LETO X7.r ŠTEV. 288
IZ 0DS3F.il Zfi GRGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE
Eazprava o posameznostih načrta zakona o Javnem
tožilstvu
(Od našega beograjskega dopisnika)
Beograd, 12. nov. Odbor za organizacijo oblasti In opravo zvezne ljudske skupščine je popoldne nadaljeval razpravo o posameznostih načrta zakona o javnem tožilstvu, ki jo je začel sinoči.
V dosedanji razpravi je odbor rezerviral 2., 3. In 5. člen načrta zakona za kasnejšo formulacijo, v glavnem zaradi boljše stilizacije teh členov.
Kot poverjenika zveznega izvršnega sveta prisostvujeta razpravam v odboru dr. Jovan Djordjevič in Milorad Vučkovič.
vzeti ustrezne ukrepe za zaščito splošne ljudske imovine, če ljudski odbor tega ne stori. Ljudski tdborl imajo tudi določen rok za ustrezne ukrepe in javni tožilec bi v primeru, če bi moral čakati, da se ljudski
odbor odloči, ali bo povzel ukre-Odbor za organizacijo oblasti ne ukrenejo potrebnega proti pe j nei lahko interveniral in upravo se je popoldne v nezakonitemu prilaščanju zgradb, čc]e p0 preteku roka. V tem svoji razpravi o načrtu zakona ne terjajo povračila škode, ki primeru pa bi za javno tožil-o javnem tožilstvu najdlje za- je bila povzročena njihovi last- stvo moral biti določen poseben držal pri členu 9, ki daje jav- nini itd., itd. Zaradi tega ima r0k, kar i_a bi vneslo negotovost
naša skupnost veliko škodo, v naš pravni sistem Zato so javno pravobranilstvo pa se če- člani odbora izčrpno razprav-
nemu tožilcu pravico, da uporabi pravna sredstva za zaščito splošne ljudske imovine, če ljudski odbori občine, okrajev ali mesta, ki upravljajo to imovino, teh sredstev ne uporabijo. To je popolnoma novo pooblastilo javnemu tožilstvu in zato so člani odbora postavili s tem v zvezi vprašanje, kaj je zvezni izvršni svet vodilo, da je priznal to pravico javnemu tožilstvu.
Poverjenik zveznega izvršnega sveta dr. Jovan Djordjevič je
sto ne bori dovolj odločno proti takim pojavom. Zato je nujno potrebno, da javno tožilstvo prevzame vlogo zaščitnika splošne ljudske imovine v primerih, ko ljudski odbori ne ukrenejo potrebnega. Dr. Djordjevič je poudaril, da moramo imeti organ, ki bo v imenu višjih interesov
ljali o tem vprašanju. Rezultat te diskusije je bila naslednja formulacija 1. odstavka 9. člena: Ako ljudski odbori občine, okraja ali mesta ali pa njihovi organi ne uporabijo pravnih sredstev (tožbe, zahteve za izvršitev itd.), ki jim pripadajo v pogledu splošne ljudske imovi-
»*• ir™ TOrr11St ■»
H	pa njihove gospodarske r gam-
premoženja.
zacije ali ustanove, je javno
--- ------ ---------- . Člani odbora so se strinjali tožilsko pooblaščeno, da v roku,
v odgovoru na to vprašanje s tem, da se javnemu tožilstvu je določen pristojnim orga-poudaril. da so v vseh naših prizna ta pravica, bili pa so nim, uporabi ta sredstva za zali udskih republikah primeri, ko mnenja, da mora načrt zakona jjjt0 družbenih interesov, ljudski odbori ne prevzamejo v določiti tudi rok, v katerem gvojo last zaplenjene imovine, ima javno tožilstvo pravico pod-
Odbor nadaljuje delo. M, P.
SLOVENSKI
izdaja Casoptsno-založnlško podjetje SZDL »Naš tisk« — Dl« rektor: Rndl Janhuba — Odgovoru! urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/1!., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 2C-463, za zunanje 21-832	— Poštni
predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 681-»T«-163 — Mesečna naročnina 200 din
IZ KLEČ DOBIMO TUDI ELEKTRIKO
Kleče niso več zgolj ljubljanski vodnjak. Nova transformatorska postaja, ki je stala okoli 1.2 milijardi dinarjev, že prevzema naloge črnuške. Na sliki: merilni transformator — ena izmed, mnogih kleških tehničnih zanimivosti. Več o tem na 4. strani.
TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU
Normalizacija odtiošajev krepi
Ul "g n« Odgovori predstavnika državnega sekretariata za zunanje zadeve lllll na vprašanja tujih in domačih novinarjev
(Od našega beograjskega dopisnika)
Beograd, 12. nov. Izjavo podpredsednika sovjetske vlade Saburova o normalizaciji jugoslovansko-sovjetskih odnosov ocenjujemo v okviru sprememb, do katerih je prišlo v odnosih Sovjetske zveze do Jugoslavije, in zato jo pozdravljamo« — je izjavil na današnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje predsednik državnega sekretariata za .zunanje zadeve Branko Draškovič. »Prejšnja politika sovjetske zveze« — je nadaljeval — »je dovedla do tega, da so odnosi postali nenormalni. Nedvomno je, da taka politika Sovjetske zveze in taki odnosi niso bili prispevek h krepitvi miru, medtem ko obratno normalizacija odnosov krepi mi r.«
Neki tuji novinar je nato postavil tov. Draškoviču vprašanje, kako ocenjuje Saburovo izjavo, da so slabi odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo koristili samo njunim sovražnikom? »Jugoslavija« — je odgovoril tov. Draškovič — »je edina poklicana, da določa, koga smatra za prijatelja in koga za sovražnika«. Na naslednje vprašanje, če je ta odgovor mogoče razumeti tako, da Jugoslavija in Sovjetska zveza nista Imeli skupnih sovražnikov, je tov. Draškovič odgovoril:	»Mislim,
da niste daleč od resnice.«
V zvezi z normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi državami je bilo zastavljeno tudi vprašanje, če je res, da so vzhodnoevropske države ponudile Jugoslaviji izročitev jugoslovanskih emigrantov — kominformovcev.
»Vprašanje tako imenovanih političnih emigrantov« — je odgovoril tov. Draškovič — »rešujemo v istem okviru kot vprašanje vrnitve ostalih naših državljanov sploh, to se pravi odvisno od tega, ali obstaja želja in prošnja takih oseb za repatriacijo. Ni nobenega posebnega sporazuma med Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi državami, niti ni potrebe za to. Znano je, da določeno število naših političnih emigrantov v Bolgariji in Madžarski prosi za repatriacijo in da je bilo kakih 10 že repa-triiranih. Na drugi strani pa so nekateri emigranti iz Bolgarije
Konferenca FAO
Rangun, 12. nov. (Tanjug). Sinoči se je v Rangunu začela konferenca FAO (organizacija OZN' za kmetijstvo in prehrano), na kateri sodelujejo delegacije 16 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Na konferenci bodo razpravljal: o mednarodni trgovini in politiki cen riža. Proizvxxinja riža je po besedah U Co Nie-na, ki ie začel konferenco, v zadnjih letih naglo narasla. Velike količine riža so še neprodane po skladiščih, kar lahko povzroči gospodarsko krizo v azijskih državah.
zahtevali repatriacijo. Jugoslovanske oblasti rešujejo vsako prošnjo za repatriacijo posebej in si pri tem zadržujejo pravico, da prošnjo tudi zavrnejo. Na kratko — na vprašanje repatriacije političnih emigrantov lahko gledamo kot na vprašanje volje
in želje samih emigrantov. Jugoslavija spoštuje načelo azila in ga bo spoštovala tudi v bodoče, pri tem pa seveda tudi drugim ne odreka pravice, da to načelo spoštujejo.«
Na vprašanje, ali bodo jugoslovansko in italij ki predstavniki, ki bodo te dni v Beogradu proučevali medsebojne gospodarske odnose, razpravljali tudi o ustanovitvi skupnega odbora za izvajanje statuta o manjšinskih pravicah, je tov. Draškovič dejal, da bo o tem govora na posebnem sestanku.
Nato je predstavnik državnega sekretariata odločno demantiral pisanje nekih šovinističnih italijanskih časopisov, da nedavna amnestija v bivši coni »B« ni obsegla »demokratičnih in na-
Rezerve bakrene rude
v Jugoslaviji cenijo za okrog 173 milijonov ton
Posvetovanje o razvoju industrije bakra
Bor, 12. nov. (Tanjug) V Rudarskem domu kulture v Eoru se je danes začelo posvetovanje o razvoju proizvodnje in predelave bakra v Jugoslaviji. Na posvetovanju, ki mu prisostvuje okrog 100 inženirjev in tehnikov rudarstva in metalurgije, bodo predložili 7 referatov. V današnjem referatu o perspektivi razvoja in proizvodnje ter predelave bakra v naši državi, ki ga je podal inž. Evgen Kostič, je bilo med drugim poudarjeno, da se rezerve bakrene rude v Jugoslaviji cenijo na okrog 175 milijonov ton, od česar tri četrtine v Majdanpeku. Pri tem pa je bilo ugotovljeno, da potencialne rezerve v vzhodni Srbiji daleč presegajo to številko in so s tem v zvezi poudarili, da bi morali geologi v prihodnjih letih koncentrirati raziskovanja na tem področju bakrene rude, ki se razprostira na površini okrog 800 kvadratnih, kilometrov. Kar se tiče dosedanjega razvoja industrije bakra, so podčrtali, da bo prva faza izgradnje — razširitev kapacitet borskega rudnika in zgraditev novih objektov za predelavo bakra končana v glavnem do konca prihodnjega leta in y začetku leta 12-56.
Razen povečanja proizvodnje bakrene rude v Boru, sta dva glavna objekta za predelavo bakra valjarna v Sevojnu in tovarna kablov v Svetozarevu že deloma začela z delom. Valjarna v Sevojnu bo prihodnje leto lahko dala 24.000 ton bakrenih proizvodov, tovarna v Svetozarevu 34.000 ton kablov, izoliranih sprevodnikov, bakrenih žic in drugih artiklov.
prednih Italijanov«, temveč samo tihotapce, špekulante in kriminalce. »Tako pisanje nekih italijanskih listov« — je podčrtal tov. Draškovič — »škoduje dobrim odnosom, za katere je nastalo ugodno ozračje in ki se dobro razvijajo.«
Glede vprašanja avstrijske imovine v Jugoslaviji, pa je predstavnik državnega sekretariata izjavil, da je stališče Jugoslavije v tem vprašanju znano in da v njem ni prišlo do sprememb. To stališče je popolnoma v skladu z ustreznimi določbami sporazuma o Avstriji, ki ga je sprejel 1. 1948 svet ministrov štirih velesil in katerega je sprejel tudi tedanji avstrijski zunanji minister g. dr. Gruber. Kljub temu pa je Jugoslavija bila vedno pripravljena, da v duhu prijateljskih odnosov in v interesu dobrega sosedstva prouči morebitne avstrijske predloge, da se v omenjenem smislu najde praktično rešitev. V zvezi s tem, da je vprašanje avstrijske imovine v Jugoslaviji bilo omenjeno v avstrijskem parlamentu hkrati z vprašanjem avstrijske imovine v Madžarski in Češkoslovaški, p« je potrebno poudariti, da je bil svet ministrov 1949. leta v Parizu soglasen, naj se avstrijska imovina v Jugoslaviji likvidira na račun reparacij. Ni pa bilo tako gledanje avstrijske imovine v Madžarski in Češkoslovaški. Zato se vprašanje avstrijske imovine v Jugoslaviji ne more obravnavati na isti način kot vprašanje avstrijske imovine v Madžarski in Češkoslovaški.
Popolno sogksfe ncs konferenci generalnih štabov Balkanske zveze
Atene, 12. nov. (Tanjug). Na konferenci predstavnikov generalnih štabov držav Balkanske zveze, ki se je pravkar končala, so se sporazumeli glede nadaljnjega organiziranja obrambe treh zavezniških držav. Po končani seji, na kateri so podpisali listine o delu konference, je bilo objavljeno naslednje uradno sporočilo:
»Delegacije so se razgovar-jale o vojaških vprašanjih v okvira ankarskega sporazuma in blejske zveze ter v duhu sklepov načelnikov generalnih štabov, sprejetih na konferenci v Atenah septembra letos, ter soglašale v vprašanjih, ki so jih obravnavale«.
Na zaključni seji je bil nav-
zoč tudi načelnik grškega generalnega štaba general Ki-trilakis, ki je v krajšem govoru poudaril pomen vojaškega sodelovanja med tremi državami. Na tej konferenci je jugoslovansko delegacijo vodil generalni podpolkovnik Ljubo Vučkovič, turško delegacijo brigadni general Se-fik liter, grško pa general Pi-pilanogopulos.
Člani jugoslovanske delegacije se bodo jutri vrnili z letalom domov.
VBEME
Napoved za soboto: Suho, vendar še oblačno vreme z večjimi krajevnimi rszjasnii^ami. Temperatura ponoči med 3 in 6, na Primorskem 8, čez dan do 15,. nat Primorsikem pa 17 stopinj.	M
ZahodnonemSkl minister za gospodarstvo obišče Beograd
Beograd, 12. nov. Jugopre* je zvedel, da bo 23. novembra prispel v Beograd minister za gospodarstvo Zvezne republike Nemčije prot Ludwig Erhard. Spremljalo ga bo več višjih gospodarskih funkcionarjev boemske vlade. Obisk bo trajal tri dni.
Obisk italijanske gospodarske delegacije
Rim, 12. nov. (Tanjug) — Jutri zvečer bo odpotovala iz Rima italijanska gospodarska delegacija, ki se bo v Beogradu z jugoslovanskimi predstavniki pogajala za obnovo trgovinske pogodbe z našo državo. Delegacijo vodi pooblaščeni minister v ministrstvu za zunanje zadeve dr. Ricdo. Stara pogodba poteče konec decembra 1954.
Minister Romita v Trstu
Trst, 12. nov. (Tanjug.) Italijanski minister za javna dela Giuseppe Romita je prispel sinoči v Trst, kjer bo pregledal načrte za javna dela, za katere je italijanska vlada pred kratkim podelila kredit okrog 12 milijard lir. Romita se bo poleg tega kot eden izmed voditeljev' Saragatove socialistične stranke sešel tudi z voditelji krajevne Saragatove organizacije.
Prvi italijanski konzul v Kopru
Beograd, 12. nov. Jugopres Je zvedel, da bo v kratkem imenovan za vodjo predstavništva italijanske vlade v Kopru, ki bo opravljalo konzularne posle, konzul dr. Carlo Albertario.
za ustanovitev komuu
so dozoreli
Važna konferenca v zveznem izvršnem svetu o problemih ustanavljanja komun
Beograd, 12. nov. V zveznem izvršnem svetu je bila danes pod predsedstvom Edvarda Kardelja konferenca o problemih nadaljnje izgradnje komun. Na konferenci so ugotovili, da je dosedanja razprava o komunah pokazala, da so vsi pogoji za prehod na realizacijo doslej postavljenih in prediskutiranih načel.
Na konferenci so predlagali ustanovitev mešanih zveznih ln republiških komisij, ki bi bile sestavljene od predstavnikov odborov ljudske skupščine, izvršnega sveta, družbenih organizacij in strokovnjakov in ki bi proučevale konkretne probleme ustanavljanja komun in izdelale predlog za nadalnje delo.
Konferenci so prisostvovali predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankov ič, predsednika ljudskih skupščin Srbije Petar Stambolič in Bosne in Hercegovine Djuro P li-
čar, predsedniki izvršnih svetov republik in drugi.
Grško-Jugoslo vanska zdravstvena posvetovanja
Beograd, 12. nov. Jugopres je zvedel, da se bodo konec tega meseca pričeli razgovori med grškimi in Jugoslovanskimi zdravstvenimi strokovnjaki o organizaciji zdravstvene zaščite na obmejnih področjih. Predvidevajo, da bodo razpravljali o malariji in drugih kužnih boleznih ter o zdravstveni kontroli dvolastnikov, kakor tudi o drugih ukrepih za organizacijo obmejne zdravstvene zaščite.
Spremembe o načrtu družbenega plana za kmetijstvo
Seja predsedništva EZSL Jugoslavije
Beograd, 12. nov. Predsed-ništvo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije bo imelo 18. novembra ob 10. dopoldne sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročili delegacij SZDL o obisku pri socialističnih strankah Skandinavije in Belgije. 2. Razno. Seji bodo prisostvovali tudi člani komisije za mednarodne zveze SZDL.
Stiki mladine FLRJ in Izraela
Beograd, 12. nov. Jugopres je
zvedel, da bo 23. novembra odšla v Izrael petčlanska delegacija Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo s tem vrnila obisk organizacijam socialistične mladine Izraela, katere predstavniki so bili na obisku v Jugoslaviji v začetku oktobra. Delegacija jugoslovanske Ljudske mladine bo ostala v Izraelu tri tedne ter si bo ogledala industrijske in kmetijske organizacije ter vzpostavila stik z izraelskimi mladinskimi organizacijami.
Desetletnica
Skoplja
Skoplje, 12. nov. Z otvoritvijo razstave o desetletnem napredku Skoplja v prosveti in kulturi in s sprejemom, ki ga je za otroke skopljanskih šol priredil predsednik mestnega ljudskega odbora Yasil Djorgov se je danes začela proslava desetletnice osvoboditve glavnega mesta Makedonije- Jutri, na dan osvoboditve bo imel mestni ljudski odbor slavnostno sejo. na kateri bo o napredku Skoplja v v desetih letih svobodnega življenja govoril predsednik ljudskega odbora Yasil Djor-gov.
Ob desetletnici osvoboditve Skoplja bodo jutri pod pokro-
V novem načrtu so upoštevani vsi predlogi kmetijskih organizacij glede ekosemsldh instrumentov
Beograd, 12. nov. (Tanjug). Odboru za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta so predložili te dni popravljeni načrt družbenega plana za leto 1955, ki se nanaša na kmetijstvo. V novi načrt so vnesli popravke na osnovi predlogov in pripomb, ki sta jih predložili Glavna zadružna zveza tn Zveza kmetijskih zbornic FLR Jugoslavije. Po teh popravkih bo dosedanji sistem kratkoročnega kreditiranja spremenjen. Predvideno je, da se bo dajalo kmetijskim organizacijam in vsem kmetijskim zadrugam, ne glede na to, katere panoge delavnosti razvijajo, kratkoročne kredite neposredno, brez natečaja, obrestna stopnja na ne bo večja kot 2 odstotka. Toda pripombe kmetijskih organizacij, ki se nanašajo na spremembo sistema dolgoročnega kreditiranja. ne bodo sprejete, ker menijo, da je dodeljevanje inve-
osvoboditve
viteljstvom predsednika republiškega izvršnega sveta Ljubča Arsova odprli v Skop-lju mednarodno razstavo u-metniških fotografij, v umetniški galeriji pa razstavo likovnih umetnikov Makedonije. Poleg tega bodo jutri odprli tudi razstavo o napredku Skoplja v socialno-zdrav-stveni in komunalni dejavnosti.
Proslava desetletnice osvoboditve Skoplja bo po mnogih kulturnih in športnih prireditvah končana jutri zvečer z velikim partizanskim večerom, na katerem bodo prvoborci Skoplja obudili spomine iz ilegalnih bojev in končnih operacij za osvoboditev mesta.
sticijskih kreditov z natečaji zelo koristno za kmetijstvo. Z dajanjem investicijskih kreditov z natečajem se bo odpravila po mišljenju strokovnjakov In ekonomistov anarhičnost v pogledu vlaganja investicijskih sredstev v posamezne kmetijske panoge. Toda način dobivanja teh kreditov bo znatno sproščen. V načrt plana so vnesli tudi nekaj sprememb v zvezi z davčno progresijo, ki bo posebno za kmetijske proizvajalce z zemljiškim maksimumom znatno ublažena.
Nedvomno so bili vsi predlogi kmetijskih organizacij v zvezi z ekonomskimi instrumenti za prihodnje leto upoštevani v novem načrtu. Po tem načrtu kmetijska posestva (državna kmetijska posestva in kmetijske zadruge) ne bodo plačevali obresti na osnov» na sredstva, temveč samo polno amortizacijo, s katero bodo zagotovili reprodukcijo. To bo zelo pomembno za ekonomsko krepitev kmetijskih gospodarstev, posebno pa novih kmetijskih posestev, ki so bila obremenjena z zelo visokimi denarnimi obveznostmi. Zveze zbornic in zadrug so predložile, naj bi se kmetijska posestva oprostila zemljarine. Toda ta predlog je bil samo deloma sprejet. Po novem načrtu republiški organi lahko oproste zemliarine določena posestva, za katera menijo, da so ekonomsko slaba, na primer novo osnovana državna
Jugoslovanska podjetja na licitaciji v Burmi
Beograd, 12. nov. (Tanjug) — Tri jugoslovanska podjetja, »Rade Končar« iz Zagreba, »Litostroj« iz Ljubljane in »Metalna« iz Maribora, so poslala svoje ponudbe za graditev velike hidrocentrale Balu Chang v Burmi.
kmetijska posestva. Prav tako je uvedena olajšava v pogledu prispevka za socialno zavarovanje v tem smislu, da bi samo nekatere kmetijske organizacije plačevale ta prispevek.
V novem načrtu družbenega plana je predlagano, da kmetijske organizacije obvezno ustvarjajo rezervne fonde. Ti fondi naj bi znašali okrog 25% skupnih obratnih sredstev. Menijo, da bi ta ekonomski ukrep omogočil kmetijskim posestvom posebno v nerodovitnih letih, da zagotove plačni fond in rešijo druga materialna vprašanja v zvezi s proizvodnjo.
BEI1 ODBOBA ZX ZD BIVSTVO m SOCIALNO POLITIKO UODSKE SKUPŠČINE LRS
1,200 milijonov za investicije v zdravstvu v prihodnjem letn
Razširjeni plenum Zveze književnikov Jugoslavije
Ljubljana, 12. nov. Današnjo sejo odbora za zdravstvo jn socialno politiko republiškega zbora ljudske skupščine LRS je vodil dr. Marjan Ah-(in. Najprej je na seji podal pregled uresničitve letošnjih investicij v zdravstvu in poročal o investicijskih predlogih za leto 1955, sekretar rveta za zdravstvo Lojze Piškur. Pri tem je omenil, da je V predlogu investicij za prihodnje leto za zdravstvene objekte predvidenih 1.200 milijonov dinarjev (letošnje republiške Investicije za zdravstvo pa so znašale 1 milijardo). Nato je sekretar Lojze Piškur obrazložil, kako je z načrti za zdravstvene objekte, ki bi prišli v letošnji Investicijski plan. Za osnovne objekte so načrti Že izdelani ali pa so v izdelavi. Tako so končani načrti Zavoda za transfuzijo krvi. V kratkem h'vio Izdelani še načrti Zs> bolnišnico v Idriji, bolnišnico v Topolšici, nadzidavo boiničn'co v Sentoetru itd.
V	predlogu za investicije v prihodnjem letu na n? zaje+a g-adnia nove splošne bclniš-n!~o v Izoli, za katero je že 0T-0 Koner predvidel iz last-trh sredstev 30 mfiilonov. Zn n leno gradnio bo no+rebna še pomoč tv»*“ jn sosedne hrvat-
gjm romjbiike.
Po’»» naštetih Investicij iz republiških sredstev pa so letos tudi naši okrali iz svoUh erod'd e v prispevali nad 500 Rvlijor.ov za gradnjo zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih objektov.
V	raznravi so ljudski poslanci. člani odbora za zdravstvo načeli več vprašani naše dosedanje investicijske politike v zdravstvu. Ljudski poslanec Petejan iz Maribora je naglasil, da je njihov MLO doslej ogromno Investiral — samo letos 38 milijonov 400.000 dinarjev v zdravstvo. Iz svojih sredstev so zgradili n. pr. bolnišnico za tuberkulozo na Pohorju, sedaj pa morajo nujno urediti še otroško bolnišnico in kirurški oddelek. Ljudski poslanec Petejan je povedal. da se čuti Maribor v pogledu zdravstva zapostavljen pred Ljubljano. Nedavno je n. pr. ljubljanska bolnišnica dobila od UNICEF precej pripomočkov za operacije oči. Maribor ni dobil ničesar, čeprav je prosil samo za tri stvari.
Na koncu je poslanec Petejan apeliral, da bi v prihodnjem letu določili ,v republiškem proračunu znesek za razvoj zdravstvenih ustanov v Mariboru. Ljudski poslanec iz Celja, Olga Vrabičeva, pa je omenila zapostavljenost pri odobravanju načrtov za zdravstvene ustanove in tudi šole. Dejala je, da romajo njihovi aiačrti tudi po dv« leti po raznih uradih v Ljubljani, preden jih odobrijo. Načela je tudi vprašanje investicij, ki jih ne morejo za posamezne zdravstvene objekte iz raznih objektivnih vzrokov izčrpati pravočasno, nato pa proti koncu leta hitijo z deli in tako so te investicije največkrat neracionalno porabljene. Zato se je tov. Vrabičeva zavzemala, da bi ustanovili posebne sklade pri okraju, v katerih bi se zbirale neizkoriščene investicije, ki bi jih lahko naslednje leto bolje uporabili.
Več govornikov, med njimi dr. Ahčin, predsednik sveta Za zdravstvo, Tone Fajfar, in še drugi so se zavzemali za to, da bi iz republiški^ sredstev Investirali le tiste objekte, ki 6o republiškega pomena ter pomagali zaostalejšim krajem. Liudskl poslanec Matija Male-tii pa je bil mnenja, da bi morali v bodoče stremeti, da
bi bile investicije za zdravstvo v republiškem proračunu čim nižje in čim večje v okrajnih proračunih; pasivne kraje pa bi podprli pri razvoju zdravstvene službe s sredstvi, ki jih daje republika kot pomoč zaostalim krajem. Ta predlog je odbor osvojil z nekaterimi dopolnitvami. Ljudski poslanec Mira Svetina in še nekaj članov odbora pa so se zavzemali za večjo kontrolo pri investicijah v zdravstvu. Nato je svet tudi osvojil mnenje, da bi v bodoče uvrstili v investicije novogradnje tistih objektov, za katere bi imeli že izdelane načrte. Predlagali so tudi, da bi morali zdravstveno šolstvo še bolj decentralizirati.
Odbor je izjavil, da je predlog 1200 milijonov investicij za leto 1955 realen in da so te investicije nujno potrebne na zdravstvenem področju.
Na svojem popoldanskem zasedanju je odbor razpravljal o osnutku zakona v zobozdravstveni službi ter o zakonu o zdravstvenih postajah v gospodarskih organizacijah (obratnih ambulantah).
Za kvalitetne obratne ambulante
Pomočnik sekretarja sveta za zdravstvo dr. Tone Ravnikar
je tolmačil zakone o obratnih ambulantah. Dejal je, da imamo sedaj v Sloveniji 62 obratnih ambulant. Ce bi vse te posla v nekaj letih res prave obratne ambulante, take, kot jih predvideva tudi novi zakonski osnutek, bi bil to res lep napredek v naši zdravstveni službi. V naslednjih letih pa pričakujemo, da bo število obratnih ambulant naraslo na okrog 100, večje verjetno ne bo, pač pa bomo morali glavni poudarek usmeriti na kvaliteto teh ambulant.
Osnutek zakona o zdravstvenih obratnih ambulantah govori, da mora imeti vsaka organizacija, v kateri je zaposlenih večje število delavcev in uslužbencev* oz. v kateri je večja nevarnost za zdravje zaposlenih, obratno ambulanto. Obratne ambulante so finančno samostojni zdravstveni zavodi z nalogami, da zdravijo delavce in uslužbence gospodarskih organizacij, da vodijo evidenco dela nezmožnih zavarovancev in nadzorujejo potek njihovega zdravljenja in opravljajo vso preventivno zdravstveno službo.
O samem osnutku zakona se je razvila živahna razprava. V njej je bilo naglašeno, da je treba osnutek Izpopolniti z vsebino ambulantne službe in določiti njen odnos do okrajnega zdravstvenega doma bodoče komune. Ker je bilo več predlogov za spremembo oz. dopolnitev osnutka, je odbor izbral komisijo, ki bo pregledala nov osnutek ter ga dopolnila.
