jf" bro sprejemali v Kanadi, Ameriki ta celo na otoku Havai. Ravnotako so tndi na ladji stalno sprejemali angleške, nemške, španske ln norveške oddajne postaje. Tako je btlo v poletnem in jesenskem času. V začetku leta 1924. pa so vse depeše ekspe-dicije prenehale. Znani inženjer O. Mat-hews je iz tega napravil razne zaključke na podlagi katerih si skušamo tolmačiti fadingefekt.
Ko je spomladi leta 1923. odpotovala Mac-Millanova ekspedicija, se je splošno pričakovalo, da bo mnogo pripomogla k rešitvi raznih nepojasnjenih vprašanj o razširjanju električni valov. Res se je kmalu izkazala za neveljavno domneva o severnem siju. Kar se pa tiče motenj, ki tfh pripisujemo slabemu vremenu, se zanje ni moglo dobiti nobene enotne podlage, napravila so se le zanimiva opazovanja.
Začetkom 1. 1924. so bile vremenske prilike v Ameriki in Kanadi nenavadno nestanovitne. Sledil je vihar za viharjem ln vsled neprestanega naraščanja b padanja barometra in temperature se je hitro menjal dež, s snegom in točo. Tedaj so bile tudi najboljše in najjačje postaje, ki so rabile dolge valove neprestano motene in je bil njih sprejem nezanesljiv. Nasprotno pa so oddajne postaje z vatovl pod 200 m delovale v tem času popolnoma zanesljivo in ko je bfl Chicago tekom taka viharjev skoro popolnoma odrezan od o stafega sveta, so ama terske ta droge oddajne postaje s kratkimi valovi brez vsakih teiav občevale hidi z naioddaljenejštml postajami Zedinjenih držav. Oddajne postaje z valovi nad 200 m, kot jih je uporabljata tudi oddajna postaja Mac-MiHanove ekspedlcije, pa se bile le red ke aH pa sptob nesprejemljive ta to tndi
■a kn#e razdalje. Ameriška ta
postaje, U so tvorle zvezo s ekspedidjo, so sprejele Mac-Mlfianove depeše v celem januarju ie dvakrat ta celo te le deloma. Opazili so tedaj, da tndi hitra sprememba temperature povzroča večna motenja. Pa-dingefeleti so M tako izraziti kot še nikoli Poprej, toda o njih odvisnosti od valovne dolžtae aJso našli odgovarjajoče rešitve.
Najmanjše elektronke
General Electric Companj je izdelala doslej najmanjšo elektronko, ki ni večja od palca na roki. Elektronka (U W—199) ima loceaj iz tungstena, ki je prevlečen z larije-vlmi in kalcijevimi oksidi. Locenj ima le eoo četrttako lasne debeline, a Je kljub temu zelo trpežen. Elektronka rabi 70% manj kurilnega toka kot najbolj štedljive njene so-vrstnice, ki so bfle doslej v rabi. Locenj emitira elektrone pri 400° C. Zelo velika je tudi regenerativna zmožnost elektronke, ki jo pospešuje 14 kemijskih elementov, deloma v plmatem deloma v trdem stanju, ki izvrše regeneracijo, ako z anodno baterijo locenj belo razžarino S tremi zaporedno staknie-nimj baterijami žepnih svetilk shajamo s kurilnim tokom, pri prekinjenem kurjenju, nad eno leto. Vsled majhne kapacitete med ano-do ta mrežico je omenjena elektronka posebno sposobna za visoko frekvenco.
Radiofonija v Južni Afriki. Kot v vseh angleških kolonijah, je tudi v južni Afriki radiofonija zelo razvita. Urejena je po angleškem vzorcu. Največ poslušajo oddajno Postajo v Johannesburgu, ki je tudi naibor* originalna r oddajanju. Razen lastnih pro-:ruT>- v prinaša namreč pogosto progTame iz Plttsburga v Ameriki. Zvezo z PJttsbor-gom oskrbuje s svojim prejemnim aparatom — neki amater. Ko ie nedavno potoval angleški prestonaslednik po južni Afriki, je johaimesfonrška postaja oddaiala vse njegove govore, ki fth je ime! v raznih mestih. Pil tem so dosegli rekordno razdaljo, ko le princ govoril v Capetownn ta so njegov govor prenašali po 150 km dolgi progi do oddajne postaje v Johannesburgu, kjer so ga brezžično oddajali
Zimo le pred durmi!
Za zimska oblačila velika zaloga raznega blaga, volneno blago, parhent, pliSi, krimerjl, baržunl, flanelaste rjuhe, pleti, trikotaža L t d. se Vam nudi po prav nizkih cenah pri tvrdki
Franc Crobath, d. z o. z. Kranj
Itte se dobro izurjen
5922a
pek
za samostojno obrt v industrijskem kraju
na Gorenjskem. Ponndbe na postal redal 153, LJubljana.
oioioBoioeoioioioio
Dame, pozor I
Dame, pozor 1
Naznanilo preselitve
Cenjenim damam vijudno naznanjam, da sem preselila svoj modni salon za damske
klobuke z Resljeve ceste štev. 7
na Kraijja Petra trg št. 4
v palačo ,fVzašeaine posojilnice"
ter se tem potom najtopleje priporočam za na daljno naklonjenost.
Vedno velika zaloga raznih najnovejših klobukov po konkurenčnih cenah. Solidna in točna popravila, nakitanje in preoblikovanje po najnižjih cenah.
Marta SJanovic, modni salon.
Cene solidne 1 To£na postrežba!
•C3 ■ C3 ■ CD ■ C5 ■ C3 ■ CD ■ CD ■ C3 ■ C3 ■ C3
Kil osli, ta napredals!
Žimnice
matrace, posteljne mreže, železne pos.elje (zložljive), otomane, divane in tapemiške izdelke nudi najeenejc
Rudolf Redoran,
taretnik Krekov trg šie*. 7
(poleg Mestnega doma!
iS
Hapra?e za mm plin
motorje na paro, bencin in presno olje in Diesel-motor-je dobavlja t najkrajšem času
m. Eii! iwa
Din «11. Miki M
Za takojšnjo dobavo:
oapreve n sesani pilo
12 16. 20, 25, 35, 46 60 eti 70. 100 P8
slroje na pro h šoferje
t. S 44. 6, 7, 15, lfto—120. 250—400 PS
molorjs na bencin
t—« 4, .,8, 10, 12. 20.
* 40 PS 91»
motorje na nrcsnn olje
a. u. 12. 2( PS
SS2&5ME
Svetovno znani
kroji .FAVORIT1 in .ULLSTEIN'
se dobijo samo pri veletrgovini
Ant. Krisper, Ljubljana, Stritarjevaui.3. Edino zastopstvo za vso Slovenijo, ssm«
Ako potrebujete sveie ali sntae vence, šopke in aranžmaje, pokličite telef. št.
341 ^
cvetličarna KORSIKA,
Aleksandrova cesta.
Haročlla se poiiljajo na dom.
išče telovadno društvo za pospravljanje prostorov. Ponudbe pod .Sluga" na upravo .Jutra*.	5921-a
9QGQQQGQQQQQQQG
Skladišče
v sredini mesta ali v predmestju se išfie za takoj ali pozneje. — Pismene ponudbe na I. K. Ljubljana, poštni predal 40.	5961a
poslopje
primerno za nastanitev kakih 150—200 mirnih umobolnih (hiralcev), ker so zavodi za oskrbo umobolnih vsi prenapolnjeni. Poslopje bi se vzelo v najem za dobo več let proti posebni pogodbi. Ponudbe se naj pošljejo najdalje do 25. oktobra na ravnateljstvo drtav. splošne bolnioe v Ljubljani. 5847-a
Na obroke In posodo
mi svetovne (abrUutc: STEOTVAT, F&IISTCB, BOSEKDOB-
ma, Original STIKU Ud. dobite tet pri Bnzlkn-Itrokovnjiku (biviem učitelju Olaibeu Malical
ALFONZ BREZNIK
Liobljaoa, Ueitni trg 3, poleg magistrata.
Motam najbogatejša liben vsakovrstnih [odat, mojstrska violin ln nijfinejilh strun.
NaJj^tneJia tvrdka Jugoslavija!	(la
Krene žile
si zavarujte s patentirano
ANTIVARIX obvezo-
Cena: 150— Din.
Bartl, Stritarjeva
Naročila:
nlloa 2.
457-a
IVAN ZAKOTNIH IS^l
MESTNI TESARSKI MOJSTER Te'et°a * 379 ,
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve ia zvoolke; (tropi, razna tla, stopnice, ledenice, pavW (Joni, verande, lesene cg^e Ltd. tiudba lesenih mostov, je*ov in mlinov.
Parna Saga.	«.»	Tovarna furnirja.
Zahtevajte povsod le
„Hul! A-milG" Celjske mlinrne i. z o. z. u Celiu,
pod znamko i
Hubertus milo
Celje
Je najboljše in najcenejše.
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze globokega sočutja radi smrti našega predragega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
dr. Ivana Šusteršiča
izrekamo tem potom vsem in vsakemu najiskrenejšo zahvalo. Posebno častiti duhovščini, častitim očetom frančiškanom za slovesno opravo pogrebnih obredov v cerkvi, visokim oblastem, častitemu odboru Ljudske posojilnice za posebno naklonjenost, kakor tudi Prometni banki, darovalcem prekrasnih vencev in vsem prijateljem in znancem, ki so ga sprenrli na zadnji poti.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1925.
Globoko žalujoča rodbina Susteršič.
Javna dražba.
Na dan 25. oktobra proddvatl 6u tm nfe javno! dražbi
25 komada prokobrojnlb jraao-krvnih amerlkanskih kasača I 17 komada prekobrojnlb konja,
punokrvne engleske rase. Konji potttu iz Emil Kamenden i Kulpin, pastušl i kobile starosti od dvije do 14 godlna. Dražba če se održatl a Kulplnu na dan 25. oktobra n nedt-lju prije podne u II. sati.
ReflektantS, kojl žele prisostvovati dražbi neka pravovremeno najave svoj dolazak na Ergela Kulpin pošta Kntpin (Bačka). Poslednja
je slanica Pašičevo gdje vozovi stižu Iz Novog Sada u 10*4 sati prije podne, a iz Subotice u 10 5 sati prije podne. Na stanici Pašičevo čekati če reflektante kola za prevoz u Kulpin.
Dpravnik Ergela Kamenden i Kulpin.
Franjo Cvilak
Slovenska Bistrica
belilnica voska, obrt medu ia voščenin
priporoča
vsem blagohotnim trgovcem ter konsu« men to m svojo veliko zalogo voščenih sveč (lepo okrašenih in belih) vseh vrst svit« kov, lepe prave stearinske * Barok sveče* za lustre vseh barv (zvretene) kakor tudi božičnih svečic vseh barv v kartonih (gladke in zvretene). Priporočam tudi za miklavževo: veliko zalogo miklavžev, krampusov kakor tudi druga medena peciva.
