107. številka. Ljubljana, v torek 12. maja 1903. XXXVI. leto. shaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje .in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja !za celo leto 22^K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko feC, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroztopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v arednifitvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. iT Italijansko vseučilišče. Nemci so izvojevali zopet lepo zmago. Uprli so se z vso silo razširjenju italijanskih predavanj na vseučilišču v Inomostu in se postavili jia stališče, da je ta univerza nemška in da mora nemška ostati. Prirejali so škode in pošiljali na Dunaj spomenice in proteste, da, protestovali so tudi proti temu, da bi se v italijanskem Tridentu ustanovila italijanska pravna akademija. Vspeh ni izostal. Naučni minister H-»rtel je akademičnemu senatu vse-u šča v Inomostu naznanil, da se italijanska predavanja v Inomostu v najkrajšem časuopu-ste in da se dotični tečaji pre-neso v drugo mesto, in sicer izven Tirolske. Za Nemce pomeni to poln vspeh, kakor si lepšega niso mogli želeti. Kaj se zgodi zdaj z italijanskimi tečaji? To je vprašanje, ki se v veliki meri tiče tudi nas Slovencev in zahteva našo posebno pozornost. Kakor se nam poroča z Dunaja, krožita v navadno poučenih političnih krogih dve verzije glede prihodnjosti italijanskih vseuČiliških predavanj. Prva verzija pravi, da se preneso ti tečaji iz Inomosta v Gradec, druga verzija pa pravi, da se ustanovi posebna italijanska pravna akademija ali v Trstu ali pa v Gorici. S to poslednjo rešitvijo prepor-nega vprašanja bi bili Italijani seveda jako zadovoljni, saj bi bil s tem storjen prvi korak k uresničenju njihove najvažnejše želje, dobiti v Trstu ali vsaj tik Trsta, v Gorici, italijansko vseučilišče. In če se jim sedaj ustanovi italijanska pravna akademija bodisi v Trstu ali pa v Gorici, je izpopolnitev te akademije v popolno vseučilišče samo še vprašanje Časa. Slovensko stališče glede italijanske univerze v Trstu oziroma v Gorici je znano. Slovenski poslanci so to stališče v državnem zboru že svoj čas vsestransko obrazložili in tako krepko podprli, da njihovim argumentom nimamo ničesar dodati. Slovensko - narodni interesi, kakor tudi avstrijski interesi govore* odločno proti temu, da se ustanovi italijanska univerza ali pravna akademija v Trstu ali v Gorici. Slovenci ne odrekamo Italijanom pravice do univerze. Vsak narod ima pravico do svojega najvišjega izobraževalnega zavoda, ali če hoče vlada dati Italijanom tak zavod, naj jim ga ustanovi v Tridentu, ki je središče res italijanskega ozemlja, nikakor pa ne gre, da bi se v večinoma slovenski Primorski ustanovil tak zavod. Stvar je postala sedaj vsled omenjenega uradnega naznanila na-učnega ministrstva na akademični senat v Inomostu aktuvalna in zasluzi, da ji posvetijo vsi jugoslovanski poslanci najintenzivnejšo pozor nost. Morda bi se vendarle še dalo doseči, da se rešita vprašanje o pre-meščenju italijanskih tečajev iz Inomosta in vprašanje o ustanovitvi slovenskega vseučilišča tako, kakor je svoj čas nasvetoval kranjski deželni zbor, da se namreč ustanovi v Ljubljani vseučilišče s slovenskimi in tudi z italijanskimi predavanji. Naše ljudsko šolstvo. m. Dokazali smo, da je Kranjska celo v primeri z revno in ubožno Dalmacijo glede ljudskega šolstva da leč zaostala ter da se z razmerami na Štajerskem, Solnograškem, Gorenje in Nižje Avstrijskem niti vzpo-rejati ne da Oglejmo pa si končno še stroške, ki jih imajo posamezne avstrijske dežele za svoje ljudsko šolstvo! Dalmacija je izdala za svojih okroglo 50 000 šoloobveznih otrok v 1. 1900 /01. skupaj 1,063 329 kron. V istem razmerju bi morali izdatki za ljudske šole na Kranjskem zna- šati 1^41120 K; vendar je žrtvovala Kranjska za svojih okroglo 83 000 šolskih otrok le 1,039 636 K. Dalmacija ima za vsakega šoloobveznega otroka stroškov 21 K, Kranjska 124 K, mala Šlezija 20 K, Gorenje A v s t i j s k a 22 K, Štajerska 26 K, Solnograška 30 K, Češka 32, Preda rlska 37 in Nižje Avstrijska 44 K. Kranjska je torej najnižje; le Galicija in Istra se moreta vzporejati 7. našo deželo, ker plačujeta samo po 10 K. Šolskih dni je na deželi okoli 200, v mestih s srednjimi šolami pa le okoli 190 na leto. Kjer je pol-dnevni pouk, imajo šolski otroci le po 100 šolskih dni, na ekskurendnih pa celo le okoli 50. Ekskurendne šole dajejo torej našim otrokom tekom 61etne vsednevne šolske dobe 300 celih šolskih dni; torej skupaj samo 336 dni pouka tekom 8 let. Naši otroci, ki hodijo le v poldnevno šolo, so tekom 81etne šoloobveznosti v razmerju z otroci v drugih deželah — kjer je večdnevni pouk v mestu in na deželi skoro enako vpeljan — prikrajšani za skoraj 1000 celih šolskih dni. Otroci, ki zahajajo v kranjske ekskurendne in zasilne šole, pa se z otroci drugih dežel niti primerjati ne dajo. Ti šolarji zasilnih šol izgube namreč za šolski pouk 1084 celih dni, šolarji ekskurendnih šol pa celo 1264 celih šolskih dni. Za toliko dni se torej kranjski šolarji in šolarice slabše poučeni kakor v sosednjih deželah. Duševna konkurenčna sposobnost sinov in hčera dežele Kranjske v razmerju s tovariši in tovarišicami v deželah z osemletno šoloobvez-nostjo je torej prav žalostna Na Kranjskem je šestletna vsakdan-ska in dveletna ponavljalna (le enkrat na teden po 5 ur!) šoloobv^z-nost, potemtakem za šolarje in šolarice na deželi vsekakor premajhna in daleko ne doseza željenih učnih