Da bo red v zdravstveni
službi
V naši zobozdravstveni službi je bila doslej neurejenost, vla-
dala je stihija dela, ni bilo prave kontrole. Primanjkuje nam zobozdravstvenih delavcev, na drugi strani pa imamo precej zobozdravstvenih ambulant. 109 Jih je sedaj v Sloveniji, večino teh smo dobili po vojni. Poleg tega imamo še 92 zasebnih zobnih ambulant. Na vseh teh zobozdravstvenih delovnih enotah bi lahko danes zaposlili 420 terapevtov. Sedaj pa Imamo le 35 zobozdravnikov in 179 dentistov. Tudi tehnikov bi lahko zaposlili 260, dočim jih sedaj dela 52. Tako vidimo so slabo izkoriščene te naše zobozdravstvene ambulante.
Novi zakon naj bi te stvari vsaj delno uredil. Njegov osnutek predvideva, da se zobozdravstvena služba opravlja v zobozdravstvenih ustanovah, ki Jih lahko ustanavljajo ljudski odbor, gospodarske in družbene organizacije ter zavodi. Posebej je v novem zakonu naglašena vloga zobne politike, ki je samostojen zdravstveni zavod ln ki bi moral odigrati važno vlogo v naši zobozdravstveni službi. Poseben člen osnutka zakona govori tudi o strokovnem nadzorstvu nad delom zasebnega zobozdravnika.
Več članov odbora je bilo mnenja, da bi morali še bolj Jasno izdelati člene, ki govorijo, kako prepovemo zasebno prakso in
Zasedanje delavskega sveta v delavnicah »Boris Kidriča
Maribor, 12. nov. Današnje zasedanje delavskega sveta Delavnic železniških vozil »Boris Kidrič« je pokazalo, da je podjetje izpolnilo družbeni plan za prvo polletje za 97,06 odstotkov, plan za prvih 10 mesecev tega leta pa za 99,06 odstotkov. Celotni plan podjetja za leto 1954 je bil postavljen na podlagi povprečnega prekoračenja norm za 11 odstotkov. V perspektivnem planu gradbenih investicij za leto 1955 je na prvem mestu gradnja stanovanjskega bloka, za katero je potreben kredit v višini 90 milijonov dinarjev. Podjetje gradi tudi lastno ambulanto, ki je že do 80% dovršena. Vozovna hala, ki bo stala po predračunski vsoti 113 milijonov, pa je dograjena že skoro do polovice. A. B.
kdaj Jo lahko odobrimo. Ljudski poslanci so Izrazili misli, da se lahko zasebna praksa v zobo-zdrastveni službi odobri samo v tistih krajih, kjer je zmoglivost javnih zobnih ambulant nezadovoljiva. Vse to so tudi predlagali, da bi prišlo v novi osnutek zakona, s katerim se je odbor v osnovi strinjal. B. K.
Posvetovanje ekonomistov o kreditnem in deviznem sistemu FLBJ
Beograd, 12. nov. (Tanjug) Zveza društev ekonomistov Jugoslavije je sklicala za 8., 9. in 10. december t. 1. posvetovanje o kreditnem in deviznem sistemu FLRJ. Temu posvetovanju, ki bo v Beogradu, bo prisostvovalo okrog 100 predstavnikov društev ekonomistov ln zainteresiranih ustanov.	--SMIL!
Referate za diskusijo so pripravili: o nekaterih problemih kredita in kreditnega sistema guverner Narodne banke FLR Jugoslavije Vojin Guzina, o nekaterih problemih našega deviznega sistema pa viceguverner banke Nenad Popovič.
V promet pridejo novi kovanci po 20 in 10 din
Beograd, 12. nov. (Tanjug) Novi kovani denar po 10 in 20 din, ki ga bo Narodna banka dala v promet, ko bodo skovane potrebne količine, sestoji iz aluminija najmanj 99-odstotne čistoče, medtem ko ostali odstotek tvorijo sestavine drugih kovin.
Obe vrsrti novega kovanega denarja bosta imeli na licu državni grb, okrog grba pa naziv Federativna ljudska republika Jugoslavija. Na hrbtni strani bo na kovancih po 20 din lik moške glave z motivom iz industrije, na komadu po 10 din pa ženska glava z motivom iz kmetijstva, obenem z označbo vrednosti in letnico izdaje. Na kovancu za 20 din je tekst na licu napisan s cirilico, na hrbtni strani pa z latinico. Na kovancih po 10 din bo tekst izpisan obratno.
Oglašujte
V »SLOVENSKEM P0B0ČEV1LCU«
Beograd, 12. nov. Kot diskutanti go dopoldne nastopili ie France Filipič, EU Finci, Zoran Mišič, Slobodan Galogaia, Herbert Grün, Živko JeUčič ln Marjan Jurkovič, ki so večji del obravnavah nekatera podrobne probleme.
Ob trinajsti url so se književniki, ki sodelujejo na plenumu, udeležili sprejema, ki jim ga je priredil predsednik ljudskega odbora mesta Beograda D j uro Jojklč.
Popoldanska diskusija se je odlikovala po živosti, konkretnosti in polemičnosti. Začel jo je Kajetan Kovič. Govoreč o pojmu modernizma v književnosti, je dejal, da Je vsako formalno razpravljanje jalovo. Moderna da je tista umetnost, ki globoko razume in Izraža sodobno stvarnost. Le taka umetnost Je modema, pa tudi trajna.
Mihajlo Lallč je ostro polemiziral z navidezno revolucionarnostjo tako Imenovanih modernistov, katerih prizadevanja so v resnici antldemokratična. Posebno Je obsodil njihove monopolistične tendence.
Boris Mlhajlovlč je govoril o tako imenovani krizi naše sodobne književnosti in označil tako pojmovanje kot nerazumevanje naše mlade tvornosti. S tem v zvezi je govoril o trenjih med različnimi prizadevanji v naši literaturi ter ta trenja označil kot pozitiven pojav.
Boško Novakovič je razvil misel, da realizem kot umetniška metoda nikakor ni v krizi, temveč da se resnično in plodno razvija sporedno z družbo in človekom.
Peter Segedin Je navezal svoja Izvajanja na referat Janka Kosa. Poudaril je važnost ln koristnost teoretične estetike, opozoril pa je na delikatnost, ki je potrebna pri takem obravnavanju umetniških problemov.
Proti koncu popoldanskega zasedanja se je javil k besedi Boris Ziherl. Uvodoma je poudaril, da ni namen plenuma, da bi re-
Bazprova o načrtu družbenega plana Srbije
Beograd, 12. nov. (Tanjug) V odboru za gospodarstvo izvršnega sveta Srbije se je danes začela razprava o načrtu družbenega plana za 1955. leto, ki ga je izdelal Zavod za gospodarsko planiranje LR Srbije.
ieval probleme v obliki nekih sklepov, marveč naj bi te probleme predvsem odkrival in Jih pripravljal na daljšo, temeljitejšo diskusijo. Ugotovil je, da je plenum v takem svojem namenu v veliki meri uspel.
Nato Je podrobneje govoril o nekaterih aktualnih kulturnopolitičnih problemih. V zvezi z vprašanjem tako imenovane ždanovščine, je med drugim citiral Leninov stavek: »Vsak u-roetnik. vsak, ki sebe smatra za umetnika, ima pravico, da u-stvarja svobodno, v soglasju s svojimi ideali in neodvisno od česarkoli« ln nadaljeval: To pravico morajo komunisti priznati vsakemu umetniku. Istočasno pa zase zahtevati pravico, da odkrito, v skladu s svojimi načeli kot organizacija in kot posamezniki izražajo ln branijo svoja mnenja o posameznih vprašanjih našega kulturnega življenja. Opozoril Je na nevarnost za razvoj naše književnosti ln umetnosti, ki ji preti od teorij, kakršna Je teorija o izvenrazrednem značaju in nepartljnosti umetnosti. Za takimi teorijami se skrivajo zavestne partljne ln to reakcionarne tendence.
S tem vprašanjem je povezano vprašanjem znanstvene In programatične ali normativne estetiko. Govoreč o tem je Boris Ziherl poudaril: »Kakor vsako znanstveno spoznanje, ki postane neločljiv del človeškega spoznanja o svetu, prispeva k človekovi dobrobiti na tem svetu, tako lahko tudi znanstvena estetika dobi neko normativnost, v kolikor njene pozitivne pridobitve prodro globoko v umetnikovo zavest in spoznanje ter postanejo nerazdvojni del njegovega duha in razuma. Samo v tem smislu lahko govorimo o noramtiv-nl estetiki.«
Dalje je polemiziral z Izvajanji Janka Kosa o marksistični literarni kritiki. Zavzel se je za celovito marksistično kritiko in kot vzor navedel nekatera dela Miroslava Krleže.
Govoreč o problemih odnosa med umetnikom In ljudskimi množicami se je pridružil tezi, da umetnost pripada ljudstvu, da pa je zaradi približanja umetnosti ljudstvu treba najprej dvigniti njegov splošni vzgojni in kulturni nivo. Istočasno pa je opozoril na tendence podcenjevanja naših ljudskih množic kot konzumenta književnih proizvodov.
Na storilnost
0b razpravi o osnutka družbenega plana za L 1955 za novomeški okraj
Gospodarski svet OLO Novo mesto je na zadnji redni seji razpravljal o predlogu družbenega plana za leto 1955, ki predvideva povečanje proizvodnje v vseh panogah za 20% ter povečanje števila zaposlenih za 636 delavcev ln delavk. V posameznih panogah naj bi se povečala prodzvo-
Napredek kmetijstva koprskem okrafu
Koper, 12. nov. V Kopru je bila v sredo seja okrajnega odbora SZDL, na kateri je o delu organizacije poročal tov. Julij Beltram. Med drugim je v svojem poročilu omenil tudi življenski standard tukajšnjega prebivalstva in dejal, da so letos v okraju pridelali 250 vagonov kmetijskih pridelkov več in ds so kmetovalci zaslužili 75 milijonov več kakor lani. Tov. Beltram je nato govoril o bodočih komunah in poudaril potrebo po pospešitvi delavskega samoupravljanja. ki ne zahteva samo trdne
Skoraj dvakratno povečanje mestnega proračuna v Celju
Na zadnji seji Sveta za gospodarstvo LOMO Celje je bil med ostalimi točkami dnevnega reda v razpravi še predlog o rebalansu družbenega plana in proračuna za tekoče leto. Glede na nekatere spre-memebe v participaciji dohodkov med republiko in mestor ter okrajem in mestom so bila sproščena določena sredstva, ki zahtevajo spremembo družbenega plana in proračuna.
Mestni proračun, ki je v prvotni obliki znašal 393 milijonov dinarjev se bo po tej spremembi povečal na okoli 614 milijonov dinarjev. V njem se je zlasti povečala postavka negospodarskih investicij, in to od prvotno določenih 80 milijonov na 253 milijonov dinarjev. To povečanje Je šlo predvsem na račun povečane komunalne dejavnosti v zvezi s proslavo na Ostrožnem. Za en milijon so se povečale tudi dotacije gospodarstvu ter za enako vsoto še zdravstvena zaščita. Izdatki
za prosveto so po tej spremembi narasli za 5 milijonov dinarjev. Za 42 milijonov so se nadalje povečali še izdatki za državno upravo, medtem ko se je postavka za socialno zaščito zmanjšala za en milijon.
Po rebalansu družbenega plana kaže, da se bo del dobička gospodarskih organizacij povečal za okoli 100%. To povečanje bo šlo predvsem na račun načina planiranja, ki so ga izvedli v mestu, upoštevajoč pokazatelje zveznega družbenega plana za 12% znižanje cen.
Načrt nadaljnjega gospodarskega razvoja mesta Celja stremi za tem, da se zlasti razširi materialna baza ter nadaljuje z nič manjšim poletom komunalna graditev in v tej zlasti graditev stanovanj. Ko bodo začele obratovati vse tiste tovarne, ki so v letošnjem letu črpale mestni kremni sklad v višini okoli 100 milijonov dinarjev, se bo bru-toprodukt v mestu povečal za okoli 8 do 11%.	M. B.
gospodarske osnove, temveč tudi delovno zavest prebivalstva in delavstva. Na Koprskem bodo ustanovili poseben urad, ki bo vsklajal delo posameznih okrajnih komisij, ki bodo izdelale načrt za ustanavljanje teh bodočih gospodarsko-teritorialnih enot Ustanovili bodo komisijo pravnikov za izdelavo statuta, komisijo za gospodarsko analizo komun in kadrovsko komisijo.
Po poročilu se je razvila živahna razprava, v kateri je tov. Gino Gobbo govoril o potrebi koordinirane akcije za povečanje delovne storilnosti, za znižanje proizvodnih stroškov in za blokado dobičkov, ki si jih ustvarjajo podjetja z zvišanjem cen. Clan izvršnega sveta Slovenije tov. Jože Borštnar je nato zagovarjal potrebo konkretne akcije za znižanje cen in dejal tudi, da je treba bolje izkoristiti vse zmogljivosti in obstoječe rezerve, bolje izkoriščati investicije za komunalno gradnjo. Ob zaključku je tov. Elija Crollini omenila tudi akcijo za zbiranje krvi, ki naj bi jo podprle vse organizacije Socialistične zveze.
J. L.
Z zasedanja 0L0 v Kopra
Koper, 12. nov. V mali dvorani koprskega gledališča sta se danes zbrala na 21. zasedanje, ki Je bilo prekinjeno 22. oktobra, oba zbora koprskega okrajnega ljudskega odbora. Na seji so odobrili tudi statut Gledališča za Slovensko Primorje s sedežem v Kopru, nato pa so posebne komisije poročale o Tevizijah v tovarni mila »Sal-vetti« v Piranu in trgovskem podjetju «Omnla« v Kopru. Poročilo revizijske komisije I. stopnje pa so nekateri delegati kritizirali, ker Je v tovarni mila »Salvetti« podcenjevala organe delavskega samoupravljanja. Oba zbora sta odobrila tudi tarifni pravilnik osebja osrednje uprave bolnišinc.
J. Im
dnja v letu 1955 po predlogih podjetij: v industriji za 5% in povečanje zaposlenih za 10%, v kmetijstvu povečanje proizvodnje (samo v družbenem sektorju) za 17%, v gozdarstvu padec za 14%, v prometu porast za 65%, v gradbeništvu za 47%, v trgovini za 7%, v gostinstvu za 12% ln v obrtništvu za 23%.
Gospodarski svet se po primerjavi letošnje proizvodnje in predlogov za proizvodnjo v prihodnjem letu ni strinjal s ■oredlogi posameznih podjetij. Tako je podjetje Kremen imelo leftos znatno večjo plansko nalogo, kot prejšnje leto, pa jo je navzlic temu že do srede oktobra izpolnilo, do konca leta ra Jo bo verjetno prekoračilo za približno 50%. Tako veliko proizvodnost je doseglo podjetje letos z boljšo organic zacijo dela, z razširitvijo obratovanja ter nekaterimi investicijami Ker Ima podjetje še dokaj investicij za po-
večanje in modernizacijo proizvodnje in tudi drugače ugodne pogoje za še večjo proizvodnjo, so bili člani sveta mnenja, da je potrebno že v družbenem planu predvideti večjo proizvodnjo, kot bo dosežena letos. Prav tako se niso strinjali s proizvodnjo v podjetju Keramika, ki naj bi bila enaka letošnji. Povpraševanje po pečnicah, ki jih proizvaja to podjetje, je veliko, zato je potrebno gledati na povečanje proizvodnje pečnic in ne samo uslug. Ker bo opekama Zalog preusmerila proizvodnjo na bolj kvalitetne vrste opeke, kot so votlaki, strešniki in stropniki, kar ji bo omogočeno z investicijami iz sredstev republiške pomoči, bo proizvodnja zidakov manjša. Svet je sklenil, da je treba ta Izpad zidakov, po katerih je prav tako veliko povpraševanje, nadomestiti s proizvodnjo take opeke drugih opekam, posebno v opekami Dolop v Prečni' ter opekami v Račjem selu pri Trebnjem.
Čeprav bo povprečdo povečanje proizvodnje v industriji
Plenum hmeljarskega odbora v Žalen
Dohodek od hmelja Izključno za napredek hmeljarske proizvodnje
Celje, 12. nov. Plenum hmeljarskega odbora, ki je zasedal v Žalcu, je v prvem delu razprave predvsem obravnaval nesorazmerje cen med letošnjim pridelkom svetovno znanega savinjskega goldinga in bačkim hmeljem, ki je po kakovosti nekoliko slabši. Razprava je pokazala, da je dvoje odkupnih podjetij na bačkem področju mimo dogovora s »Hmezadom« letos navijalo cene pri odkupu hmelja tako, da je plačevalo hmelj prve vrste po 600, hmelj druge vrste pa po 580 dinarjev za kg itd., medtem ko so bile odkupne cene v Savinjski dolini za boljši pridelek nižje. Debata je potrdila, da to stališče odkupnih podjetij ni rodilo niti zanimanja niti zadovoljstva med bačkimi hmeljarji, saj bodo zaradi večjih dohodkov Imeli sorazmerno večje tudi davčne obveznosti, na drugi strani pa je takšna odkupna politika lahko usodna za tamošnje pridelovalce hmelja.
Kakor je že to pri hmeljarski proizvodnji običajno, se bo tudi letošnja razlika med odkupno in
prodajno ceno hmelja, ki znaša 104 milijone dinarjev, uporabila po raznih skladih Izključno za napredek hmeljarske proizvodnje. Od tega dobička bo okoli 48 milijonov uporabljenih za regrese pri nabavi hmeljevk ln za regrese na vsako sadiko hmelja, ki bo zasajena v novem žičnem nasadu. Medtem ko bo
nekoliko večje kot 5%glQde na to, da bo lesna industrija znižala proizvodnjo zaradi zniževanja sečnje lesa, se svet vendar s predloženim osnutkom industrijskih podjetij ni strinjal. Zlasti se mu ne zdi primemo, da je predvideno povečanje proizvodnje samo za 5%, število na novo zaposlenih delavcev pa za 10%. Tu je očito, da podjetja niso planirala svoje proizvodnje v pri-hodnem letu niti na osnovi sedanje storilnosti. Prav nizka storilnost pa je resen problem v skoraj vseh podjetij in tej je treba posvetiti v novem družbenem planu vso pozornost Kot najboljši pripomoček za povečanje storilnosti je potrebno povsod, kjer se da uvesti plačevanje po učinku.
Naj večji dvig proizvodnje predvideva Industrija perila v Novem mestu, ki bo povečala proizvodnjo nasproti letošnjemu planu kar za 150%. To ji omogočajo novi stroji, ki so jih dobili letos, kar je bilo že nujno. Uvedli so še eno izmeno jn povečali število zaposlenih s 75 na 120. Temu podjetju so prav tako nujno potrebni novi, večji, svetlejši in bolj higienični prostori. Kolektiv že razpravlja o gradnji nove stavbe.
Tekstilna tovarna v Novem mestu je px> finančnem efektu proizvodnje najmočnejše podjetje v okraju. Letos bodo predvidoma za 30% presegli letno obveznost. Tudi za drugo leto predvidevajo povečanje prozvodnje za 7% in zaposlitev novih delavk. Tovarna ima v načrtu gradnjo moderne pjneddlnice za česano volneno prejo, kakršne v naši državi še nimamo. Predilnica je nujno potrebna. Z njo bi to-
od celotnega dobička 42 milijo- vama dobila zaokroženo pro-,	—	-	- izvodno celoto in zaposlila bi
okoli 200 novih delavcev in delavk.
Gospodarski svet OLO Novo , mesto je bil mnenja, da je treba ob s pire jemanju družbenega plana za prihodnje leto stremeti za večjo proizvodnjo, za znižanjem cen in odkrivanjem vseh notranjih rezerv. V tem smislu bo svet s pomočjo strokovnjakov proučil predloge družbenega plana pjosameznlh podjetij ter predlagal pripravke.	(r)
nov rezerviranih za potrebe kmetijskih zadrug, bo inštitut za hmeljarstvo dobil 9 milijonov, 4 milijone pa hmeljarski odbor. Tudi davek, ki bi ga moralo trgovsko podjetje »Hmezad« plačati okraju, bo letos v višini 59 milijonov uporabljen za regulacijska dela v Savinjski dolini.
V nadaljevanju so člani plenuma sklenili, da bodo začeli uvajati namesto dragih hmeljevk cenejše žične naprave. V prihodnjem letu bodo p», rranih krajih Savinjske doline zgradili tudi 20 novih sušilnic za hmelj, v Žalcu pa novo skladišče.
M. B.
Dne 12. novembra Je bila Izžrebana številka hranilne knjižice 223.849.
V nadaljnji načelni kritiki rea feratov je tov. Ziherl med drugim pribil:	Iz ene skrajnosti
smo padli v drugo. Iz nekdanjega prolkultovskega relativizma takoimenovame socialne literature, ki Je podčrtavala razredni moment ln zanemarjala splošne značilnosti človeške biti in umetniške ustvarjalnosti ter s tem prihajala do negacije celotne kulturne dediščine človeštva, smo padli v negacijo razredne borbe v sferah kulturne dejavnosti, v globalno proglaša-nje vseh umetnikov za revolucionarje ln borce za napredne ideale človeštva. Tako pojmovanje seveda ni v skladu z bojem za nove socialistične kulturne vrednote.
Ob koncu svojega izvajanja je
Boris Ziherl pozval naše pisatelje, naj se resnično poglobe v zamotano, težko, a veliko stvarnost našega prehodnega obdobja.
Razširjeni plenum bo nadaljeval svoje delo jutri popoldne.
T.	V.
Kdo bo nosil odgovornost?
Vprašanje rotacijskega papirja je zadnje čase zelo pereče. Slovenski časopisi imajo papir le do
16.	t. m., razen mariborskega »Ve. čera*, ki ga ima do 19. t. m. Tiskarne imajo namreč različne formate in po obstoječih potrebah se papir tudi naroča po formatih. Včeraj, v petek, je prispel v Maribor vagon rotacijskega papirja iz Avstrije v formatu 74 cm. Tak format ima v vsej državi le tiskarna »Slovenskega poročevalca« kjer se poleg tednikov tiskata dva dnevnika: »Slovenski poročevalec« in »Ljubljanski dnevnik«.
2e včeraj dopoldne pa je Uprava za državne materialne rezerve ki dispomra devize za nabavo rotopapirja, izdala nalog, da je treba ta vagon rotopapirja s prvim brzovlakom poslati v Beograd.
Uprava našega lista se je takoj telefonično obrnila na načelnika v Upravi za državne materialne rezerve tov. Maiičeviča in mu pojasnila kritično stanje z roto-papirjem pri nas in \pa "se to, da bi beograjska »Politika*, kjer je verjetno položaj s papirjem kritičen, morala ta papir poslati v papirnico, da bi ga obrezali na 9 cm ožji format. Istočasno smo tudi povedali, da ima tiskarna »Ju-goštampa« v Beogradu na zalegi dovolj rotopapirja za tiskanje knjig do konca leta in da si ga lahko tam izposodijo. Ko so iz noše uprave pojasnili tov. Mati-čeviču, da nam tudi Vevče ne morejo izdelati rotopapirja, ker morajo že tako plačati penale, ker niso mogle izvršiti ostalih obvez radi tega, ker so pred kratkim za nekaj časa opustile običajno proizvodnjo, da so izdelale nekaj rotopapirja, smo prejeli odgovor, da če je res situacija takšna, naj vzamemo vagon papirja, ki bo prispel danes ali jutri v Maribor. Ta papir ima format 47.5 cm in bi ga morali mi poslati v Vevče, da nam ga obrežejo za 10.5 cm. In na format, ki bi ga tako dobili bi lahko tiskali samo po dve strani.
Čudi nas, kako je mogoče dopuščati tako uničevanje rotopapirja, ki nam ga tako primanjkuje. In kdo bo nosil odgovornost, če časopisi v Slovmji 17. t. m. ne bodo mogli iziti?
DEVIZNI TEČAJI
Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne n. novembra zaključki na posebnem sestanku po naslednjih tečajih: nemška marka 35.001.— (39.808.31, 29.336.27, 317.71); lira 200.— (200.28, 198.58, 313.67); Lit. STO — (110.—,
198.—, 312.50); Lit Gor. 118.— <185___,
118.—,	145.83); obr. dolar Avstr.
1.004.—	(1.041.15,	1.003.73,	234.53);
obr. dolar Turčija — (—, 669.88, 123.29); obr. dolar Izrael 676.— (659.33, 676.—, 125.33).
Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili 12. nov. zaključki po naslednjih tečajih: ameriški dolar 1.150.—	(1.149.81,
1.149.99, 283.33); angl. funt 3.185.— (3.185.82,	3.186.24,	279.31); nemška
marka 28.780.— (28.777.42, 28.821.73, 303.50); belg. frank —	(2.510.90,
2.510.92, 318.49); franc, frank 306.— (305.83, 305.88, 256.88); klir. švic. frank 21.400.— (21.296.49,	21.317.04,
210.72); ital. lira — (197.94, 197.99,
312.48)	; Lit STO — (197.98, 197.99,
312.48)	; holand. forint — (23.665.95,
23.675.53,	199.89); Šved krona —
(16.896.79, 16.896.79,	191.37); egipt.
funt — <2.111.50, 2.111.50, 145.11); obr. dolar Avstr. —	<1.003.06,
1.003.06, 234.35); ohr. dolar Danska
—	(320.—, 820,— 173.33); obr. dolar Finska — (660.—, 660.—, 120.—): obr. dolar Grč. — (787.12, 739.54, 163.18); obr. dolar Turč. 871,— (669.88, —, —); obr. dolar Argent. — (675.—, 675.—. 125.—); obr. dolar Brazil.
—	(688.50. 688.50, 129.50).
Opombe: Številke v oklepaju
pomenijo:	1. predhodni srednji
tečaj, 2. srednji tečaj, 3. agio v •/«, črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi v Ljubljani ni bilo zaključkov.
Situacija: Promet majhen, večja ponudba le v nemških markah in švicarskih frankih. Neprodano je ostalo 3.199.— avstrijskih obrač. dolarjev, po kurzu din 1.010.— za 1 obrač. dolar. Kljub velikemu povpraševanju, so kupci deviz vzdržni. Tečaji so se v glavnem ustalili.
Nenadoma Je umrla
MARA JEVNIKAB roj. Cmologar
Pogreb bo danes v soboto ob 15. uri z Zal.
Žalujoči ostali.
tR M« - n. KOTEMBKA H84 | 8LQfH8P FOiOCTflLIC I jd|» J
£/0^0<2f i
Bobri znaki
Ve* svetovni tisk na široko ko~ mendra in ugiba o nenavadno po-
rrJrVjivib izjavah, ki jih dajejo rodilni državniki Sovjetske zveze 'm o zmernem tonu v izjavah dr-zavnikov ZDA. Medtem ko je bili v ZDA pomembna izjava, ki jo j: dal Eisenhower v zvezi z le-trdskim incidentom pri Kurilih, pa ie zlasti veliko zanimanje povzročil razgovor, ki ga je imel ob proslavi Oktobrske revolucije r^rdsednik sovjetske vlade Malen-
-	z veleposlanikoma ZDA in V dike Britanije Bolhenom in H trt erom.
Prve uradne izjave o vsebini *--h razgovorov so prišle iz Lon-r~na. Iz poročila veleposlanika J:r v ter a je videti, da Malenkov r■ predlagal konference predsed-r'cov vlad ali zunanjih ministrov
•	-* se je govorilo, ampak je samo
:-:l zeljo po vzpostavljanju r; normalnih diplomatskih od-r-'ov. Malenkov je tudi izrazil cnje, da bi bila to najboljša r * 7a dosego boljših odnosov
•	d Sovietsko zvezo in Zahodom;
konferenco na višiem nivoju je Malenkov mnenja, da je
-	':o še prezgodaj, ker vseh raz-
nr možno odpraviti čez noč. Večina komentatorjev v svetu **>daj giblje okoli vprašanja,
’ ■Ven bo odgovor Zahoda. Ne-
-	r* ,najbolj vneti, predlagvo ■ '—Pen sestanek Štirih, drugi,
črnogledi, pa svarijo, da ho-Sovietska zveza samo pr e Pr e-: zahodnoevropsko zvezo. Ne-
-	:■ ponija, ki obstoja med Vzh o-’ ■'n in Zahodom, zlasti pa mrd ' O 4 in SZ, res ne bo tako lahko
:praviti: nikakor pa ne mo~e prezgodaj (niti preoozno) da to poskusi storiti. Da bi b:lo -' '!jsanj* diplomatskih odn >5ov • zaželeno — in bi bila »edaj o* J a to edina uresničljiva Pot
-	dokazuje tudi Popustitev nape-
-	C: v jugovzhodni Evropi, ki je 'v^opske države vodile v prejŠ-■ tiste Politike, ki so jo vzh id-
■' 'vropsk edrzave vodile v preiš-"■1 letih in prilagajanja politikt -m.d iz acre, kakršno v odnosu /; vseh vodi naša drž m.