Postrežba 9olidna! — Zahtevajte ceniki Cene zmerne! — Tvrdka odlikovana z zlato kolajno. — Velekonsumenti p©» sebne cene.	398«a
ZAHVALA.
Ker mi ni mogoče se zahvaliti vsakemu posamezno, se zahvaljujem vsem, ki so prišli od blizu in daleč na pokopališče v Trbovlje.
Posebno se zahvaljujem mi-lostivi gospe ravnatelja Kolka za krasni šopek in pa gg. rud. poduradnikom iz Rajhenburga za krasni venec.
Trbovlje, 9. oktobra 1925.
Pavla Oove{šek
in ostali sorodniki.
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne hi socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najntaajii znesek Din 5*—s
Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din i ■—. Najmanj!! mesek Din 10--%
Tamburatko iuHarno dra-liro .Zrinjski* prirodl dat 11. t.
zabavni večer
i godbo ti plesom t gostilni Dri »Sodčku«. Hrenova vile. 24. — V .bi jo te prijatelji godbe ia plesa.
1961
Vulkanizira
Tš« ml« 5 o m IJ . para. vulkaulzaolja P Skalar v
Llubijaiii, Rimska oesta U.
tto
Sode
za riao. Iganje, olj«, «M, ns« ia petrolej. k.kor tnrtl M transport ta bramhu ucs ved-o v zalogi vsako množino
Fran Repič
Mdarsko podjetje » i-iat>-IJaoi — Isto 11 to s» sprejemajo v to stroko apo-dajočo popravila po najnižjih ccoali Solidou delo. točna postrežba
Brlvnlco
dobro idoč« dam UkoJ v b a j . m solidnemu brivca proti 7000 Din kavcije. — Pozneje »e proda. Osebni razgovor v torek v briv-nlci KoStomaj, Celje.
E5908
Tovarna keksov
ia čajnega peciva z vsemi »troji ln dragim inventarjem »e odda v najem v prometnem kraju. Naslov v spravi »Jutra*.	23429
Plašče
kostume in oblek« i 130
Din po najnovejSom kroj« izdelujem. — Naslov pove ■prava .Jutra*.	25327
M o d i s 11 n j a
Franja Tnšar Josenice-Sava
nudi v novoiirejenlb prodorih pri »Regoucn* naj-'erSo Izbiro iii:n»k!h klobukov vseh vrst po -on-kureočnih eenab. Sprejemajo s. popravila bariunastih. Sle itd. klobnkov ter naročila izdelave zadnjih novosti po Izbiri točno in solidno, 'jilnl klobuki ved. ec v zalogi. — Pridite is prepriSajte te	259S2
Visokošolski Studil
•mogočen vsakocar Izred-no nadarjeni morejo stom-*ati aa univerzi brez zrelostnega izpričevala. Sa ta način Vata Je dana priložnost, da -d prihranite denar, čas in druge teikoče. Zahtevajte program1 Navedite stsn, priložite S l>in v znamkah ter piPito na-Xflazlei de. Athenltnn:* — rase«« - Vo, an Lech — Bayezn.	416
Inštruktorja
vostnesra in vorziraaega v nemččfnf in latin&čini ISČero svojega sinka IV. rarr. hum. gim. v Ljubljani. — Prijazne ponndbe na uprave • Jutra. ood »Uspeh » So'i» 25E9I
Uspešne Inšlrukc,i'?
daje viSjeiolee niijeSrdeem za zmeren honorar PefVk-taoti nai ts>Sl|ejo -voje raslove pod »Jasna ln temeljita razlag3» na opravo .Jntra*.	25481
Angleščina
Mim Fsrler prične > pe-akom 15. oktobra t. i. v Dvotakovi ulici Stev. STI1
25868
Francoščino
b< oemičino poačujera t ekupinah 2—S oseb. Istotako trgovsko dopisovanje. Prijave aa opravo «Ja*rr» pod »Bouvard*.	233ti8
Bivša profesorica
n.. dekliškem institutu v Amtensee v Fraueji, po-očnje francoščino la angleščino po najnovejši Cfr »odi t!čni tečaji se vr?e v Mladiki, n. nadstr soba 4" kjer s« dobe potrebne In-formacije v torek, četrtek In soboto od 4tfe—S. or«.
25564
Matematiko
opisno geometrijo, fiziko In francoščino tviočuje teb-mik. tTra 11» Di«. Poaudbe oa upr ..Tntra. pod *ifro •Uspeh 1»».	25418
Akademik-tehnik
iattrnlra t franeotčini. nemičini, matematiki in opisni reotr «*.n;i Ponndbe pod «22B» na »pr .Jntra* 25*53
Klavir se poučuje
Datančno po korektni t:•>■!' al metod!. — Naslov nove oprava «Jotra». 25974
Pouk v francoščini
ieli začelnlea po kratki K*tadi. Ponndbe na opravo .Jutra, pod .Zahteva,
239TB
Stro?ppIsJe
Drtavno konec, zasebno nKliKe. Olta Peta«, Ljubljana, Talvazorjav trg t, KftUČJe.	»000
Učenec
zdrav in krepke neti se
»prejme v trgovino ne stroke Gvidoc Kzis^r, trgovec, Dravograd. 35363
Agilen iiradrlk
popolnoma velč slov. in semSke stenografie, strojepisja. nemjkega ln slovenskega Jezika, m sprejme. Prednost imajo oni- ki so te bili v kaklnem industrijskem podjetju Lastnoročne pismene ponndbe nasloviti na: Dragotin Hribar, Ljubljana, nohtni predal 42 25915
Dekle
z deJele gre v noacč gospodinji ali kokarici za tri meneče zastonj v svrho iz-učitve kuhe. kjer bi imela prosto hrano in stanovanje. Ponudbe ca npravo .Jutra, pod »Uro .PoHena 126*1».
259(19
Vzgollteliica
se i I č e za čez daa k 2 otrokoma. Prednost imajo rospodlčne. ki rrovore italijanski Ponudb« izročiti osel.no v Retfaovnovi ulici « 4. vrata 3 (med 5—6 uro pep.).	S59«5
Več čevljarskih pomočnikov
za n&o Šivano in zbito delo s leseno peto sprejme takoj Kralj, Krekov trg St. 30/U 35910
Uradnico
a dobrimi spričevali sprejmem Pismene ponudbe pod «6evl!arstvo», TrtaSka C. St. 4, Oiiiice.	2593S
Vsi brezposelni
io tisti ki hočejo ob prostem času kai zaslužiti naj polljejo svoj naslov na po*tni predal St. V, Ljcb-ijina. Za c-Jgovor nej «e priloSl S I>in t ir.stnk.ih 25942
Mesarski pomočnik
se sprejme. — Istotam se prodata' 2 molzni kravi. — Čabjek, Poljanska eeetr 55.
23877
Učenca
u brivsko obrt, zdravega, poltenega in ubogljivega -preime takoj Dravan Llsae v Hrastnika.	25551
Gospodična
se Rče k otrokoma v starosti 3—5 let. Naslov pove uprava .Jutra*.	25511
2 mizar, pomočnika
takoj sprejme Josip PeS-nik. mlrsr, CotovIJe, poŠta 7-aiee.	25449
KrojaSk: pomočnllt
dobro izurjeo za veliko delo ee sprejme. Istotam se sprejme pletilka ca stroj. Predstaviti eo je osebno. Martin Mabkota, Sp. SiSka K. 43. LJubljana. J5-1M
Strojni mojster
vefič v elektrotehniki na pogon se išče ia tovarno Semi/iHb izdelkov v zapad-ni Hrvatski. Stanovanje na-turalno. Nastop službe takoj. Ponndbe 7. zahtevkom
Slače in prepisi spričeval, aslov pove uprava «Jutrn> 25S61
Strojnik
ta Dieselnn»*r>r. perlrkt** monter z veCiftno prakso, trp*en, IfiP.e ra tndu»tr.
v Linbljsoi Ponudbe a orenlsi •wnipv.il, »•tiVo in saht^vo plaže pod •Tovarna 1925* su npr.ivo cJutra*.
MedSčar. pomočnik
»»»86 popolnoma svoje ptro-ke ter	tračen
in po3ter se ttVo? »prejme Stalna slttito. Driir'0 po doirovora. —	fK>d
potnofnik* na upravo «Jntro». 25329
Mizarji
a izdelovanje pohi?tva ** t?prejmeJo takoj v rielo — ?amo izvrstni, solidni in samostojni delavei, pripad-clki SR8, Mtpesfeno?t trajna—pri tvrdki KovafiC i drugcvl k. d. o Mostarn.
25321
Marljive zastopnike
IBCe gtara ravarovalnica ▼ v«eb krajih preval mrirerberSkepra in ilovenj-okraja. — Javijo daj se le tamoinj< domačini npravo «J«tra» pod »Trajen. dob?»r zaisln2ek».
Spreten mlinar
:a navadni kmvt^ki sestav na 3 tefcije se takoj sprejme po dogovora Orira le na take«a. ki »e i:ks»e * daljiicii dobrini spriSe-vsli. Ponndbe na npravo <Jutra* pod cf000>.
Postranski zasln/ek
dobi lahko v»akdo, k.'cr bi hotel prodajati ometniško izdelane nabožne slik^, ki pe ponori svetijo Izre^lna novost Vzore« razpošilja proti naprej vnos!an»-mn •'enaria '30 Din) Vfliem Bled.	24DC3
Dve učenki
p« »prejme v popolno ofVrbo. — Naslov pove unrava •Jutra*.	'26947
Vajenca
za pekovsko obr^, ?amo iz dežele sprejme Jurij Ravnik, Bled.
čevljarski pomočnik
ki zra prikrojevati pornje del* se takoj sprejme. ~ Soitart«, Trbovlje. Ž5&30
Postrejnlca
poStena in t*naZn;> ^moSna pospravljanja boljših sob, ie sprejme za dopoldanske uh« »a Celovški cesti 14, pritličje.	25936
Pekovski vajenec
se sprejme » hrano in stanovanjem v hiši. Pekarija Anton Pranrotnik, Hrastnik St. 118. '	K
Služkiala
prdna in po3tuua se tako; sprejme k zakoncema brez otrok. Predstaviti se je na Karlov«ki cesti Stev. sn/I.
25978
Natakarica
pridna !n p »Stena, ki bi mosrla opravljati tndi vga hižna deln se sprejme. — Predstaviti se v ^octilni na Zg. P.o£niku pri Ljubljani.	25904
Kro?, pomočnike
prvovrstne za velike komad« sprejme «Elepance», oblačilna družba z o. a., Aleksandrova ccsta 8t. 12.
25903
Za sirote!