vspehov. Naša mladina na deželi ni- kakor ne more tekmovati s svojim znanjem z mladino sosednjih dežel, in treba bo še največjih naporov, da se popne naše ljudsko šolstvo na potrebno višino. V to svirho pa so potrebne reforme, treba še mnogo novih šol, dobrega in vestnega učiteljstva in sistematičnega izboljšanja v učni metodi in učnih sredstvih. Predvsem bo morala kazati državna vlada deželi večje simpatije ter jo podpirati v izpolnjevanju šolstva, ne pa ji nakladati le bremena. Deželni odbor in zbor bosta morala obračati pomnožitvi šol na deželi več pažnje ter prisiliti vse zanikarne občine, da store svojo dolžnost. Danes imamo še v ljubljanski okolici analfabete ter obširna okrožja brez lastnih šol ali pa s skrajnje ne-dostatnimi učilnicami. Ekskurendne in zasilne šole morajo kmalu izginiti in večino enorazrednic bo treba razširiti. Saj je bilo 268 šol na Kranjskem 1. 1901./2. premalo; to govori dovelj jasno. O tem morajo poslej resnejšo premišljati vsi poklicani faktorji in poskrbeti, da se sedanjim žalostnim razmeram čim boljše odpomore. Ljudske šole so glavni viri narodove prosvete. Dobre in številno zadoščajoče ljudske šole dvigajo naš narod iz duševnega mrtvila ter ga delajo sposobnim za konkurenčni boj v moderni dobi. Naš kmet marsikje še danes ne vidi v šolah drugega, kakor roparje domačih delavcev, šolanje smatra za lenarjenje in učitelje za svoje škodljivce. Teh nazorov ga je treba osvoboditi na vsak način, četudi z vso neizprosno strogostjo. Učiteljstvu pa treba zagotoviti dostojno eksistenco ter mu zajamčiti med narodom potrebno avtoriteto. Ko se dvigne naše ljudsko šolstvo, se razvije tudi duševno obzorje našega naroda, ki poslej ne bo več brezmiselno orodje klerikalnih reakci-onarjev in brezvestnih činih zajedkl cev. Ljudska šola moro edina rešiti narod iz sedanje duševne in socialne bede, rešiti ga izseljevanja v amerikanske grobove živih ter izpodnesti tla sedanji klerikalni tiraniji. Več luči med narod in več luči pride tudi iz njega! Zato pa nam je simpatična sedanja sveža, nekoliko ostra sapica, ki pihlja iz deželne uprave, donašajoča koristnih reform! Novi carinski tarif. Dasi še ne bo novi avtonomni carinski tarif tako kmalu zakon, ker ga ima v delu sedaj šele carinski odsek, vendar se lahko iz dosedanjih odsekovih debat z zanesljivostjo sklepa, da bo obveljal brez neznatnih sprememb. Dve kategoriji v novem carinskem tarifu sta posebno značilni, kako se skrbi v Avstriji za davkoplačevalce in kako malo odločnosti se kaže napram Ogrski. Dohodke iz carine namreč ne porabi naša država zase, temuČ za takozvane skupne zadeve, kakor za armado i. dr. Poleg gospodarske važnosti je treba vpo-števati pri avtonomnem carinskem tarifu tudi finačno dalekosežnost. Z dovolitvijo novega carinskega tarifa se zopet dovoli državni blagajni 117 do 105 milijonov kron. In kdo največ prispeva ? Konzumenti nižjih in srednjih slojev. Tu je v prvi vrsti takozvano kolonijalno blago, kakor kava, čaj, kakao i. dr. Ti pridelki ne rastejo pri nas v Avstriji, z nalaganjem carine nimamo kaj varovati. Carina na kavo znaša po našem carinskem tarifu že od leta 1882. nespremenjeno 88 K 10 h. od 100 kg, ako se do-važa po morju ter 95 K 24 h, ako se dovaža po suhem. Ker se uvaža k nam na leto 450.000 meterskih stotov kave, znaša carina 64 milijonov K. Carina znaša skoraj ravno toliko, kakor je vrednost kave. Carina na čaj znaša 214 29 oziroma 23S'10 K od met. centa. Da se je Bilo je v maju Spisal B o r i s o v. Gotovo ste že videli lepega pomladanskega dne pohajati po zeienem drevoredu človeka počasnih korakov in bledega, izmučenega obraza. Če ste ga le videli, vam je ostal gotovo v spominu. Saj je moral vsakdo pogledati za njim, vsakemu se je zdel nenavaden človek. Pred par leti ga je bilo povsodi dosti: po drevoredih, ulicah, gostilnah in ni čuda, da mi je postal popolnoma vsakdanji. Naključje pa je* hotelo, da sva se seznanila. S prijateljem sva krenila večkrat zvečer v predmestno gostilno, kjer ni bilo po navadi mnogo ljudi. Nekega večera dobiva tudi njega tam. S prijateljem sta bila znana in me je predstavil. Bil je že malo vinjen. Večinoma je molčal, le zdajpazdaj je odgovoril trdo in rezko, če ga je prijatelj kaj vprašal. Zrl je vedno pred se in nekaj premišljeval. Iz prijateljevega sporočila sem zvedel, da je mož skoro popolnoma slep. Kmalu na to sva odšla. Po poti mi je pravil prijatelj, da se je seznanil ž njim, ko sta stano vala v sosednjih sobah Obljubil mi je tudi, da ga obiščeva, kadar bo mogoče, da je nenavaden človek. Tako sva se popolnoma seznanila. Prijatelj je izpolnil svojo obljubo in me peljal na njegov dom v nizko, zaduhlo sobo, z enim oknom v obližju mesta. In kadar pride spet maj ter vzbuja v naravi tisoč in tisoč cvetov, takrat vscvetejo tudi v meni spomini na one dni. Kakor čarobna bajka oglašajo se mi v spominu one besede: »Bilo je v maju« . . . » * Bilo je v maju. Sedela sva pred njegovo sobico pod oknom na nizki, leseni klopici. Večer je bil, lep večer. Prišel sem k njemu, ko je solnce že poljubljalo najvišje vrhove belih snežnikov, katerih glave so se svetile, kakor bi se kopale v mirnem morju solnčnih žarkov. Nekaj časa sva se pogovarjala vsakdanje stvari, potem sem ga pa spomnil na obljubo, da mi bo razodel dogodke iz svojega življenja. Odkašljal se je z onim suhim kašljem, ki je lasten ljudem, katere že briše koščena smrt iz knjige življenja. Včasih se je ozrl proti zahodu, kjer se je ravno skrilo solnce. Zdelo se mi je, da mu dobro dene sveži zrak. Zravnal se je in ga krepko požiral v vase, kakor plavač ko se skrije pod vodo. Lahen zefir je vel sem od večerne strani in mu hladil čelo. Tam v dalji se je oglasil večerni zvon, vabeč ljudi k nedeljskemu počitku. Kakor bi se bil vzbudil iz sanj, se dvigne starček ter reče: »Ah, kako je tu prijetno in blagodejno! Tu bi ostal človek vekomaj !