Nova mednarodna
gospodarska organizacifa
Njeno ustanovitev napoveduje finančni minister ZDfi, priporočil pa jo je zastopnik ZDA v Združenih narodih
Washington, 12. nov. (AFP) — Ameriška vlada je sinoči sporočila, da privoli na udeležbo v mednarodni finančni organizaciji, ki bi dajala posojila za gospodarski razvoj tujih držav. Minister za finance Georges Humphrey je izjavil, da bo vlada zahtevala od kongresa, naj odobri ta načrt, ki ga finančni krogi proučujejo že več let.
Humphrey je dejal, da bo namen te organizacije spodbuditi zasebni kapital, da bo investiral v nezadostno razvitih državah. V ta namen bo odobravala posojila, za katera v razliko od posojil Mednarodne banke za obnovo in razvoj ne bodo morale jamčiti vlade držav članic.
Omenjena organizacija bo po-
Zastopnik ZDA v Združenih narodih je Izjavil včeraj, da bi ustanovitev take mednarodne organizacije za finansiranje omogočila naglo industrializacijo nerazvitih držav. Cabot Lodge je pozdravil pobudo predsednika Eisenhoverja za ustanovitev organizacije, katere delovanje bi rešilo mnoge med-
narodne valutam# in finančna probleme.
Posvetovalni odbor ZDA za pomoč nerazvitim državam Je že marca 1951 predlagal ustanovitev mednarodne organizacije za finansiranje, pozneje pa sta gospodarsko-soclalni svet ln Generalna skupščina OZN predlagala Mednarodni banki za obnovo in razvoj, naj bi proučila to vprašanje. Vlada ZDA, pa tudi druge velesile so se doslej upirale ustanovitvi take organizacije. ;
Udeležba francoskih socialistov v vladi odložena
Cabot Lodge
temtakem medvladna agencija, ustanovitev le-te pa bo posledica sporazuma, ki ga bo lahko podpisala vsaka država članica mednarodne banke. Osnovni kapital te organizacije bo sestavljen iz deležev, ki jih bodo vpisale države članice v obliki bonov in obveznic. Osnovni kapital bo znašal verjetno 100 milijonov dolarjev.
Pariz, 12. nov. (r) Danes je bilo objavljeno, da francoski socialist! zaenkrat ne bodo stopili v vlado. To je rezultat dopoldanskega sestanka med ministrskim predsednikom Mendes-Franceom ln generalnim sekretarjem socialistične stranke Guy Molletom, ki sta razpravljala o pogojih, katere je kongres socialistične stranke postavil za sodelovanje socialistov v vladi. Po tem sestanku ‘je predstavnik vlade
Etiopski cesar bo obiskal tudi Avstrijo
Dunaj, 12. nov. (Tanjug) — V vladnih krogih poudarjajo, da bo etiopski cesar s svojim spremstvom uradno obiskal Dunaj okrog 20. novembra. Avstrijska vlada Je obvestila visoke komisarje štirih zahodnih sil, da je etiopski cesar pritrdilno odgovoril na povabilo Dunaja. Na sovjetski strani pravijo, da bo na demarkacijski črti med vzhodno in zahodno cono cesarja Haile Selassija sprejela skupina sovjetskih vojakov v paradnih uniformah. Dvajsetega novembra šole ne bodo odprte, da bodo šolarji lahko pozdravili visokega gosta.
izjavil, da je sodelovanje socialistov v vladi zaenkrat nemogoče, Mollet pa je dejal, da Mendes-France zaradi jutrišnjega odhoda v ZDA In Kanado nima časa temeljito proučiti pogojev socialistov, vendar bo po njegovi vrnitvi ob koncu meseca še en sestanek. Mollet je dodal, da bodo socialisti medtem še nadalje podpirali vlado v skupščini.
Dopisniki poročajo, da so se pogoji, ki so jih postavili socialisti, kot je bilo pričakovati, izkazali preveč natančni, da bi jih lahko sprejel Mendes-France, ki je doslej že pokazal, da se ne želi tesno navezati na program, katerega sam ni določil. To se posebno nanaša na vprašanje mezd in druge gospodarske probleme. Dopisniki pravijo, da so socialisti poleg tega zahtevali ne-
V Beogradu je bil n. wo(vemb ra podpisan dopolnilni sporajurm med našo državo in specializirano agencijo Združenih narodov za pomoč otrokom UNICEF. 8 tem sporazumom Je bil dopolnjen program gTadnje modemih ml cikam v naši držav! In določene obveznosti obeh strani. Za nove mlekarne bo dajal UNICEF stroje ln druge potrebne priprave. Mlekarne pa bodo zgrajene r Kragujevcu, Nišu ln Banjaluki ter Zemunu, kjer Je mlekarna že v gradnji. Na osnovi programa pa so bile že zgrajene nove m odeme mlekarne tudi v Ljubljani, Novem mestu. Murski Soboti Itd, katere si Je predstavnik centrale UNICEF iz New Torka g. Sabin med svojim bivanjem v Jugoslaviji ogledal. Dopolnilni s porazom sta podpisala v Imenu Jugoslavije sekretar za delovne odnose pri zveznem izvršnem svetu Gustav Vrhov, za UNICEF pa šef mlekarskega oddelka te organizacije g. Sabin, ki Ju kaže naša »lika med podpisovanjem
Nesoglasja med italijanskimi socialnimi demokrati
Levičarji proti generalnemu tajniku stranke
Rim, 12. nov. (Tanjug) — Vodstvo krščansko demokrat-katere ključne položaje v via- _ ske stranke se je zbralo sinoči
di, ki jim jih Mendes-France ni nonudil in jim jih ni hotel dati.
Po sestanku z Guy Molletom 1e Mendes-France izjavil, da bo vlada nadaljevala priprave za rekonstrukcijo. VenđaT bo to sorazmerno manjša rekonstrukcija. ki bo zajela le nekaj položajev.
flsgstev odgovor Zakonferenco držav SEATO
Odgovor, ki ga je dal kongres francoskih socialistov na Mendes-Franceovo ponudbo sodelovanja v vladi je veči del francoskega tiska označil kot prikrito odklonitev, kajti Mendes-France bi spričo zelo . pisane sestave vlade le težko sprejel socialistične pogorje. Med tremi resolucijami, ki jih po končani razpravi predlo-. 'a komisija kongresu, je namreč kita večino tista, ki se zavze-r:a za sodelovanje v vladi le ob '-goju, da bi predsednik vlade privolil na »precizen in omejen•
■ -’Mistični program. V njem naj bile vsebovane davčna refor-cis, znižanje taks na proizvode '-•moke potrošnje, nagla sklenitev -o-ažurna o Tuniziji, nova politi-: liberalizma in socialne pra-vičnosti v Maroku, lojalno izvajani e statuta v AlžTu itd. V na-s-rotnem primeru bi morali socia-i nčni predstavniki, ki bodo storil: v stik z Mendes-Franceom še pred njegovim odhodom v ZDA, njegovo ponudbo odkloniti.
Po glasovih, ki sta jih dobili cstali dve resoluciji (za sodelovanje brez pogojev 1091, proti e: delovanju 400 glasov, medlem ko je sprejeta resolucija dobila 777.? glasov), se da sklepati, da je med francoskimi socialisti težnja po sodelovaniu mnogo močnejša, kakor proti. Celo sekretar stranke Guy Mollet, ki je sicer glavni zagovornik Pogojev, je v svojem govoru dejal, da bi bil za stranko lahko Samo še socialistični predsednik bolj zaželen od Mendes-Francea.
»Combats, hi se je zavzemal za vstop socialistov v vlado, pa zelo ostro kritizira Guy Molleta in njegove prijatelje, češ da so storili vse, kar so mogli, da bi kompromitirali sodelovanje socialistov v vladi in da bo zaradi tega morala stranka nekega dne nostti odgovornost, če bi Poskus Men-des-Francea Propadel. Kajti v primeru, da Mendes-France ne bi sprejel pogojev, bi se lahko še poslabšal dosedanji položaj, ko so socialisti po nekakem tihem sporazumu v vseh glavnih vprašanjih podpirali vlado. Ge bi bilo tako, potem hi prav gotovo nihče ne mogel šteti socialisto-m v dob»o, ds so med Mmdes-Franceom in Pina.vem izbrali zadnjega, kakor so se izrazili nekateri komentatorji o izbiri, ki jo je imel kongres na razpolago.
London. 12. nov. (Tanjug). Čeprav je ameriški minister za zunanje zadeve Dulles v včerajšnjem govoru izrazil upanj' -■ v možnost skorajšnjega sestanka zastopnikov 8 drfav, ki so podpisale obrambni pakt za jugovzhodno Azijo (SEATO), še niso bili poslani nikaki formalni ameriški predlogi za tak sestanek. Tako so izjavljali danes pooblaščeni krogi v Londonu.
Ti krogi menijo, da bi morali sklicati konferenco držav, podpisnic SEATO pakta šele, ko bodo le-te ratificirale to pogodbo. Konferenca bi utegnila biti januarja, verjetno v Singapuru. Kazno je, da London ni istega mnenja keft ameriški minister za zunanje zadeve glede »pereče nevar-
Pemen zasedanja UNESCO
Montevideo, 12. nov. (AFP.) Generalni ravnatelj organizacije OZN za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) dr. Luther Evans je imel sinoči tiskovno konferenco, na kateri je govoril o pomenu generalne konference UNESCO, ki se je začela danes v Montevideu. Pomen letošnje konference je v tem, da so prvič dosegli univerzalnost te mednarodne organizacije. Ta univerzalnost se izraža tako, da bodo pri delu generalne konference sodelovale tudi države, ki še niso članice Združenih narodov (Japonska, Italija in Nemčija) ter države, ki so pred kratkim spet pristopile k UNESCO (ZSSR, Belorusija in Ukrajina, Češkoslovaška, Madžarska in Poljska).
nosti pred komunistično raz-diralnoatjo na jugovzhodu Azije«. V Londonu izjavljajo, da bi morala biti glavna naloga januarskega sestanka ustanovitev sveta obrambnega pakta za jugovzhodno Azija in določitev stalnega sedeža organizacije.
Nehru ni povabljen v ZSSR
New Delhi, 12. nov. (Reuter) Zastopnik indijske vlade je danes odločno zanikal vesti, da je predsednik sovjetske vlade Malenkov povabil indijskega predsednika Nehruja na obisk v ZSSR, rekoč, da predsednik indijske vlade ni dobil iz ZSSR niti uradnega niti neuradnega povabila.
pod predsedstvom Fanfanija, da bi sklepalo o spomenici glede sporazuma štirih tajnikov strank vladne koalicije, s katerim je bila zaključena »mala kriza« vlade. Vodstvo je odobrilo spomenico in izrazilo priznanje FanfanijU, ker je dobro vodil pogajanja. Poleg tega so formalno izrazili podporo vladi štiristrankarske koalicije pod vodstvom Scel-be.
Danes se je zbrala tudi uprava socialno demokratske stranke, da bi proučila spomenico s sestanka štirih sekretarjev. Pred sestankom uprave so na seji izvršnega odbora z veliko večino odobrili sporazum predstojnikov štirih strank, zato prevladuje mnenje, da ga bo odobrila tudi uprava. Socialno demokratska levica se pripravlja, da bo
Froli „«Belil na dveh tirih66 v ZSSR
Članek ministra za finance Zverjeva — »Pravda« graja birokratizem
Moskva, 12. nov. (Tanj ug.) Minister za finance Sovjetske zveze Zverjev je v novembrski številki teoretičnega ln političnega časopisa Centralnega komiteja »Komunist« objavil članek z naslovom »Položaj in delo državnega aparata«, v katerem poudarja, da so v zadnjem času napravili precej za zmanjšanje administrativnega in vodilnega aparata v Sovjetski zvezi in za njuno zboljšanje. Z redukcijo nepotrebnih ustanov v državnem aparatu so prihranili na leto več milijard rubljev in v primeru s 1938 so se v državnem proračunu zmanjšali izdatki za vodilni in administrativni aparat* za 1,6®/#. Odpravili so 200 glavnih uprav v 46 ministrstvih in centralnih ustanovah, 147 uprav ln samostojnih oddelkov, 898 raznih organizacij za preskrbo In 4.500 uradov, manjših oddelkov ln oblasti.
Zverjev piše v članku, da delajo za nadaljnje znižanje izdatkov za državni aparat, za decentralizacijo in poenostavljenje dela, pripominja pa, da je še vedno v raznih ministrstvih in osrednjih organih mnogo nepotrebnih oddelkov, načelnikov in »veliko dela na dveh tirih«. V primeri s 1952 se je osrednji aparat ministrstev zmanjšal za 20,6®/o. Minister za finance pa graja in navaja porazno stanje
Dve strani grške parlamentarne krize
Predlog o korejskih volitvah
New Tork, 12. nov. (AFP.) Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da bodo zastopniki 15 držav, katerih čete so se borile na Koreji pod zastavo Združenih narodov, v kratkem predložili Generalni skupščini OZN predlog, da bi nadzorstvo nad volitvami v Koreji zaupali nevtralni komisiji. Komisija bi bila po tem predlogu podobna komisiji, ki sedaj nadzira premirje v Indokini. — Ta predlog se razlikuje od stališča, ki so ga ZDA zavzemale na ženevski konferenci, da bi namreč morali zaupati nadzorstvo nad volitvami komisiji Združenih narodov.
Atene, 12. nov. (Tanjug) — Primer Markezinisa in skupine poslancev, ki so izstopili iz vladnega gibanja za zbiranje grškega naroda, vzbuja pozornost grške javnosti, kij gleda na vse to z dveh strani.
V	gospodarskem pogledu je to vprašanje važno zato, ker se bo med bivanjem nemškega ministra razčistil položaj glede zahodnonemških kreditov, ki jih Grčija lahko pričakuje. Markezinis je še, ko je bil minister za koordinacijo, ob bivanju v Nemčiji novembra lani sklenil sporazum o kreditu 200 milijonov mark. Do realizacije kredita pa ni prišlo. Tudi predsednik grške vlade maršal Papagos je med bivanjem v Nemčiji govoril o tem, nemških kreditov pa še zmeraj ni. Domnevajo, da bodo o tem dokončno govorili prihodnji teden, ko bo prišel v Atene zahodnonemški minister za gospodarstvo.
V	političnem pogledu utegne primer Markezinisa prive-
sti do nove razvrstitve političnih sil v Grčiji. Iz gibanja za zbiranje grškega naroda je izstopilo po Markizinisu še 5 narodnih poslancev. Danes je tudi poslanik Plaanis sporočil predsedniku vlade, da izstopa iz stranke, tako da je sedaj izstopilo skupno 7 poslancev. Domnevajo, da namerava Markezinis polagoma potegniti svoje pristaše iz gibanja, da bi tako napravil močnejši vtis v javnosti. Gibanje za zbiranje grškega naroda ima sedaj od skupno 300 poslancev grškega parlamenta 234 svojih poslancev.
Nova aretacija v Egipta
Kairo, 12. nov. (AFP) * — Egiptovska policija je aretirala sinoči začasnega vodjo organizacije »Muslimanski bratje« dr. Cazima Homeida. Aretacija je vzbudila presenečenje, ker so ga imeli za »nevtralnega« človeka in nasprotnika protivladne politike, ki jo je vodil aretirani Ho-deibi.
v nekaterih ministrstvih, kot n. pr. v ministrstvu industrije in nafte ter ministrstvu industrije premoga, kjer pride na 2 do 3 ljudi po en načelnik, v glavni geološki upravi za premog pa na 11 ljudi 9 odgovornih ljudi in samo 2 uslužbenca.
Ministrstvo za trgovino je imelo zelo razširjeno birokratsko mrežo, ki je obsegala 569 raznih oddelkov. Minister za finance graja slabo organizacijo materialne in tehnične preskrbe in izraža mnenje, da bo iz vodilnega in administrativnega aparata mnogo visoko kvalificiranih strokovnjakov prišlo na svoje pravo mesto v proizvodnji. V aparatih ministrstva avtomobilske industrije, industrije traktorjev in ministrstva kmetijstva je 40®/# celotnega aparata iz vrst visoko kvalificiranih strokovnjakov.
Pisec članka poudarja, da so velikanski aparat in štabi, ki so jih ustvarili okrog osrednjih organov, rodili birokratizem in povzročili gospodarstvu rcrno škodo. Po njegovem mnenju se bo z novimi ukrepi povečala osebna odgovornost posameznikov, ministrstva pa se bodo približala proizvodnji. Birokracija je ovirala uspešno reševanje problemov, sedanji aparat pa mora postati prožen, če hoče uspešno izkoristiti pridobitve znanosti v proizvodnji. Zverjev sodi, da navzlic temu, da je okrog 27.500 podjetij prišlo pod neposredno vodstvo republiških ministrstev, na tem področju ni bilo dosti storjeno, ker še vedno mnoga podjetja vodijo neposredno osrednja ministrstva. Minister za finance izraža mnenje, da bodo s poenostavljenjem planov, ki jih podjetja predlagajo
ministrstvom, mnogo prihranili na času in povečali učinkovitost. V kmetijstvu se po njegovih besedah še vedno vleče v delu birokratski slog, ministrstva pa kažejo stremljenje, da bi iz središča vodila celotno delo v gospodarstvu sploh.
Na koncu članka naroča minister za finance partijskim organizacijam, naj delajo za zboljšanje dela celotnega aparata ln odstranijo precejšnje pomanjkljivosti.
PARIZ, 12. nov. (AFP). — Današnja moskovska »Pravda« graja v uvodniku birokratizem, ki vlada v ministrstvu transporta, in slabo poslovanje sovjetskih železnic. Rekoč, da ima slabo poslovanje železnic resne posledice, kot je nezadosten prevoz premoga iz Donješkega bazena, Kuznjeca in Karagande, pripominja »Pravda«, da neizpolnjevanje plana prevoza premoga Izvira v glavnem iz nediscipliniranosti nekaterih uslužbencev državnih železnic. Le-ti ne spoštujejo voznega reda, piše »Pravda3, ln na železniških progah, ki vežejo Industrijska središča, ostaja dnevno neraztovor-jenih tisoče vagonov.
Ko graja nekatere voditelje v upravi državnih železnic, navaja »Pravda«, in na železniških pro-slabo poslovanje železnic in Iščejo vzroke, da bi opravičili neizpolnjevanje plana.
na današnjem sestanku ostro napadla izvršni odbor in zahtevala odstop generalnega sekretarja stranke Matteottija, ki da je kriv za neuspeh stranke, češ da je morala popolnoma umakniti socialno demokratske zahteve za obnovo vlade in razširitev socialno ekonomskih ukrepov.
Rim, 12. nov. . (Tanjug) — Predsednik vlade Scelba je imel danes daljši razgovor s podpredsednikom Saragatom o najvažnejših vprašanjih vladne politike. Scelba in Saragat sta sklenila predvsem, da je treba pospešiti parlamentarno delo. Doslej parlament ni odobril niti enega zakonskega načrta, ki ga je predložiila vlada, čeprav je preteklo že 9 mesecev, odkar je bila sestavljena Scelbova vlada. V takih okoliščinah je ovirano skoraj sleherno delo vlade in onemogočena izvedba kakršnih koli ukrepov iz vladnega programa.
Scelba in Saragat sta govorila tudi o ukrepih za omejitev »ideološke ofenzive«, s katero kominformovci pritiskajo na javno mnenje ter z obstrukcijo onemogočajo delo vladnih in parlamentarnih ustanov.
Bevan predlaga uredi-ev zvez med ZDA in Kitajsko
New Delhi, 12. nov. (Tanjug) Laburistični prvak Bevan je zahteval danes v analizi mednarodnega položaja, ki jo je priobčil »Indian Express«,-ureditev zvez med ZDA in Kitajsko, kar je pogoj za mirni Tazvoj v Aziji. V Evropi so Videti problemi bolj ustaljeni, če ne celo rešeni, in središče pozornosti se pomika proti Aziji- Režim v Pekingu se je zasidral in ameriški odpor proti Kitajski vzbuja čedalje večje nezadovoljstvo zaveznikov Washlngtona, ker niti Britanija niti Japonska ne moreta, da se ne bi zanimali za gospodarske zveze na tem področju. Po Bevanovih besedah bi imela oživitev gospodarskih zvez s Kitajsko izreden političen pomen, ker bi napravila konec nevarni nepoučenosti Kitajcev v zunanjem svetu ter normalizirala položaj v tistih azijskih državah, ki so usmerjene na kitajsko tržišče.
Pb razgovoru s Saragatom se je Scelba posvetoval tudi s predsednikom skupščine Gron-chijem in predsednikom senata Merzagoro o pospešitvi parlamentarnega dela in o tem, da bi čimprej dali na dnevni red vladne zakonska predloge.
Eisenhower bo spet kandidiral
Akron, 12. nov. (AFP) Časopis »Akron Beacon Journal« piše danes, da je predsednik Eisenhower obljubil vodjem republikanske stranke, da bo 1956 spet kandidiral na volitvah za predsednika ZDA. Kakor navaja časopis, je Eisenhower to obljubil- na nekem tajnem sestanku v Beli hiši pred nedavnimi volitvami za senat in predstavniški dom. Časopis ne omenja natančnega dne sestanka, pač pa trdi, da mu je to povedal nekdo, ki »ja zelo znan s predsednikom«.
Diplomatske zveze s Siamom
Beograd, 12. nov. (Tanjug.) Vladi FLRJ in Siama sta navezali normalne diplomatske stike in sklenili imenovati svoje diplomatske predstavnike na stopnji izrednih poslanikov. V izrednem sporočilu, objavljenem danes v obeh državah, je rečeno, da sta navezali diplomatske stike z namenom zboljšati prijateljske zveze in razumevanje med Siamom in Jugoslavijo.
V	krogih beograjskih izvoznikov izjavljajo ob navezavi diplomatskih za’e z s Siamom, da dajejo gospodarski ustroj Slama, njegov načrt industrializacije in ugoden finančni položaj velike možnosti za go-spodan t.:o sodelovanje z Jugcski.ijo.
Trgovina med Jugoslavijo in Siamom je bila pred vojno neznatna. Po vojni je bila leta 1552 obnovljena zamenjava, vendar pa v zelo majhnem obsegu. Pooneje se je zamenjava povečala, tsiko da je Jugoslavija do septembra 1952 iprodalt Siamu blaga za skoraj 4 milijone dolarjev.
V	zvezni zbornici za zunanjo trgcjvino menijo, da je razmeroma majhna zamenjava poleg ob-j J) itivnih težav tudi posledica nezadostnega zanimanja jugoslovanskih podjetij za siamsko tržišče, čeprav je le-to zelo ugodno glede na ustroj našega izvoza- Jugoslavija bi n. pr. lahko izvažala tekstilne izdelke, kovinsko blago» potniške in tovorne vagone, elek-tro-material, manjše rečne ladje, kemične izdelke, farmacevtske surovine, izdelke živilske industrije in drugo. Jugoslovanski rfroz M po vrednosti lahko dosegel isto višino kot izvoz. Uvažali bi lahko kavčuk, kositer, volfram, na-raJvna zdravila, naravne sirile, riž in razne začimbe.
Seja zahodnonemške vlade
Nova razprava o sporazumih bo 18. t. m.
Bonn, 12. nov. (Reuter). Na današnji seji zahodnonemške vlade, ki ji je predsedoval kancler dr. Adenauer, so proučevali sporazume o oborožitvi Nemčije in evropski obrambi. Zastopnik' zahodnonemške vlade je izjavil, da bodo te pogodbe predložili v ratifikacijo zahodnonemškemu parlamentu, brž ko jih bo odobrila vlada. — Vlada je proučila tudi sporazum o Posarju, katerega zahodnonemški politiki ostro grajajo. Načelnik političnega oddelka zahodnonem-škega ministrstva za zunanje' zadeve Herbert Blankenhorn je odpotoval danes v Pariz s posebno nalogo, ki mu jo je zaupal kancler Adenauer.
Na današnji seji je kancler dr. Adenauer podal obširno poročilo o pogajanjih na pariški konferenci in o sporazumih, ki so bili sklenjeni.
Po njegovem govoru se je začela razprava o političnem položaju nar svetu. O sporazumih so govorili skoraj štiri ure, ker pa se niso sporazumeli, so ustanovili komisijo 5 članov, ki bo proučila ta vprašanja.
V komisiji so podpredsednik vlade in prvak svobodne demokratske stranke Franz Blücher, vodja nemške stranke Hellwege, Jacob Kaiser (Ade-nauerjeva krščansko-demo-kratska stranka) Waldemar Kraft (stranka beguncev) in Franz Josef Strauss (bavarsko krilo krščansko-demo-kratske stranke).
Vlada bi bila morala predložiti sporazume v odobritev Bundestagu, da bi o tem sklepal 16., 17. in 18. novembra. Vlada pa se bo ponovno se-
stala šele 18. novembra, da bo nadaljevala razgovore o sporazumu.
Proti pakta za obrambo vzhodne Azije
Tokio, 12. nov. (Reuter) —< Zastopnik levega krila japonske socialistične stranke je izjavil danes, da se bo ta stranka na sestanku biroja azijske socialistične konference izjavila proti paktu za obrambo jugovzhodne Azije. Sestanek biroja azijske socialistične konference bo v Tokiju 19. novembra, sodelovali pa bodo na njem zastopniki Burme, Indije, Indonezije, Pakistana, Izraela, Japonske, Libanona in Malaje. Delegati bodo proučili mednarodni politični in gospodarski položaj. Japonska delegacija bo predlagala, da bi razpravljali tudi O Kitajski in FormozL
NA ROBIT LJUBLJANE !• DOVOLJ ELEKTRIKE
Črnuče bo opravile evojo glavno nalogo — Ljubljana Je postavila na glavo temeljni zakon o povečevanju potrošnje električne energije — Letošnja investicijska politika MLO Ljubljane mora veljati še naprej — Razbremenjeni črnuški transformator bo imel manj izpadov — Novo pridobitev je treba izkoristiti do kraja
KleS« «o postale eden najvažnejših obrobnih krajev Ljubljane. Vodo In tudi elektriko dobivamo od tam, kaj hočemo še več! Zb dobre tri tedne je v poskusnem obratovanju moderna razdelilna transformatorska postaja; v poskusni pogon so najprej vključili 11S kllovoltno stlkališže, konec oktobra še transformacijo za 110/35 kilovatov in 35-kiIo-voltno stikališče; na 35-kllovoitne zbiralnice so tedaj priključili daljnovod za Koseze in Mirje, minulo nedeljo pa daljnovod za Tomačevo. Tako so povišali razdelilno napetost od prejšnjih 20.006 na 35.000 V, kar bo pripomoglo k zboljšanju energetskih razmer v teh mestnih predelih.
Takorekoč pred vrati Ljubljane je podjetje »Elektro LJnbljana-okollca« nredilo v dveh letih moderno razdelilno transformatorsko postajo, močan napajalni center, ki ga bodo izročili svojemu namenu 4. decembra fc 1. Kleče postopoma prevzemajo naloge postaje na Črnučah, ki Je nad 20 let uspešno opravljala pomembno nalogo v elektrifikaciji osrednje Slovenije, v zadnjih letih pa je s svojimi provizoričnimi 110 kV napravami služila tudi kot vozlišč« naših najmočnejših daljnovodov.
Kaj si lahko obeta Ljubljana?
V prvi vrsti delo in stroške! Bes da se bodo zboljšale tudi notranje ljubljanske elektroenergetske razmere, toda to je pit velikem in šele začetem delu takorekoč postranska stvar, ker so od nas samih odvisne mnogo večje koristi. No, za pre-nekaterega Ljubljančana, ki ga vrže iz tira prav vsak izpad elektrike, bodo Kleče že sedaj vplivale dokaj pomirjevalno. Važnejše je dejstvo, da nas tamošnje začeto delo In tisoči kilovatov (40.000) silijo še na drugo polovico prav tako naporne poti: k ureditvi omrežja v Ljubljani ln drugod.