Za trajno sol i von je v an.crl inozemstvu se i§čo zdrava deklica pod 18 leti. ki zna kuhat! in nekoliko Šivati ter je sploh uporabna za vsestransko pomoft v po-spod!nj«tvu. Prednost imajo fnažn«, skromne, delo-lhibnr-, poSteoe ln dobro vzgojena sirote z dobrimi ?oi«!:imi in službenim! !z-pričovali. Ponudbe s sliko in zahtevki ood cTransval* pogtoo leZeče Olje. 24976
Šivilja
veSfia v iivanju otroških oblek, perila, blua. de&kib hlač, gre kot krojaška po-Kiočnlca, najraje v kako trgovino. Naslov pove upr. «Jutra*.	25488
Trgovski sotrudnik
izvciban v Ipec.. kol. In delik. trgovini išče uluibo za takoj. — Ponudbe pod •Izredno marljiv* na npr. «Jutra*.	25346
Absolventiiija
trgovskega tečaja a nekoliko prakse išče sluibe. — Vefiča vseh pisarniških d»-!. Event, jjre tudi iz Ljub« Jjane. Cenjene ponndbe na uprnvo «Jotra» pod značko »Sigurna 1000*.	25524
Biagajničarka
ieli redi ?tanovaii.j?kib razmer spremeniti službo. — Ponudbe a navedbo plače na upr. »Jutra* pod 5ifro »Vestna 12660*.	25913
Slaščičarski in me-dičarski pomočnik
prvovrstna moč i3če stalne službe. Dopiso na upravo »Jutra* pod Šifro cLjnb-ljana 12667*.	25314
Uradnik
in lesni strokovnjak, vsestransko verzirau v lesni
trgovini, s znanjem slovenskega, srbohrvatekega in nem5kega jezika, f%amski, vojaščine pro^t. Seli na-meSčenja. — Cenj. p>onudbe pod »Zanesljiv* aa upravo »Jutra*.	25934
Lahek voziček
nov, ns prostih vzmetih ia nove lahke sani proda, ev zamenja u stare vozove Ivan Lah. kovač, Lesrt
25028
Mesarski pomočnik
mlad, iSče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe pod značko »Zdrav, močan in trezen* ta unravo »Jutrn*.
25907
Reduciran
bančni sluga
z dobrimi spričevali, ve?č strojepisja, rmožen samostojno voditi arhiv iu ex-iSče primerne ilužl»e. Cenjene dopi«e pod značko »Takoj 12677* na npravo »Jutra*.	25937
Natakarica
Želi inesta v kaki bo!j§5 gostilni, bodisi kjerkoli. — Naslov pove upravo »Jntrn* 25929
Izurjeno šteparico
2a izdelovanje enrnjih delov .-prejme takoj Albin Eržen. Trooveki pristan 14 25986
Spretna pletilka
na stroj »e spr^lme. Plača: % čistih dohodkov Naslov pove uprava <Jutra*. 25905
Cevliarski vajenec
se sprejme. — Naslov oove uprava »Jutra*.	25912
Zo bo tehnik
izvršen in perfekten v zlata in kavčaku eo ičs sa UkoISnji nastop. Samo res prvovrstne moči naj pošljejo *voJe pop.udb« t prepisi spričeval ln zahtevkom plače na našlo*: Dr. JelUnek, Zagreb, Ilica 11. 23530
Boljše dekle
staro do 20 let, soofno pospravljanja boliSih sob in nekaj HvanJa s« sprejme takoj v boljUo hiso. Pred nost imajo le dostojna ia delavna dekleta ter ljubiteljice pridnih 1» snažnih otrok. Kaslov pove uprava »Jutra*.	23938
Služba tajnika
7 vl»*o trjrov^v© izobrasKo In znanjem tnlih Jezikov so odda. — /»reSoje s prtpisl spričeval 'm navMbo referenc J« poslali d9 20. t. m. na Tonrist-Offke ▼ Lfnb-ljaai
Kot praktikantinfa
se fq)reime absolventinja tr^ovsketra tečaja. Pogoj: strojepisje, slovenska In po možnosti nemška stenografija. — Lastnoročno prane ponn11»e (brez spričeval in zaamk> pod Šifro »Prakti-kentlnja fit. 12727* na upr. »Jutra*.	25913
Ekonom
izučfin v vseh kmetijskih panogah iSče službe za takoj. Ponudbe na upr. »Jutra* pod značko »Poštena moč*.	23919
Prakticirati
telita v knjigovodstvo. — Cenjene dopise ns upravo .Jutra, pod Šifro .Knjigovodstvo.,	25869
Mladenič
se Seli izpopolniti v trgovini z teicznino Ponudbe pod .Dober vajenec* na npravo .Jutra.,	256a7
Absolventlnja
dril. dvorazredne trg. Šole teli vstopiti kot praktikan-tinja v večj. podjetje v Ljubljani. Gre tudi par mesecev bre-plačne. VpraSa-nia aa uoravo cJutra. pod .Vestna i2627». 258.58
Vpokojenec
veSč trg. a meš. blagom teli sluibo v kaki pisarni kot pisarn, moč. inkirfaat, sloga ali kaj sličnega. Za kavcijo »e lahko nololi tet-aa pokojnina v znesku Din 6000. Ponudbe oa npravo .Jntra. p(«J značko .Poštenost 12658*.	£5901
Gospodična
inteL, t znanjem uein?kega, slovenskega italijanske« In frencofkega jezika, t lefK> pisavo. veSčz stro|episja in knjijnovodrtva, iSče llolbe. C-njene dopUe na spravo .Jutra, nod «?ino postopanje 1001».	256»
Dama
iz bollis rmlbinn. S8 let stara, « srednješolsko Izobrazbo. veSča hrvatskega, italijanskega io nemškega jezika iSče nameSčc-nje v odvetolSki pisarni «3! v kaki urugi pisarni. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod Silro .Ljubljana ?5».
25968
Gospodična
trgovsko raobražena iS3e primerno sluibo kot začetnica. — Naslov na unravo «Jutra>.	'26002
Katera dohra duša
me r&fii i« obupnega tto'>
laja, da mi pomu^a d. sluibo slu-e »ii kaj sličnega. — Fr. H., Re.ijeva oesta 2S — pri Havliček.
-16m)4
Trgovski pomočnik
melane stroke, voiaSčino prost iSča sluibo. Cenjene ponudbe na npravo .Jutra, pod iifro .Harljiv 12743*.
26011
Vrhniško opeko
premog tn drva dobite nujeeneje pri Vinko Krteto Trnovski pristan Stev. 22 350
Fezor!	Pozor!
Trgovci in mlinarji
Nudim Vam stroj, svoj lastni izdelek, za obdelcva-nj-5 prosa fkaSe), ki izdeluje izborno, leno rumeno ta!o, 100 kg v eni uri. Ogleda se ga pri meni v obratu, kjer se lahko vsak siim osebno prepriča o stroju. — Priporočam se cenj trgovcem za predelovanje prosa v vsaki mno5lnl po konkurenčnih cennh. Ivan Garbajs. Zg. Otok Stev s. poŠta Radovljica
Lončena peč
rjava, poravna za pisarno se po zelo nizki ceni proda za 400 Din. Orleda se pri F. Čuden, PreScrnova nI. 1 25916
Motorno kolo
v dobrem stanju, I1^ HP . montiran ns boljfem na vadnem kolrtsn. tsnesljiv motor Alba-Verk se proda. Naslov pove uprava .Jntra, 25931
Damsko kolo
firme cPucb* prodam. — Naslov pove oprava .Jntra, 2C964
Kredenco
in čelezno zložljivo posteljo — oboje skoro novo. proda po zolo nizki ceni Drn.ran tlsao, Hrastnik. 23552
Smoklne h» ?ake<
naprodaj. VprnSat! v gostilni ^inkole, Kooitarievs ulica 4.	25505
GIg
lahek in eleganten, popolnoma novega Izuma se proda. Naslov v npr. «Jntr«».
25-155
Pohištvo
?«dezna peč in Selezea fte-dflnik se p r o d a po z-lo nizki eeni. Poizve se Ulica na grad 5.	25477
DevetsedežnJ avto
prodam aH zamenjam za 6sede5ne-a Stanko ASman. »vtotaksa. Bled X. 25474
Proda se:
2 novi Šopi kriti z opeko, uporabljivi za prodajo premoga In drv ali pa zde pripravni za shrambo kako-rau posertniko: 2 iopi pripravni ta branjarijo, ozir. raznovrstno prodajo t''t 1 kompleten vrtni paviljon, zelo ličen tu.Ii zu godbo, ozir. h gostilni ali kavarni za prodajo okrepčll. — Pojasnila daje Marila Strice!. Ljubljana. Sv. Petra e. IS.
85456
Mlinarji, pozor!
Vsakovrstno mlinske fcatene najboljlo kakovosti Ima vedno v zalotf Jakob 8e-liSkar v Skofji Loki. 2*287
Pristno bučno olje
ae dobi v trgovini A. Svetina, Kongresni trg St. 3.
£5425
Železna blagajna
176 cm visoka se poooijf proda. Naslov pove tiprar. .Jutra*.	25902
Za 500 Din
dam lepo zimsko suknjo
za ft>—231etv.eg» gospod. Naslov pove unrava cJutra* 25900
«Ford» avto
malo rabtjon se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava .Jutra*. 25897
Butar (drv)
večja mnolina smrekovih io bukovih postavljenih v Ljubljano se proda. Naslov v" upravi .Jutra*. 258S1
34 kg žime
prvovrstno, novo se proda. Naslov pove uprava .Jnt-a.
23508
«Ind!an» motor
tip .Standard* s priklopnim vorom. kompletna oprema, električna loč. po Irredno nizki ceni proda Gustav Pftrtl, tu, kavarna Emona.
25541
Nov štedilnik
»e proda. Naslov v »pravi •Jutra*.	15488
Pisalni stroj
nov, se prod. po Jako nizki ceni. NmIov pove »rr.v. .Jutra*.	25539
Pletilni stroj
St. 8129, Se dobro obran jen s« prod«. Vrt «o izv. v trafiki Prane Bremlek v Kamnik*. Sutoa Itev. 16.
SMO
Pozor, peki! Stroji za del. testa
(Teigtefliraschiner!} za ročni m parni pogon, patent Avstria 25 do 30 delni fUmlegzilinder) z I i-b o 1J S a n o nclevo glavo
Stroji za mešanje
(Mlsch- n. Knetmaschinen)
Stroji za drobtine
za ročni pogon, velikost A B, ii znane tovarne pekovskih strojev ing Emil Plsvra, Wten XVI! •e naročajo pri tvrdki
Ivan Komatič
zastopstvo in prodaja strojev v Ljnbliani, tiradiSče S'. 11. — Zanesljivim plač. likom na obroke. 2S1C7
Otomane
v blagu 85^ Din, afrik ma-draci 250 Din In vse tapetniške izdelke solidno in najceneje dobavlja P.udolf Sever, Oosposvet-Ua «. 6, v USi mesarja Slamiča
25414
Po svetu daleč «Jutro» redno roma, povsod pojo mu čast in slavo; le pelii se nekoliko od doma, spoznal boš «Jutrovo» veljavo!