« Utihnil je malo, se oddahnil in začel svojo povest: »Da, da, tudi takrat je bil maj. Cvelo nam je življenje v najlepših bojah in mi smo prepevali himne, himne noskončnega veselja. A prišel je grom, in cvetje, mladost in veselje — vse je bilo uničeno, strto na veke .. . Sedaj pa stojimo ob grobovih mladostnih upov prokleti , zavrženi . . . In zopet cvete maj, kot je cvetel nekoč. — A ne za nas. Pred vrati stojimo in gledamo veselje drugih, a uhod je zaprt. Angelj z ognjenim mečem stoji pri vratih, trd, neomajen, kot skala vrhu nehotične gore. A mi gledamo in plakamo — drugi pa se vesele pred našimi očmi. Pa kam sem zašel! V časih ne vem več, kaj blebetam. Torej, bili smo trije: jaz in moja pobratima Dominik in K^idij. Sedeli smo zadnjič skupaj pri Čaši rujnega vinca. Bili smo na razpotju, ob ločitvi. Zapuščali smo gimnazijo in mesto, kjer smo preživeli toliko prijetnih in tudi bridkih ur. Težko je bilo vsem pri srcu. Vsak se je odpravljal na bvojo stran, vsak za svojimi cilji. Bili smo skupaj — morda poslednjikrat. Nekako otožni smo bili vsi videti. Ura je odbila polnoči. Morali smo iz gostilne in ob enem tudi narazen. Jaz sem se mislil prihodnji dan odpeljati na Dunaj, Egidij seje odpravljal domov na Štajersko, kjer je dobil službo pri železnici, a Dominik je mislil ostati pri vojakih. Dvignili smo čaše in trčili na zdravje pobratimov in milega nam naroda. Čase so odžvenketale in ločili smo se, v prijateljskih objemih s sladkimi nadami, da se še kdaj snidejo pota treh ljubečih src. Zunaj pa se je v onem hipu za- bliskalo, a za daljnimi gorami je odmeval otel grom . . . Tako so minevala leta, a ne naše prijateljstvo. Dunaja sem se kmalu naveličal. Gmotne razmere so me prisilile, da sem postal domači učitelj pri bogati rodovini. Iz tistih let imam poleg bridkih ur tudi mnogo veselih. Tedaj sem se prvič zagledal v žensko bitje. Neke pomladi se naseli v hiši, kjer sem stanoval, nova družina. Takoj za hišo je bil prostran vrt, kamor sem večkrat zahajal. Ker je bil vsem stanovalcem dovoljen uhod na vrt, je tudi nova družina prišla večkrat tja. Bili so to preprosti ljudje. Oče je bil mestni učitelj — po rodu Čeh — njegova žena pa navadna, preprosta Žena. Imela sta pri sebi šest-najsletno dekletce Albertino, kateri je bil on stric in ki je že v zgodnji mladosti osirotela. Spoznal sem se ž njimi in kmalu sva bila z očetom Emilom dobra znanca. Bil jo to mož petdesetih let in pameten, da malo takih. Svojih otrok ni imel. Zato je vzel osirotelo bratovo hčer v svoje varstvo. Spoznal sem moža, da ima v marsičem jako pametne nazore. Z carina na ta dva predmeta zdržala, opravičuje finančni minister le s tem, da bi sicer finančni blagajni odpadli veliki zneski, ki se ne dajo drugje nadomestiti. , Sosednje države, s katerimi bo sklepala Avstrija na podlagi novega carinskega tarifa trgovinske pogodbe, pa so vendar znižale carino tudi na to kolonijsko blago. Tako je znižala Nemčija carino na čaj od 100 na 25 mark, na kakao od 35 na 20 mark. Švica je znižala carino na kavo od 3 50 na 2 franka, na čaj od 40 na 25 frankov. Druge države so namreč vpcštevale, da je cena kavi v teku let znatno padla, a pri nas še vedno plačujemo carino iz L 1S82. t. j. 100% ali še enkrat toliko, kakor je kava vredna. Carina na kavo in čaj znaša v Avstro-Ogrski na leto 64 milijonov K ali več kot tretjino vseh carinskih dohodkov. Od te svote pa nosi Avstrija 9/10, Ogrska pa le Vio- Ogrska dobiva na leto namreč le 43.000 met. centov kave. In vso to ogromno svoto založimo lepo »po razmerju« kvote tudi za Ogrsko, t. j. za skupne zadeve. Samo pri carini na kavo je na ta način Avstrija v prilog Ogrski prikrajšana na leto za celih 9 milijonov kron. Drugi važni predmet, ki nosi precej carine, je žito in žitni izdelki. Carina na žito se je po novem tarifu zelo zvišala. Finančni minister pravi zato, da se »varujejo koristi kmetijstva«. Poglejmo! Žita za izvoz pridela večinoma le ogrski kmetovalec, pri nas pa veleposestniki, do-Čim povprečni vsi srednji in manjši posestniki komaj pridelajo za domačo porabo, da, mnogi morajo celo žito kupovati. S povišano carino se bo uvoz žita k nam onemogočil, oziroma se bode žito podražilo na korist Ogrom in fevdalnim veleposestnikom na Češkem in Moravskem. Da je temu res tako, pove najbolje dejstvo, da se je v odseku oglasil proti zvišanju kmečki poslanec S c h r a f f 1. In zopet bomo Avstrijci, ki bomo plačevali visoko carino v prid Ogrom, a dohodki se porabijo še razdeljeno tudi za Ogrsko. Takega dvojnega dobička se pač Ogri lahko vesele. Dogodki na Balkanu. Bolgarski knez Ferdinand, ki se mudi sedaj v Parizu, je povedal po litičnim krogom, da imata oba s sultanom enako težko stališče. Knez bi igral lahkomišljeno s svojim prestolom in življenjem, ako bi šel predaleč z zatiranjem vstaškega gibanja, ki ima globoke korenine v njegovih lastnih podanikih. Ravnotako groze Albanci sultanovemu življenju, ako veseljem sem ga posluša), ko je govoril o umetnosti, književnosti in politiki. Bilo pa je v maju. Lepega večera sem sedel sam na vrtu in misli na dalnjo svojo domovino in znance, ki so ostali tam. Iz sanj me vzbudi mehka dekličja pesem, ki jo je pela moja znanka Albertina. Koncu vrta je bila lopa in tam je sedela sama. Ah, tega večera ne morem pozabiti! Ravno tako nekako je bilo, mirno, svečano in zvezde so naju zrle z neba, a drugi nihče . . . V maju je bilo in maj je vcvetel tudi v dveh sorodnih dušah, ki sta se našli med valovi življenja . . . Tako so minevali dnevi mirno in jaz sem bil srečen. Tedaj pa umrje oče moje ljubljenke. Oba sva stala ob njegovi smrtni postelji. On pa je prijel njeno roko, jo položil v mojo ter rekel: »Ljubita se, in bodita srečna! Težka je pot življenja, težka posebno za slabotno žensko. Bodi ti, dragi moj in prijatelj, bodi ti njen varuh . . . težko se ločim, a to me tolaži, . . . da je dobila takega zaščitnika . . . In moja, moja Marjeta . . . srečno, srečno . . .