Seznanimo se z tem, kako je z lučjo in toploto na področju Ljubljane, saj ji je nova postaja namenjena že od začetka gradnje. Sila burno raste njuna potrošnja. Pred vojno na priliko je znašala konica — največji trenutni odjem — 4400 kilovatov, lani je dosegla že 19.000, letos pa celo blizu 22.600 kilovatov. Ljubljana Je v teh nekaj letih po osvoboditvi postavila na glavo najosnovnejši zakon o povečevanju potrošnje električne energije. Gre namreč za ugotovitev, da *e potrošnja elektrike v enem desetletju običajno podvoji. Do tega skoraj stoodstotno veljavnega zakona, ni naše glavno mesto s svojimi prebivalci vred pokazalo prav nobenega spoštovanja. Medtem ko so Ljubljančani sredi minule vojne »pokurili* vsega skupaj 17 milijonov kilovatnih ur, so jih lani odčitali na števcih že 72 milijonov. Potrošnja je bila torej dobre štirikrat večja in se še ni ustavila, saj cenijo letošnjo, po dosedanjem odjemu sodeč, že nad 80 milijonov kilovatnih ur.
Število transformatorjev, ki nam omogočajo uporabo toka za raasvetljavo, kuhanje in ogrevanje, se je v tem zadnjem desetletju povečalo od 63 na 126. Podjetje »Elektro Ljubljana-mesto«, v čigar delokrog spada naloga 100«/, izkoristiti pridobitev v Klečah na področju mesta, je leto« dobilo v ta namen precej sredstev (okoli 200 milijonov). Na žalost se je ta veseli dogodek pripetil šele sredi leta in ti milijoni na noben način niso mogli imeti takšnega haska, kot bi ga imeli sicer.
Iz tega vzroka In spričo po-^sanjkanja načrtov o najbolj racionalni razdelitvi elektrike po Ljubljani — ti načrti so šele v
delu — mesto zlasti s svojim nizkonapetostnim omrežjem, na katerem »visi« deset in deset tisoče potrošnikov, ni pripravljeno na odjem elektrike iz Kleč, tako kakor bi moralo biti! Ljubljana namreč v preteklih letih ni vzdrževala sorazmerja med gradnjo električnih komunikacij (omrežja) ter izredno naglo na-
Vrhniki, Kočevju, Kranju in Visokem, seveda samo pod pogojem, če so tamkaj notranje energetske razmere boljše kakor v Ljubljani. Kako ln kaj je s to besedico »posredno*, bomo razbrali pri opisu sedanje vloge črnuške transformatorske postaje.
Črnuška transformatorska postaja, katere pomen smo omenili prav v začetku, je sedaj v zatonu, ln še bolj bo! 110-kIIo-vcltno stikališče postaje v KI e-
raščajočo potrošnjo toka! Dobra čah, ki Jo je zgradilo podjetje volja, ki jo je letos prav zgled- »Tehnika« kakih 20 minut peš-
kilovoltnegs. stikališča, če hi bilo to potrebno «pričo medrepubliške ali celo mednarodne izmenjave električne energije.
Za transformacijo od 116 na 85 Ulovoltov, ki Jih oddajajo okplici, ima postaja v Klečah 2 regulacijska (trofazna oljna) transformatorja po 20 kilovolt-amperov. 35-kilovoltno stikališče je zgrajeno za 17 odcepov oziroma 28 polj in ga je možno povečati, kakor še nekatere druge objekte, za 100°/o! Ti 35-kšlovoltni odcepi so v glavnem namenjeni za napajanje Ljubljane In njene Industrije. Tako je med drugim predviden po en odcep za daljnovod v Litostroj, za drugi vod Koseze-Mirje, za drugi vod do Tomačevega, za daljnovod Ljubljana-Siška, ter za dva kablovoda do ljubljanskega središča. V bližnji prihodnosti bosta na 35 kV priključena še grosupeljski in domžalski daljnovod.
Ogledali smo si novo veliko pridobitev naše elektroenergetske skupnosti ln zapisali imena dobaviteljev opreme. To so avstrijske, francoske, švicarske in zahodnonemške tvrdke. Toda tudi naša imena po pomenu niso nekje v ozadju. Srečali smo dober »ducat« starih znancev. Naša podjetja: Kade Končar, Jambor, Litostroj, Elektrokovlna, Teia, Iskra, Impol, Elka, in delavnice podjetja Elektro Ljubljana okolica in drugi so prispevali svoj delež k ureditvi postaje. Tudi za delo v zvezi z zahtevnimi načrti (Elektropro-jekt ter Slovenija-projekt) in še važnejšo montažo (Elektro Ljub-ljana-okolica, Rade Končar, ljubljanski Elektrosignal in podjetje za PTT promet) gre izključno priznanje našim ljudem. V novi postaji je kaj lahko opaziti lep procvit domačih podjetij, za katere ni prav nič pretirana trditev, da nam bodo v kakih 10 letih dobavila za podobne potrebe tudi kaj takega, kar smo sedaj naročili n. pr. iz Francije!
C
KULTURNI RA2KLEDI
Petdesetletnica Slovenskega
gledališča v Trstu
Te dni poteka petdeset let, odkar je dobilo Slovensko gledališče v 'Trsta svojo streho m odkar' so tedanji slovenski rodoljubi 'm ljubitelji gledališča začeli prirejati gledališke predstave bolj organizirano in bolj načrtno. Resnično: slovensko gledališče v Trstu ni staro samo petdeset let, če račtmamo začetno uprizarjanje predstav ie pred sto leti, ko se je ustanovila v Trstu »Slovenska
hranilnica, so kmalu na izbranem gradišču začeli z zidanjem stavbe. Jeseni 1904 so brez posebne slavnosti najprej odprli hotel z restavracijo, gledališko dvorano je oblast koLavdirala iele pozneje. Tako je naključje hotelo, da gledališke dvorane niso v začetku odprli s slovensko gledališko predstavo, temveč je bila prva prireditev v njej nastop ruskega vokalnega zbora Nadježde Slavjan-
čitalnica«, ki ji je spočetka pred- ske, ki je prav tedaj gostoval po sedoval slovenski pesnik Jovan Evropi.
V esel-Koseski in ki je tudi v poznejših obdobjih živahno .pospeševala gledališko dejavnost.
Toda z dnem, ko je Slovensko gledališče v Trstu dobilo svojo lastno streho, se je začelo tako važno novo obdobje v slovenskem gledališkem dogajanju v Trstu, da mora ta datum pomeniti nov začetek. Dosihmal so morali slovenski igralci gostovati delno v kaj malo uporabnih prostorih raz-
li	e hi bilo prav, če bi ob tej obletnici ne omenili tistih mož, ki so z mladostnim navdušenjem kot rodoljubi in gledališki navdušenci sodelovali pri teh prvih or-ganiziranejših gledaliških nastopih v T rstu. Med prvimi nam je zato omeniti organizatorja Josipa Prunka, pozneje časnikarja v Ljubljani, ki je pripravil vse za ustvano-vitev Dramatičnega društva v T rstu, bil prva leta duša tega
ličnih poslopij, delno pa v pravem dru~s^a in „delavec pri tedanjih
Nova razdelilna transformatorska postaja v Klečah Je r poskusnem obratovanju. Črnuče so dobile izmeno.
no (!) pokazal mestni ljndski odbor, bi morala trajati še nekaj let, da bomo že v najbližji prihodnosti resnično občntill pomen nove postajo v Klečah.
Kakor je znano, potrebuje mesto za zboljšanje napetostnih razmer še okoli 70 transformatorskih postaj (od 10 na 0.4 ki-lovoltov) za posredovanje elektrike in omrežja v hiše. Kakor smo lahko razbrali, smo jih le nekoliko manj zgradili že v teh nekaj letih po minuli vojni. Trenutno je v gradnji 7 takšnih transformatorjev. Dva transformatorja (v Ilirski in Šubičevi ulici) že obratujeta, pet jih bo dograjenih predvidoma do konca leta, in sicer prav tam, kjer so najbolj potrebni, da bi zabrisali razlike med mestom in okolico: v »Sibiriji*, na Rudniku«, v Mostah (pri žagi), v Dravljah (pri šoli), na Zg. Hrušici in Zg. Kašlju. Ljubljana potrebuje torej v prvi vrsti transformatorje in morda še bolj novo nizkonapetostno omrežje, saj je obstoječe staro že nad 20 let, dimenzionirano pa je skoraj Izključno za luč. Zaenkrat bo nova transformatorska postaja v Klečah po vsej verjetnosti posredno bolje služila Grosuplju,
hoje od Smuškegp mostu ob cesti proti Šentvidu, je urejeno za 5 priključkov. Črnučam so doslej prekinili oziroma odvzeli daljnovod za 110 kV lz Doblarja (temu daljnovodu Je začasno priključena tudi medvodska elektrarna) ter daljnovod iste
Zdaj je v Klečah v poskusnem obratovanju prvi transformator za 20.000 kilovoltamperov. Z
njim so razbremenili stari črnuški transformator (za 18.000 kVA). Ljudje, ki so leta ln leta upravljali ta transformator, so opravili veliko delo. Stari črnuški transformator, ki je še vedno v pogonu za zmanjšano območje, Je imel do nedavnega
pomenu besede beračiti za razne gledališke dvorane, če se jih ni redko usmilil lastnik v enem izmed italijanskih gledališč, najsibo Penice ali Goldoni. Prav prva gledališka predstava, potem ko so leta 1902 ustanovili po ljubljanskem zgledu tudi v Trstu •Dramatično društvo«, je bila aprila 1902 v gledališču »Armonia* (pozneje »Goldoni*). Toda te vrste gostovanj kmalu niso bile več možne in Slovenci v Trstu so se začeli ogledovati po možnosti, ki bi jim nudila trajnejšo streho in varnejše delovanje.
Ze leta 1876 je ssprožil tajnik »Slovenske čitalnice« v Trstu zamisel, da bi zgradili Slovenci v T rstu svoj »Narodni dom*. Pot do uresničitve te zamisli ni bila kratka, toda ko so 1900 pod predsedstvom dr. Slavika ustanovili »Društvo Narodni dom*, ki ga je takoj nato izdatno denarno podprla T ržaška posojilnica in
predstavah društva. Njegovo mesto organizatorja je takoj za njim
prevzel prvo tako rojem orgaalf z utor Josip Fr. Knaflič, fc» je bil po poklicu prav tako časnikar m kot Prunk umrl v Ljubljani, v Trstu pa je bil tajnik Dram. društva m intendant Slovenskega gledališča v trenutku, ko se je na njegovo odločno pobudo preoblikovalo v stalno gledališče in dobilo 1907 v Antonu Verovšku in pozneje v Avgusti Danilovi prva svoja igralska umetniška vodja. Odločitev Jos. Fr. Knafliča, ki so jo z majhnim oklevanjem sprejeli člani društva, je imela daljnosežen pomen, ker je zagotovila drugo slovensko stalno gledališče prav do prve svetovne vojne, dasi Knafliču ni bilo namenjeno, da bi užival plodove svoje zamisli in se je pozneje vračal h gledališču le s svojimi številnimi osnutki gledaliških i*er in dram.
Če omenimo nato še navdušenega diletanta in pisatelja ljudskih burk Jaka Štoka, ki je sodeloval v gledališču od začetka, režiserja Grebenca in zlasti rano umrlega režiserja Žužka, smo se s tem poklonili manom prvih začetnikov stalnega slovenskega gledališča v Trstu pred SO leti.
PLENUM ZVEZE KNJIŽEVNIKOV JUGOSLAVIJE NADALJUJE Z DELOM
Plodna diskusija o perečih vprašanjih naše književnosti
Beograd, 12. nov. Danes dopoldne se je na plenarnem zasedanju Zveze književnikov Jugoslavije začela diskusija o referatih. Ze izvajanja prvih diskutantov, ki so teze posameznih referentov podprli ali pa se jih dotaknili kritično, so pokazala, da bo plenarno zasedanje v celoti doseglo svoj namen. Vsi govorniki so z zadovoljstvom podčrtavali visoko raven prireditve, ki je
R e* v I e
napetosti iz Šoštanja oziroma prevelik delokrog. Razen Ljub'
dravskih elektrarn. Ko bo dograjena transformatorska postaja pri HE v Mostah, bodo priključili še gorenjski daljnovod, pozneje pa še daljnovod za 110 kV iz Trbovelj. Tedaj bo prišla nova razdelilna transformatorska postaja do polne veljave, saj bodo tamkaj povezani med seboj soški, gorenjski, dravski in trboveljski energetski bazen. V Klečah je razen tega že sedaj pripravljeno mesto za priključek 110-kilovoltnega daljnovoda proti Pivki, ki naj bi služil trakcijl oziroma elektrificirani železniški progi do Ljubljane. Toliko o UO-kilovoltnem prostozračnem stikališču v Klečah. Povemo naj še to, da je možna ureditev 220-
ljane je napajal še njeno daljno spodnjo in zgornjo okolico. Obremenitev je bila pogostokrat prevelika, da sc ga avtomati izklopili sami od sebe. Na ta način je bil v hipu velik del osrednje Slovenije brez luči in toplote. Do teh izpadov sedaj ne bo prišlo tako pogosto, saj je prevzel novi kleški transformator dobro tretjino bremen črnuškega. Na ta način bo vplivala nova postaja v Klečah posredno na zboljšanje energetskih razmer tudi v Ljubljani. Od nove postaje v Klečah pa lahko pričakujemo največje ‘koristi tedaj, ko bomo uredili elektriki najbolj ekonomično pot v naših krajih samih.	J. K.
Mej Jesenicah bodo začeli v ^ečji mori uporabljati butan


IŠČEMO
AVTOMEHANIKA - ŠOFERJA
ZA OSEBNI AVTOMOBIL.
ZA KOMERCIALNI ODDELEK IŠČEMO
USLUŽBENCA
(moškega) s popolno srednjo šolo. Praksa ni obvezna. Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje z navedbo šolske izobrazbe ter dosedanje zaposlitve na TRGOVSKO PODJETJE »PETROL«, Ljubljana, Cankarjeva 5/IL

Na Jesenicah Je veliko gostinskih podjetij in nad 3.000 družin, ki so čestokrat pred perečim in komaj rešljivim problemom — kje dobiti zadostne količine primernega in kaloričnega kuriva. Zima na Jesenicah je dolga in strupena, v ozko dolino med Možakijo in Golico posije le malo sonca. Delovni ljudje in mladina pa potrebujejo prijetnega in potrebnega odmora po napornem delu. Kurivo je predrago, plačevati drva po taki ceni je skoraj nemogoče, premoga pa vidno primanjkuje in stanje se iz leta v leto slabSa.
Ljudje, ki na Jesenicah rešujejo ta problem kurjave, so ga hoteli resiti s plavžkim plinom, ki jo vse do sedaj zastrupljal jeseniški zrak. Sedaj pa grade v železarni nove moderne In velike čistilce plina, ki bodo čistili vse
velike količine plavžkega plina. Železarski kolektiv bo ta vfcčbko kalorični plin sam uporabljal za kurjenje apnenic, parnih kotlov v kalorični. centrali in v Številnih žarilnih pečeh. Tako ni misliti, da bi plavžki plin lahko uporabljali v gostinstvu.
Stanje pa se mora kljub temu izboljšati. Občinski odborniki na Jesenicah so prišli na posrečeno zamisel, v tovarni bodo naročili večje količine jeklenk, s katerimi bodo dovažali z naftinih polj pri Lendavi gorljivi plin butan. Na Jesenicah bodo takoj začeli s teen načinom kurjenja v privatnih stanovanjih in gostinstvu. V ta namen bodo izdelali nekaj vodnih rezervoarjev in kurilcev ter kuhalnikov za uporabo gorljivega butan plina.
Vesel večer Radia Ljubljane se je preselil v veliko unionsko dvorano. Kljub temu pa so bile vstop-nice razprodane ze vnaprej. T oda Imel sem srečo, topot sem se dokopal do dveh vstopnic — po 200 din. Toda kaj je to, le da sem imel vstopnico in to dve! Samozavestno sem koračil proti cilju — Unionu. Vso Nazarjevo ulico sem moral odkimavati na vprašanja številnih smehaželjnežev: »Imate karto, vstopnico odveč? Imate vstopnico?* Ljudje so pač potrpežljivi. Dobro uro so nekateri tako čakali pred Unionom j.'» nagovarjali vsakega, ki je šel mimo. Nekateri so tudi tekali kot neumni iz enega konca ulice na drugi, samo da hi ujeli vstopnico, a le redki so imeli to srečo. Nekemu, ki je dobrohotno pokazal vstopnico, mu jo je prvi izpulil iz roke ter zbežal. Kakih 30 se jih je pognalo za njim. Tako se je začel lo-v po Miklošičevi. T o je bil že pravi cirkus. Veseli dogodki pred začetkom »veselega večera*. Ko nisem našel nobenega znanca, tem brez večjih pripetljajev srečno prodal svojo drugo vstopnico, tik pred začetkom predstave.
Prišel sem v dvorano, kjer s» je medtem nabralo toliko ljudi, l>'r L/»» ynetnm Add all. Bozo
Veselo o večeru
Veselem
kot bi kaj zastonj darili. Božo Podkrajšek in Franjo Kumar sta
že imela besedo. Kronika je bila na dnevnem redu. Bila je še dokaj aktualna. Vse zadnje dogodke sta naša vrla kronista spravila skoz rime in ob poskočni Adamičevi glasbi v mikrofon. A tudi publika v dvorani ju je slišala. Vsa sta obrala. Slišali smo od Trsta, kjer je še vedno tu in tam kak Lah ne more biti .pr’ gmah*,do najnovejših odkritij o letečih krožnikih.
Pri kulturnih dogodkih je bil na vrsti »Triglav-film*:
»Kot se sliši, govori Triglav-film si spet želi, da b’ kdo iz Nemčije pršu in ga v kompanij zobu!... * Tudi šport je dobil svoje mesto v kroniki. Samo rime sem si zapomnil nekako takole:
• Na tabelci Pirca skoraj ni, sicer 'pa mu kar dobro gre, če ne pri šahu, pa kje drugje .. .* Najbolj pa mi je ugajala tista kitica kronike o jeseni, ko pravi Podkrajšek: »Listje pada, kaj zato, jaz imel bi raj tako, Če bi
zdaj, ko je jesen, padlo dol tud nekaj cen!*
Vsak odpeti verz je spremljal smeh. Buren aplavz. Smeh in spet aplavz. In kronika je bila dolga! Nato so se vrstile točke za točko. T o pot so bile zares duhovite. Ob vseh je bilo smeha, da hi ga z vsemi prevoznimi sredstvi našega glavnega mesta ne mogel odpeljati. Nastop šolarja (Matevž Jekler), pa spet treh Beograjčanov — Miodraga Petroviča, Miroslava Radivojeviča in Deana Dubajiča.
In Ježekf Tokrat se mu je vnelo slepo črevo za nekaj časa in je ob koncu točke tar izdihnil. Njegova žena — toda samo v veselem večeru — je bila Mila Ka-čičeva. Dober sosed (Jože Zupan) je Ježku tako spretno zatisnil poslednjič oči, da mu je honferen-sieur Tone Pogačnik moral dati kar dober požirek slivovke za ponovno' oživljeni e.
Tako je lahko Ježek spet nastopil kot gospodinja, ali pa tudi skrben mlečni oče (kakor si ga je pač kdo predstavljal) S kanglico v roki, se je odpravil po mleko. Pa ga sreča Božo. In za-
čela sta politizirati. Kaj vse sta uganila! Povem vam samo tisto iz njenega pomenka o »Grehu*. Božo Ze razlagal, kdo vse je pri njem sodeloval ter je nekako celo pripomnil, da je imel prste vmes tudi sam Maupassant. Ježek pa je ta razgovor na koncu takole zaključil:
»Francoz ga je napisal, Čeh režiral, Nemci so igrali, Slovenci pa imamo spet en svoj film.*
In ko je zmanjkalo teme za diskusijo, sta se šla uganke in bistroumnosti. »V petih sekundah mi moraš povedati, Ježek, stavek, v katerem mora biti beseda — voda.*
»Mleko je po 31 din!* je imel v trenutku odgovor Ježek.
»Toda kje imaš vodo?* se je začudil Božo.
»Je že notri!* je Ježek pokazal s prstom na kanglico.
T oda takih sta napredla Ježek m Božo še mnogo.
Mariborčani so napravili to pot pravo invazijo na Veseli večer radia Ljubljane. Vsaka druga točka je bila njihova.
Pa kaj bi vam preveč pripovedoval. Zavrtite zvečer oh osmih gumb na radijskem sprejemniku, poiščite ljubljansko postajo in zvedeli boste vse.
B.	K.
; Nova obzorja štev. 10
j Na začetnih straneh te številke • mariborske literarne revije je natisnjen sestavek Or. Antona Slodnjaka »Delež Štajerske v slovenski književnosti«, ki ga je avtor napisal kot predavanje za slavi-. slano zborovanje v Mariöoru junija letos. Dr. Anton Slodnjak je tu na kratko anaiiizäral nekatere značilnosti, ki so odločilno vplivale na literarno ustvarjalnost tega j tlela Slovencev, in hkrati pokazal na poglavitne značilnosti štajerske : književnosti.
\ Štiri imena srečamo, ko prebiramo poezijo desete številke: France Onič, Dane Zajc, Slavko . ; Jug in Gregor Strniša.
1 Izvirno prozo predstavlja le ne-; kaj krajših sestavkov. Anton In-s golič prikazuje v črtici »Odio-
■	čitev« srečanje dveh mladih ljudi,
■ ki jih je vojna ločila in sedaj i ne moreta več zaživeti v skupni 1 ljubezni. Crtica je napisana spretni no in je zanimiva. Krepka vzgoj-r na tendenca, ki jo izpoveduje ze 'i naslov »Spoštujmo starost«, je po ? glavitna značilnost močno poanti-j rane zgodbe Ferda Godine. V črti-j ci »Tu se začenja jasa« nam Polde S Suhodolčan slika dogodek iz par-5 tlzanov. Njegovo pripovedovanje \ je preprosto, zanimivo, živahno 't in življenjsko. Njegovi ljudje so f človeški, morda ponekod malce
idealizirani.
V prvem dedu je še zanimiv sestavek Marjana Mušiča »S poti po Italiji«, kjer je pisee opisal svoje vtise, doživetja in različna srečanja, ki so pretežno likovnega značaja. Med tekstom je vrsta zelo zanimivih risb, ki prikazujejo stare in znamenite umetnostne spomenike.
Korespondenca pisateljev in podobnih ljudi nam vedno odkrije marsikaj novega o človeku, ki ga sicer poznamo po knjigah ali drugih delih. Tako je gotovo prav zanimivo, da smo dobili nekaj izpisov iz Mešikovih pisem. Tu spoznamo predvsem Meškovo mišljenje o raznih naših književnikih, kritikih in o njem samem. Gradivo objavlja iz pisateljevih pisem Ivan Podržaj.
Sestavek Marje Boršnikove »Našli boste sebe« je nekakšno polemiziranje o literarnozgodovinski vedi z Dušanom Pirjevcem, ki je v letošnji »Naši sodobnosti« začel ostro in načelno polemiko o imenovani temi z Marjo Boršnikovo. Marja Boršnikova tu ponovno razlaga svoje poglede na literarnozgodovinsko vedo, na njene naloge in cilje. Sestavek je napisan v obliki dvogovora med slušateljem slovenske literarne zgodovine in sivolasim profesorjem, zanimiv pa je tudi ton pisanja. V nadalj-nem beremo članek Božidarja Borka »Snobizem in umetnost«, ki je po svoji vsebini nadvse aktualen. Iz članka izvemo kaj je snobizem in kakšen je odnos snobi-stov do resnične umetnosti. »Snobizem in umetnost« je le eden iz vrste člankov, ki jih Je Božidar Borko napisal po naših revijah in časopisih v obrambo resnične umetnosti ln v odporu do različnih »izmov«, ki preplavljajo modemi zahodni svet in se vedno bolj pogosteje pojavljajo tudi pri nas.
O predstavi »Tri igre o ljubezni
in ljubosumju« v Mariborskem gledališču piše Branko Rudolf. V rubriki »Ocene in poročila« bere dve književni kritiki, o knjigi novel Bena Zupančiča, in o zgodovinski povesti »Devinski sholar« Alojza Rebule. V »Zapiskih« pa najdemo poročilo o štirih gledaliških predstavah, ki se jih je Branko Rudolf ogledal na Dunaju in krajši sestavek o priljubljenosti nemških modernih pesnikov.	J. J.
»Knjiga 54« štev. 11
Nova šola v Teznem
Pred kratkim so v Teznem
slovesno izročili svojemu namenu novo šolsko poslopje. Slovesnosti se je med drugimi udeležil tudi predsednik mestnega ljudskega odbora v Mariboru Miloš Ledinek. V imenu podjetja Gradis, ki je stavbo gradilo, je spregovoril inž. Borut Majster, za njim pa presednik sveta za prosveto in kulturo pri MLO v Mariboru tov. Ferlinc. Nova šola je velika in prostorna, stroški gradnje pa znašajo brez priprav in načrtov nad 54 milijonov dinarjev. A. B.
Uvodni članek Gustava Šiliha »Nekaj misli o psihologiji bralca (prvi del), je vsebinsko kar zanimiv. Pisec je tu najprej nanizal nekaj splošnih misli o tem, kaj naj bi knjiga .pomenila človeku, kako naj bi jo človek pravilno bral in dojemal, nato odgovarja na vprašanje, kalio družina in sola vzgajata otroke k branju; pri teta ugotavlja na osnovi psiholoških dognanj, kakšne knjige človeka privlačijo v različnih obdobjih duševnega razvoja -Nadalje beremo tu še o začetkih otrokovega branja in podobnem ter o liku našega sodobnega knjižničarja, članek ne prinaša kakšnih bistveno novih ugotovitev, vendar bo bralec v njem našel dragoceno vzpodbudo za lastno razmišljanje o knjigi in svojem odnosu do nje-Pisec članka »Več bralcev našim revijam!« ugotavlja, da so revije potrebne kljub vsem tehničnim pomagalom kulture, kot so knjige, dnevniki, tedniki, radio in film, nato pa razmišlja o težavah naših sedanjih literarnih revij in o njihovi premajhni razširjenosti. Pisec ima pametne in uporabne misli, kako se krog bralcev lahko razširi. A. Širok je na kratko prikazal tri književne mojstrovine, Francoisa Rabelaisa »Gargantuo in PantagTuela«, »Pripovedke 1* Shakespeara«, ki sta jih napisala Charles in Mary Lamb in Seime Lagerlöf »Čudovito popotovanje NiLsa Holgersona«. Za tem je sestavek »Ob stoletnici Janežičeve slovenske slovnice«, ki prikazuje prvo učno knjigo slovenskega Jezika in slovstva. Mimo vsega naštetega najdemo še vrsto krajših, a tudi privlačnih prikazov novih
knjig.
V nadaljnjem je celo zanimiv »Pogovor z Venonj Pilonom«, ki ga_ je za publikacijo prispeval Božidar Borko. Tu izvemo marsikaj o Pilonovem prevajanju slovenske poezije v francoščino, o gledanju Francozov na Prešerna, o slovenskem rojaku Jeanu Vo-dainu, ki se uveljavlja kot francoski pesniki vzbujajo zanimanje za svojo umetnost ln še kaj. Poskus literarnega potreta Ivana Ribiča, ki ga je napisal D. Z., Je le precej površen prikaz dela tega mladega pisatelja, ki bo izdal v kratkem že svojo četrto knjigo. Borisa Grabnarja sestavek »Novele treh« (Andrej Hieng, Franček Bo-hanc, Lojze Kovačič) Je površen zapisek o teh novelah, hre® večje kritičnosti, o sodobni švedski prozi je napisal krajši Informativni sestavek V. Habjan.
Ta številka »Knjige M« prinaša zopet nekaj strani francoskega teksta. Božidar Borko Je napisal informativni članek o slovenski literaturi, lz katerega bo mogel tujec spoznati v glavnih obrisih našo literaturo z njenimi poglavitnimi značilnostmi od začetka do danes. Poleg je še krajši sestavek »Veno Pilon pripoveduje ... « in seznam nekaterih del o zgodovini Dalmacije, ki jih Ima antikvariat Cankarjeve založbe.