Sediš v vagonu, čita« «Jutrc» zase, pa si takoj žc v hudi sili, vsak videl rad bi »Jutrove* oglase, čer ramo v list tvoj vsakdo škili.
Po svetu je »Jutro« že poznano, ker potom <*Jutrovih» oglasov zacelil marsikdo je žepno rano, dočakal lepših, boljših časov.
Pot »Jutra, v svet je vedno zmagoslavna, saj kdor zna več kot črešnje brati, varn čita dela «Jutrova» zabavna in kuje srečo z inscratil
Hiša
z gostilno in trgovino v Zidanem mostu M odda v najem, event tndi proda Pogoje pove lastnica Marica KlenovSek, Veliki Bet-kerek, Obiiidova olica "
Bana:.
2470)!
Krasno posestvo
z vsem gospodarskim poslopjem za 10 glav tivine se odda v najem Poizve se: Gornji Log 3, p. Litiia 255578
Vila
enonadstropna. dvoiružin»ka se proda. Kupcu na razpolago stanovanje treh sob a vsemi pritiklinami. event. tudi opremljeno Naslov v upravi »Jutra*.	£5562
Niša
enonadstropna s trgovino Tn gostilno tet velikim vr-tom v lepem kraju na Uo-renjsken se takoj pro'l. IS 130.0(10 Din Ponudbe nod cLepa prilika* n. upr <Jntra»	25461
Posestvo
majhno kmečko v nkollcl Maribor, se kupi Pismene ponudb,* e popisom in ceno na podruitdeo .Jutra* v Mariboru pod .Majhno posestvo*.	25444
Trgovska hiša
5 dobro vpeljano trgovino ln pekarijo v zelo prometnem Industrijskem kraju v Milini Celja se radi bolezni poceni proda — Ponndbe na naslov: Lovro CremoJnlk, Celje, Prcš-r nova 19.	25412
■jllgMlsE »INhlf »H »E -H "II »H 4 "L4jl|.»M'
Daniski klobuki
-o dobivajo najceneje v topi it 10 na Vodnikovem trgu.	13519
Circa 120 m tračnic
65 mm višine, k 6 m dolge z lelcznimi pragi in 1 kret-alco poceni proda K. & R. jelek, tovarna Btrojav v Maribora, Melje Itev 103
Radi preselitve
trgovine prodajam po «nai-no znižanih eenab vse blago: raznovrstne kirnrgičae predmete, galanterijsko blago. čevlje itd. — Proda se Udi Jensko kolo «Waffen-rad*. Schubert, Mestni trg 6t. 9.	25962
Pohištvo
s« po nizki eeni proda. — Nas! lov rove uprava .Jutra* £5959
Kočijo
enovpreino, skoraj novo z oljnatim! osmi proda Vlz-lan, Kolodvorska olica 25.
25948
Koleselj
zelo lepe oblike se proda. Naslov oove oprava .Jutra« 25951
Pletilni stroj
St 8/21 se takoj proda v Cegnarjovi ulici 19, priti., levo.	25902
Motor DKW
se prod«. — Naslov pove oprava .Jntra*. 259G1
Gnoj se proda
na Rimski cesti fttev. 5.
15950
Otroška posteljica
ielezna * mrelo ie proda za 800 Din. Naslov pove uprava .Jutra*. 259al
Omara s knjigami
leksikon in rame druge kr.Jige se ugodno proda. Naslov pove oprava .Jutra*
25907
Špecerijska stelaža
In skrinja a predali za moko so proda v skladišču .Balkan*, Dunajska cesta.
25523
Pletilni stroj
St. 8/50. zelo dob^r ee počen! proda. Naslov v npr. .Jutra*.	Co952
Otroški voziček
te rablien se prodn v Kolodvorski ulici 11. 259S4
Nove kante za masi
itd, ee prodajo. Naslov v npravl .Jntra*.	25977
Avto A. Fiat
Sestsedezen s .lektr. razsvetljavo. tUrter, zelo dobro ohranjen, 4 nove gnme. ! rez kolesi, orig. orodje, s« proda. Ponudbe n« npr •Jotra* pod Šifro .22 H ?. Tjrpa 1 C*.	25410
Damsk? plašč
(z najfinejšega Kartona, el-rebllen s koiuhovlno. .e po ugodni ceni proda. Naslov v upr. .Joti*.
Stiskalnica za seno
novejšega »fstema. »koraj nova se prod. z. 1509 Din. Istotako c. 500 m parnih eevi za vodovod In stebrički vrtne o-raje po . Din kg. Naslov pove m cJutra«.	2.VM«
4 vodna kolesa
1 oov valjčoi *tol s 4 valji. 4 rezerve v premeru M cm, »splratent P. « ht luSSilnl stroj, v dobrem st.njn prod. ueodno Iv.n KerS-manc. PS.ta, poUa Do! pri LJuMjaoi.	jko4
Vinska kad
»a 1<*70 I, zelo močna ae poceni proda. Ogleda se ]o lahko vsak dan pri sodarln Kranjca ▼ Orfju, Ozka ul.
25288
Obleka
Rasličoe st^re, dobro ohranjene deške in raoSke obleke poceni naproda*. — Naslov pove uprnva »Jutra*
23911
Med!čarti, pozor!
V ponedeljek 12. oktobra 1925 ob 9. uri se vr*1 v Ljubljani, Rimska cesta 22 javna dražba opre ve In predmetov za medlčarsko ebrt ter se interesenti kar najvljudneje vabijo. 25927
ffišna parna kopelj
(Krcuz Thermalbad) jako dobro ohranjena, predvojne kvalitete, ki zavzema le 1 m' prostora, po nporabl pa le manj. urejena za plin ia porljlv tplrit, se zelo n rod no proda. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Krenz-Tfcermal-bad*.	25937
Avto
brezhiben, sveie pleskan in tapeciran z novo pnevmatiko, električno razsvetljavo, ugodno prodam. Ogloda se pri pleskarju avtomobilov Suitergiču, Dunajska cesta.	26009
Otroški voziček
popolnoma nov se proda po nizki eeni. VprnSat! I. na Celovški časti it 43 25972
Fotoaparat
10 x 15. objektiv P.elcl>ert P «'8 prodam Naslov pove uprava .Jutra*. 212)21
fSkifev?«
Polhove kože
ia dnige kutKije celo leto D Zdravič, Ljubljaia, Po rijansks ulica 3.	377
Kdo proda:
Socializem /Č&eničcik), Dom in Svet. Mladiko (1-, U >u III letnik), ženski svet (I. in H. letniki. SerTiranje (Mencinger;, Slovensko kuharico (KolinSek), Dobra kahar.ca (Govekar - Voiič). Ponudbe s navedbo cene je poslati na upravo .Jutra* pod .Knjige In revije 32* 25S62
Hrastove hlode
za laganje ia stoječe hrastove igrozde kupuje parna žaga V. Scagsettl v Ljubljani.	24037
Tovorni avto
trltonski. malo rabljen, v dobrem stRnju, takoj rsb-Ijiv, ae kupi Cenjene ponudbe pod .Kakšna znamka* ua upravo »Jutra*.
25554
Orehov les
hrastovo naralelne podnice ia hraelovke sedaj in pozneje kupuje flojnfk-L^vec pri Celju.	25647
Hiša z vrtom
se proda Več pove lastnik Franc Skrabec, krojač v Ribnici it. 81. Dob. 25279
Ježlce
kupujem v vsaki množini po najvtrji dnevni ceni franko vagon. Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Ekspor: 12289*. 25081
Lepa hiša
v industrijskem mesto na prometnem prostoru X dvorna kuhinjama, 8 velikimi sobami, kletjo, pritiklinami In majhnim vrtom, pripravna as vsakega obrtnika se ugodno proda. — Ponudbe na npravo .Jutra* pod iifro .Soitanj*. 25277
Hiša v Mariboru
Koroika cesta it 70 — 4 sobe, 2 kuhinji, gospodarsko poslopje, električna luč in 155(1 m' velik sadni In zelenjadnl vrt s« proda — Stanovanje takoj prosto 25035
Naprodaj so:
Krasno kmetijsko posestvo s lepimi poslopji la zaraščenimi gozdi blizu Radovljice.
Pcsestvo z tago in mlinom zemljo za 4 glave tivine. blizu postaje Podnart.
Krasna vila v Boh. Bistrici.
S hiffl v Kranin. ena vrčja s gostilno, drug. s trgovino in 1 hišica tik Krs-«Ja — Poleg tega v-č različnih posestev.
Pojasnila daje L. Rebolj, i
Kranj.	24S49
Les
jesenov, brezor. okrogel les, brzojavne droge in iejkova drva vss':o količino proti akreditivu kapi Vinko Kr.tan. Maribor. Mojstrova ul. IS. Istotam ee stalno kupuje tudi hrastov, javorov, gabrov, bukov let ter le. za pnpir.
2347«
Domač? kostani
v vsaki množini kupuje trgovina A Svetina, Kongresni trg St. S. 25428
Jed'Inica
in pliina garnitura se proti* zaradi pomanjkanja prostora. Poizve se v trgovini Ecker, Dur.alska cesta 9.
25920
Kl'-čavničar. orodje
kompl-tno se proda. Dopise pod .Orodje 25971* na npr. •Jutra*.	25971
Dvoje moških koles
eno za 1900 Din in drugo za 900 Din seproda n. R!eiweisov1 cesti it. Sil, desnn	25909
Ceno se proda:
pisalni mizi, 2 sobni viseči svetilki z. petrolej, stoječe svetilke, .eetil.n-ske svetilke, zlolljlv otroški visok stol (s i velika kovčka na P.lmski ctt*i 10, levo, pritličja	28915
Kttpl se les:
1.)	hrastovi plohi, 14 mm. 2.65 m, 1S.5--27.5 ali 19—28 cm Sir., zdravi, ostrobno rezani;
2.)	borovi plohi, 4S mm, 2.60 m. J8—30 cm, zdravi paralelni;
8.) mecesnovi plohi intih dimenzij:
4.)	komadov mecesno-vi'a desk. 40 mm, 4 m. 50 cm, zdravih par al d-■Ih;
5.)	akacijev! plohi. SO mm:
d j bukova drva v veliki
mnolini;
7.)	oglje;
8.)	Jesenovi. Javorovl, Jel-ievi In brestovi plohi, zdravi za aeroplane:
9.)	hniSeve. orehove. čeS-njeve deske in plohi;
10.)	hrastove doge. 85.96 cm dolce. 10 cm media Sir 18122 mm deb., r veliki mnolini;
11.)	bukove dogo, 90 cm d. 10 cm media I 18 22 era deb.. v veliki mnotinl:
12.)	hrastovi orngi. 220'14/ 20. v veliki mnolio!