« Kmalu na to je ležal dobri mož mrzel, bled pred nami . . . (Konec prih.) bi hotel preveč goreče izvrievati reformne načrte, ki so mu jih predpisale velesile. Zato pa bi le edino poklicane valesile mogle napraviti red z neizprosno strogostjo ter odvaliti odgovornost od Bolgarske in Turške. — Turški poslanik v P arizu, Munir paša je priobčil v »Figaro«, da pade vsa krivda za zadnje ne mire na Bolgarijo. Bolgarija da je del turške države in knez Ferdinand vlada le kot turški vali, vkljub temu ne zabrani, da bolgarski častniki prehajajo s pravilnimi potnimi listi v Macedonijo ter tam zapovedujejo vstaškim četam. — Bolgarska vlada je direktno in potom velesil posredovala pri sultanu, naj se ustavi zapiranje Bolgarov, da se duhovi pomirijo. Sultan pa hoče ravno s takim postopanjem doseči splošno vstraho-vanje. Zato se zapiranje nadaljuje po celi deželi, posebno učitelji in duhovniki se kar trumoma love ali so krivi ali nedolžni. Vsi viri potrjujejo, da so zadnje nemire v Mona-stiru provzročiii Turki. Turška poročil* seveda to taje ter pravijo, da je bilo ubitih »samo« 13 Bolgarov. V resnici pa je bilo samo v eni bolgarski hiši, v katero so udrli turški vojaki, ubitih 17 Bolgarov. Vrhutega je začela Turška delovati s svojimi bašibozuki, ki so pravcati krvni psi pri zasledovanju kristjanov. Koliko kristjanov že imajo samo bašibozuki na vesti, se seveda ne bo nikoli zvedelo, ker Turška ne prevzame nobene odgovornosti za njihova grozodejstva. _ Politične vesti. — Klerikalna svobodomiselnost. Katoliški shod na Dunaju se je izrekel proti nameravani preosnovi tiskovnega zakona. Posebno je prote stiral proti kolportaži, t. j., da bi se časopisi javno prodajali in proti odpravi porotnih sodišč v tiskovnih pravdah. Shod pa se je izrekel za ustanovitev katoliških ljudskih knjižnic in bralnih društev. — Za nemško vseučilišče v Ino-mostu. Naučno ministrstvo je poslalo akademičnemu senatu naredbo, v kateri se povdarja, da se vseučilišču ohrani nemški značaj ter se italijanski tečaji kmalu premestijo v katero mesto izven Inomosta. Nemci so tolike naklonjenosti zelo veseli. — Nesloga v nemškem taboru. V nedeljo je imel poslanec \Volf v Aschu shod. Schonerer je poslal županu glede Wolfa zelo žaljivo pismo. Zborovalci so izrekli \Volfu zaupanje, mu naročili, naj deluje na ustanovitev nove velike nemško stranke ter da naj nemški poslanci odklonijo nagodbo z Ogrsko. Schonererjevo postopanje se je najostrejše obsodilo. — V ogrskem državnem ;zboru je govoril včeraj posl. Ugron proti odpošiljatvi kvotne deputacije, Češ, da član XII. zakona iz leta 1867 ne obstoji več. Skupnost zamore obstojati le med narodi, ki so si prijateljsko naklonjeni. Avstrija pa je sovražna Ogrski ter jo izrablja. Avstrija da obrekuje ogrsko industrijo ter propagira v Bosni germanizatorično poli tiko. Zato mora parlament nastopiti proti skupnosti. — Nova zveza proti Avstriji. Splošno začudenje je zbudilo izvajanje vladnega italijanskega lista »Tribuna«, ki prorokuje zvezo Italije, Francoske, Angleške in Rusije o sporazumljenju glede vsakojakega razpada Avstro-O grške. — Grški princ Andrej se je baje zaročil s princezinjo Alico Batten-b e r š k o. — Nemiri na Španskem. Po celi Španiji se širijo opasni nemiri, ki jih ravnokar vršeče se volitve podžigajo. Na mnogih krajih je vojaštvo streljalo ter ubilo več nedolžnih oseb. V Inflesto sta bili ubiti dve ženi, ravno tako tudi v Jumilli. V Almeriji so prodirale krogle iz vojaških pušk skozi tanko zidovje v kmetske hiše ter je bilo več oseb, med njimi tudi otrok ustreljenih. Vkljub vsemu na silju pa zmagujejo pri volitvah v senat liberalci in demokrati. — Boji v Maroku. Poroča se, da so vladne čete pri Tetuanu popolnoma premagale ustaše. Katoliški uzori. (Dalje.) Ob sebi se razume, da znanost pod cerkvenim nadzorstvom ni mogla biti prava znanost, ker je vsa zna nost imela določno podlago, namreč verske nauke, ker ni smela iskati čiste in gole resnice, nego se držati meja, ki jih je določila cerkev. To se mora uvaževati, če se hoče umeti, zakaj je cerkev sežgala moža, ki je učil, da je zemlja okrogla, Posebno je trpela filozofija. Do kler je stala pod cerkvenim nadzorstvom, sploh ni imela vsebine. A n-selm Canterburv je dejal: »Pravi red je, da najprej iz vse duše verujemo v cerkvene nauke, predno jih začnemo z razumom premotrivati.