V rubriki »Razgledi« privlači pozornost informativni sestavek Toneta Potokarja o najnovejši hrvatski in srbski prozi, ki je napisan pregledno in bralca kar dobro seznanja z bogato in vredno literarno ustvarjalnost teh dveh narodov.
Med tekstom najdemo še Tonete Pavčka »Domačo pesem«. Alfreda de Musseta pesem »Spominjaj se....«, ki jo je prevedel Janez Menart, fotografijo G. A. Kosove slike »Na obali«, dve risbi Vena Pilona (P Picasso v kavarni in Pesnik J. Menart z družbo) ter vrsto drugih fotogralfij in ilustracij«	1, i.
tako po zamisli, kot po izvedbi v marsikaterem pogledu docela nova v našem literarnem življenju. Dopolnila in kritike, ki so jih nato izražali, pa bodo vsekakor pripomogle k razjasnitvi marsikaterega perečega problema in važnih literarnih pojmov.
Prvi se je oglasil k besedi dr. Vladimir Bartol, ki je konkretno ilustriral nekatere citate iz Krleževega in Vidmarjevega referata.
Za njim je govoril Milan Bogdanovič, ki je skuSai na kratko pregledati in strniti trditve referentov. Ugotovil je, da vlada med njimi v nekaterih osnovnih postavkah večji del lepo soglasje, pri čemer pa tudi ne manjka subjektivnih pogledov in razlag. Nekateri referenti si tudi nasprotujejo, vendar so njihova izvajanja zastavljena mirno in objektivno. Podrobneje se je MOan Bogdanovič zadržal pri enem Izmed centralnih problemov naše književnosti, pri tako imenovani družbeni odgovornosti umetnika. Poudaril je, da noben izmed referentov te odgovornosti ni zanikal, pač pa da so razlage tega pojma dokaj različne. Sam je mnenja, da umetniške svobode ne gre pojmovati samovoljno in anarhično. Njen regulator seveda se sme biti neka vsiljena programska estetika v smislu nekake cenzure, pač pa mora biti umetnik svoj lastni, strogi in dosledni cenzor. L« tako bo lahko resnično užival zaupanje ter spoštovanje drugih. Nato je Milan Bogdanovič govoril o tako imenovanem odporu proti novemu v književnosti, kakor so ga navajali nekateri referenti ln ga očital? tudi našemu času in našim ljudem. Poudaril je, da je vse resnično novo in napredno v književnosti prihajalo od spodaj, iz ljudstva. Zadevalo pa je na odpor okostenelih in dogmatičnih teženj preživelih nazorov. Nekaj drugega pa je, če hočemo v literaturo vnašati nekak razkroj, dekadenco. Prati takemu »novemu«, ki je vse prej kot izraz tvornih sil, pa se mora prava književnost odločno boriti. V resnici moramo vztrajati pri tem. naj bo literatura odraz človeške in družben* stvarnosti — je zaključil Milan Bogdanovič.	T. V.
V nedeljo bo v Operi gostoval v vlogi Riccarda v »Plesu v maskah« prvak Dunajske opere, znameniti tenorist Helge Roswaeng«, ki je navzlic dolgoletni pevski karieri še vedno eden glavnih stebrov Dunajske opere. Roswsenge je veliko nastopal po vsej Evropi in Ima zelo obširen repertoar vlog pretežno dramskega značaja. Razen z veliko pevsko kulturo se odlikuje riasti š» c dobro igro. Njegovo gostovanje v Ljubljani bo enkratno.
BESEDE SO TU,
čakajo nas dejanja
Nedavno imo že na kratko pisali o posvetovanju
sadjarjev in vinogradnikov v Beogradu in Smederevu. Na posvetovanju io ugotovili, da so glavne pomanjkljivosti teh dveh kmetijskih gospodarskih panog naslednje: 1) struktura sadnih dreves in trt ne ustreza, 2) sadjarska in vinogradniška proizvodnja ni primemo rajonizirana. 3) izbor sadja in grozdja je zaradi tega slab, 4) drevesnice in trsnice še ne opravljajo zadovoljivo svojih nalog in 5) zaščita sadnega drevja in vinogradov pred rastlinskimi škodljivci je nezadostna.
Glede na ugotovitve so udeleženci posvetovanja sprejeli sklepe, ki se odlikujejo po svoji realnosti in po tem, da so delno čisto konkretni predlogi organom oblasti za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti Glavni sklepi so naslednji:
Za asansci]o sadovnjakov In davčne olajšave sadjarjem
Kar se tiče sadjarstva, bi najprej morali začeti z «sanacijo sadovnjakov, in sicer s krčenjem izrojenih dreves,
redčenjem pregostih nasadov, pomlajevanjem, precepljanjem itd. Za to delo, ki naj bi zajelo v vsej državi 4.000 ha sadovnjakov, naj se v prihodnjem letu zagotove sredstva v znesku 240 milijonov dinarjev. Za čas, ko drevesa zaradi

Gornjo fotografijo prinaša v svoji prvi Številki na prvi strani »Slovenski zbornik«, ki ga Je začela izdajati »Kmečka knjiga«. V »Zborniku« bo z gospodarskega, kultumo-prosvetnega ln turističnega stališča obdelano vse naše slovensko podeželje. Prvi zvezek Je posvečen Zgornji Savinjski dolini. Izšlo pa bo vsega okrog 60 zvezkov. Na sliki: kmet z motorno ročno kosilnico v Bobanovem kotu.
precepljanja in pomlajevanja
ne rodijo, naj sa sadovnjaki
oprostijo davkov.
Za izvedbo potrebne rajo-nizacaje v grobih obrisih in za ureditev sortimenta je treba zagotoviti sredstva v znesku 15 milijonov dinarjev.
Kar se tiče obnove sadovnjakov so udeleženci posvetovanja prišli do prepričanja, da je treba podpirati skupno urejanje sadovnjakov na večjih strnjenih površinah, najmanj po 3 ha, in pomagati posameznim kmetom pri urejanju novih sadovnjakov na površini vsaj pol hektara. V ta namen je treba dati kredite pod ugodnimi pogoji iz zneska 750 milijonov dinarjev, ki bi ga morali za obnovo zagotoviti v družbenem planu za leto 1955.
Veliko pozornost so nadalje posvetili posebnim šolam za sadjarske mojstre in tečajem za sadjarske pomočnike. Za strokovni dvig kadrov in znanstveno raziskovalno delo naj se zagotovijo sredstva v znesku 500 milijonov dinarjev.
Potreba, da pogozdimo goličave v nekaterih predelih naše države, je narekovala svoj čas sprejetje prepovedi gojitve koz v takih predelih. Po mnenju sadjarjev povzročajo enako veliko škodo sadjarstvu zajci To škodo cenijo na poldrugo milijardo dinarjev na leto. S tem v zvezi so na posvetovanju zahtevali, da se v izrazitih sadjarskih rajonih proglasi zajec kot škodljivec in da kot tok ne bi smel uživati zaščite.
Končno so na posvetovanju poudarili potrebo, da se organizira večje število fitosanitet-nih postaj. V ta namen naj bi dala družba na razpolago 500 milijonov dinarjev.
Vinograde je treba rajoniziraii
Tudi ^vinogradništvu je z rajanizadjo približno tako, kakor v sadjarstvu. Zlasti škodljivo je večanje površin, ki so zasajene s hibridi. Glede na to bi bilo treba tudi vinogradniško proizvodnjo ra-jonizirati. Grobe meje posameznih rajonov so že znane, sedaj je treba le še določiti vodilne sorte za rajone, pod-rajone in okoliše. Rajoniza-clja naj bi se postopoma izvajala, in sicer naj bi jo usmerjala proizvodnja trsnega materiala Na trsni material naj bi se dajali določeni regresi.
Ustanovijo naj so podjetja za obnovo vinogradov
Obnova vinogradov mora teči po sodobnih načelih. Ustanoviti je treba posebna podjetja, ki bi razpolagala s so-
dobnimi sredstvi za obnova
Ta podjetja bise pečala tudi
s proizvodnjo trsnega materiala in prevzemala servisno službo na področju obdelave, zaščite in pod. Po splošnem mnenju naj bi bilo v vsakem rajonu po eno takšno podjetje. Za njihovo ustanovitev in za ureditev pospeševalnih postaj naj se zagotovi okrog 500 milijonov dinarjev sredstev.
Z ekonomskimi ukrepi je treba podpreti združevanje privatnih kmetov za skupno obnavljanje, kajti tako nanovo urejeni vinogradi bi se dali laže obdelovati, laže bi jih zaščitili pred raznimi nevarnostmi in pod. Zmanjšali bi se tudi proizvajalni stroški. Ker lesa primanjkuje in je zato tudi zelo drag, bi bilo treba dati kmetom regres na cement, žico in betonsko železo, ki je potrebno pri urejanju žičnih nasadov.
Obdavčenje hibridov bi nam lahko dalo na leto 1.3 milijarde dinarjev za pospeševanje kakovostnega vinogradništva
Udeleženci posvetovanja so se soglasno izrekli za to, da se prepove nadaljnje sajenje hibridov in določi rok za krčenje starih hibridnih trsov. Obstoječi hibridi naj se obdavčijo in sicer vsak trs s 4 do 5 din. Ker je v državi okrog 820 milijonov hibridnih trsov, bi z davkom 4 din na trs dobili letno 1.3 milijarde dinarjev dohodkov, ki bi jih lahko dali v sklad za pospeševanje kakovostnega vinogradništva. Prepovedala naj bi se tudi izdelava slaboso-kov lz hibridov.
Končno se je tudi to posvetovanje izreklo za sprejetje nekaterih zakonskih predpisov, ki jih terjajo že dolgo mnoge pristojne družbene organizacije (načrti nekaterih so že izdelani), in sicer zakone o pospeševanju vinogradništva, zakona o vinu, predpisov o standardih tgmega materiala in vinskih proizvodov. Samo tako bi lahko učinkovito nadzirali proizvodnjo in promet ■ temi izdelki.
Zbor živinorejskih proizvajalcev v Kočevja
V	soboto, SO. im v nedeljo SL novembra, bo v Kočevja v prostorih gcikovefa dom» «bor živinorejskih proizvajalcev Slovenije. Začetek zbora bo £0. nov. ob 0. ari dopoldne. Dnevni red zbor» jo naslednji: 1. Pozdrav predsednika republiškega odbora ter uvodne besede; 8. Poročilo o pospeševanju živinoreje in problematiki živinorejske proizvodnje Slovenije v leto 1954; S. Razprava o poročilih; 4. program pospeševanja živinoreje, program dela živinorejskih organizacij ter program dela živinorejske službe v letu 1955; 5. Volitev republiškega odbora za živinorejo; 6. Slučajnosti in sklepi.
V	nedeljo! poročilo e živinoreji državnega posestva Kočevje in ogled nekaterih živinorejskih obratov.
Na zbor so povabljeni med dragim zastopniki okrajnih živinorejskih odborov, zastopniki živinorejskih odsekov močnejših kmetijskih zadrng, nekateri poslanci zvezne in republiške skupščine, ki se bavljo s kmetijstvom ter zastopniki nekaterih industrijskih podjetij, da bi se preko njih tudi naši delovni kolektivi seznanili 8 problemi naše živinorejske proizvodnje.
Pred reorganizacijo kmetijske službe v Srbitf
Okrajne postaje na) bi kmetovalcem približale izkušnje znanstvenih ustanov
Pri izvršnem svetu Ljudske republike Srbije proučuje več komisij ukrepe za pospeševanje kmetijstva. V zadnjem času se je spričo dodeljevanja večjih materialnih sredstev kmetijskim proizvajalcem pokazalo, da v okrajih ni takih strokovnih ustanov, kt naj bi proizvajalcem pomagale, da bi čim racionalneje Izkoristili ugodnosti, ki jih imajo na razpolago in jim svetovale, kako bi najbolj učinkovito porabili denarna sredstva, ki Jih dobe s krediti. Da bi to vprašanje rešili, se je ena izmed komisij pomudila tudi ob vprašanju reorganizacije kmetijske službe. Izdelala je predlog, po katerem naj bi se kmetijska služba čimbolj približala samemu proizvajalcu. V ta namen naj bi se ustanovile okrajne postaje za posamezne panoge kmetijske proizvodnje. Te postaje bi na eni strani nudile praktično pomoč kmetovalcem, na drugi strani pa bi bile tudi opora znanstveno-razlskovalnlm usta-
novam dotične panoge. Tako bi okrajna postaja propagirala najmodernejše metode v kmetijstvu, usmerjala proizvajalce k uporabi kvalitetnih semen ln se ne bi zadovoljila samo s tem, da bi bila proizvajalec kvalitetnega semena ali sadnih sadik. Strokovnjaki teh postaj bi na terenu kmetovalcem dajali tudi praktične nasvete. V zvez! s tem predvidevajo tudi ustrezno reorganizacijo kmetijske službe v samih ljudskih odborih.
Znanstveno-raziskovalne ustanove bi na ta način dobile novo vlogo. Predvidene okrajne postaje bi prenašale izkušnje omenjenih ustanov na neposredne proizvajalce, ker je bila doslej ta povezanost med kmetovalci In znanstvenimi ustanovami slaba. Na ta način bi bilo posredovanje izkušenj uspešnejše In rezultati znanstvenega dela bi po najkrajši ln najuspešnejši poti prišli do kmetijskih proizvajalcev.
L 8.
Za obnovo sadjarstva v Prekmurju
Ugodnosti za kmetovalce, ki obnove vsaj en hektar sadovnjakov
Odkupna sezona jabolk je bila te dni v Prekmurju na višku. Tudi po več vagonov jih je bilo dnevno odkupljeno, bodisi kot namizno sadje ali pa za predelavo na pulpni postaji v Murski. Soboti. Sadjarji na Goričkem so v glavnem zadovoljni s sadno letino. Dobri sadjarji so glede na ugodno odkupno ceno prejeli tudi lepe denarje za svoj trud. Toda teh je že zelo malo v Prekmurju.
Od leta 1938-37, ko se je v vaseh ob madžarski meji prvič pojavil nov sadni škodljivec — ameriški kapar — je prekmursko sadjarstvo utrpelo veliko škodo. Po večini slabo oskrbovana in razmetana sadna drevesa, po travnikih, ob poteh ln okrog hiš, se niso mogla uspešno upirati temu škodljivcu. Leto za letom se je manjšalo število sad-
0B DESETLETNICI KONFERENCE KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV
V Beli krajini pripravljajo široko kmetijsko akcijo
V začetku aprila leta 1944 »se v ljudski šoli v Dobličah pri Črnomlju zbrali na posvet kmetijski strokovnjaki'— aktivisti in partizani. Osnovna tema njihovega zborovanja je bila predvsem, kako zagotoviti čim boljšo obdelavo zemlje na osvobojenem in pol-osvobojenem ozemlju, da bi se olajšala prehrana narodnoosvobodilne vojske in zaledja. Deseto obletnico tega pomembnega dogodka so hoteli kmetijski inženirji in tehniki proslaviti na poseben in učinkovit način; proučiti kmetijske probleme Bele Krajine, s čimer naj bi prispevali k njenemu hitrejšemu gospodarskemu razvoju. V ta namen pripravlja »Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov« v sodelovanju s strokovnimi društvi gozdarjev, veterinarjev in ekonomistov v dneh od 6. do 12. decembra »Belokranjski kmetijski teden«. Posebne ekipe sestavljene iz agronomov, gozdarjev, veterinarjev in ekonomistov bodo v teh dneh preučevale probleme kmetijskega gospodarstva po vseh belokranjskih vaseh. Takih ekip bo čez 20. Te ekipe bodo obenem kmetovalce poučevale in jim svetovale pa tudi nudile neposredno strokovno pomoč (n. pr. veterinarji). S posebnim poučnim programom bo pri akciji sodelovala tudi
»Ljudska tehnika«, n. pr. s predvajanjem strokovnih ozkih filmov in podobno. Ob koncu tedna se bodo vsi sodelujoči zbrali v Črnomlju, kjer bodo na skupnem posvetovanju obdelali ugotovitve svojega dela na terenu in sprejeli tudi sklepe in priporočila za razvoj belokranjskega kmetijstva. Omenimo naj še, da bodo v tem tednu v Beli krajini tudi razne kmetijske razstave in druge prireditve.
Razumljivo je, da je v Beli krajini za to koristno priredi- J tev veliko zanimanje in že v Š vseh občinah delajo posebni f pripravljalni odbori, da bodo j strokovne ekipe čim lepše ‘
sprejete in jim bo omogočeno
čim uspešnejše delo. Menimo da je za Belo krajino kot pretežno kmetijski okraj ta akcija še posebno velikega pomena, saj ja njeno kmetijstvo zaostalo in pasivno, toda bodočnost njenega gospodarstva je odvisna predvsem od kmetijstva.	j
KMETIJSTVO ZDA
ilfl velja stalna pozornost
V	Šmarjeških Toplicah gradijo šolo
V	Šmarjeških toplicah Je že
dalj časa povzročalo pomanjkanje primernih šolskih prostorov precejšnje težave, pred nekaj tedni pa je začelo gradbeno podjetje »Krka« iz Novega mesta graditi novo šolo. Ce bo le količkaj ugodno vreme, bo šola še letos pod streho, prihodnje leto pa Se izročena svojemu namenu. Imela bo dve svetli učilnici, stanovanje za učitelje in druge potrebne prostore. Ker gradijo v tem kraju tudi vodovod, bo oboje za to vas velika pridobitev, saj je prav tu zaostalost prebivalstva velika ln tudi v zdrav-stveno-higienskem pogledu Je prav zaradi pomanjkanja dobre ln pitne vode na najslabšem v okraju.	(r)
*•*	•#*••»»»••♦«*. «•••«M««
t	!
P e o d a m o
avto
poftovorni
znamke »Hansa«.
Mostov v oglasnem oddelku SP - 7587-1
>*t»	»o»»o» •••
Kmetijstvo Združenih držav Amerike predstavlja nedvomno enega najzanimivejših dandanašnjih gospodarskih problemov na svetu. Za osnovno potezo gospodarstva ZDA v tem stoletju smatrajo tamkajšnje možnosti, ki jih nudita industrija in trgovina. , Spričo raznolikega gospodarstva j je Američanu in tudi vsem tistim, j ki študirajo njihovo gospodarstvo, I že nekako razumljivo, da je kmetijstvo v primerjavi s celotnim gospodarstvom sorazmerno skromno udeleženo pri celotnem narodnem dohodku. Od skupnega narodnega dohodka v ZDA odpade namreč na industrijo 38'/,, na trgovino, finance, promet, zavarovanje Ud. 43’/*, na kmetijstvo le 8*/,. Delež kmetijstva v narodnem dohodku pa še nadalje kaže težnjo zmanjševanja, in sicer zategadelj, ker raste vrednost kmetijske proizvodnje počasneje, kakor vrednost proizvodnje in uslug na drugih področjih gospodarstva.
Danes hrani okoli 7 milijonov ameriških farmarjev 157 milijonov prebivalcev ZDA, razen tega jim ostane še okoli 10*/» izvoznih presežkov. Vsak ameriški farmar hrani 22 prebivalcev. V začetku tega stoletja jih je imel na svojih bremenih le pet, približno toliko, kakor jih ima sedaj francoski kmet.
Razvoj kmetijske proizvodnje v ZDA je že od prve svetovne vojne dalje v sorazmerju z razvojem industrijske proizvodnje. Kmetijstvo se je razvijalo tako naglo, da je bilo treba poskrbeti za kontrolo proizvodnje, oz. preprečiti hlperprodukcijske krize. Ta kontrola Je bila v začetku !e začasna, kasneje pa je dobila stalno obliko pod okriljem Društva za blagovni promet (CCC). Kontrolo proizvodnje spremljajo subvencionirane cene kmetijskih pridelkov, ki so sestavni del vladne gospodarske politike; ta Ima za cilj nujno zaščito tega dela gospodarstva. V ZDA zastopajo glede kmetijstva načelo nje-
govega stalnega razvoja lz čisto enostavnega vzroka, da bi bila preskrba države čim boljša.
Spričo raznolike možnosti zaposlitve v ZDA in s tem v zvezi močne fluktuacije kmetijskih delavcev, je za kmetijstvo v Združenih državah Amerike značilno znatno povečanje zaslužkov v zadnjih desetletjih. Po letu 1910 so se urni zaslužki kmetijskih delavcev povečali za petkrat, njihovo število pa se Je zmanjšalo za 40*/#. Tako znaten odtok delovne sile je s pridom nadomestila in celo pripomogla k povečanju proizvodnje — mehanizacija. Številke o povečanju strojev so za naše pojme naravnost fantastične. Pri traktorjih in avtomobilih, ki jih imajo farmarji, presegajo milijone. Število strojev pravzaprav ni tako važno, saj iz številk še ni mogoče točno oceniti tehničnega napredka ameriškega kmetijstva, saj prideta tukaj močno v poštev tudi kakovost obdelovanja s stroji in storilnost, ki je lahko zelo različna.
Produktivnost kmetijstva, ki se Je razvijala pod temi in še mnogimi drugimi vplivi, Je v letih 1910—1946 rastla vsako leto pov-prečSo za 1.7 odstotkov, v industriji pa za 3.5 odstotkov. V letih 1939—49 se je produktivnost kmetijstva ZDA povečala vsako leto za 2.75 odstotkov. Visoki zaslužki, ki Jih je plačevala industrija v obdobju svoje največje ekspanzije, so pritegnili ogromno število podeželskega prebivalstva, toda to je dovedlo, kot smo že omenili, do razvoja kmetijstva s pomočjo mehanizacije In elektrifikacije ter uvajanjem znanstvenih metod. Trenutno dela od 64 milijonov zaposlenih prebivalcev ZDA v kmetijstvu le 11 odstotkov.
Ko naštevamo drobce iz razvoja ameriškega kmetijstva, ne moremo mimo stalne težnje po zmanjšanju števila farm. Vsako leto se število farm — posestev — skrči za okoli 20.000, medtem ko se Je povprečna površina posameznih
farm povečala od 75 ha v letu 1920 na 100 ha v letu 1950.
ZDA so posvetile kmetijstvu največjo pozornost v letih 1934-51. Največji napredek, ki ga Je doseglo kmetijstvo, popolnoma sovpada v to obdobje; razen razvoja kmetijske produktivnosti je bila vseskozi glavna skrb vlad stabilizacija te panoge gospodarstva. Leta 1933 so sprejeli zakon o kmetijstvu (AAA) z namenom, da bi preprečili prevelik padec kmetijskih cen, za to so se odločili spričo nauka lz leta 1929. To nalogo so rešili predvsem z jamstvom o odkupu žetve. Od leta 1938 dalje določa .ministrstvo za kmetijstvo proizvodne kvote, ki so obvezne za vse farmarje, če jih potrdita dve tretjini kmetijskih proizvajalcev.
Rooseveltov zakon za zaščito kmetijstva, ki je imel namen zagotoviti zadosti pridelkov, kljub begu z zemlje, je postal prav zadnji čas predmet žolčnih razprav. Po zakonu, ki so ga sprejeli za časa predsedovanja pokojnega Roosevelta, je vlada namreč Jamčila, da bo odkupila vse presežke pridelkov, in sicer v razmerju 9# odstotkov od paritete najvišje tržne cene. Kakor je znano, so se prav zadnji čas nakopičili v ZDA zaradi nenehno rastoče proizvodnje in tudi tega zakona ogromni presežki pridelkov (samo žita Je za 2 milijardi dolarjev, masla za 1 milijardo dolarjev, jajc pa štiriletno potrošnjo Anglije, sira za dveletno švicarsko proizvodnjo Itd,).
V letih 1933 do 1952 je Društvo za blagovni promet v ZDA stalo pospeševanje kmetijstva s subvencijami 1.94 milijarde dolarjev. Največji del teh izdatkov je bil potreben v zadnjih štirih letih (1948—521.	.	,
Zadnji čas so republikanci znižali Rooseveltovo pariteto za nekaj odstotkov. Se naprej pa se razvila razprava o subvencljan kmetijstvu, med drugim tudi zaradi tega, ker se presežki se nadalje kopičijo in predstavljajo skladišča prav resen problem.
nih dreves, s tem pa tudi pridelek in kvaliteta. O tem zgovorno govore tudi številke, saj Je bilo v L 1948 še odkupljeno okrog 1000 vagonov sadja, a v L 1950 ko je bila slična sadna letina pa le še 500 vagonov. Tako je bila v kratkem času prizadejana občutna škoda ln Izgubljeni težki milijoni narodnega dohodka.
Izredno ugodni naravni pogoji za sadjarstvo na Goričkem omogočajo, da bo sodjarstvo lahko postalo osnovna panoga kmetijskih gospodarstev v teh krajih. Doslej pa je bilo glede načrtne ureditve starejših sadovnjakov In pripravljanja novih še vse premalo storjenega. V zadnjem času se sicer sadjarji resneje oprljemljejo škropljenja ln čiščenja sadnega drevja, vendar pa v mnogih primerih pri ostarelem ln izčrpanem sadnem drevju ni zaželjenlh uspehov. Nove sadovnjake so doslej uredili ls v nekaterih zadružnih ln državnih gospodarstvih ln le v manjši meri ter na majhnih površinah so izvršili obnovo tudi
privatni kmetovalci. Tako obnovljene površine pa skupno ne presegajo 20 ha, kar je malo, če vemo, da je vseh sadovnjakov v Prekmurju blizu 740 ha.
Prav s tem perečim vprašanjem — obnovo sadovnjakov, se v zadnjem času precej ukvarjajo tudi odgovorni organi v okraju.
V	ta namen je nedavno okrajni ljudski odbor sklenil, da bo iz proračunskih sredstev plačal zadružnim posestvom in privatnim kmetovalcem v celoti sadike, če bodo obnovili sadovnjak vsaj na površini enega hektara. Sadovnjak pa bo moral biti obnovljen po sodobnih načelih. Glede na to, da so stroški za ureditev takih sadovnjakov dokaj visoki, bo pri tem treba pomagati s krediti preko kmetijskih zadrug.
V	Prekmurju je okrog 25 kme-
tijskih zadrug, ki imajo na svojem področju izredno ugodne pogoje za sadjarstvo. Ce bi se vsaka od teh zavzela za obnovo vsaj enega ha, bi bilo brez posebnih težav lahko obnovljeno letno vsaj 25 ha sadovnjakov. Tu čaka kmetijske zadruge in njih sadjarske odseke široko področje dela. Od besed bo potrebno preiti k dejanjem, saj tudi računi dokazujejo, da Je sodobno sadjarstvo v našem kmetijstvu najrentabilnejše in tudi vložene investicije se v najkrajšem času povrnejo.	(S)
Krmljetije živine s pesnim listjem
Ob tem Sasu ima vsak rejec molzne živine s krmljenjem veselje in skrbi. Veseli se nad pridelkom dobre krme, skrbi pa ima s umazanijo, ki je navadno v zvezi a krmljenjem svežega peslnega Ustja, s težavnejšo molžo in s zdravstvenim stanjem živali zaradi driske. Driska je obolenje, ki zelo prizadene pre-
bavne organe, jih draži ln slabL Zaradi naglega potovanja brane skozi prebavni kanal nastopajo tudi večje Izgube hranljivih snovi ln s tem v zvezi živali tudi slabše izkoriščajo hrano.
V normalnih razmerah ds Ustje pese 1 ha njive toliko hranljive snovi, kot srednja košnja detelje.
Letos so v črnogorskem Primorju izredno dobro obrodile oljke. Na sliki: obiranje oljčnih plodov.	i
Pesino listje ima sledečo hra-nilno	vrednost:	
V 1 kg Ustja je gramov:	beljakovine	škroba
listje krmne pese, sveže ln čisto	15 g	77 g
listje kolerabe	IS g	77 g
listje rdeče pest	19 g	67 g
listje sladkorne pese, sveže, čisto	18 g	96 g
listje sladkorne pese, slabše	. 13 g	79 g
Iz gornjega je razvidno, da Ja
listje vseh vrst pese dobra beljakovinska krma, ki jo moramo brezpogojno pokrmiti živini in sicer ali svežo ali silirano. Pripomniti je še, da vsebuje pesino listje tako razmerje beljakovin in škroba, kot je potrebno za krmo molzne živine ln lahko v jeseni ceneno zeleno krmljenje občutno podaljša. Spomladi pa lahko s silirano krmo pesine-ga listja ustvarimo zaželen postopen prehod s hlevskega krmljenja na pašo.