Ponudhe s ceno fr.nko Postojna na upravo .Jntra* pod .Les za Inozara. >vov 25-107
Ježlce
kupujem v vsaki mnolini po najviij) dnevni eeni fr.nko vair.n. Ponudbe z navedbo cen. aa opravo .Jutra* pod značko «T>s-port 1228S*.	2J'1S1
Betonsko olie
reprečiščen petrolej f'rnež. karbol
Pri izdelavi strešne cementne ofv-ke In pri različnih cementnih Izdeibih vcln« potrehulem za mazanje l",-leztilh pleS« ln lesenih modelov pravo natnralno betonsko olje. k.ter-ga lastnost mera biti, d. se sv»«l ali suhi beton z v«o lahkoto odloči od mode'«* — Potrebujem r.vno tako pe-preči&čep netrol-l. firnet In krrbol To-arre. H Izdelu-jeio olj. .1! rkladlifa naj nrZljejo ponndbe na nn.lov Frane Mule). mo!"ter cementnih iž-lelVov. S; Jani Dolenjsko. Slovenija. E537
Trsme
8/5—5/6 ia 6/7-9/11 ter deska U morale kupim. — Ponudbe z navedbo cene franko vagon ozir. meja na upr. .Jntra* nod .Les*.
I5S76
Mlekarna
z vssm inventarjem, poslopjem io stanovanjem se odna za 3 leta najbolJSemo ponudniku pod ugodnimi TOgoJi, ki se izvedo v mlekarn;, v najem Ponudbe naikasneie do 15. oktobra n. Mlekar.-ko zadrugo v i Virovititi, SLsvcalla. 25041
Usnjat površnik
dobro ohranjen kupim. — Ponudbo c navedbo cene na npr. .Jutra* pod Šifro .Površnik 1224». S3542
Bukova drvn
vagonske ji.aotls* kupi drutba .Ilirija*, Ljubljana. Kralja Petra trg itov. 8.
25941
Bukova drva
suh. In zdrava, metrska
kupim. Fonmlbt) na upravo .Jutra* pod iifro «D-va*.
25B80
Pozor, usnjarji!
Po nizki ccni proda posestvo z vodno močjo v Savinjski dolini Karel Boh. ^ Trbovij. 1.	24690
j Nilva s travnikom
j (2 orala) poleg Bleda ob | bleiko-zaslpski cesti v Vint-i gar. stavbna parcela, n.J-i !'-pSt pogled na Triglav ln t Karavanke, je naprodaj — ! ^upniiče Zasip, potu Bled.
25542
Jabolka
raznovrstna namizna — na vagone ln raanjSe mnotine razpošilja tvrdka Peter S e t i n a, Kadeče pri Zid. Mostu.	25P99
Vino!
Imam ie v zalogi 15 hI dobresa. pristneTa, starega haloSkega vina lastn»ga pridelka. ;<o! ure od grada Borb. Interesenti nai se oglasijo na naslov- JoSko Lah. PolcoJak, poeta Vn Skanjei.	24947
Vino
Belo vino letnik 1917 liter po 8 Din. Rizling letnik 1917 po 9 Din, rdeča Portugalka letnik 1917 po 8 Din in pristno slivevko letnik 1937 po 90 Din liter proda Kravagn. v Ptu*.
25100
Jabolka zimska
obrana, različnih vrat v zabojih razpošilja po nizki ceni Marij. 8 t e 1 I w . g, BrSljln. Novo mesto. 26T.I4
Suhe slive
bosanske, en vagon prod. Marij. Slellwag, Novo mesto.	26012
Mi
kupuje
po V»}"i5i<t> rcn-Ji
dropsnje II. H
Židovska ulica.
... ■ ii^'1-Fii*
Nova h!ša
z velikim vrtom, 5 minut od kolodvora Vižmarje. pri pravna za veako obrt ae po nizki ceni proda. Potreben kapital 15.000 Din. Naslov pove uprava »Jutra*. 2^99
Nova frša
enonadstr.. z dobro vpelja no kovačijo, mizarstvom Id velikim xelenjadnlm vrtom, poleg župne cerkve. 15 ml nut od železn. postaje na prometnem kraju se »sled dr«I!n*kh razmer t s k o J proda HI5a je do leta 1947. prosta vsakega davke Naslov pove uprava »Jutra-25457
Razne parcele
zelo pripravne za vile ▼ lepi lepi naprodaj. Vpra-lati: Cesta v Rožno dolino It. lft.	25S75
Lepo posestvo
v bližin! Maribora. 32 oralov zemlje: vinograd, sado-no«nik, njive, travniki in gozd, ee vsled družinskih razmtr z*Jo ugodno in poceni prod*. Pismen* po-nn«Tbe na upravo »Jut n* v Mariboru pod Iifro »Po-teaivo 32*.	2591P
Vilo
s vsem kentortom v žioi mesta dam v najem Naslov pove oprava .Jutra-25963
Fnonadstropna vila
ozir hiSa » pro.tlm krasnim stanovanjem se prodn 10 minut od sredine m»sta Naslov pove uprava «Jn<r».
2599«
Fnonndsfropna
z dobro vpeljano |»kariJo m velikim vrtom v mestu na Dnl.njskcm ob telernlrl »e prot. za isnoon ni. in ena mapis. hišic, z vt to«. pripraTn. z. > jene. ta 40 0(10 Din P!ačs »» l.hko v več obrokih Več s« poizve v Sp Ktkl. Vodnikova cesta 1, Liuh.
- vn.
2390«
Veiifca gostilna
•lobro idoča z velikim torj. skim hlevom, na zelo pro. metnem kraju ae odii. , najem v Mariboru Mesečni promet oa 50.010 Din -Pojasnilo daje Josip Rogin« v Maribora, Barvar.k. & 8S91«
Dam nagrado
z. odstop lokala Ponudb« pa ujtravo .Jutra* pod fi(r® .Pravi promet*.
Trgovski lokal
s stanovanjem » sredim Ljubljane oddam i.koj. — Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Zlata jama*. 25ČS
Gostilno
. stanovanjem v LJublJaa; oddam .11 zamenjata u stanovanje. Ponudbe uprav .Jutra* pod .Dobiček*
£5^1
Lokal za pisarno
večja in manjSa sob. v pritličju v sredini idmu t, odda. Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Pripravna lega..	25978
Lokal
ta mlekarno v prometni ulici se Uč«. — Naslov * upravi »Jutra* pod »Mlekarna 8*.	24£T;
Trgovina
z meianim aiagom. v^>za inventarjem in zalogo. w lepem V raju na Gore?.}. •>kem, ca zelo prometni točki sa vsled ttalr.rjra odpotovanja takoj odda nod zelo ugodnimi poeoji Ponudbe na opravo »Jnrr&» pod Iifro »Trgovina 25«> 254K
Delavnica
na dvorišču se ilče Naslov t upravi »Jutra*. 22467
Trgovina
z mefonim blagom v veii-kem industrijskem kraju ca Gorenjskem, na najpromet-nejRi točki ae radi aelitva odda t zalogo vred. Zelo pripravno sa manufaktaro, galanterijo in perilo ker te je dosedaj delalo v tej Htroki zelo aspefno In lepa Naslov pove uprava »jTitr»» 25451
Lokal s skladiščem
na Marijinem tr*u se odda proti (vHkodnini (event. • stanovanjem), ozir se proda hfla. Naslov pove nor. »Jutra*.	£53«
Lep lokal
obstoječ lz 3 prostorov, t velikimi Izložbami od<>a tv koj Pokojninski zavod za caneMence v Ljubljani — 61e<laH4k* ulic« 25461
Trgovina
dobro vpeljana In na žela prometnem kratu sa odda. Polep tudi trafika. — Ponudbe na upravo «Jn**a»
pod »M. P.»	2593*
Gostilna
na dolell »e odda na račun aH v najem. Vsi po»re).ai prortori ca razpolaco 0>»r. uiti s« je ca lastnika M Modic, Nova vas pri R*. keku.	25
Kavarna v Mariboru
na prometnem kraju, dobro idoča a« odda ua račun proti kavciji. Pismen* ponudbe na opravo »Jut-a* v Mariboru pod »Kavarna«
Posebna soba
v sredini mesta ee leč- ii gospoda a 15. oktobrom. Ponudbe ua spravo »Jutra« pod »&».	25871
Plat-Ai naprej
stanovanja vaaj i sob. — Pcnudbe na upravo »Jutra* pod »Najemnina postrr.r ka
utvar*.	25555
Sobo
zračno, strogo separtraco. v sredini mepta. i^e samec — Ponudbe pod- »ElejratTna soba* na poStni predal 101.
25529
Stanovanje
2—8 sob Ilče zakon«ki far be? otrok. — Ponudbe rs unravo »Jutra* pod Iifro »Plača dobro 12594» 255J
Opremljena soba
s« takoj odda »olldni gospodični — Istotam *e poučuje klavir in franeo§f?na Naslov pove uprava «.!utra» 2549C
Stanovanje
ne predrago. Ilče mlad te-oženjen uradnik, ki je rre-melčen z dežele v Ljubljano. Je soliden in ima vse lastnosti simpatičnega podnajemnika. Donite nasloviti na upravo »Jutra« pod »«t. 555/12560»	2547S
Opremljeno sobo
manilo In čisto s posebLlm vho^lom tudi na periferiji ilče bolJH. zelo -olider eofpod Ponutlbe na apravc »Jutra* pod »Prijazna sobica*.	255»
Opremltena soba
lepa, s souporabo kuhinje ee odda dvema gospodičnama. Ogled* se vsaki dan od 5. ore naprej N.iclov pove uprava »Jutra*. 2Tw3(
^olnčno stanovanje
- dvema velikima sobama. po«el»Vo sobiro.	ku-
hinjo fn priflklinaml v I leta stoječi vili. 10 mir.tU od gl .vne poftte v Ljubljani .»e od«la za me«r<*oo na-jejnn'no 175T Din. Ponudbe na upr «Jutra» ped Iifro »Zdravo*.	&44S
20 °|j ne moremo popustiti ker toliko ne zasl >žimo, ampak kljub temu so naša oblačila brezdvomno najcenejša
Konfekcijska tovarna
FRANC DERENDA & CIE.
Ljubljana.
Prepričaj se in poseti našo detajlno trgovino na Erjavčevi cesti štev. 2, nasproti dramskega gledališča.
Dnevni koncerti:
V	kavarni od 5 do '/« 1 ure ponoči.
V	kleti . 6 , 12 .
V restavraciji . 7 , 12 , »
Ob nedeljah in praznikih zajutrkovaln! koncert v restavraciji. — Popoldanski koncert ob 5. url.
DAMSKA KAPELA
RESTAVRACIJI »ZVEZDA".
Točna in solidna postrežba. Prvovrstno vino, gorka in mrzla jedila.
se priporočata Fran in Roza Krapež.