« Filozof je moral prej verovati, da je samo to resnica, kar cerkev uči, in potem je šele smel to preiskovati in seveda najti, da je to prava resnica! Filozofija ni mogla v tacih razmerah nič druzega biti, kakor dekla teologije in tudi res ni bila nič druzega. Imela je samo nalogo, dokazati, da je le to resnično, kar cerkev uči — četudi je neresnično. In vendar se je iz te psevdo-znanosti že zgodaj začela razvijati prava filozofija. Ljudje so začeli več misliti in manj verjeti in s tem so hitro prišli v največje navskrižje s cerkvijo. Že v letih 1269 in 1277 je duhovščina v Parizu preklela celo vrsto fitozofskih trditev, v katerih so se pobijali cerkveni nauki o stvar-jenju sveta, o prvem človeku, o svobodni volji, o neumrljivosti duše, o vstajenju itd. itd. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 12. maja. — Osebne vesti. Višji evidenčni geometer v Logatcu gospod Friderik Gotschje premeščen v Ljubljano, višji inžener v Kranju g. Alojzij Muck pride v Ljub ljano, v Kranj pa pride iz Ljubljane višji inžener g. Bolesl. Bloudek. — Preiskava v Ljubljani. Državno pravdništvo v Zagrebu se je brzojavnim potom obrnilo do državnega pravdništva v Ljubljani z zahtevo, naj se potom preiskave do-žene, če so bili po Hrvatskem razdani in razposlani »revolucionarni« oklici tiskani v Ljubljani in naj aretira baje v Ljubljani mudeč a se hrvatska časnikarja Marjan o- vica in Sirovatko. Tudi je drž. pravdništvo v Zagrebu izreklo mnenje, da so bili ti oklici najbrž tiskani v »Narodni Tiskarni«, na katero genijalno misel so šintarji hrvaškega bana prišli skoraj gotovo vsled tega, ker je svoj čas naša tiskarna tiskala znano brošuro dr. Potočnjaka. Preiskovalni sodnik gosp. Bulovec je takoj včeraj začel s preiskavo in vršila so se tudi zasliševanja, če so se dotični oklici tiskali v »Narodni Tiskarni« ali sploh v kateri ljubljanski tiskarni. Konec je bil, da je deželno sodišče sklenilo, da se v ljubljanskih tiskarnah ne izvrše hišne preiskave. Do tega sklepa je prišlo sodišče, ker je spoznalo, da se oklici niso tiskali v Ljubljani. Odkrito povemo, da smo se smejali na vse grlo, ko smo čuli, da dolže našo tiskarno, da je tiskala dotične oklice. Kaj je res kdo tako peklensko neumen in more misliti, da bomo »Narodno Tiskarno« spravljali v veliko nevarnost in v sitnosti zaradi tacih oklioev? I a še tako po nepotrebnem, ko je vendar v inozemstvu vse polno tiskarn, ki za par goldinarjev natisnejo kar kdo hoče! Sodišče je tudi izdalo povelje, da se aretirata omenjena časnikarja Marjanović in Sirovatka. Menda se misli, da se ta dva strašna človeka mudita v Ljub Ijani, kajti včeraj so se detektivi potili po celem mestu in ju iskali danes pa stika po Ljubljani Še neki zagrebški detektiv in lovi omenjena dva »veleizdajaica«. Ta zagrebški birič nastopa tako, kakor da je Kranjska tudi že pod komando hrvaškega bana. Cela zadeva ima kakor se vidi precej operetni značaj in vzbuja veliko veselosti. Ali vzlic temu je jedro jako resno in bi zaslužilo, da se na pristojnem mestu spravi na razgovor. Utis imamo namreč, da je oislitvan-ska justica postala slepo orodje hrvaškega bana. O tem bomo še govorili. — Slov. dijaitvo nm Dunaju, v Gradcu in Pragi se je zopet začelo živahno gibati. Stara naša zahteva ~po jugoslovanskem vseučilišču v Ljubljani med njimi še vedno klije. Že tekom tega tedna bo dunajsko dijaštvo na novo dvignilo svoj glas in zahtevalo ustanovitev vseučilišča v Ljubljani, da ne bodo merodajni krogi menili, da smo Slovenci že pozabili na svoje želje in potrebe. Shod vsega slovanskega d i jaštva dunajskega za ljubljansko univerzo bo bržkone že v četrtek. Če bo le mogoče, t. j. če rektor dunajske univerze, ki pa je strasten Nemec, dovoli, vršil se bo shod na vseučilišču, Če pa bo rektor mnenja, da se kaj tacega ne bi strinjalo z nemškim značajem dunajskega vseučilišča, bo dijaštvo seveda prisiljeno, vprizoriti manifestacije izven vseuči lišča. — Klerikalci in vlada. K notici, ki smo jo priobčili v soboto pod tem zaglavljem, se nam iz Idrije dodatno poroča: Posrečilo se nam je, dobiti natanke podatke kako so posamezne komisije cenile posestva za katerih zamenjavo se gre. Komisija rudniškega ravnateljstva je ce nila erarično posestvo na 7956 kron 50 h., Oswaldovo na 2683 K 50 h. in Sinkovčevo na 2528 K 25 h., sod-nijska komisija je cenila erarično na 3074 K 25 h, Oswaldovo na 2597 K. Sinkovčevo na 2854 K, politična pa erarično na 14 355 K 48 h., Oswal-dovo na 3316 K 74 h., Sinkovčevo na 2824 K 67 h. Iz teh podatkov je razvidno, da sodnija ni višje cenila, kakor smo bili napačno poučeni, kar resnici na ljubo radi popravljamo. Po vladni cenitvi je dobil g. stavbni nadzornik Svoboda sijajno zadoščenje za klerikalno denuncijacijo. Omenjamo, da se je na dan cenitve po politični oblasti oglasilo troje kupcev, ki bi kupili erarično poslopje za 20 000 K, ker je isto zelo pripravno za obrt. Prepričani pa smo, da bodo klerikalci že na kak način dobili poslopje in če ne drugače z izdajstvom delavskih interesov. Vidimo, da delavstvo ne more odločno zastopati svojih stanovskih koristi, ako pride njegova organizacija v gospodarsko odvisnost. — Izlet društva »Pravnik1. Jutri, v sredo, zvečer je sestanek društvenikov oPravnikovih« v restavraciji »Narodnega doma«. Ta večer pride na razgovor določitev kraja za društvevi izlet, ki ga priredi »Pravnik« meseca i unija. — Ljubljanski „Sokol" na znanja svojim članom, da se udeleži dne 14. junija t. 1. korporativno slav-nosti razvitja prapora »Sokola« v Po stojini in tamošnje »Narodne čital niče«. Pripravljalni odbor bode pre-skrbel tudi vstop v jamo, pri zadost nem Številu obiskovalcev celo proti znižani vstopnini. — V četrtek, 21. t. m. priredi ljubljanski »Sokol« popoldanski izlet v Domžale. Izletniki se peljejo do Tavčarjevega dvora, od tam pa korakajo čez Račico in Trzin v Domžale. Z večernim vlakom se vrnejo v Ljubljano. — K pevskemu društvu „Slavec" pristopil je kot ustanovni član s prispevkom 40 kron gosp. J. K o len c, gostilničar v Gori-čanah pri Medvodah z geslom: »Svoji k svojim!