Pesino listje pa ne sme ležati več dni v kupih na njivi, ker zgoraj ovene, spodaj pa gnije in se zamaže. Tudi če pesino listje znosimo na travo se skvari pod vplivom rose in dežja. Ce nimamo na razpolago silosa, lahko pesino Ustje posušimo v kozolcih aU na drogovih. Na sušilne drogove ne smemo naložiti preveč listja, da se ne vgreje in bi začelo vreti, kar bi imelo za posledico gnitje. Pravilno obešeno pesino listje se poroa-lem suši in če dolgo visi postane zelo suho in ne zmrzne. Teter ln dež odstranita veliko umazanije z Ustja, ki ostane, če pravUno z njim ravnamo, uporabno do januarja. Z sušenjem potemtakem lahko rešimo veUko krme.
Kar se tiče pojavov driske pri krmljenja živine z Ustjem pese, je tema deloma kriva velika količina okaalne kisline, deloma pa močna umazanija na listju. Z ustrezno tehniko spravljanja in krmljenja pa je mogoče oboje zelo omejiti.
že pri samem spravljanju pese je treba v največji meri skrbeti s» nago. Ce je n. pr. na
Ustju lö% nesnage, kar je pogosto primer na težki zemlji in v deževnem letu, potem dobi živina pri dnevnem obroku 50 kg 7 — 8 kg blata v želodec. Tako velika količina umazanije mora pokvariti prebavne organe in povzročiti drisko. V deževnih letih bi moraU pesino Ustje prati, kajti na ta način dobimo brezhibno krmo, ki jo lahko brez pomisleka krmimo vsem živalim.
Prehod na krmljenje peslnega listja ne sme biti nenaden, temveč naj se izvede čisto polagoma, da se živali lahko privadijo na novo krmo. Ker ima pesino listje oksalno kislino, priporočajo dodajati mineralna krmila.
Na dan in glavo ne bi smeU pokrmiti več kot 40 do 50 kg pesinega Ustja v svežem stanju, ker sicer tudi pri čistem listju nastopi driska. Poleg pesinega Ustja pa moramo polagati še seno aU slamo. Ta snha krma deluje proti driski in je važna tudi za proizvodni uspeh.
Inž. J. M.
Ustanovitev zadružne hranilnice in posojilnice v Mariboru
Okrajna zadružna zveza bo skupaj s kmetijskimi zadrugami še ta mesec ustanovila v Mariboru okrajno zadružno hranilnico in posojilnico. Večina kmetijskih zadrug se je že prijavila za člane. Posojilnica in hranilnica bo imela v začetku račune zadružnih sredstev pa tudi investicijska kredite za zasebne kmetovalce. Pozneje pa bo svoje poslovanje še razširila. (jp)j
fl® ptenefta deCo
weifu
na
Zima je pred vrati, čas, ko »e Baša kmečka žena laže posveti svojemu gospodinjstvu ir, družini. To je tudi doba, ko imamo malo več časa razmisliti, kako bi zboljšale to in ono v našem gospodinjstvu, a tudi gospodarstvu, kaj bi ukrenile, da bi bile naše njive, vrt, sadovnjak donosnejše, da bi kokoši nesle več jajc in krave dajale več mleka. Vse to so vprašanja, ki jih vedno uspešneje pomagajo reševati
kih deklet, kjer so se poleg gospodinjstva seznanile tudi z zdravstvenimi in drugimi vprašanji.
Toda tudi za zimske tečaje, ki se bodo vrstili po vseh o-krajih, je med kmečkimi ženami veliko zanimanja, saj si tudi one želijo napredek v svoje domačije. Tako pri* pravljajo v Trbovljah tečaje in predavanja o perutninarstvu, v ljutomerskem okraju pa tečaje za domačo obrt, v glavnem pletenje cekarjev. V teh krajih je veliko zanimanje tudi za perutninarstvo, ki je tod precej zanemarjeno. Tudi v Krškem je glavno delo še vedno v perutninarstvu in
V črnomeljskem okraju se žene največ zanimajo za ko-košjerejo, vendar ne vedo, katere kokošje pasme bi v Beli krajini najbolje uspevale. To pa bo ugotovil poseben strokovnjak, ki bo proučil pogoje za posamezne vrste kokoši. Na Goriškem pa je glavna organizacija gospodinjskih, krojnih, čipkarskih in drugih tečajev, ki so povezani s kmetijstvom.
Zimski čas bo treba teme-
zn o;
Hlačke avičkami
Ce imaš vđlno, ki je tako debela, da 14 pentelj meri 4cm pleti sledeče: začni v pasu in pleti navzdol. Nasnuj 97 pentelj, pleti eno levo, eno desno 1.5 cm, nato napravi luknjice za vrvico in sicer: izmenoma ovitek, 2 pentlji skupaj pod-pleti, nato zopet eno levo, eno desno 1.5 cm, da imaš skupno
Ijito izkoristiti, da si žene na 3 cm 'pasu. Dodaj porazgublje-

Douri i.nja.elji
naši kmečki ženi kmetijske zadruge, ki pa naj bi se letošnjo zimo še bolj posvetile temu vprašanju. -
2e doslej so kmetijske zadruge marsikaj storile. Vrsta raznih gospodinjskih, večmesečnih tečajev po naših okra-
selekcijski postaji. Vendar je
med ženami več zanimanja za kmetijske šole kot pa za go* spodinjske tečaje. V Mokronogu so žene začele z gojenjem semen. S tem imajo le* pe uspehe, a tudi zaslužek, ker imajo pogodbo o dobavi
jih je pritegnila mnogo krneč*, semen s semenarno.
XT. FR. LJUBLJANA: Iz opisanih makov sklepamo, da bolujete na vnetju žleze podmehurnice. s strokovnim izrazom prostate. To nastane navadno kot nadaljevanje vnetja zadnjih delov sečne cevi, bodisi kot posledica kapavice ali tudi posledica nesvojskih vnetij sečne cevi, vnetij danke, raznih nalezljivih bolezni, tuberkuloze itd.
V zdravljenju se moramo vedno ravnati po osnovnem vzroku vnetja. Lokalne pojave vnetja zdravimo z ležanjem v postelji, z vročimi kopelmi, z obsevanjem s kratkimi valovi, z masažo žleze podmehurnice, s svečkami, katerim dodajamo razna zdravilna sredstva ter v skrajnem primeru z operacijskim rezom, ki omogoči odtok gnoja.
R*. A* LJUBLJANA: Strahovna reakcija je vedao telesno duševni pojav, ki se odgovarjajoč človekovi telesni, oz. duševni nagnjenosti različno kaže:	v bledici
obraza (krč krvnega ožilja), v oblivu potu, omedlevici, bljuvanju, motnjah pri srcu, drhtenju, v pritisku na biato in vodo itd.
Strahovne reakcije, ki so posledice nesreč, potresov, bombnih napadov in podobno, navadno v kratkem času preidejo. Ce pa po več dneh ne minejo ali pa se celo stopnjujejo z novimi znaki kot so: glavobol, občutek slabosti, bolečine pri srcu, nespečnost in stalen občutek strahu, tedaj šele lahko pomislimo ali govorimo o strahovni nevrozi.
Za zdravljenje pride v poštev v prvi vrsti zdravljenje z vplivom na duševnost bolnika, s katerim se običajno posreči pozdraviti veliko večino strahovnih nevroz.
vasi pridobijo novo znanje, potrebno za umno gospodinjstvo in gospodarstvo, a tudi za njihovo razbremenitev v vsakdanjem delu. Te pa si ni mogoče misliti drugače kot v okviru kmetijske zadruge, ki mora postati središče napredka na vasi.
V K.
Kaj vse sem videla v smeteh
Nekega dne setn napravila kratek sprehod po ljubljanskih ulicah. Nemalo seen. se začudila, ko sesa opazila med smetmi, ki so pred hišami čakale na smetarja, marsikaj, kar bi se prav lahko še znašlo v loncu.
Tako so se na vrhu nekega zaboja bahavo šopirili krompirjevi olupki. Ni<6 pretirano, če rečem, bahavo, saj so bili pa tudi tako lepo debela. Po olupkih sodeč, mora büti že kar Številna družinica, za katero kuha in če tako potratna gospodinja takole, lupi krompir vso zimo, ga bo zmetala v smeti najmanj 40 do 50 kilogramov. In tako Ji bo ta krompir spomladi primanjkoval! Tako lupljenje krompirja si lahko privošči le tista gospodinja, ki redi prašiče, kunce ali kure, katearkn pokl&da kuhane olupke za hrano.
V drugih zabojih sem ««pazila kruhove skorje, jajčne lupme, limonine lupine, še lepe ostanke zeljnatih glav, premogov prah, pločevinaste škatle, zarjavele železne posode, krpe, papir itd., itd. Varčna gospodinja bi n. pr. kruhove skorjice posušila in zmlela ter jih spravila na suh prostor. Marsikdaj jo bodo rešile iz zadrege za razne bešamelje ali drugače pri kuhi. Za kaj vse porabimo jajčne lupine, seno tudd že pisali v našem Časopisu. Limoninim lupinam obrežemo gornjo tanko kožico, jo sesekljamo, pomešamo s sladkorjem ter spravimo v dobro zaprte kozarce. Porabimo jih za dodatek k raznim sladicam, čajem, punčem ali kuhanemu vinu. Tudi ostale lupine ne zavrzimo; s posušenimi lahko podnetimo ogenj.
Ne zametujmo tudi debelejših ostankov zeljnatih glav. Ce uporabljamo liste za solato, pustimo debelejše dele zä zeljnato juho. Seveda moramo vse zrezati na tanke rezine aii rezance. Take rezance pa tudi lahko posušimo in spravimo v vrečice na suhem in zračnem prostoru. Pozimi nam bodo dobrodošli, če bomo v zadregi za pripravo zeljnate juhe z dodatkom krompirja ali makaronov.
In gospodinja, ki je počistila drvarnico, tudi ni vedela kaj početi s premogovim prahom. Najenostavneje ga je bilo oddati smetarju. Tak prali lahko pomešamo z razmočenim časopisnim papirjem v gosto premogovo kašo, iz katere oblikujemo tnale brikete ter jih posušimo na soncu ali pa v malo topli pečici.
no na vsej pletilki 8 pentelj in pleti v vzorcu tja desne, nazaj leve 17 cm. Razdeli delo tako, da snameš v sredi 11 pentelj. Napleti istotako še zadnji del. Ko imaš oba dela enako velika in razdeljena, v sredi 11 pentelj snetih, desno 47 pentelj in levo 47 pentelj, združi 47 pentelj desne zadnje hlačnice in 47 pentelj desne prednje hlačnice na eno pletilko in pleti s kuno v enem delu teh 94 pentelj. Snemi 16 krat v vsaki drugi vrsti po eno pentljo v začetku pletilke. Ostalih 62 pentelj pleti naravnost 16 cm visoko, nato še 1 cm 1 levo in 1 desno in eno vrsto luknjic za vrvico po vzorcu izmenjaje ovitek dve desno skupaj podplesti, nato pa še 1 cm eno levo, eno desno.
pa snemi obenem. Nasnuj lz vratnega izreza, ki si ga sedaj napravila, 76 pentelj in pletiv dveh barvah najprej z osnovno dve pentlji levo, 4 pentlje desno štiri vrste, z belo isti vzorec 5 vrst v zadnji vrsti pa snemi porazgub. na vsej pletilki 12 pentelj, nato pa eno vrsto samih desnih in zopet z osnovno barvo dve levi, 4 desne pentlje, 4 vrste. Z belo volno pleti v istem vzorcu 4 vrste, v zadnji vrsti pa snameš po*n--"	Pentelj,
r
sedaj pa zopet 4 vrste z osnovno barvo nadaljuj z belo volno dve vrsti in v zadnji vrsti
snemi ponovno 12 pentelj, nato 2 vrsti z osnovno barvo, preostanek pentelj pa snemi v eni vrsti ter obkvačkaj z gostimi pentljami.
Zadnji del pleti prav takole , da začneš vratni izrez šele pri 11 cm od roba in snemaj v sredini 4, 3x3, 3x2, 8x1 ostali dve pentlji pa snameš naenkrat pri 18 cm višine. Ovratnik pleteš v dveh barvah kot pri predniku.	Martina
Sezite po njej pomagala vam bol
2e nekaj dni je, odkar se je pojavila v izložbah naših knjigarn nova kuharska knjiga, ki je izšla v založbi >Naše žene*. > Velika sodobna kuharica* bo s svojo izbrano vsebino važen pripomoček pri kuhi mladim gospodinjam tako na vasi kot v mestih, starejšim pa bo pomagala, da bo naša prehrana postala bolj raznolika, okusnejša, a vendar preprosta.
V prvem delu nas nova kuharica seznanja s pomenom pravilne prehrane za človeški organizem in daje smernice :za pravilno sestavo hrane. V drugem delu boste našle, drage bralke, veliko število preizkušenih receptov, medtem, ko tretji in četrti del izpolnjujejo razna navodila.
Velika sodobna kuharica je, kot vidimo taka knjiga, ki smo jo že dolgo pogrešali v našem gospodinjstvu in kjer nam bo dragocen pripomoček.
V. K.
SE O PARIZU
taste preproge, svetel les, črno, rdeče, modro, zeleno tapetniško blago, mnogo lepih živobarvnih zaves. Kako pa so opremljena pariška stanovanja, je težko presoditi. Tista stanovanja, ki jih je mogoče opaziti na ozkih pari-

Sedaj v sredini pleti 13 pentelj tja in nazaj desne, 11 vrst (11 krat tja in 11 krat nazaj). Nasnuj 11 pentelj iz roba tega dela na vsaki strani in še ostale pentlje na pletilki in pleti čez tako dobljenih 84 pentelj še 4 cm tja in nazaj desne, nato pa vse skupaj snemi v eni vrsti. Pleti še levo hlačnico v nasprotni smeri po istem navodilu.
Zgornji sprednji del. Nasnuj iz pasu 97 pentelj in pleti tja desne nazaj leve 7 cm visoko za rokavni izrez snemaj na obeh straneh po 4,3,2,1,1, v začetku pletilke v vsaki vrsti. Pri višini 8 cm začni snemati za vratni izrez in sicer v sredim naenkrat 15 pentelj, nato pa na vsaki strani v začetku pletilke 2 krat 3, 5, krat 2,3 krat 1,4 krat 1 pentlja v vsaki drugi vrsti, ostali dve pentlji
Pariško dopoldne. Branjev- nih vogalov in drugih »umetci imajo na svojih mizah pira- nij«, pač pa mnogo barv. Cr-inidasto oblikovane kupe iz-	'	'
branega sadja. Vendar ne prodajajo tega, ampak tistega za pultom, ki pa je enakovredno razstavljenemu. Cene sadju in zelenjavi so enkrat višje kot pri nas (1 <finar zamenjujejo v pariških bankah približno za en frank), vse blago pa je lepše in izbra-nejše kot na našem trgu.
Kljub temu je ena izmed temačnih pariških tržnic vsako dopoldne prav slabo obiskana. Mnogo več odjemalk pa ima prodajalka v stranski ulici, ki prodaja na »črno« že prebrano blago, ki pa je mnogo slabše kakovosti kot tisto v tržnici. Seveda je cena temu sadju in zelenjavi mnogo nižja.
Trgovina in dom
Čeprav francoski časopisi in revije objavljajo mnogo fotografij stanovanj s pohištvom iz dobe tega ali onega Ludvika, je pohištvo pariških trgovin vendar mnogo modernejše kot moremo sklepati iz fotografij. Res so za velikimi izložbenimi okni razstavljene tudi jedilnice v »slogu«, vendar jim je prostor že skopo odmerjen. Modernejše, mobilno pohištvo jih bo vsak čas izpodrinilo. In to je tako, kakršnega bi si želeli videti tudi v naših izložbenih oknih in tovarnah, kjer pohištvo izdelujejo. Lahko ceneno pohištvo. Nič kredenc, ne težkih foteljev, zaokrože-
Toveriš Bojan!
Ko človek prebere Vašo zgodbo, se mora v prvrim trenutku strinjati z Vami, da celo pomilovati vas mora.
Ca pa se zamislim v položaj Vaše žene kot gospodinje in matere, tedaj se moram ustaviti cb nekaterih njenih izjavah. ki so kljub navidezni nedoslednosti vendarle razumljive in opravičljive; da, pri globljem razmotrivanju se povsem izgubi Vaše mučeni-štvo-
Kakšna pa bosta otroka, če se ne bosta nikogar bala ?
Nad tem vprašanjem se posebno spotikate in tudi mehe je na prvi pogled osupnilo. Toda, ko sem premislila njen položaj, sem sprevidela, da se je samo nerodno izrazila. Kajti besede »bati se«, »strahovati« danes odklanjamo v vzgoji. V bistvu pa ta njen pomislek nikakor ni brez jedra in je povsem upravičen. Toda že vidim Vaš obraz. Torej naj bo oče strašilo ? — vprašujete trdovratno. Ne, nikakor ne! Strašilo ne sme biti niti oče niti mati, toda avtoriteta za otroke morata biti oba in se morata v tem prizadevanju podpirati- Ali se avtoritete bojimo ? Morda je to pretrd izraz, a vedno jo respektiramo, spoštujemo.
Avtoriteto pri otrocih pa si vsekakor mnogo laže pridobi in ohranja oče kot mati. Primerjajmo samo materin položaj v družini z očetovim in njune odnose do otrok, pa bo-
r- . morn':-	kt.Vko *
že je Zu nune- -oi zn oče:^ Mati je vse življenje skoro po ves dan v neposrednem stiku Z otroki- Ko je takle Tomo star komaj dobro leto, pride
Odgovor »očetovemu strašilu«
Mati ii£zmon?vs£ga
že Marko za njim. Kateremu obeh otrok naj se posveča mati ?Mali jo nujno potrebuje, a starejši je pravkar shodil, tako da vse obleze, vse hoče imeti in vse razbije, kar mu pride pod roko. Zlati mora imeti oči in posluh za dva, to pa terja od nje mnogo potrpežljivosti.
Za doslednost pri vzgoji je treba časa in živcev. A današnji gospodinji in materi često oboje primanjkuje. In ko je Tomo star šest let, ji morda res rase čez glavo, zato je trda očetova roka nujno potrebna.
»Toda ona naj opravi sama z otrokom...«
Da, dragi Bojan, pravljice pripovedovati otrokom je mnogo laže, kot pa dosledno paziti na vse otrokove korake in vsak trenutek preudarjati, kakšno kazen ali opomin zasluži za tn ali ono vragolijo.
kako ga bo treba posvariti, da bo kaj zaleglo.-.
Ne, mnenje, da mora mati sama opraviti z otroki, nikakor ni pravilno, čeprav je tovariš Bojan izrazil to misel v zelo spretni obliki, da se zdi človeku na prvi mah sama cb sebi umevna. Toda to stališče je vendarle prekomodno za očeta. Mati naj svari, kaznuje, poučuje, opominja otroke, naj se bori z njimi — saj vemo, da je zdrav otrok v neprestani opoziciji s svojo okolico — očetu pa ostane samo še zabava z oitraki — če se mu ravno zljubi. Če pa je slabe volje, je pa treba samo grdo pogledati, pa že bežijo v svoj kot ali pa spat. Vloga takega vzgojitelja res ni niti težka niti kočljiva — a račun plačata masti in otrok.
Bolj ko kdaj se morata danes potruditi za vzgojo otrok oba. oče in mati. No otroka
deluje danes
~~ivh
skočila
vplivov, pozitivnih in negativnih, ki jih je treba pravilno usmerjati; poziltivne krepiti, negativne pobijati. rn otrok je najbolj srečen, če ima zavest, da so mu njegovi starši v vsem najboljši svetovalci, zlasti pa, če ima v svojem domu občutje harmonije med očetom in materjo.
»Saj te ni nikoli doma —«
To je očitek, ki ga današnji očetfje menda največkrat slišijo. Roko na srce: ali vedno po krivici? Dragi Bojani, ali res porabite vsako prosto minuto za dom in družino?
Res je, človek je ves dan zaposlen, zakaj bi si ne privoščil nekoliko razvedrila po končanem delu? Doma pa je tak hrušč, da človeka ubija-
Kaj pa žena? Kdaj pa je delo zanjo končano? Ali nje ne ubija trušč, ki ga ne prenaša samo zvečer, marveč ves dan?
Poznem moža, ki je izvrsten čl-ovek in tudi dober družinski oče. Svoje otroke ima zares rad. Ko pripoveduje o njih, ga je užitek poslušati, kako se poglablja v sleherno njihovo lastnost, kako jih razume, kako jih obožuje. Nedavno pa je obolel. Moral bi ostati v postelji, a po nekaj dneh je pri-šepal v urad- Ko so ga tovariti začudeno gledali, se je skoraj opravičeval: »Ne zdržim več doma. Otroci so neprestano okrog mene. sprašujejo me zdai to zdaj ono; očka sem. očka tja...To gre ves dan. Tako
se ne bom nikoli pozdravil-Mislim, da se mi bo v pisarni prej zboljšalo.« Ali ni ta primer tako značilen, da ga sploh ni treba komentirati? Ali ne dokazuje marsičesa, zlasti po. to, kako zelo si žele otroci očetove družbe?
Naj še povem, kako ljubko je to misel izrazil mali Milan, čigar oče je profesor in zaposlen s predavanji le po nekaj ur na dan, zato prebije večino prostega časa doma. Toda ves dan tiči v svoji sobi in študira in piše. Največja ženina skrb je, da drži otroka proč od očeta. A atr-ok si tako steno želi njegove družbe, pomenka z njim. Nekoč, ko ni bilo mamice blizu, se prikrade k njemu v sobo in ga boječe nagovarja, Oče ga skoraj ne opazi, a ko ga otrok le nadleguje s svojim čebljanjem, ga razstreseno poboža po glavi, mu da papir in svinčnik: »Na, riši auto/« A Milan se ne zmeni za darilo in ne odide proč. Tedaj ga oče osorno vpraša: »No, kaj pa še hočeš? «In otrok boječe: »Tebe hočem, očka!«
Ali ni pretresljivo? Mar ni v tem vzkliku nekaj, kar otrok ni mogel in ni znal povedati: »S teboj bi se rad igral, s teboj bi rad po moško govoril, pred teboj bi rad junačil, od tebe bi rad malo ljubezni in prisrčne toplote!«
Res je, kakor so rekli že stari Grki v enem svojih pregovorov; čas je največja vrednota. kar jih človek ima. Vemo. da je zlasti za znanstvenega delavca čas nadvse dragocen. Toda še večja dragocenost je tvoj otrok. Ali mu ne bi podaril vsak dan vsaj malo dragocenega časa?
Marjanca Majnik
Štiri skice modelov iz Štirih znanih modnih pariških hiš
ških ulicah, v predmestjih spadajo med žalostne dokumente velemesta, katero edi-
POSUSEN DOMAČI KOSTANJ
Sedaj je čas, da si posušite domači kostanj. Prav dobro vam bo služil kot nadev za potice in kolače. Za sušenje so najboljši veliki kostanji, ker so majhni preveč vodeni in premalo sladki. Kostanj olupimo in osušimo na pekaču v pečici, ko ni več ognja v štedilniku. Posušenemu odstranimo še notranjo kožico, kolikor se ni že sama odluščila in shranimo v kozarcih na suhem prostoru.
KOSTANJEVA POTICA
Suh kostanj namočimo čez noč v mlačni vodi ali mleku. Naslednji dan ga zmeljemo na strojčku za orehe. Zmlet kostanj pražimo na masti ali maslu, kateremu dodamo sladkor. Pražimo četrt ure, nato zalijemo z mlekom in mešamo, da mleko povre. Ohlajenemu pridenemo cimet, vanilijev sladkor in raztopljeno maslo. Ta nadev namaži na testo in potrosi po vrhu na maslu pražene drobtine. Ce je nadev zelo redek, dodaj drobtine. Nadev mora biti dobro oslajen.
KOSTANJEVA KREMA
Namočen zmlet kostanj kuhamo v ohlajenem mleku pol ure in ohladimo. Medtem mešamo surovo maslo s sladkorjem in rumenjaki (vzamemo poljubno število), pridenemo ohlajen kostanj in sneg beljakov, Ta krema ho okusna poslastica za odrasle in otroke.	Z. S.
Krepčilna pijača za bolne na pljučih. Šest svežih jajc (belih) umiješ in zbrišeš ter poliješ s sokom osmih limon To pustiš stati tako dolgo, da se jajčna lupina popolnoma raztopi. Tej tekočini dodaš pol kilograma medu ali pol kilograma sladkorja in 2 del konjaka. Vse to dobio premešaš. Bolnik naj jemlje ni-jačo ix) dve do tri žlice dnevno.	M. V.
no more nuditi tako bedna domove. Seveda pa je v Parizu mnogo stanovanj, vendar je med njimi razmeroma malo sodobnih, saj je Pariz pač staro mesto.
Mimo ustvarjalcev mode
Dior je ime najbolj znanega pariškega krojača. S svojim smislom za reklamo, pa čeprav v obliki ogorčenih filmskih zvezd ustvarja predrzne nove modele, ki so v vseh časopisih vedno na prvem mestu. Njegova velika modna hiša na enem izmed mirnejših pariških bulvarjev pa je skromna in vzbuja pozornost samo z nekaj črkami »Christian Dior«. Z isto skopostjo kot Diorjeva izložbena okna so opremljena izložbena okna drugih velikih modnih krojačev in še to samo s tistimi predmeti, ki sem jih mesec kasneje skoraj vse opažila v modnih časopisih. Več izložbenih oken imajo in nekoliko reklamnejše so opremljene »botique« istih pariških u-stvarjalcev mode, ki prodajajo svoje izvirne modele za več sto tisoč frankov (!) v modni hiši, in skromnejše za manj kot 100.000 frankov v »botique«.
Čudno je, da je v pariški poplavi modnih trgovin težko najti frizerske salone in salone za klobuke. Menda so prav vsi v nadstropjih in nobeden v pritličju. Zanimivo je, kako so frizerski saloni drugače urejeni kot smo jih vajeni pri nas. Ženske, ki sedijo pod sušilnimi aparati, imajo postavljene svoje stole v krogu in v vrsti ob oknih tako, da gledajo na prometno ulico. Z razliko od naših, imajo pariške frizerke (tudi učenke) vedno brezhibno pričesko — model, ki spada prav tako v frizerski salon kot sušilec za lase. Tudi prodajalke v modnih, delikatesnih trgo-
vinah ali pa v mesnicah so vedno najeleganlnejše dame. Seveda izjeme tudi v Pariza potrjujejo pravilo. Daša ,
1
St. Mt — ix novembra 1954 7 SLOVENSKI P0B0CEV1LEC / str. 7
1	'Po knjigi M. Kinnan Rawlingsöve — Riše MiM Muster |
421.	422.	423.
Moral Je vedno znova srnjaka priganjati in Ko se Je prebudil, ni bilo Slaka nikjer. Odšel Jody Je hitro smuknil in se skril za prekaje-pregovarjati, tako da se je nazadnje naveličal je po njegovih sledeh. Spočetka so se vile valnico ter poklical Slaka k sebi. Slišal je, da in vrgel srobot proč. Slak mu je nekaj časa križem kražem, potem pa so se obrnile narav- je mati burno odprla kuhinjska vrata in snop voljno sledil. Popoldne pa so Jodyju opešale nost proti domu. Jodyju ni preostalo drugega, luči je posvetil na dvorišče. Toda vse je bilo p -5i. Zjutraj ni niti zajtrkoval, tako je hitel od kakor da krene za njimi. Bil je tako truden, da tiho in čez čas se je mati spet vrnila. Jody je d -na, in zdaj ga je zmagovala lakota. Nobenih ni mogel nič premišljevati. Bilo je že tema, ko počakal, da je tudi v hiši vse potihnilo, nato pa gozdnih sadežev še ni bilo, zato je poskusil je prispel do kmetije. V kuhinji je gorela luč. se je previdno zrinil v prekajevalnico in si od-Ivrčiti listje kakor Slak, a od tega mu je bilo Splazil se je do okna in pogledal noter. Večerja česnil kos medvedjega mesa. Bilo je žilavo in U c huje v želodcu. Noge so mu postajale težke, je bila pri kraju in mati je že krpala pri sveči, trdo, toda vsaj za silo je moral potešiti bolečo p iskal je sončen prostorček, legel in zvabil tudi Ni se še odločil, ali naj stopi noter, tedaj pa je lakoto. In ko je skrivoma strmel proti rodni hiši, trnjaka k sebi. Glad in nadloge in spomladansko zaslišal rahel topot in Slak se je pridrevil na se je počutil kakor preganjana zver. Nato je sonce so ga tako omamili, da je zaspal.	dvorišče. Mati je prisluškovaje dvignila glavo, odšel na skedenj in skupaj s Slakom legel na
seno.