I Dve elegantni sobi Opremljena soba
I, mitebnim vbodom ln bra- ; »e odda i gospodom« ali I J u o'i d a? ta Naslov po t« ! zakoncema brez otrok v I !.,„ Jutra. Ž5&48 8p. giiki. - Naslov pove I ______ uprava «Jatra».	25961
I e0ba za 2 gospoda
„ odda Kje. pove »prava
ijatra«
£6344
Gospoda
I inrfjmtffl n» »tauovanje — I gfentuelno tudi na hrano. I st.iov uove uprava »Jutra* 1 ' y	85535
Elegantna soba
I,, o d d a gospodu « «o | ,<krbo Nasluv: Anončna I tk^dirljm Uiuito 8ai v Steiboru.	25436
I Cista, solnčna soba
odda enemu a!i	dvema | Milidnima, vet dan	odsotnima gospodoma v	bližini I tolodvorov. Naslov	pore uprava »Jutra«.	Ž0U2Ž
Dva boljša gospoda
•prejme na stanovale ie Leoček, Sv. Petra e. | it 29/1.	250«
Stanovanje
I s «oh se odda proti odknpa 1 pohištva v Sižki, Franko-
I	pju.-ka cesta 12. 25926
Majhna soba
II	Mižini obrtne tole s« lo-Ma * zajtrkom gospoda
I iiulov pove upr.»a .jutra. 1	25925
Zračna soba
1 električno razsvetljavo se odda t. novembra. Naslov pove npr. «Jutra>. 25979
Soliden gospod
se sprejme oa stanovanje ln brano v sredini mesta Naslov pove .prava cjutra> 25907
Majhna sobica
snažna, se odda solidnem.
Sospodn aii gospodični — uIot pore uprava .Jutra.
2594*1
Opremljeno sobo
lepo in svetlo, s posebnim vbodom ter električno razsvetljavo, v sredini mesta iščem s 1. novembrom. — Ponudbe Da naslov: Rasto Pustoslemgek, Knafljeva ul. 11. 5/1.	25967
Dve stanovanji
v novih vilah ob Dunajski cesti oa Brinju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
25470
Gospodična
leli Idealnega prijateljstva 2 inteligentnim gospodom. Dopise na upravo «Jutra» pod cUpanje>.	25911
Žel. uradnik
feli znanja z gospodično ali vdovo brez otrok — tudi boljših staršev z delele — katera bi bila zmotna voditi gospodinjstvo. Cenjene dopis« s sliko, katera se vrne. na upravo .Jutra, pod lifro (Harmonija 11» Tajnost zajamčena! 25973
»Harmonija duš»
Številne jionndhe do danes letale na polti. Javite naslov. da se Vam ponudbe poftljejo. — (Jprava.
Umetnik
mlad In simpatičen »e leli seznaniti z lepo devo. — Pismeno e sliko na n pravo •Jntra. pod značke .1.' model 1».
Soba
se odd* a 16. oktobrom vI^alov pove uprava «Jutra* 25944
Opremljena soba
I« posebnim vho«lom iz i»top-I aišfa ae odda gospodu I gospodični ta 800 Din. — I Karlov pove uprava «Jutra» 25931
Opremljena soba
11 posebnim vbodom, elek-Itricno razsvetljavo in so-|a;>oraho kopalnice se odda I boljši gospodični. Ponudbe I ca npr. «Jutra* pod iifro l«Sre«lina mesta*.
Samski mženjer
fče prazno solnčno sobo Itii kabinet p posebnim vho-liloio pri mirni stranki — I Ponndh«- na upravo «Ju*ra* IP0'} »Lastna oprema 400» 26C1S
Brezplačno
I oMani svoje stanovanje. Iti obstoji iz 4 parketiranib hib. kuhinje in pritiklin v IP.ožni dolini om-mu, ki jra I umenja z približno enakim *r»»dini mesta Ponudbe J aa npr »Jntra* pod Šifro hBrerplačno*.	26015
Sob?co
J»na?no. prazno ali oprem 1'ifro i#če solidna eospo-litfna Ponudbe pod Šifro ]«PoMca 12731» na upravo | »Jutra*.	26003
Sobico
IMno. preprosto opremi je-|oo. 6< mojroče « souporabo Ifcchinie, v m»>stu ali bli-llini išče za takoj Šivilja. I ?o-u-1h*» na upravo «Jutra* | »t Šifro »Sobica 3000»
26005
Dijak
sprejme na stanovanje |ii hrano Naslov pove npr Katra«.	2591(1
Opremljeno sobo
|lf'eta S mlada solidna in-M»i-ntna go-po'ia t 15. jBktohrom. — Ponudbe pod |'13 ckt » na upr «Jutra».
25982
Sobo z vso oskrbo
l&ilpff obrtne šole oddam I- lijakoma Naslov v upr |Jalra».	25949
Na stanovanje
I" sprejme brezplačno sam Šivilja ali draga, ki ■ čez doma zaposlena ("i.lov pove oprava .Jutra.
25987
'500 Din nagrade
Mam tistemu, ki mi pre-l'1'hi stanovanje v Ljub-ali kje v blitini. -iPoni.lh* na opravo .Jutra« l^l Si!ro »Stanovanje 6» 25970
Soba
opremljena i 2 posteča. ev sonporabo ku-» M odda na 8eln — ■'»slov pove oprav. .Jutra« 25089
Stanovanje
Stoječ, lz sobe lo kaki °]e «e odda v najem • t. ^v-mbrom • novo zidani "I! » Stolicah M - Ro h,l>,čak.	25966
Separlrano sobo
išie gospodična 8 1. novembrom. Ponudbe na upr •Jutra« pod .Mirna 12681».
25935
2 opremljeni sobi
te[>i. parketirani, z eiektr. razsvetljavo ia posebnim vhodom, blizu kolodvora, pripravni tudi za pisarno, se oddasta skopaj ali posamezno. Naslov pove npr. •Jutra«.
Privatnik
iSče majhno opremljeno sobico. Ponudbe na upravo •Jutra* pod «Privatnik*.
25940
Katera gospa
bi posodila eospodu sred' njib let, • državnemu na-navljehcu 3000 Din za dobo enejja leta proti primernim obrestim in udanemu priji«t,el?Ptvu. Dopine pod • Posojilo 12724* na upravo •Jutra*.	25016
65.000 Din posojila
išče proti vknjižbi ra prvo mesto lastnik 37 oralov ^mliiSFa, mlina in žajre na 6—10 listov. — Cenjene ponudbe na opravo «Jntra» Mariboru pod »Kmetija in industrija 10—12%*
25938
Ntrnega poso?*!a
1500 Din na mesečna odplavila iPčem. — Ponudb« prosim na upr.nvo «,Iutra* v Mariboru pod «Dobre obresti*.	25934
Onremfjena soba
»oln^na. zpIo »nafna, »e '»Iroi odda bolj« *o»po-'"ni ali »olldnema gospod« s»»!ov pove sprava «Ju»ra»
Sobo
jjh toli.l»»n miren poepod 0r>r^ma ie Ubko preprosta '°n^ar mora bfH «sta. n in 7račna Kraj: v me-** ali okoliel Ponadbe na ^»▼o «Jntrs» pod cnn^ko 125«e.	---
Kdor posod?
ali preskrbi 80.000 Din po ojlla na posestvo proti vknii^bi na prvo mesto do bi kot nairrado rid^no stavbo z n»»kaj zprnljiSč^m. pripravno za vsnkejra obrtnika. Nahaja se v vrč jem tr;ru ob deželni eaeti — Poru''^- na upravo «Jn*ra» pod «Sirumo .5* 26001
L. M.
Pomiri se! Prepričaj se, da sem samo Tvoji Vabim Te na sestanek v H ... v nedeljo ob 17. uri pričakujem na kolodvoru. — P. T Z.
25912
Trgovec
z deiete. 40 let star, želi znanja z gospodično prijetne zunanjosti Dopise na opravo «Jatra> pod tffro • Kapital it. 23513«. 25513
Dve gospodični
iičeta za letošnjo plesno sezono 2 inteligentna go-«po<ia visoke postave v svrho poseganja 5ole. — Ponudbe na upravo .Jutra« pod značka »Tango 1925» 25441
Zlato moje 1826
Sanje me vedno vznemirjajo V mislih vedno zdru-len t Teboj - V ljubezni Te poljublja in pozdravlja vedno Tvoj —. 25543
Želim se seznaniti
z gospodično Iz boljle rod. bina v Ljubljani, ki bi ml Mla Iskrena la dobra pri-fateijiea Dopise pod Hlfro • Inteligentna« na podrulni ro «Jotr»» » Celja. 28921
Gospodična
inteligentna, mlada in poltenih starRev iell dopisovati z istotakim gospodom Dopise i sliko in polnim naslovom pod Kifr« .Cez trnje do sre4e» na podrui. »les .Jutru t Celja. MHS
Dva
mlada pom ofieiria {elita dopisovati z dvema mladima ln inteligentnima gospodičnama v svrho zabave — Dopise, če mogoče $ sliko, no opravo .Jntra« pod »Jadr»n».	26010
Lepi deklici
siromašni — »o nudi dobra prilika za možitev. Naslov pove upr. «Jutra*. 85901
Gospodična
izobražena, a premoženjem in lOletnim otrokom Želi takoj poročiti samostojnega tro*poda 30—40 let iUrejra. Ponudbe na upravo »Jutra* pod difro »Usmiljeno srce*.
25538
Trgovec
resnepa značaja star 82 let. ee želi poročiti e po-fiteno gospodično ali vdovo staro 35 let z nekaj premoženja in ki ima veselje do trgovine. Dopise s tdiko in polnim naslovom pod «Resna ponudba upravo «Jutra*. 25917
Znanja želi
v svrho ženitve mlad sim patičen mladenič, ki razpolaga i večjo vsoto denarja z mlado ln simpatično kmet-sko devojko. ki bi bila samostojna posestnica ali bi imela kako samo-tojno večjo obrt (erostilno ali po-lobno). Reflektira se le na resne ponudbe katere je poslati na upravo «Jutra pod <Zakon IS*. 25929
Gospod
36 let star. vpokojen. izobražen. mirnega in blacre-?a značaja, priden in soliden, se Zeli takoj poročiti z gospodično ali v^jvo. ki ima posestvo, postilno ali p« kako trjrovino Le resne ponudbe prosim pod Rlfro •Vpokojenec* na upravo •Jutra*.	25924
Trgovec in ekonom
kapitalom, srednjih let. vsestransko naobra?en. želi znanja z gospodično ali vdovo s primernim kapitalom. Prednost imajo one. katere Že posedujejo trgovino ali večje posestvo — Poznejša žpnitev ni izključena Dopise pod »Tajnost zajamčena« na oglasni zavod 8uSnik, Maribor. 2593«
Pes
volčje pasme, star 6 mese rev se proda Poizve se v upravi <Jutra*.	2588^
Dva lovska psa
It pa. I^etinasta. 3 me*er» stara, nemške pasme, pro da J OradiSar. cvetličarna v Celju. Razlagova uli^a
Klavir
Stelzhammer-Stutzfltlgel — Mahagoni — I pi 50 cm dolg. prodam za 18 noti Dii — Posredovalci izključeni Naslov pove uprava .Jutra.