« Živel! — Velika vrtna veselica pevskega društva 9Ljubljana( se radi slabega vremena ni v nedeljo 10. t. m. vršila in se torej vrši v nedeljo 17. t. m. na Kozlerjevem vrtu. — Gasilno društvo ljubljansko je imelo v nedeljo ob 8. uri zjutraj v sv. Florjana cerkvi običajno Florjanovo mašo. Maše so se poleg ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva vdeležila tudi sosedna gasilna društva, in sicer iz Šiške, iz Jezice, Most, iz Viča, iz Vevč, iz Tacna, iz Bizovika, iz Ga-meljnov, iz Škofelce, iz Štepanje vasi in iz Šmartna. Vsa društva so štela nad 300 mož. Po maši je bil sestanek v Hafnerjevi pivvovarni, pri katerem je svirala civilna godba Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo je nastopilo z novimi čeladami, ki so v obče ugajale. Z društvom korakal je tudi oddelek rešilne postaje z društvenimi zdravniki. — Slovenska drama na potovanju. Povsod, kjer je dosedaj nastopil g. Danilo z družbo slovenskih gledališčnih igralcev iz Ljubljane, so predstave vspele sijajno ter je bilo veliko navdušenje. V So stanju so se igrali »Huzarjia tako dobro, da je družba naprošena še za eno gostovanje. Preden je namest ništvo v Gradcu cenzuriralo knjig, moralo se je iz Vranskega ves d*, depeširati. Same depeše so veljal 10 K. V nedeljo je družba igrala Šmarju pri Jelšah »Ženski Otelo, Vspeh je bil tako sijajen, da se j moralo včeraj zopet igrati. Igrali se »Huzarji«. Posebno je ugajali gospa Danilova. Po predstavah J se prirejale srčne ovacije igralcem Napivalo se je dramatičnemu dru štvu, intendanci slovenskega gleda lišča in napredku drame. Na ta na čin se je zaneslo zanimanje za slo vensko gledališče tudi na deželo, k bo imelo gotovo blagodejne posle dice. V soboto dne 16. t. m. br igrala družba v Mariboru, v nedeljo dne 17. t. m. pa v Ljutomeru. Pri. čakovati je velikega obiska, kaj družba tudi popolnoma zasluži. — Šolske vesti na Šta. jerskem. Nadučitelji so poštah na novi šoli v Lubečnem učitelj Kari V i z j a k iz Gornje Rečice; p Sv. Martinu ondotni učitelj Ivan K v a c. Učitelj-voditelj v Plešivcu j. postal Jernej P a v 1 i Č iz Sele-Vrtie Stalni učitelji oziroma učiteljice ao postali: Jos. G oru p v Polenšaku Ivan P a v 1 o v i č na Vidmu, Avgus; L u k e ž i č v Cirkovcih, Ivan M o h o r k o pri Sv. Jurju pod Donačko goro, Jos. Mithans iz Cadrama v Petrovčah, Fran V o g l a r na okoliški deški šoli v Celju, Karo in* Krajne v Seli, Marija Dosta! na Ptujski gori, Ana Klein na lJo. nikvi in Marija R u p n i k pri Sv. Florjanu v Doliču. Okrajni pomožni učitelj za celjski okraj je postal i r A u e r n i k , učitelj na Ponikvi, stalni pokoj so šli: nadučitelj Kr Slemenšek v Podčetrtku, nad učitelj v St. Lovrencu pod Prožinomt Ivan Rupnik in šolski vodja Ivani Adamič v Črešnjevcih. — Zveze slovenskih posojilnic redni občni zbor se bode vršil v Četrt-sk, dne 4 junija t 1. ob 10 uri predpoldne v »Narodnem domu« v Celju. — Velik požar. V Slovenjem Gradcu je razsajal v nedeljo grozen požar. Zgorelo je skoraj pol mesta, 40 hiš in okoli 50 drugih poslopij. Ogenj je nastal v hiši neke Požgane, ki j strosila goreč pepel v smetišče. Zgo je mnogo živine in tudi denarja. Pihal je hud veter, ki je gašenje oneniog« Dve kompaniji 17. polka iz Celovca sta prihiteli na pomoč. Xa pogorišče je prišel tudi namestnik grof C 1 a r y ter izročil za prvo pomoč 4000 K. C je daroval 10.000 K. Beda je veli ker je nad 100 rodbin rešilo le _ življenje. Skoda je cenjena na 70i?.< kron, zavarovalnina znaša le 156.000 Iv. — Mestna posredovalnica za delo in sluzeb v letu 1903. Razmerje posredovalnega Jelova, i mestne posredovalnice za delo in slu v III. upravnem letu je ostalo skoraj povsem jednako ouemu iz prešnj< leta. Došlo je 5333 oglasil in si 2447 v delodajalno iu 2886 od delojemalcev. Prejšnjo leto (1901) je do 2446 oglasil od delodajalcev in 2721 od delojemalcev. Le prijav za stan. uja je došlo nekoliko manj nego lansko leto. Vseh strank je došlo v posreu• valnico 17.214. To število nastane, ker morajo delojemalci v mnogih slučajih po večkrat v posredovalnici vpra-Sati, predno jih je mogoče v delo ali službo oddati. jDa je ostalo posredovalna delovanje na ugodnem stališču je tovo pripomoglo, da so se v časnikih objavljali tedenski izkazi in mesečna poročila o posredovalnem delovanju, kakor tudi, da se od časa do časa po lepakih naznanjajo proste službe in dela iskaj osebe. Da bi se posredovanje kolikor mogoče pospešilo, je vodstvo poskusilo z zbiranjem poslov in služI* o iskajočih v pisarniških p r o -s to r i h. Dasi se je to v posredovalnem oziru kot dobro izkazalo, ker na ta način delojemalci potrebno osobje lahko kar v posredovalnici izbero, vendar B€ je moralo tako zbiranje v večjem >ui vilu vsaj v zimskem času opustiti, to pa vsled tega, ker je nastal vsled zbi-rajočih se poslov in delavcev, v tesuib prostorih posredovalnice, neznosen vzduli Sedaj čakaja posli le na izrecno zahtev i delodajalcev, kateri žele, da se s posli v posredovalnici pogode. V posredoval niči se vodijo tabele, iz katerih jo razvidno naraščanje in padanje poflJ meznih poklicev, v posameznih mesecih, v končnih skupnih svotah pa, koliko jih je bilo od vsacega poklica v celem letu prijavljenih. Iz teh tabel je nadalje razvidno v procentih, koliko delojemalcev pride na vsakih 100 delodajalcev in kakšen