1 DNEVNE
BfiDIO
ZAHVALE
KOLEDAR
Pobota, 13. novembra: Stanislav
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
noči od 13. na 14. november Sobota, 13. nov. ob 20; Chrlsto-
1944 so Nemci in domobranci ,-ali vdreti na osvobojeno ozecn-V Beli krajini. Za ta vdor se ■ bralo okrog 3000 Nemcev, do-.rančev in ustašev, ki so pro-.: iz Kočevja proti Koprivni-Sovražnikovim prvim oddel-: .ce je zaradi odsotnosti naših rad posrečilo 13. novembra :raj pritihotapiti se do Gmom-
ph p r S' r’ aocns n*	Tvorni 3
Izven. (Thomas - Jože Tiran)
Nedelja, 1**. nov ot> 15. Mira Mihelič, Zlati oktober. Izven. Popoldanska predstava.
Ob 20: Mira Mihelič. Zlati okto-
hf»r Izven
Torek, 16. nov. ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Red Torek. Vstopnice so v prodaji.
SPORED ZA SOBOTO
Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.09, 17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.30 Dobro 'jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Tržni pregled; 6.35 Poskočne napeve izvajajo Štirje fantje in Vaški kvintet z Božom in Miškom; 7.10 Jutranji orkestralni spored (F. Liszt. M. Ipo-litov-Ivanov);	7.30 Gospodinjski
nasveti; 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Pisan drcrtrž za oionirie: 11.35 Louis Moreau Gottschalk-Hershey-Kay: Cake-wadk, baletna suita; 12.00 Kmetijski nasveti; 12..10 Skladbe F. Bernarda in I. Zajca
Vsem, ki so ob izgubi mojega moža sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetja, najiskrenejša zahvala. Prav posebno se zahvaljujem gasilcem vasi Milno. Prav tako se zahvaljujem upravi in "kolektivu železarne Jesenice, kolektivu obrata Jijvomik m sindikalni podružnici — 2alujočl: žena Vida, otroci: Andrej, Janez, Vida, Tonček, mati Ana brat ToneJ in žena Marija.
Ob nenadomestljivi izgubi moje mame
p runo med Koprivnikom in 1- bom. Sovražnik je bil popol--tia rszkropljen in je komaj : M v Kočevje. Pri tem je imel ko 120 mrtvih in okrog 100 ranjenih.
Abonma red TSS IL
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28
rf:/;tav' Vena Pilona v Mo- Sobota l3 nov. ob 8: Gostovanje
ELZE MATJAŠIČ
™ . j..».«.,..	X. ocuuua „ X. x«ijv.a iskreno zahvaljujem vsem, M
; ■ b aSreda. 17. nov. ob 20.30: Tennessee igra Železniška godba Svdbode- ste 3° spremili na njeni zadnji '-e‘ 50 partlzanl . ..napada11 Williams, Steklena menažerija. Tabor Iz Maribora p. v. Filipa P01-1, vsem darovalcem cvetja In
*1	“J	"	čast. duhovščini. Posebno se za-
hvaljujem dr. Pavlin Rudiju za njegovo veliko prizadevanje ob času njene bolezni. — Žalujoča hčerka Minka in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 9. XI. 1954.
Vsem, ki ste našo drago
PAVLO EITRICH roj. Kolbezen
spremili na njeni zadnji poti, JI darovali vence, ji rv bolezni nudili kakršnokoli pomoč, kakor tudi pevcem zbora »Cankar«, iskrena hvala. — Žalujoči ostali.
MALI OGLASI
FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč, sprejmem takoj. — Naslov v og1. odd.	18748-1
C. - ni galeriji bo danes ob 17. uri itrokovno vodstvo (kustos Jelisa-va Čopič).
Izrekaai zahvalo dr. Gojkovič
Mi’aim, zdravniku v Zgornji jŠčavnici v Slovenskih goricah, ker s"*1, z njegovo pomočjo po d,reh h ozdravil. — Režonja Jožef, evski dol St. 54 v Slovenskih cah.
v »vinsko podjetje »Udarnik«
■n ar j e obvešča vse stranke, da spremenilo svoj naziv in bo iej poslovalo pod firmo: Obrtjo podjetje »GALVANA«, Vižmar-
'	70.
l. abivno Vas na PLES vsako so-
• :<n nedeljo ob 20. uri v p; "Idriji študentski menzi na Ml-
i' ' 'iee-tri cesti.
»v večerni začetniški tečaj *' :itratne plesne šole« (poleg
Y ' ij^'*ega mosta) se prične v če-18. novembra ob 20.30. uri. -l/arje vsak dan od 17. do 2 ure. Poučuje Jenko. j Dne 27. oktobra 1954 okoli 21. ure J- nastal požar na gospodarskem plooju, last Tobija-sa Staneta, ~ ~ti st. 12, Ljubljana. Napro-o oficirja JLA in njegovo E- emljevalko. ki sta prva «bve-r'' a gospodarja, naj se zglasita • Tajništvi? za notranje zadeve - " bljana mesto, Prešernova c. 22, « p. 78-11, zaradi nujnih infor-I-"v?
7. dopisnim tečajem se hitro na-
-■■■te esperanta. Prvo lekcijo r -le prot: priložitvi 50 din Zveri esperantistov Slovenije, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7.
v Cirkulanah, ob 11 Id 13: Gostovanje v Markovcih
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE — LJUBLJANA - Komenskega 12
Bernarda (Prenos iz Maribora); 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Okno v svet: McCarthy in makartizem; 13.10 Za vsakogar nekaj; 14.00 Iz Uradnih listov; 14.10 Iz znanih oper; 15.15 Lahka glasba; 15.30 Tečaj esperantskoga jezika — 7. lekcija; 15.40 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba); 16.00 Glasbena medigra; 18.10 Utrinki iz literature — Stana Vinšek: Pesmi; 16.30 Zefleli ste poslu-
Sobota, 13. nov. ob 20: Nužič .Za-	L™*
ostali«	Jezikovni pogovori; 18.15 Pesmi za
Nedelja, 14. nov. ob 15.30: Gorin- naše ™al^	^Zanimivosti lz
šek »Rdeča kapica« - premiera znanosti in tehnike:	13.40 Tffra
(predstava za otroke).	tamburaški orkester KUD »Fran-
ob 20: Nušič »2alujoči ostali*. ce Prešeren« lz Celja p. v. Janka
Hočevarja; 19.00 Radijski dnevnik; DPD »SVOBODA« MOSTE	19.30 Zabavna glasba, vmes rekla-
Nedelja. 14. nov. ob 17: Pavel Go- me ln objave: 20.00 Javni veseli lia, mladinska igra »Srce igračk« večer Radia Ljubljana; 22.15 Igra — igrajo dijaki X. gimnazije Ljubljanski plesni sekstet, poje Moste.	Ivo Robič; 22.30—23.00 Oddaja za
DPD »SVOBODA«	na5e izseljence — na valu 327.1 m;
LJUBIJA, VIC	22.15-23.00 UKV program: Za ve-
„ . ,,	...	.	... sel konec tedna — plesna glasba;
Nedelja, 14. XI. Charleyeva tetka. 23,oo_24 oo Oddaja za tujino — na
vrd^S a VS Pn VSak dan valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). MESTNO GLEDALIŠČE CELJE UMRLI
Sobota, 13. nov. ob 20: Luigi Pi-
PIS ARNES KO MOC za vodenje
potrošniških kreditov sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. — Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Pridna in natančna«.	18671-1
SPREJMEM žensko takoj od 8. — 14. ure za varstvo k dveletnemu fantku, obenem bi še kuhala kosilo. Pogiič, Trubarjeva 21, dvorišče.	18705-1
RAČUNOVODJO jm skladiščnika z znanjem vodenja kartoteke materialnega knjigovodstva išče Gostinsko podjetje »Sora« Šentvid. Nastop 1. Xn. 1954.	18738-1
TAKOJ SPREJMEMO v sflužbo administrativno moč z izobrazbo srednje ekonomske šole, ki oblvlada stenografijo. Ponudbe v oglasni odd. pod »Srednja ekonomska šola«.	18739-1
ZA TAKOJŠEN NASTOP službe potrebujemo kvalificirane in vojaščine proste strojne mizarje, železostrugarje, varilce za elek-tro in avtogeno varjenje, kovača za delo na strojnem kladivu, splošne ključavničarje, pol kvalificirane ključavničarje za ročno in strojno delo ter nekvalificirane delavce za kovinski obrat, ki bi se priučili. Ponudbe: Elan, Begunje, Gorenjsko.
18628-1
POHIŠTVENEGA IN AVTOTA-PETNIKA takoj sprejmem. Drž. obrtni mojster Šnajder Stanko, Maribor, Partizanska c. 81.
18624-1
KMETIJSKA ZADRUGA Lanišče, p. Škofljica, razpisuje službeno mesto poslovodje s predpisanimi kjvailifikacijami. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru.
KMETIJSKA ZADRUGA Lanišče, p. Škofljica, razpisuje službeno mesto knjigovodje z odgovarjajočo kvalifikacijo. Pismene ponudbe poslati na upravo Kmetijske zadruge * opisom dosedanje službe.	18660-1
FRIZERKO, veščo moške stroke, sprejme takoj Ziblar Vladimir, Tržič.	13661-1
BLUZ BO KUHARICE v menzi ali gostilni iščem. Naslov v upravi lista Maribor.	18625-1
•RASICA«, tovarna čtek ln pletenin, Gameljne pri Ljubljani išče finančnega strok'-vmjaka (ki je «edaj po moživnrti zaposlen v revizijski služben za pomoč pri reševanju organizacijskih vprašanj, v prVl vrsti obratovnega knjigovodstva in strokovnjaka za organizacijo administrativnega poslovanja ln evidence. Honorar po dogovoru, delo v podjetju dvakrat tedensko v popoldanskih u?ah. Od zadnje trolej-busne postaje prevoz v podjetje z avtomobilom.	18633-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Šušteršič, Titova 58.	18634-1
POUČUJEM nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino im klavir, katerega dam za vajo proti honorarju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tabor«.	18723-2
ŽELEZNO PEC. emajlirano, šamo-tlrano, prodam. Naslov v ogl. odd.	18581-4
RJEFROSTE REME ra popolno opremo mesnice, prodam. Naslov v ogl. odd.	18715-4
zložljivo Železno posteljo ln šipe prodam. Kardeljeva 8-1., vrata 15.	18690-4
KRAVO « teletom prodam. Dravlje, Vodnikova 265.	18692-4
Zenski krzneni flasc prodam. Novak, Čufarjeva 10.
18709-4
PSA, nemškega ovčarja, starega 6 mesecev, prodam. Hrušovar, Prešernova 13.	18789-4
ZLOZUTV PAVILJON (haroko), prodam. Zaloška 48, Vahtar.
18733-4
8-TONSKI TOVORNI AVTO »ZIS« v defektnem stanju, prodamo. Cena ugodna. »Zadružnik«. Radovljica.	18741-4
KOMPLETNA POSTELJA z nočno omarico, ugodno naprodaj. Naslov ^v ogl. odd.	18565-4
ZIMSKO SUKNJO prodam. Lavričeva 15, vrata 10, Bežigrad.
18561-4
MESTNA ZADRU ZN A ZVEZA, Ljubljana, Kresija 96-ITI, proda: stroj za polnjenje salam, stroj za rezanje mesa, .decimalne tehtnice, ročni voziček im razne trgovske pulte In omare. Ogled vsak dan do 20. XL 1954, dnevno od 8. do 12. ure.	18631-4
PRODAM staro na novo prepleskano sobno opravo z žimnicami. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v ogl. ood.	18649-4
STROJ za tamburiranje kupimo. Ponudbe pošljite Zadrugi katoliških duhovnikov FLRJ, Liub-I1ana, Resljeva 8.	18654-5
VELIK LESTENEC lz medenine, po možnosti Vlit, premera najmanj 150 cm in primeren za večjo dvorano, kupimo. Naslov v ogl. odd.	18652-5
STRESNO OPEKO z dvojno zarezo, 3760 kosov, kupim takoj. — Žerjal, Jesenice, Gosposvetska c. 6.	18616-5
VPLTNJAC tipa »Soleks« za 6 valjnl motor, kupim taikoj. Naslov v oglasnem oddelku.	18623-3
DIFERENCIAL, prednjo os, vzmeti, menjalnik, volan In šasijo, znamke »Fiat« zamenjam za motorno kolo. Naslov v oglasnem oddelku.	18373-6
ZAZIDLJIVO PARCELO do 660 m* ali dvodružinsko nedokončano hišo — vilo, kjerkoli v Ljubljani kupim, plačam takoj. Ponudbe: Kobal, Vrtača 14, Ljubljana.
18699-7
MONTAŽNO LESENO HIŠICO kupim, proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Enodružinska«.	18602-7

•UNION«* tlov.-necn. film »Greh«* Predstave ob 16, 18 in 20. Mladini pod 16 let vstop prepovedan! Ob 22. premiera angl. filma »Veseli Norman«. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 15. dalje.
»KOMUNA«: amer. film »Vrni se mala Sheba« Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje.
»SLOGA«, jugosiov. film »HUra na obali«. Tednik/ Predstave ob
15,	17, 19 ln 21. Ob 10 je matineja istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9 do 10, za popoldanske predstave pa od 2-30 do 11 ter od 14 dalje.
»SOČA«; premiera franc, filma »Umor«. Tednik. Predstave ob
16,	18 in 20. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 15. dalje.
»SISKA«: premiera franc, filma »Umor«. V glavni vlogi Fernan-del. Tednik:	»Maroko«, ob 18,
18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»TRIGLAV«* amer. film »Samotna zvezda« *n tednik. Predstave ob 16, 13 in 20 Prodaja vstopnic od
15 dalje.
•LITOSTROJ«: amer. film »Tajni
tovor«, ob 20. Prodaja vstopnih eno uto pred pričetkom predstave.	4
Šentvid »svoboda«: belgijski film »Banket tihotapcev«, ob 18 In 20.
VEVČE: amer. barvni Ulm »Ska-
ramuš«.
DOMŽALE: švedski film »Zaradi moje ljubezni«, ob 20.
JARŠE »INDUPLATT«: franc, film »Taras Bulba«.
KAMNIK: koprodukcija »PoslecU nji most«.
BLED: mehiški film »La red«, ob 20. uri.
CELJE VÜNTON«:	amer barvni
f:,rn »v vrt?ncu* ob 18 in 20
NOVO MESTO »KRKA«: mehiški film »Rio Escondido«.
KRANJ »STOR2TO:	amer. film
»Pregnanci iz Poker Fiata« in tednik, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstoonic od 15. dalje.
KRANJ »SVOBODA«: nemški film »Dvojčki«, ob 18.
JESENICE — »RADIO«: ameriški film »Vodnjak«, ob 18 in 20. —
JESENICE »PLAV2:	argentinski
film »Motne vode«, ob 18 in 20.
PRODAM arondirano malo oosest-vo v izmeri 1 ha 22 a s hišo, go-s-Dodairsknm poslopjem. *vinogradom, s-ađonosnikoen m dvema njivama. Posestvo leži 15 minut oddaljeno od trga Šmarje v Zadržati. Naslov v ogl. odd. 18603-7 GARAŽO za tovorni avto iščemo. Zadružni vinogradar, Ljubljana, Poljanska 17.	18707-8
VEČJE POSLOVNE PROSTORE v STedišču Ljubljane, lahko v manj prometni ulici, iščemo. — Eventualno zamenjamo naše lokale na Resljevi cesti z ^večjimi. Posredovalcu damo nagrado. — Zadruga katoliških duhovnikov FLRJ. Ljubljana, Resljema 8.
18689-9
ZAMENJAM po možnosti dvosobno stanovanje na Lavnci za enosobnega kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjam«.	18689-9
PROSIM NAJDITELJA zavitka dveh risb v vlaku Orient-expres, dne 39. oktobra zvečer, da odda Istega oroti nagradi v oglasni oddelek.	18683-10
DNE 5. 11. 1954 sem v vinjener/a stanju močno žalil uslužbenca tajništva za notranje zadeve iz Celja, tov. Ratej Jožeta in sem mu hvaležen, da me ni zaredi tega predal sodišču. Tako prosim tov. Rateja, da mi oprosti. Za odstop od tožbe se mu najlepše zahvaljujem. Skodič Anton. Negonje št. 15. Rogaška Slatina.	18746-11
aioioioioioioioioioioioiaioioioioioioioioioioioioBoaoioic
randello: Sest oseb išče avtorja abonma red sobota (delavski) in izven.
Kruta usoda nam je iztrgala v cvetu mladosti našo naj dražjo in Nedelja, 14. nov ob 15.30 - Luigi nikdar pozabljeno hčerkico Pirandello: Sest oseb išče avtorja - abonma red nedelja in	MILENO GR ACER
izven	učenko III. razreda osnovne iole
Torek, 16. nov. ob 20 - Luigi Pi- K poslednjemu počitku jo bomo randello: Sest oseb išče avtorja, pospremili danes, 13. novembra ob
Abonma red torek in izven.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 13. nov. ob 19.30: Deval: Kotiček igračk. Komedija v treh dejanjih.
16. uri na pokopališče Golovec v Celju. — Globoko užaloščeni: atek, mamica, bratec, ocruica in ostalo sorodstvo. — Celje, Polenšak, Jur-Šinci, Prebold, Essen — 12. novembra 1954.	_________________
--Jela« sol kot dodatek kopeli Nedelja, 14. nov. ob 19.30: Deval: čudeže. Popolnoma prerojen Kotiček igračk.
« po kopeli, če si dodal vodi >’ELA« sol. Dobi se v drogerijah ir. parfumerijah.
Kromov prašek Je najboljše ?'f dstvo za čiščenje štedilnikov in 7->=ode. Dobi se zopet v vseh trge vi nah.
KROSAN pozna danes že vsaka
bra gospodinja in vsak dober kmet. Krcmoir posut s KROSA-ne gnije. Dobi se v drogerijah. semenarnah in zadrugah. Zadnja novost
111
Eau de cologne
GLEDALIŠČE
DRAMA - (JURIJANA Čobota, 13 nov. ob 20: Goldoni: Lažnik Izven ln za podeželje. Nedelja, 14 nov. ob 20:	Irwin
Shaw: Dobri ljudje. Izven in za podeželje.
OPERA
Sobota, 13 nov. ob 19 30: Verdi: »Travlata*. Izven Ln ca podeželje.
Nedella 14 nov. ob 19.30: Verdi:
»Ples v maskah« — Gostovanje znamenitega tenorista Helgeja Rosw Angela prvaka Dunajske Opere Izven.
Zveze z vlaki ugodne.
käZPIS
Mestno gledališče Ljubljana razpisuje nagrado 50.000 dinarjev
za izvirno dramo, ki bi Jo uprizorilo ob desetletnici osvoboditve Ljubljane.
Snov drame naj bo primerna dnevu, ko bo prvič uprizorjena. Prednost imajo dela s snovjo iz osvobodilnega boja ali iz prvih dni po osvoboditvi. Zaželeno je, da bi se drama dogajala v Ljub
Za vedno na« je zapustila ljubljena mama ln »tara mama
ANTONIJA STRAH upokojena babica Pogreb bo danes, 13. nov. ob 15. uri v Zalogu. 2ailujoči: hčerka, sinova, sestra ln ostalo sorodstvo.
Umrla Je naša ljuba «estra, teta in svakinj a
VLADA POTOKAR
Pogreb naše ljube Vlade bo 14. novembra iz Nikolajehre kape-^	^ a v ^	le ob 14.39. — Brat Milan, sestra
ljani. V	poštev prihajajo pred-	Tinea, nečak dr. Milan in ostalo
vsem resna dela, vendar tudi ko- sorodstvo. medije z umetniškim stremi j e-
njem niso izključene.	Vsem sorodnikom naznanjamo
Razločno tipkana besedila, ki žalostno vest, da nas Je po kratki so	lahko	podpisana	ali šifrirana,	in mučni bolezni zapustila moja
je	treba	predložiti	direkciji gle-	nadvse ljubljena žena, mama. se-
dališča najkasneje do 15. februar- stra, teta
Ja 1955. Rezultat natečaja bo ob- MARIJA LUSINA, roj. Korenčan javljen v dnevnih časopisih 22.	,	’	.
februarta 1955. premiera drame pa PogTeb drage pokojnice bo v bo 9 maja 1955	nedeljo Iz hiäe žalosti v Borovni-
Avtorju nagrajenega dela pri- C1 15-30 na domače pokopališče, padajo poleg nagrade tudi običaj- p '?noao. žalujoči mož Matija, ne avtorske tantijeme.	hčerka „Manja, sin Cabrijel, se-
Kvalitetna dela. ki ne bodo na- stra Julka, bratje Jernej, Viktor, grajena, bo gledališče uprizorilo v Franci in ostalo sorodstvo, prihodnjih sezonah, ali pa Jih bo, Borovnica, Horjul, Tolmin, Ljub-če bo več takih primerov, odsto-
pilo drugim gledališčem,	GBSKSSSBEHHBHHnHHMflH
Upravni odbor Gozdnega gospodarstva Maribor
razpisuje delovna mesta za:
UPRAVITELJA Gozdne uprave v OplotnlcL (Družinsko stanovanje takoj na razpolago.) UPRAVITELJA Gozdne uprave Maribor.
GRADBENEGA REFERENTA pri upravi podjetja v Mariboru.
Pogoji: za upravitelja gozdnih uprav gozdarski Inženir z najmanj 3-letno prakso v gozdarstvi ali gozdarski tehnik z najmanj 5-letno prakso v gozdarstvu;
za gradbenega referenta gozdarski inženir s prakso v gozdnem gradbeništvu aU gradbeni tehnik s prakso pri nizkih gradnjah.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali najpozneje s 1. januarjem 1955. Ponudbe poslati najpozneje do 30. novembra 1954 na GOZDNO GOSPODARSTVO-MARIBOR, Gregorčičeva ulica 30.
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
5
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
5
■
o
■
o
■
o
■
o
»
Smovina
«
podjetje za promet z odpadnim materialom
MARIBOR
1 Podjetje je bilo ustanovljeno I. 1951 in je imelo lokalni značaj. V skledu z novo uredbo je U. 0. in D. S. sklenil, da svoje poslovanje — zbiranje odpadnega materiala — razširi in je v ta namen pogodbeno registriral še več odkupnih postaj v Sloveniji: Maribor, Tržaška cesta 95 in skladišče na Vojašniškem trgu št. 1; Ljubljana, Dolenjska cesta 6, skladišče na šmartinski cesti 22; v Ptuju, Radljah ob Dravi, Slovenski Bistrici, Šoštanju, Ilirski Bistrici in v Pulju.
Podjetje zbira, odkupuje in prodaja odpadke'in odpadni material. Razvoj centrale in odkupnih postaj je bil težaven, saj je imelo podjetje do 1. VIII. 1953 samo skromen dva-milijonski kredit. Več odkupnih postaj, oziroma več odkupnega aparata zahteva nujne povečanje obratnih sredstev. V letošnjem letu je bil promet za 50-60% višji od lanskega.
V okviru finančnih možnosti se kolektiv trudi, da čimbolj mehanizira postopek dela in s tem znižuje prodajno ceno. Iz lastnih sredstev so si nabavili tovorni, poltovorni in osebni avto. DS in U0 ima v načrtu nabavo hidravlične stiskalnice za stiskanje pločevine, vendar jo zaradi previsokih cen (25 milijonov frankov jugo-meja) ni mogoče nabaviti. Uspeli so z društvom ljudske tehnike in Tovarne poljedelskih strojev Maribor, do so izgotovili prvo hidravlično stiskalnico za stiskanje pločevine v državi, ki zadovoljivo služi svojemu namenu. Redno je začela obratovati na Dan republike - 29. XI. 1953.
Organizirali so si lastno mehanično delavnico, ki ima zaslugo, da ima danes podjetje moderno parketirko, magnete za čiščenje kovinskih ostružkav, škarje za rezanje železa z električnim tokom, večje število avtogenih rezilnih naprav, ročne stiskalnice za papir in krpe in še razne druge stroje.
Z mehanizacijo, ki jo podjetje Surovina uporablja, ogromno prispeva našim železarnam, livarnam, papirni in tehnični industriji.
Iz kratkega opisa vidimo, da je podjetje dobro organizirano in pravilno manipulira, reže, sortira, parketira, opremlja in dostavlja material.
Vsi člani kolektiva se trudijo, da zbirajo za našo industrijo vse odpadke, ki Še ležijo In propadajo na terenu.
S tem hočejo naši industriji zmanjšati uvoz odpadnega materiala in obenem prihraniti •«fcnonn*** rif>v;7e ih s tem nabavo blaga, ki ga pri nns še nimamo. — Poiščite v vseh domačih kotih, trgovskih podjetjih in industriji ves odpadni material in ga prodajte v vseh poslovalnica!: »Surovine«, Slovenije — trud vam ho dobro poplačan.
G
■
0
a
0
■
o
a
o
■
o
■
o
5
■
o
9
0
■
0
a
0
a
0
m
o
■
o
a
0
■
o
■
o
■
o
■
o
a
o
GB
o
■
o
a
0
■
o
a
0
■
o
■
o
a
0
■
o
- ■
o
St. 26« — 13. NOVEMBRA 1931
Generalna skupščina 011
New York, 12. nov. (AFP. Pred političnim . odborom Gene-ra'ne skupščine OZN je sovjetski delegat Andrej Višinski ponovno izjavil, da se Sovjetska zveza zelo zanima in zavzema za vsa prizadevanja, ki imajo za cilj, da bi bila atomska energija uporabljena v miroljubne namene. V svojem govoru je poudarjal, da v Sovjetski zvezi atomsko energijo že izkoriščajo za elektrifikacijo. Višinski je kot dokaz te miroljubne uporabe navedel, da je bila prva atrmska električna centrala na vsvm svetu v prometu že 7. julij d letos v Sovjetski zvezi.
Velika demonstracija v Parizu
PARiz, 12. nov. (Reuter). Olccli 460 > državnih nameščencev je demonstriralo danes na trgu pred pa 'TUo opero zaradi odklonitve Tz'.'.i:v o zvijanju plač. Dcmon-so organizirale 3 sindikalne zveze. ?»Ieu demonstranti in policijo je .prišlo clo spopadov, ko So policisti hoteli zapireli vse ulice, ki se iztekajo na trg pred opciro. Med spopadom je fcilo nekaj demonstrantov ranjenih. Ko je til o na trgu pred appro demonstracij konec in so tlrg zase IH močni oddelki »policije, so se demons lanti v neki stranski U! >i r mili v sprevod proti trgu Ven dome.
Posebni politični odbor OZN je poslal Varnostnemu svetu zahtevo, naj bodo v članstvo Združenih narodov sprejete vse države, ki so za sprejem prosile že pred nekaj leti in te prošnje še danes niso rešene. Resolucija, ki zahteva sprejem takih držav v članstvo Združenih narodov,
je bila sprejeta z 59 glasovi. Posebni politični odbor pričakuje, da bo Varnostni svet svoje spo-veciio predložil Generalni skupščini še med njenim sedanjim zasedanjem. Avtorji resolucije so bili predstavniki Argentine, Kube, Salvadorja in Indije.