24772
Klavir aH planino
kupim. Ponudbe na upravo .Jutra« pod Šifro .Dobro ohranjen 12665«. 25935
Klavirji
Zaloga samo prvovrstnih klavirjev Pro<taja »e tudi na obroke. Hitlerjeva olica it. 5/1.	259011
Klavir ali planino
iičem t posojilo proti mesečni odikodnini. Pozneje ga event. kupim Ponndbe na npr. .Jutra« pod iifro •Garancij. 11744». 25938
Planino
rabljen . v dobrem stanju se kupi Ponadbe z oznako fahrikata in cene na podružnico .Jutra« v Maribor. pod iitr* .Planino« 25917
Zaloga moderne
Cene
brezkonkurenčne
L. H0I, LjubSjana, Gradišče štev. 7.
Klavir
dobro ohranjen prodam po nizki ceni. Resljeva cesta St. 12/1, lavo.	25932
Pianino
ki ijrra tudi na navijalo, jako Ipp »e takoj proda. — VpraSa se na Ahacljevi cesti 6 (gostilna). 25057
Cenik znamk
ta leto 1926 na 16 straneh in 25 lažnih rumun-skib znamk dobite, ako pošljete 5 Din Izidor Steiner. najstarejša trgovina znamk, Brod na Savi 443
Foto potrebščine
najboljle priporoča D Kovček Kolodvorska nlic« <t 34 - Istotam «e pre vzemajo tudi vtakovrstn* amaterska dela	86'
Vsako soboto
domače krvave in mesen-klobase v gostilni Pavs.-v na Martinovi cesti. 2.**7
Lep, velik vrt
v sredini mesta se odda v "ajem. Naslov pove uprava •Jutra*.	25546
V Mariboru
<e sprejme več gospodov na fino dom?»8o hrano — Naslov: Anončna ekspedi-•ija Hinko Sax. Maribor 25454
Bukove fn hrastove hfode
ter bukove in hrastove pat eele na stoječem za pose kati v lastni retiji. kupu jem — Ozira se le na p<, nndbe z navedbo množine in cene — Prodajam
drva
odrezke od žage In parke-tov po znižani ceni dokler traja zaloga Ivan 6iJka, tovarna parketov in parna žaga. Ljubljana. Iletelk va ulica 4.	24839
Karel Mne. trgovina z me-ianim blagom. Ljuhljana. Sv. Petr. cesta Itev 53 naznanja
otvoritev trgovine
in se priporoča cenj. občin-stvu za obile. obisk Cene konkurenčne. Solidna posti Iba	n618
8 gospodov
se sprejme na prav dobro hrano Tudi ob 2. uri sveže pripravljeno kosilo — Mesečno 700 Din. Naslov v upr. »Jutra«.	25548
Čebelarji
Polne kranjiče dam sa prazne romičarje (Ž.ni larSič ali eksportne) Ponudbe na upravo «Jutra* pod <RoH» 25468
Več gospodov
se sprejme na fino domačo hrano po nizki eeni. — Naslov pove uprava »Jutra*
25906
Izurjena p!ef?1?a
dobi »troj na posodo Delo stalno Naslov pove uprava •Jutra*.	25919
Sctfemsfeset Izvrstnih Krojaških pomožnilisu
išče krojaški salon Herkufes B. Kohn, Zagreb,
Hatzova ulica 10. Osebne ponudbe se sprejemajo ves dan.
i

Obvestilo
stpsdlnlein, slvil1
Da zadostim številnim vpra-hnjem po dobrih In cenenih šivalnih stroiih, odločil sem se ooiee svoie že obstoječe trgo« govine na debelo v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3, dvorišče za šivalne stroje, kolesa in njih nadomestno dele
- otvoriti t u-*'i istotam	t
posebni oddelek za SOT nadrobno prodajo "VS dobro znanih in priljubljenih __ ,, a «	S554-i
Stvalnih	• strojev
Založen bodein vedno z bogato izbiro šivalnih strojev vseh vrst za rodbins-<o rabo v najmodernejših opremah, kakor tudi za šivilje in obrtnike.
Kot dolgoletni poslovodja tvrdk.1 Singer sem pridobil mnogovrstnih skušenj, zr.to upam cenjene odjemalce zadovoljiti v vseh ozirih. Vabim toraj vsakega, naj si pred nakupom šivalnega stroja ogleda mojo razstavo.
v Liubljani, kolodvorska ulica št. 3, dvorišče
v kateri se nahajajo najmoderne še današnje opreme
Za prijazen obisk se priporoča	Iv. Auerhammer.
in velour za plašče $ DO&thl za površne suknje
rčSgSBSTII in modni ševijot za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivo nizki ceni priporoča občno
znana tvrdka
R. Miklauc „PrI	Ljubljana
Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto. 443.»
Moderno urejena in najboljše vpeljana
TZSKA8RA v SLOVENIJI
se vs ed rodbinskih razmer
ugodno proda.
Upoštevajo se le resni reflektanti z gotovino. — Dopis« posreduje: Poštni predal 41, Maribor I. 5720a
Pomrl Samo 300 Din franko na dom!
Ta garnitura kuhinjske posode je iz na]bol!£ega aluminija raeino-bela ia desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetja.
Za cenik priložite Din 1— v znamkah. Inserat priložitL Ako bi ne ugajalo, se vzame radevolje nazaj.
veUl*
Kovinski indujlma IHŽ JrH.BE?I1L .Haribor, SH5
' MfftdUindustne )	AlehJdttdrova tejf.št.v fi.
Nafugodnifi nsbup fe naravnost od tovarne I
Ned
Klobučevinastl ffilcast') klobuk!
od 120 Dii naprei In
baržunati klobuki
od 150 Din naprej te dobe pri tvrdki
M. Jeglič,
Ljubljana.SI.irnškova 27
IMe se za čimprejšnji nastop izvrsten
livarski mofsfer
vajen del ■ kalupnimi stroji (Formmaschi.en). Ponudbe na: Oaječko ijevaonico to-Ijeza i tvornic. strojev., d d. n Osijeka 5943-a
J. StjepuStn
Sisah
zajamčeno čist, priroden, 1 kg 16 Din pošljemo a 5 kg po povzetju
Brsia Živanovlč, Zemun.
Linolei in pr096
Znatno znižane cene
zaradi upeljave nove znamke v trgovini čevljev
Franc Szantner, Liubliana,
Se-cnburgova ul. 1
415-1
K. Ufesiak,
Aleksandrova cesta 15.
Dnevne poštne m železn. poSiljatue.
aio80»o»ososa»cji;a9oaQia«aioio
dinarjev
se posodi proti povsem sigurni garandji. Eventuelno bi se
tudi udeležil pri večji industriji ali kaj sličnega. Pismene ponudbe na upravo »Jutra" pod „Promet 1012".
5967
oioiio>oio»oioioaoioioioioioio
Mož i ločitev zakona
je neizogibna, ako do^lm v jedi še enkrat ščurka 1 Zenat Bog! Saj ml pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, če pa
ni sredstva zopet nje 1 Možl Prei ga res nI bilo. Toda koncesionirani zavod „Pana« « Ljubljani na eoljanski c. 12 je iznašel sreds vo, ki pomori biez vsake nadležnosti in brez vseh posledic vse ščurke, miši in podgane. Poidi ali pa piši tnkoi tja!
Priporočava se za izvedbo
vseh popravil pMilnifi strojen
navadnih, .Nopnen", .Links-Links* in .Jaquarl* znamke. Preureditve od Riegel na Schlauchsch| iss se Ukoj in najceneje IzviSijo. — Špccljalna delavtiica za popravila pletilnih strojev vseh sistemov
Grgurevio & Barta, Ljubljana,
Gledališka sioiba 3 (poleg kina Matica.
^cooooaoroorooooft1 orooonrooocmm>wyxx»m30oonriBn{nor*Y)
-VTt-tTrV-V-I^V-ffjfjf »'K
Gustave le Rouge:
* 0
12
eni a
(Roman) Tretje dejanje. Razburljiv polet.
Mr. Swann je bil metodičen duh. Ko je odšel Brady. je od točke do točke določil program svojega poleta. Po kosilu je počival dve uri v senci lope, v kateri se je nahajal balon. Ko se je prebudil, se je takoj pobrigal za napolnjevanje balona s plinom.
Swan je bil star balonski pilot; dvigal se je že bil stodvajsetkrat v nebesne višine. Polet zanj ni bil nič izrednega kot za kakega drugega jahanje na sprehod. Trdil je, da je človek mnogo bolj na varnem v gondoli balona nego v brzovlaku ali avtomobilu.
Ostali čas je popoldne skrbno pregledoval vse potrebščine balona. Zagotovil si je. da so vrvi v redu, da ventil deluje in pazil je pri ukrcavanju peska, padala, živeža, odej, toplomerov, ilako« merov, busole in drugih precizijskih instrumentov, katerih vsak je prišel točno na mesto, kamor je spadal in kjer je bil najmanj izpostavljen sunkom.
Ob pol šestih so bile priprave končane, a Lionel Rrsdv se še ni prikazal. Mr. Svvann je bil precej nezadovoljen, pa tudi razočaran.
—	Brandyja ie moralo nekaj zadržati. Sicer pa nimam pravice, ga obsojati, predno ne bo šest...
Ko je pa čas potekel, je postal meteorolog nepolrpežljiv.
—	Motil sem se v Lionelu Bradyju: to ni resen gentlcmar)
Še deset minut je manjkalo do šestih in Lionela ni bilo od nikoder.
—	Slabo zanj, je dejal učenjak, ki se je vedno bolj jezil; ne morem ga čakati.
Točno ob šestih je Mr. Svvann sedel v gondolo in držal v roki svoj kronometer.
Omeniti moramo, da Mr. Swann ni bil prenapeto točen, da pa je imel resen vzrok, ravnati na ta način.
V oni zemljepisni širini so dnevi in noči enako dolge. Solnce vzhaja točno ob šestih zjutraj in zahaja točno ob šestih zvečer, in meteorolog je bil opazil, da se vsak večer ob tem času spremeni smer zračnih tokov. Ob šestih je nastajal redno v višjih plasteh
ozračja veter v smeri proti zapadu. Tega vetra se je bil poslužil
v svojih zadnjih poletih nad nedostopne vrhove Kordiljer.
Zgodaj zjutraj so ga potem nasprotni vetrovi, ki so se mate« matično natančno porajali, privedli skoraj vedno na mesto odleta
nazaj.
Počakal je še pet minut in ko Lionela ie vedno ni bilo, je dal
povelje: »Izpustite!«
Možje so izpustili vse vrvi In balon se je začel polagoma dvigati. Meteorolog je pogledal s svojim prizmatičnim daljnogledom v smeri proti posadi in vzkliknil od začudenja.
Zapazil je namreč Lionela Bradyja, ki se je bližal v blaznem diru in za njim njegove zasledovalce.
—	Sedaj razumem, zakaj ubogi Lionel ni mogel priti o pravem času, in srčno obžalujem, da ga nisem čakal nekaj minut delj... Toda krivda je na njegovi strani; rekel sem mu bil, da je posada
nevaren kraj.