je lokalni in manji promet posredovanja. Iz tega je posneti, da je na vnanje kraje najložje oddajati trgovske in gostilniške uslužbence, ter obrtiu' delavce, najtežje pa hišne posle. Naj oddaljnejša vnanja naročila so došli iz Ogrske in Serbije. Službe iskajočih oseb d o j d e n a j v e č iz Dolenjske, v drugi vrsti iz Gorenjske in tretje iz Notranjske. Da jih pride iz Notranjske najmanj, je pač dejstvo, da imajo oni na Primorji in ondotnih kra- s od ali 8( io, a« tli: elj pri an je be. 80 ist o -ko v to- obilo prilike si pridobiti delo ali službe, v tem ko je Dolenjcem skoraj edina pot proti Ljubljani. Ako se vpošteva druge kraje izven Kranjske, pride največ spodujih Štajercev, tako ženskih kakor moških uslužbencev. Glede posredovanja stanovanj je poseben uspeh, zazuamovati le pri dijaških stanovanjih, v tem ko otežuje posredovanje pri letnih -stanovanjih, ali oddaljena lega, ali da v istem času ni dobiti takih ponudeb oziroma najem-i*J nikov kakor se želi. Posredovanje oallcto viš čn i h stanovanj je bilo do ilo sedaj brez uspeha, ker primanjkuje ki najemnikov. Te bi bilo mogoče prido-le- biti le potom reklame v unanjih časopisih, kar pa do sedaj ni bilo mogoče, ker posredovalnica nima v to potrebnega kredita. V posredovalnici se je tudi zabileževal brezposelni čas y delo in službe oddanih delo- in slu-žbojemalcev. Tudi bi bilo omeniti, da soje posebno pri hišnih poslih, brezposelni Čas skoraj za polovico zmanjšal, kar je bilo mogoče doseči z jedne strani, da se je one, kateri fso dalje Časa brez posla, po možnosti hitro v službo oddalo, z druge strani pa, ker je mogoče delojemalcem vsled nizke posredovalne pristojbine, lahko takoj takorekoč iz službe v službo nastopiti, in le v redkih slučajih na službo Čakati. |P o s r e-dovanj e z vajenci kaže malojvspeha ker istih vendno primanjkuje. V svojem delovanju predlaga posredovalnica vsak mesec na c. kr. delavski statistični urad na Dunaju izkaze in se predloži vsakokrat poročilo o delovanju posredovalnice delavskemu in poselskemu gibanju ter splošnemu prometu, katere se potem priobči v „Soci-ale Rundschau^ V letu 1902 je došlo 315 pisemskih vlog in je bilo 521 pismenih rešitev. Brzojavnim potom se je 3 krat zahtevalo posredovanja in jeden-krat tudi naj se prosta služba inserira. Poštnino, brzojavne in inseratne stroške bo stranke same poravnale. Poštnine je bilo vposlane kron 106.92 vin. Posredovalnica je od T. septembra 1902 nadalje ob nedeljah in praznikih zaprta. Med letom je dobila posredovalnica nagistratno telofonično govorico št. 9 9. — Nezgode pni podiranju hiše v Dalmatinovih ulicah. Včeraj popoludne je pri podiranju hiše Zeschkotovih dedičev v Dalmatinovih ulicah padel delavec Janez Pieško, stanujoč pri Travnu na Stran ski poti št. 13 skozi odprtino, ki je napravljena v stropih, da so spuščali iz podstrešja opeko na tla. Padel je iz podstrešja v sobo prvega nadstropja in tam obležal, ne da bi bili drugi delavci vedeli za njega. Šele njegovo stokanje je privabilo mimoidoče ljudi, da so sli gledat, kaj da se je pripetilo. Pieško je zunanje in notranje hudo poškodovan. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. Navedenec je zasledovan za radi požiga in tatvine in bode moral iti v zapor, če bode okreval. — Pri podiranju iste hiše je ponesrečil delavec Ivan Šuštaršič, stanujoč na Karolinški zemlji štev. 9. Padla mu je raz streho opeka na glavo in ga precej poškodovala. — Okraden in tepen. Z-dar Peter Culedo, 47 let star, iz Tarcento, je v nedeljo 9. t. m. na Dobravi pri Javorniku v pijanosti na travniku zaspal. Trije delavci, ki so prišli mimo, pobrali so mu iz žepa ves denar — 30 kron — in mu vzeli 2 klg. sira, ki ga je imel pri sebi. Vrh tega pa so ga še tako pretepli in poškodovali, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. — Cigan pustil konja. V noči od 10. na 11 t. m. pripeljal je neki cigan na brod v Št. Jakobu pri Savi črnega konja in vprašal brodnika, če ve, kdo da bi konja kupil. Brodnik je svetoval ciganu, naj pelje konja k županu in se je ponudil, da gre Ž njim. To pa ciganu ni bilo prav in je konja pustil in zbežal. Konj se nahaja pri županu v Pod-gorici. — S polenom je napadla na Golovcu posestnica H. K. svojega moža in ga pretepla tako, da je ves pobit. Tudi ga je zapodila od hiše in mu ne da hrane. In vse to zaradi tega, ker je mož dal sosedi eno mrežnico sena, ne da bi njegova žena za to vedela. — V „zeleni jami" okraden. Delavec Karol. Omerzel, stanu joč na Sv. Martina cesti štev. 19, je dne 9. t. m. sedel s tremi drugimi delavci v »zeleni jamia in mu je med tem časom eden izmaknil iz žepa denarnico, v kateri je imel okoli 10 kron denarja. — Ubožna mati, ki ne more svojih dveh otrok hraniti, prosi dobrosrčne ljudi, da bi ta dva otroka vzeli za svoje. Natančneje se izve v uprav ništvu tega lista. — Velika zelena plahta ukradena je bila včeraj zjutraj na Glincah hlapcu trgovca gosp. Ivana BonaČa v Ljubljani. — Iz gluhonemnice usel je danes dopoludne 141etni fant Viktor Poglajen iz Trbovelj. — Popadljiv pes. Včeraj popoludne je na Mestnem trgu pes hišnega posestnika Avgusta Drelseta ml. popadel Souvanovega hlapca Jožefa Slajbaha in ga v levo nogo ugriznil. Pes je letel za nekim kolesarjem in je med dirjanjem zadel v Šlajbaha in ga popadel — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 121 izseljencev s Kranjskega in 49 s Hrvatskega. Policija je prijela na kolodvoru enega fanta iz Mirne peči, ki jo je hotel s tujim potnim listom popihati v Ameriko, ker