Avstrijski socialisti
prot» verskem šolam
Dunaj, 12. nov. (Tanjug). Avstrijski minister za promet in za nacionalizirano industrijo Karl Waldbrunner je danes zahteval na kongresu socialistične stranke, naj se v vsej Avstriji uvedejo samo splošne državne šole. Naglasil je, da socialistična stranka odločno zavrača zahtevo ljudske stranke glede državnih podpor konfesionalnim šolam, ker po njenem mnenju take šole ne ustrezajo potrebam dežele. Minister Waldbrunner je na kongresu tudi poudaril, da bi morala stranka poglobiti in razširiti svoj vpliv v raznih kulturnih ustanovah in organizacijah, predvsem pa bi morala okrepiti svoje pozicije v pro-
Pred koncem mandata predsednika italife
Rim, 12. nov. (Tanjug). Od danes ima italijanski državni predsednik Luigi Einaudi samo še 6 mesecev do konca svojega mandata. Ta datum je važen zaradi tega, ker predsednik repu-bl ike v zadnjih šestih mesecih svojega mandata ne more razpustiti parlamenta in razpisati novih volitev ter je tako odgovornost vlade in vladne večine že večja, ker vlada ni več pod kontrolo državnega predsednika. To je zlasti važno v sedanji situaciji, ko se vrstijo nesoglasja In spon1 v vladnem bloku. V sadnj ih mesecih mandata državnega predsednika pa se bo začel 6eveda tudi boj za volitev no-
vega predsednika in bo ta boj prav gotovo zelo oster.
Zavrnitev vesti o Eisenhowerjevi kandidaturi
Washington, 12. nov. (AP). Sekretar Bele hiše za tisk James Hagerty je označil kot popolnoma neosnovane in nesmiselne tiste časopisne vesli, ki trdijo, da je predsednik Eisenhower republik. voditeljem obljubil, da bo spet kandidiral leta 1956. Hagerty je naglasil, da predsednik ZDA sploh ni imel nobenega sestanka z voditelji republikanske strank"
svetnem ministrstvu, kjer ima danes naj večji vpliv ljudska stranka.
Spor zaradi konkordata v Zahodni Nemčiji
Eonn, 12. nov. (Tanjug). Socialni demokrati in liberalci so danes odločno nastopili proti priznanju konkordata, ki ga je septembra 1933 sklenil Hitler z Vatikanom. Stranki sta se izjavili proti konkordatu z vso odločnostjo zaradi tega, ker je kancler dr. Adenauer izjavil neki delegaciji katoliških škofov, da konkordat z Vatikanom, ki ga je sklenil Hitler, še vedno velja za Zvezno republiko Nemčijo.
Spor zaradi konkordata traja v Zahodni Nemčiji že nekaj let. Katoliški krogi poudarjajo njegovo legalnost, kar pa nočejo priznati tudi nekatere deželne vlade. Tako je nedavno deželni zbor Spodnje Saksonije sprejel šolski zakon, ki ne priznava konfesionalnih šol. Cerkveni krogi so protestirali ter svoj protest utemeljevali s konkordatom, ki je bil sklenjen med Hitlerjem In Vatikanom.
Protest Saudove Arabije London, 12. nov. (Reuter). Sau-dova Arabija je protestirala, ker je britanski ambasador v Izraelu izročil svoje poverilnice v Jeruzalemu in ne v Tel-Avivu. V protestu je rečeno, da je bila s tem prekršena resolucija Združenih narodov o internacionalizaciji Jeruzalema.
:
Podjetje JUGOREKLIiM Ljubljana
razpisuje mesto
GBRÄ70V0DJE LITOGRAFIJE
Plača po tarifnem pravilniku z dodatkom.
Dokumentirane ponudbe na upravo JUGOREKLAM — LJUBLJANA, Kidričeva 5



SAH
Na mednarodnem turnirju v Beogradu je bil včeraj prost dan ter sta popoldne Karaflclajlč in Czerniajc nadaljevala partijo XVTIT. kola, ki se je končala remi. B a reza Je brez nadaljevanja dobil partijo proti Ptlniku, ki se je vdai takoj .po koverti rani potezi. Ker danes odpotujeta, sta Joppen in Ndevergelt že sinoči igrala partijo XIX. Stola, ki se je končala z zmago črnega. Ostale partije zadnjega kola igrajo danes od 12. ure dalje.
4
4
I
•
4
:
•••••
Večerja v čast dveh jugoslovanskih delegacij Dunaj, 12. nov. (Tanjug). Jugoslovanski ambasador na Dunaju Dragomir Vučinič je priredil nocoj večerjo v čast dveh jugoslovansikih delegacij, ki sta sedaj v Avstriji. Med gosti so bili avstrijski zunanji minister ing. Leopold Figi, načelnik političnega oddelka v avstrijskem ministrstvu za zunanje zadeve Josef Schönner, šef jugoslovanske delegacije, ki se mudi na Dunaju zaradi sklepanja raznih konvencij, dr. Milan Bartoš, ter šef jugoslovanske gospodarske delegacije dr. Vladimir Gavri-lovič.
Smrt jugoslovanskega slikarja na Dunaju
DUNAJ, 12. nov. (Tanjug). Na kliniki na Dunaju je umrl jugoslovanski slikar Nebojša Jelača, ki je prispel na Dunaj kot organizator razstave srednjeveških jugoslovanskih fresk. Star je bil 43 let. Njegovo truplo bodo prepeljali v Beograd.
Rekonstrukcija francoske vlade Pariz, 12. nov. (AFP). Predsednik Francoske vlade Mendes-France je izpopolnil svojo vlado z imenovanjem enega novega ministra in treh novih državnih sekretkrjev. Republikanski socialist, bivši degolist Maurice Le-maire je postal minister za obnovo in graditev stanovanj, radikalni socialist Billieras in neodvisni republikanec Moynet sta bila imenovana za državna sekretarja v predsedstvu vlade, član skupine neodvisnih kmetov Monin pa za državnega sekretarja v ministrstvu za trgovino.
Izvoz v Italijo Rim, 12. nov. (ANSA). Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je odobrilo uvoz 1200 glav rogate živine iz Jugoslavije v Italijo.
čeva&c •
SMUČKE V OSNOVNE SOLE
MARIAN JELOČNIK, referent za množično smučanje pri SZS	^
Smuči naj postanejo učilo!
Danes objavljamo tretji prispevek na našo anketo. Številni dopisi, ki smo jih prejeli, potrjujejo, da je ta akcija sprožila v športni javnosti, zlasti pa med smučarji, živahno debato. Prepričani smo, da se bo iz bogatih misli naših znanih športnih delavcev izluščilo jedro, ki nam bo pomagalo rešiti znani problem — smučke v osnovne šole!
EKAR«, obrtna pekama — BOB0J
knpi od zasebnikov ali gospodarskih organizacij (lahko je tudi prenos)
trislaino parno pekovsko peč
V poštev pridejo peči tipa »WERNEBa in oPFLENDER«. Ponudbe z opisom fabrikata, leta izdelave, cene in kapaciteto pošljite na gornji naslov.
'•* «•«•••■•• .«..•M».	«•««•««••	•««•« «•««•• «••••««•• •••••»•• •••••»•.	••• ••••«•
2e v vseh zadnjih letih so se in se še ukvarjajo naši vodilni smučarski delavci z vprašanjem množičnega smučanja. Hkrati z zboljšanjem metod dela s tekmovalci, z gradnjo novih smučarskih naprav, domov, vzpenjač in standardnih prog je bila'letos ustanovljena pri SZS tudi komisija za množično smučanje. Ta komisija ima nalogo* razširiti smučanje med vso mladino, zlasti kmečko in delavsko. Nobenega dvoma ni, da je pri nas smučanje močno razširjeno in ga lahko štejemo za pravi narodni šport. Vprašanje je le, če smo temu športu posvečali zares toliko pozornosti, kolikor bi bilo potrebno.
Kakšno telesnovzgojno vrednost ima smučanje, je splošno znano. Nastaja vprašanje kakovostne rasti smučanja. Ta privlačni zimski šport je namreč dosegel že tolikšno stopnjo tehnične izpopolnjenosti, da mora biti vsakdo, ki želi smučati kolikor toliko dobro, deležen sistematičnega pouka že v rani mladosti. Imeti pa mora tudi ustrezno opremo. Na dogah od starega soda ne gre več in tudi ne na doma izdelanih smučeh po vzorcu plohcev starih Bločanov.
Kar zadeva sam, pouk smučanja, smo na najboljši poti in imamo tudi že nekaj izkušenj. Smučarska zveza in klubi Partizan, Društvo učiteljev telesne vzgoje in Svet za kulturo in prosveto prirejajo vsako leto množico tečajev. V zimskih počitnicah je precej tečajev za dijake in šolarje, a smučanje se po malem uvaja v redno telovadbo Partizana in v pouk telesne vzgoje po šolah. Dokaz za to je obsežna delavnost v zadnjih zimah in prizadevanje, da se vzgoji čim več tistih, ki bodo delali s pionirji. Tu so tečaji za vaditelje in učitelje smučanja, !ri jih pripravljata vsako leto Partizan in Smučarska zveza in tečaji za učitelje na osnovnih ter profesorje telesne vzgoje na srednjih šolah. Za učitelje bo -letos več takšnih tečajev čez vso zimo. Komisija za množično smučanje ie sklenila pomagati zlasti šolam in učiteljem s svojimi izvedenci, kajti prav tu, kjer je mogoče največ mladine vključiti v načrtno delo, smo storili najmanj.
NA OPREMO SKORAJ POZABILI
Vsa ta prizadevanja, ki uživajo tudi razumevanje krajevnih in republiških oblasti, pa ne bodo obrodila zaželenih sadov, če mladina ne bo imela opreme. Ta je zares predraga in starši z več otroki
je ne morejo vsem nabaviti. Kaj storiti? Več poizkusov je bilo v zvezi z nabavljanjem kolektivne opreme. Toda, to se ni obneslo, ker so smuči preveč občutljiva stvar, da bi Jo moglo izkoriščati več oseb hkrati. Uspeh z učenci, ki so uporabljali vsakokrat druge smuči, ni bil zadovoljiv, ker se smuči po dolžini, prožnosti, trdoti lesa in tudi po stremenih razlikujejo in smučar se mora zmerom vnovič privajati na te spremembe. Se huje je, da posamezniki kolektivnih smuči ne čuvajo doyolj, medtem ko se Jim da ob pravilni negi občutno podaljšati življenjsko dobo. Zato se razne izposojevalnice smuči po šolah in tudi drugod doslej niso obnesle. Ta način je preveč primitiven, da bi mogel rešiti vprašanje opreme in ga je treba opustiti.
Kako naj pridejo pionirji do lastnih smuči? Smučarski zvezi in Partizanu bo letos uspelo razdeliti manjše število pionirskih in mladinskih smuči. Začeto delo bo treba nadaljevati. Zveza športov bo morala v bodoče poiskati potrebna sredstva in zahtevati po-
moč tuda od Zveze športov Jugoslavije. Vsekakor bodo morali pomagati tudi Svet za prosveto in kulturo (v okrajnem in republiškem merilu) ter razna podjetja. V Avstriji, na Švedskem in Norveškem imajo posamezna podjetja nekakšen patronat nad določenimi šolami- in Jih vsako leto oskrbujejo v čisto reklamne namene. Tudi to bi se dalo napraviti pri nas, saj bi podjetja gotovo pokazala razumevanje. Doseči bi bilo treba samo to, da bi takšne akcije ne obremenjevale plačnega sklada. Pri nas potrošijo podjetja zmerom več za reklamo. Gotovo bi bilo podarjanje smuči otrokom učinkovitejša reklama, kakor vsaka druga.
Naslednja stvar, o kateri bi bilo vredno govoriti, je vprašanje cen. V teku je obsežna akcija za zniževanje cen. Tudi pri smučeh bi se dalo kaj storiti. Predvsem pa bi bilo treba nuditi tvrdkama »Elan« v Zgošah in »Plamen« v Kropi več pomoči pri nabavljanju surovin in jim znižati dajatve predvsem za izdelke, namenjene šolarjem. Smuči morajo postati učilo in mora biti cena dosegljiva. Obe navedeni podjetji si mnogo prizadevata zlasti okoli pionirske opreme v cilju, da bi dali na trg dobro in ceneno robo. Napak bi bilo, če bi ju prepuščali zgolj lastni pobudi.
s® pr¥i
KONFERENCA ŠPORTNIH IN TE LESNO VZGOJNIH DELAVCEV
Jeseničan I peprifeSi
Na pobudo SD Jesenic je bila v sredo v Domu Partizana na Jesenicah pomembna konferenca, ki so se je poleg funkcionarjev domačega društva Partizana, strelske družine in taborniške organizacije udeležili tudi 'vidnejši funkcionarji in predstavniki ljudske oblasti ter številni športniki. Kot gost je bil prisoten tov. Krese, predsednik ZSS.
Konferenca Je imela namen pripomoči k boljšemu razvoju športa in telesne vzgoje na Jesenicah.
Kljub ugodni bilanci na splošno pa so se pojavile letos tamkaj razne težave, ki jih Jeseničani sami ne morejo rešiti. To velja zlasti za športno društvo, ki se bori s finančnimi nadlogami, kajti delovno področje društva Je z nad 500 člani in 11 klubi zelo razprostranjeno ln mu nalaga na vseh straneh precejšnje izdatke, za katere pa nima kritja. Povrh vsega Tso pri športnem društvu razvili izredno živahno gradbeno dejavnost s pripravo športnega stadiona, kjer bodo razna igrišča, umetno drsališče in tudi štiri-
VKLju Cite v pd koper v pzs

P©®dra vifen! v naši sredi!
Slovensko planinsko društvo v Kopru je bilo ustanovljeno kmalu po osvoboditvi. Čeprav formalno v sestavu Slovenskega planinskega društva v Trstu, je bilo dejansko že od prvega dne svojega obstoja kar najtesneje povezano s PZS. Kljub temu da šteje okrog 200 organiziranih planincev, društveno delo le ni moglo prav zaživeti. Ze Koper sam kot obmorsko mesto in brez planinske tradicije ni mogel nuditi kaj prida ugodnih pogojev za uspešen razvoj društva.
S priključitvijo bivše cone B Jugoslaviji so nastopili tudi za koprske planince boljši časi. S tem, da bo postal Koper politično in gospodarsko središče tega predela, je pričakovati tudi večji dotok nameščencev, med katerimi bo nedvomno kolikor toliko planincev, ki bodo koprskim planincem lahko krepka opora pri oranju trde ledine. Z ukinitvijo bivše meje proti Jugoslaviji pa jim je dana tudi vsestranska možnost planinskega izživljanja na vseh planinskih področjih, ki jih ima Jugoslavija na pretek.
Koprčani se tega tudi prav dobro zavedajo. O vsem tem so so pred dnevi pogovorili s predstavniki PZS na slavnostni društven! seji. kj so jo sklicali v Kopru oh vključitvi PD Koner v PZS. Med drugim so sklenili, da bodo ob podpori Planinske zveze Slovenije, planinskega društva Sežana in drugih najnrej začeli z gradnio planinske koče na vrhu Velikega Slavnika (1.028 m) — na Koprskem Triglavu, od koder se planincem nudi idealen razgled na Trst. Piran in Koper, v ozadju pa na Kamske Alpe in Zapadne Julijce.
Po načrtu, k! so ga že Izdelali, bo imela koča 10 postelj, jedilnica pa prostora za 50 oseb. Gradili bodo tako. da bo možno kočo vsak čas razširiti. Gradbeni stroški so preračunani na 4 do 5 milijonov dinarjev.
Dostop do koče bo po dobro
markirani poti od železniške postaje Podgore, od koder je le še poldrugo uro zmerne hoje. Nedvomno bo ta planinska postojanka zelo privabljala planince, saj skoraj nimamo planinske koče, ki bi stala v taki višini in v tako neposredni bližini našega slovenskega morja, hkrati pa nudila tako edinstven razgled. Ne smemo pa pozabiti, da ima Slavnik vsako leto tudi toliko snega, da bodo koprski smučarji na njem lahko prirejali smučarske tekme. Ugoden teren nudi alpinistom okolica Črnega kala, ki tudi ni preveč oddaljen od Kopra.
Poleg vsega tega pa bo imelo PD KopeT še drugo važno nalogo. Prizadevati -i bo moralo, da bo postalo žarišče slovenstva. To je njegova velika kulturna naloga, na katero ne bo smelo pozabiti.
2elimo, da bi koprski planinci odločno vztrajali na začrtani poti in da bi se čimprej pokazali sadovi njihovega dela.	L. R.
Lep jubilej PD Cerkno
Planinsko društvo Cerkno pri Idriji proslavlja danes zelo redek jubilej na Primorskem — 50-let-nico obstoja in aktivnega delovanja. Na slavnostni seji društva bodo podelili znaka PZS dvema ustanovnima članoma tega društva—Jerneju Štravsu iz Cerknega in Petru Brelihu iz Ljubljane.
Ker so cerkljanske planince pred tn med vojno ovirali okupatorji prt njihovem razvoju, so se po osvoboditvi še z večjo vnemo vrgli na delo ln zgradili novo kočo na najbližjem hribu — Poraznu (1632 m), od koder Je lep razgled na Julijce tn Kamniške planine. Postojanka Je pravzaprav obnovljeni bivši italijanski bunker. Leži malo pod vrhom in, je v letnih mesecih dobro oskrbovana. V tej koči so Cerkljani pripravili prijeten dom za vsakega turista. Prav na vrhu so postavili lep spomenik borcem, padlim za svobodo.
IME ZANIMIVOSTI VMM
Prvenstvena nogometna tekma IX. kola II. zvezne lige, ki je bila na sporedu za nedeljo, 14. t
m., je bila odigrana že predvčerajšnjim v Kruševcu, in sicer med Napredkom in Metalcem iz Zagreba. Domačini so zmagali 2:0 (0:0), in sicer kot boljše moštvo popolnoma zasluženo.
Kaj je bilo še novega na sestanku upravnega odbora NZJ? Med raznimi točkami dnevnega reda na nedavnem sestanku članov upravnega odbora NZJ so bili v razpravi tudi nedavni razgovori med zastopniki NZJ in Odredom ter Nogcmetpo zvezo Slovenije. Odbor je vzel na zna-
nje, da do sporazuma ni prišlo. Kakor pišejo, so Odredovci na tem sestanku zahtevali naslednje: oprostitev kazni vseh kaznovanih igralcev in funkcionarja Pirca, 3 milijone odškodnine iz blagajne NZJ in morebitno revizijo do sedaj odigranih tekem Odreda v II. ligi. Iz presežkov fonda za dotacijo Je bilo razdeljenih 270.000 din srbski, hrvatski in bosansko-her-cegovski zvezi. Ostavka Staneta Lavriča, člana upravnega odbora iz Ljubljane, ni bila sprejeta.
Moskovski Dinamo je predvčerajšnjim zmagal nad kombiniranim moštvom Ziiricha in Lau-sannea 4:0 (1:0).
stezno kegljišče. Ce ne bi bila železarna priskočila športnikom na pomoč z velikimi materialnimi sredstvi, bi bila dela na teh športnih objektih zastala, čeprav so se funkcionarji lotili gradnje z najboljšimi željami. Umetno drsališče sicer ni doživelo pravega uspeha, toda zato Jeseničani niso izgubili volje in nameravajo ta objekt letos »le pripraviti. Naleteli pa so na težave prav tam, kjer so pričakovali največ pomoči — pri nekaterih članih ZKS, ki se odtegujejo delu v športnih organizacijah, češ da ni toliko važno, medtem ko je bila železarna z direktorjem tov. Ropretom precej širokogrudna.
V	precej živahni diskusiji te bilo izrečenih nekaj zasluženih priznanj na račun prizadevnosti mnogih športnih delavcev na Jesenicah, pa tudi graje za nekatere druge, ki so nedisciplinirani in premalo pazijo na društveno lastnino. Med drugim se ie pokazalo tudi, da manjka predvsem za delo voljnih funkcionarjev in vaditeljskega kadi*a in pa moralne pomoči odgovornih forumov. Sicer pa očitki, češ da so krajevni funkcionarji telesni vzgoji premalo naklonjeni, niso povsem vzdržni, ker se po drugi strani sem in tja tudi športni delavci preveč »zaletavajo« in ne zmorejo vsega. Res pa je, da so bili odborniki ŠD Jesenic doslej precej osamljeni — razen spričo pomoči železarne — in so tako vendarle opravili precejšnje delo.
V	diskusijo so posegli tudi tovariši Ropret, Krese, ljudski poslanec Labura in predsednik Sveta za komunalne zadeve tov. Božič. Tov. Krese je poudaril, da lahko od takšnega sodelovanja telesno-vzgojni delavci pričakujejo velikih koristi. Res je, da športne organizacije v naši družbeni stvarnosti še nimajo pravega mesta in zato jim je predvsem treba moralne podpore, od katere bo prišla sama po sebi tudi finančna pomoč. Seveda pa morajo biti športniki vsestransko disciplinirani in se dosledno boriti proti škodljivim pojavom v svojih vrstah.
Tudi ostali diskutanti so se pridružili mnenju tov. Kreseta ter obljubili telesnovzgojnim organizacijam na Jesenicah vso moralno in materialno pomoč.
NAD 260 TEKMUJOČIH
Preteklo soboto popoldne je bilo na atletskem stadionu Kladivarja tekmovanje v krosu za prvenstvo srednjih in strokovnih šol celjskega okraja. Na startu se je prijavilo 252 tekmovalcev dijakov in dijakinj devetih šol.
Mladinke so se pomerile na 400 m progi. Zmagala je Ocvirkova (prva gimnazija Celje) v času 1:17. Mlajši mladinci so tekli na 850 m dolgi progi. V tej skupini je bil naj hitrejši Naraks iz Žalca v času 2:43 minute. Starejši mladinci pa so tekmovali na 1300 m dolgi progi. — Prvo mesto 1e pripadlo Cizeju, dijaku L celjske gimnazije v času 4:08,4 minute.
V	ekipnem plasmaju so zmagali
pri mladincih tekmovalci I. gimnazije iz Celja, pri mladinkah pa Ekonomska srednja šola, prav tako iz Celja. Zmagovalne ekipe so prejele lepe pokale in knjižne nagrade.	M. B.
»Imenitno!« Degas je bil ves navdušen. »To me spominja na dvoboje, ki so jih nekoč* ljudje imeli zavoljo moje .Olimpije’. Vstajali so ob svitu, se vozili v Bois in zaradi te slike tvegali, da si nakopljejo nevarno pljučnico. Se pomniš, Camille? Da ne pozabim — kaj je bilo pozneje s tisto deklico, ki je sedela za Olimpijo? Bila je kar čedna stvarca, a? Kako, hudiča, _i je že bilo ime?«
»Victorine. Victorine Meurend. Zdaj je gotovo že babica.«
»Imela je najbolj izzivalne prsi, kar si jih morete misliti,« je nadaljeval Degas, predajajoč se spominom. »In nadvse mično hruškasto d e r r; č r e. F /olj je bil", da si videl, kako z njo miga, pa si koj vedela da je v njej na pretek savoir faire... Sveta nebesa, saj je že malone osem!« Sredi stavka se je ustavil in pogledal na uro. »Obljubil sem Dilhaujevim, da pridemo po večerji k njim na glasbeno prireditev. Klementina je obljubila, da bo igrala zame Mozarta. Ah, Mozart, kakšen glasbenik je bil to!«
Zaključili so večerjo. Henri je čestital Zoč za njeno nadvse okusno confiture ä 1’orange;* stara služkinja je kar zardela od zadovoljstva.
»Kar zadeva mene, mi confiture ä To range ni
kaj posebno pri srcu,« je godrnjal Degas, ko so odhajali iz stanovanja. »Toda Zoš si domišlja, da je v tem nedosegljiva, in jo potemtakem postavlja na mizo ob vsaki priložnosti. Zenske so izredno nečimrne spričo svojih najneznatnejših storitev, pa četudi so te zgolj namišljene.«
Pissarro se je poslovil od prijateljev na cestnem vogalu, si potegnil okrogli črni klobuk prek oči ter odšel proti Gare du Nord. Degas in Henri pa sta kar pešačila kratko razdaljo, ki ju je ločila od rue Frochot, kjer so stanovali DilhaujevL Bil je viharen januarski večer; besni sunki vetra so se zaganjali ob oknice in kodrali mlakuže dežja med kremenčastim prodom.
* Slaščica a pomarančno marmelado._Op. prev.
Ze koj na začetku stopnic ju je sprejelo resnobno godrnjanje fagota, ki se je ubrano zlivalo z lahkotnejšimi zvoki flavte. Nekaj neprizadetega, kot rahel nadih po gozdu se je ovijalo okrog igrivega zvoka obeh instrumentov, nekaj, kar je človeka spominjalo na prevračanje kozolcev in druge norčije matere medvedke, ki se v daljni gozdni samoti brezskrbno igra s svojimi mladiči.
Brž ko je Degas pozvonil, je nastala gluha tišina.
»Kar naprej, le kar naprej!« Z blaženim smehljajem jima je Desire Dilhau odprl vrata v stanovanje. »Ravno o pravem času sta prišla, da bosta še deležna nekaj dobre glasbe.«
S svojimi strašnimi brki in z modrim, zariplim nosom je bil bolj podoben zapitemu cocherju, kot pa uglednemu fagotistu iz Opere.
»Klementina je v kuhinji in pripravlja kavo,« je nadaljeval in odvzel gostoma klobuka in plašča, da jih obesi v omaro. »Kava se ob glasbi kar prileže. Pa tudi pivo. Spominjam se Wagner j a;* ta je med skušnjami za ,Tann-hauserja’ popi’ cele barigle piva. Nemara mi ne boste verjeli, toda na njegovo zahtevo smo to preklemano opero vadili stopetdesetkrat. In vendar je pri premieri padla na nas prava toča gnilih jajc!«
Venomer kramljajoč je peljal svoja gosta v zatohlo sprejemnico, prenatrpano s pohištvom, kjer se je bilo že nabralo nekaj ljucu. Pravkar je prifrfrala v sobo tudi Klementina, ki je nj n koščeni obraz stare device kar žehtel od dela pri kuhinjskem ognjišču.
»M o n Dieu.c se je togotila, postavljajoč pladenj na mizo. »Upam vsaj, da ubožec ne bo zgrešil naše hiše! Napisala
* Wilhelm Richard Wagner (1813—1883), nemški skladatelj ln pisec književnih del o glasbi, eden Izmed največjih glasbenikov novejše dobe. — Op. prev,
sem mu sicer naslov, a je tolikanj raztresen, da ga je bržkone založil. Živi namreč zgolj za glasbo.«
Opazila je Degasa in Henrija.
»Ah, monsieur Degas in monsieur Toulouse, kako lepo, da sta ob takem vražje slabem vremenu našla sem.«
Videti je bila hudo zaskrbljena. Raztreseno si je popravljala pramen las, ki ji je silil na čelo, ter še in še pogledovala na uro, stoječo na kaminu pod steklenim zvonom.
»M on D i e u, devet je že!« je momljala vase. »Za trdno je moral zgrešiti pot »No, pa kaj zaigrajmo! Začeli bomo z Mozartovo sonato, ki sem jo bila obljubila monsieurju Degasu.«
Komaj je sedla za klavir, že je pozvonilo. Klementin brat je stekel v predsobo in se vrnil v spremstvu tršatega moža okroglega obraza, ki se je opravičujoče nasmihal izpod sivih puhastih zalizcev.
»Mislili smo že, da ste se izgubili.« Klementina jo je naglo ubrala k njemu in mu prožila obe roki v pozdrav.
»Saj sem se zares,« je priznal starček in ji stisnil roko. »Vem, dali ste mi naslov, a sem ga nekam založil. Oprostite, moja draga demoiselle. Veste, kadar je človek star oseminšestdeset let, mu preide pozabljanje v meso in kri... Tu pa tam pozabim celö naslove svojih učencev. Pa nič zato! Medtem ko sem namreč iskal vašo hišo, mi je bon Dieu poslal krasno modulacijo — o, resda ljubko: zmanjšano septimo in nekaj takega kakor majhen delček obrnjenega kontrapunkta. Zabeležil sem si ju pod cestno svetilko.«
Klementina je prekinila njegovo opravičevanje in ga zgrabila za rokav, kakor bi se bala, da ji uide. Predstavila ga je gostom: »Monsieur Cesar Franck.«6
• Cžsar Auguste Franck (1822—1890), belgtjsko-francoskl skladatelj, kt ga smatrajo za utemeljitelja modeme francoske instrumentalna Tole, — Op. prev-