In s strahom je opazoval Lionela Bradyja, čegar konj je tekel kot še nikoli.
Meteorolog je par trenutkov okleval, potem pa je hotel odpreti ventil in spuščati vodik, da bi se balon spet spustil na zemljo. Toda ni utegnil. Z enim skokom je bil Lionel s konja in zagrabil je za zadnjo do'go vrv, ki je od balona visela navzdol in se še dotikala zemlje. Ne daleč od njega so že bili prvi jezdeci, ki jih je bila poslala Misterija za njim. Dirjali so nt vse pretege. Lionel je začel takoj plezati po vrvi navzgor.
—	Možak ie blazen, popolnoma blazen, je vzkliknil Mr. Swann z mešanimi občutki začudenja, bojazni in občudovanja.
Lionel na je p'ezal naprej navzgor. Stiskal je zobe in obraz mu je bi! nabrekel od silnega napora. Balon je bil po njem še bo!j obtežen in se ni več dvigal.
Na po! pota do gondole se je moral yachtman ustaviti, da pride do sape. Roke so mu krvavele, po žilah mu jc kri udarjala v silnih udarcih in čutil je, da se skoraj onesvesti.
Bil je na koncu svoie energije. Prišlo mu je na misel izpustiti vrv in pasti v praznino. Toda njegove misli so bile še tako jasne, da je spoznal, da v par trenutkih morda ne bo mogel več ustavljati se slabosti.
—	Pogum! mu je zaklical Mr. Swann z glasom, ki ga je dušil strah.
Lionel je splezal še par metrov naprej. Bilo je samo še kake tri metre do gondole. V tem trenutku ie instinktivno obrnil glavo
in videl bandite, ki niso bili niti petsto metrov več daleč. Prihajaii so kot vihar. Z zadnjim ostankom svoje energije je mladi mož napel svoje utrujene mišice in dospel do roba gondole. S pomočjo Swanovo je zlezel vanjo in se napol onesveščen zvalil na tla. Izpre, govoriti ni mogel besedice.
Pod balonom so divje tulili razočarani banditi in krogle so žvižgale mimo gondole. Mr. Swann ni smel izgubiti niti trenutka.
Vrgel je iz balona dve vreči peska in z velikanskim skokom je letalo sp!ava!o v višje plasti ozračja.
— Sedaj se jih pa več ne bojim, je vzkliknil Mr. Swann in globoko olajšan začel prosto dihati. Sedaj lahko S svojimi samo. kresi streljajo, kolikor hočejo, če jih veseli.
Šele zdaj se je začel bricati za Lionela. ki se ni nič gibal in čegar obraz je bil smrtno bled. Dal mu je požirek vvhiskija in ustavljal kri, ki mu je tekla iz prask. Hladna noč je mladega moža kmalu poživila. Čez četrt ure se je že toliko popravil, da je mogel povedati svojemu prijatelju docodke. ki jih jc bi! ravnokar preživel.
Med tem časom je balon, ki ga je vedel seboj močni večerni zračni tok. letel preko zapuščene pokrajine.
Na temnomodrem. neskončno mi!em nebesnem svodu so se svetile zvezde mnogo bolj jasno kot pod severnim podnebjem. Bilo je skoro tako svetlo kot o belem dnevu.
Z zemlje, ki jo je ves dan žgalo pekoče solnce. so vstajali v sveži noči močni vonji, bil je vonj vanilijevcev. jasmina in druqih dobro dišečih rastlin. S tem se je mešal iz daljave divji duh krokodPov.
Lionela ie premagala utrujenost; polagoma so se njegove oči zaprle in zaspal je.
Mr. Swann ie skrbno pazil, da ga nc zbudi. Z očetovsko skrbjo je *rgel nanj debelo odejo, kajti v višini, v katero se je bil balon dvigni!, je postaja! mraz vedno občutnejši. Lionel Brady je spal skoro štiri ure. Vklfub težkemu spancu ga je pa zbudi! mraz. ki je postaja! vedno večji. Zazdcha! je. se pretegni! in se zelo začudi!, ko je pogledal okoli sebe. Po'agoma so se uredile njegove misli in spomni! ce je vseh dogodkov, ki so se mu pripetili prejšnji dan.
Nenadoma se je potipal po žepu usniate suknje. Pri naglici bega še ni utegnil ogledati si papirje, ki jih je tako srečno iztrgal Misteriji. Za trenutek se ie bal. mu Ii niso' padli z žepa pri ježi. K sreči pa so bili na svojem mestu, in med tem ko je Mr. Swann zabeleževal razna meteorološka opazovanja, je Lionel natančno pregledoval uorah'iene papirje.
za namakanja
\Zlatorogterpe/ilinm) VESELJE IN ZADOVOUNOST i ml° . J IZRAŽA OBRAZ GOSPODINJE
\ za /zpiranje
"	"" katera unorabija za namakanje
perila THi5 za izpiranje ZLATOROG terpentinovo milo
^Fm Pr°dukt nafte, zato tudi najfinejšemu H ril perilu popolnoma neškodljiva.
ZLU^OROG terpentinovo je simbolj
M neprekosljive kakovosti
S TRS in 2LATORO0 terpentinovim milom oprano perilo je lepše kot novo, bleščeče belo in ima prijeten vonj!
stane male, nudš mnogo! TVORNICE ZLATOrtOG MARIBOR
prvovrstni, v vseh velikosti dobavlja takoj in po ceni mehanična sodarna
R. Pichier & sira, fianbor,
Frančiškanska ulica 11.
i
DGEE
Higsstekama banka
jugos^anskih hranilnic v Ljubljana *1T
■	(prej Kranjska deželna banka) .1
izvršuje vse bančno posie in transakcije
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj* ugodnejšemu obrestovanju
ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup In prodaja valut in deviz.
Sistematični tečaji za začetnike in
izpopolnilno nadal evanje no no^eiSi metodi
Cnsllsli - Frcncii
Slovnici in diktat Literatura n kompoiidja. Govor Ine vaje. DruJ.abro in trgovsko dopisovanje. — Naslov v upravi .J itra*.
3	B
M S
pii ,mm
na Viču-Brdo
Pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 23
Telefon 207
Priporoča svojo bosjatn zalogo zidne opeke, žlebakov in strešnikov vseh vrst po zelo ugodnih cenah.
5659
aBBBBBBgBBBgBBBBBBBggga—
Tvrdka
5609-*
jtesip Pogačnik
== v Radovljici -
Manufakturna trgovina v večiem tigu na Stajeiskitn spr"rr.e takoj
mlajiega pomočnika
prvovrstnega proda alra, popolnoma verziranega v svoji sirot-Istoum se sprejme z nastopom 15. novembra
blagajni Jarka
katera b< obenem oprav jaa vsa pisarniška dela. Pogoj, manje strojepisk, slovenske in nemške korespondence tei knjigovodstva Le Absolutno neopore"ne osebe na: po-i|e|o punudhe s prepisi spričeval in navedbo dosedanje služb.* na upravo tega
lista pod .2 mofiV	5«4B-a
—■
Kdor oglafuie, fa naoredufe!
Izdeluje obleke po sngleškl in
francoski modi Ima vedno v zalogi češko in angleško blaro.

Kamnoseški mojster
i Liliji, 38i!:r« cesta 38
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja In granita plošče za grobnice, marmornate plošče za mebi-Hfe po najnižjih cenah.
ki obstoja že nad 20 let, z veliko i'biro vzorcev in velikim skl.v d šii-m blaga na drobno in debelo, v enem narečjih mest v Jugosla-vi|i se po zelo ugodni ceni nroda. Ponudbe pod Cviječe K SI na oglasni zavod Imeneklam d. d. Zagreb I,-78	.
POZOR!
PGZGrtl
Naznanjam alar. občinstvu, da bo da« £3. novembra t. I. irebanje dobitkov, ki so spodaj navedeni. — K«kir teli biti ta majhen denar errtrn oai f*oAlje po poštni nakaznici l»in 60'— (4e«?t<le>et) na naolov Pranjo Briuovo, tr<;ov«< to ito»e*tnik, Vtftnja jrnra 36. Slovenija, do 10. novembra L i Za ta denar dobi v*ak frauko (»o poAti 2» m harhenta. (la □elkonteniue ali Aifona. raten tejfa ima t»rav;.-o do lrel»anja. — Vnak f*»&i!jalelj dobi tekočo številko, ki se mu b« travi-n poAiljke objavi?*
žrebanje ae ho vrSilo kakor le zgoraj omenjeno 25. novembra t l. pod vodr-tvoin in kontrolo g. notarja Antona Zevnika v Vi An ji pori. Slovenija.
izirrhane Atevilke kakor tudi naalovi še objavijo po časopisih dobitki 0« bodo trubali. ako bo c&>* 10.000 naročnikov it vse drlav*
DOBITKI: Enonadatropua trgovska hiia, spalna in kuhinjska oprava, kredenca, lelerna blagajna, šivalni stroj, dvnkolnsa. »rebrn* in zlate are ter ve-riiire ia *e 1 dobitkov v vrednosti £5.000 Din Sm rama vj»raAanja *e ne bo odirov&rjalo — Denar je |K)idati na moj naslov Pranjo B r i a o v e, »rjoveč to posestnik, Vl&nja pora Slovenija 6S35-a
• V
m plašče
po Din 490"— za meter nudi tvrdka
H. HENDA, Ljabijsna,
Msstni trg 17.
■acM3B«*ne*scaB«ia*aHaaaacsi
Mislite na jesen in z>mo
ter si oskrbite pravočasno
usnje za če v Ii e
iz stalne zaloge pfflingGv, boksa, ševrd. irne in rlave kravlne naj-iioljSe kvalitete. Cene fako zraerae.
Fr?H Ff'31'Of za'°Ka usnja in jlui! LlfOul, čevljarskih potrebščin.
L;uhli»n3, Stari frq št. 11i.
.mn e w bi s a «i« g o a w o s o s a
i:o>oi
Novo!
Preiemsl 5?e ra popravila klobukov, ki se »rvršf
v 4 -8 rinrh z harvanicm jn Šivan cm vred. Zaloga novih Mo*iu!<ov vseh b-.rv i" firm po najniž ih cenah Domače deio
Loreno OUeršiar klobučar,
Ljubljana	Siadvods 32
Kongrasni trg 5
Ladja 19
Velika prodaja damskih plaščevl
Trpežni ioortnl Din 400-, ! rr.odnl icujot 550"-. Velour la 600 -. Velour la 720 -glatki, sukneni 800 -, lini modna sukneni Din 900'-.
IVI O D ELI
Vs o r s .Eiberete' kcio 1020 ' modno sukna 2 .Electrilr* Oin 1330 b k mo Velour i Pen-terkanln t650'-, naino»e;ii ■nodrii t Chlnchllla Onousom 2600-3000"- » veletrgovini
K. btsrmecki, Celje 29<
Cenik jastenl. — Vsaki kuoec dobi derovnico.