je bil še podvržen vojaški dolžnosti — Železniški vozni red s cenami za leto 1903,4 in drugo raznovrstno praktično vsebino izide prihodnji teden v elegantni vezbi kot priloga »Slov. Narodu« Posamezni zvezki dobe se po 20 h. pri tvrtki Ivan Bonač v Ljubljani. — Izgubljene reči. Na poti od Dunajske ceste po Marije Terezije cesti do Spodnje Šške je izgubil predvčerajšnjim popoludne delavec Franc Jerše, stanujoč v Zgornji Šiški št. 30 srebrno uro in srebrno verižico s tremi priveski. — Na Pogačarjevem trgu je bila izgubljena rujava stara denarnica z 8 K. — Dgubilo se je ročno delo (kvačkanje) ti 3 vzorci po Gospodskih ulicah, po »Zvezdi« do pošte. Pošten najditelj naj blagovoli oddati v našem upravništvu. — Na južnem kolodvoru najdene reči. V času od 2 do 3 t. m. so bile na južnem kolodvoru sledeče reči najdene ozirema oddane: 1 cekar, v katerem so bili čevlji in 2 obrisači; 1 pelerina, 1 solčnik, 1 dežnik in 1 vreča s tablami. * Najnovejše novice. Poljsko časnikarsko društvo ^ je praznovalo v nedeljo slovesno lOletnico svojega obstanka. —Veliki požari V Nemešti pri Sopronju je zgorelo 41 hiš. Včeraj je bila v plamenu cela vas Szecsnv.—'Sodna obravnava zoper sv. vaclavsko posojilnico se bo vršila šele v jeseui. Monsignor D r o z d in njegova gospodinja ostaneta do tedaj v zaporu. — Dvorna opera izkazuje 300.000 K primanjkljaja, ki ga pokrije cesar iz privatnih sredstev. — Nemški matroz Kbhler, kije v Atenah svoječasno umoril podčastnika Bideritzkega, je obsojen na smrt. — Kuga se je pojavila v Južni Ameriki. V Limi je umrlo že 8 oseb. — V imenu ex lex. Po Ogrskem potuje neki slepar, ki se imenuje dr. Koloman Geler t ter pravi kmetom, da ga je poslalo brambovsko ministrstvo, ki potrebuje v času ex lex mnogo denarja. Vsled tega lahko odkupujejo svoje sinove od vojakov. Nad 30 kmetov je že šlo sleparju na limanice. — Ameriška matija. Na angleškem parniku „Umbriau so našli velik zaboj dinamita s katerim so hoteli italijanski anarhisti ladjo med važnjo razstreliti. — TOle-tni morilec. Dunajski porotniki so obsodili TOletnega Jos. Zimmerman na v petletno ječo, ker je umoril svojo ženo. * Sestanek ruskih slavistov. Od dne 23. do 28. aprila so zborovali v Petrogradu ruski slavisti, katerih naloga je, da pripravijo vse potrebno za splošen mednaroden kongres slavistov v jeseni 1904. Sestanka se je udeležilo okoli 100 ruskih slavistov, ti-lologov in zgodovinarjev. Od Nerusov se je shoda udeležil dvorni svetnik prof. Jag ič z Dunaja, kateremu se je kot prvaku slovanskih filologov poverilo vodstvo sej, in profesor Goetz iz Bona, ki že dlje časa zaradi historičnih študij v Petrogradu. Kongres se je bavil na predlog akademika Sahmatova z izdajo „enciklopedije slovanove*deu ki bo razpravljala o vseh strokah znanosti, jezikoslovja, literature, zgodovine, etnografije, prava, umetnosti itd. Miljukov in Goetz sta predlagala naj se taka enciklopedija izda v nemškem jeziku z ozirom na posamezne narode slovanske, ki ne razumejo dovolj ruski, vendar ee je ta predlog z ogromno veČino odbil in izide knjiga v ruskem jeziku, kar je tudi prav. Sklenilo seje pa tudi, da se knjiga sme prevesti in izda kmalu po originalni ruski izdaji, arhiv za slovansko filologijo v Berolinu nemški prevod. * Zopet skandal v samostanu. Državno pravdništvo je obtožilo nune »dobrega pastirja« v Anonavu. Nune so imele vzgoje mladoletnih otrok, a so postopale z otroci, kakor s sužnji. Brez zadostne hrane in razsvetljave je moral vsak otrok na teden izgotoviti 12 do 15 srajc. Kdor tega ni mogel storiti, pretrpeti je imel mučne kazni. Otroke so polivale nune z mrzlo vodo, jih privezavale ter so jih mo rali drugi otroci na povelje tepsti s šibami. Sodba se izreče v 14 dneh, a že sedaj se prirejajo velike demonstracije, ki zahtevajo energično obsodbo in zapiranje vseh takih nunskih mučilnic, katerih je 221. * Nova svetnica. Neki Pa-rižan je pri izselitvi iz svojega stanovanja podaril hišnici med drugimi stvarmi tudi fotografijo slovečega Sainte Beuveja. Ker je bil ta sloveči kritik in pesnik brez brk in brade, bil je podoben na avoje atare dni start ženioi. Hišnica je fotografijo obesila nad svojo posteljo ter kleče pred njo opravila vsak večer udano molitev ter jo zaključila s pobožnim vzdihom: »O sveta Sainte Beuve, prosi za nas!« In bila je potolažena in uslišana, kakor če bi se bila priporočila katerikoli izmed desettisoČ svetnic. * Aprilov dovtip. Nekateri monakovski veseljaki so si privoščili letos za 1. april nenavaden dovtip. Vsi posestniki in posestnice psov so dobili tiskano in pravilno izpolnjeno povabilo naj pridejo ob dveh popoldne s svojimi psi pred magistrat, ker bo posebna komisija psom cepila koze zaradi razširjanja pasje bolezni. In že pol ure pred določenim časom je pred magistratom kar mrgolelo ljudi vseh slojev, ki so vodili pse na vrvici, jih pripeljali v kletkah na vozovih, razne stare device pa so prenašale svoje dobrorejene mopse v naročjih. Naval je bil tolik, da se.je moral vstaviti promet, Psi so lajali cvilili, zavijali in se grizli, lastniki vmes kričali ter tepli s palicami. Hrušč je postajal vedno silnejši, dokler ni prišla policija ter ljudem povedala, da so prišli na sprpeod s svojimi psi na čast — 1. aprilu. Hudomušne prov-zročitelje zastonj zasledujejo. V blaznosti razmetal 30.000 kron na ulici. Neki dunajski trgovec je popotoval v Frankobrod ob Meni na Nemškem. Tu je pa zblaznel in v blaznosti začel sipati denar med ljudstvo na cesti. Prihiteli so policaji, ki so denar pobrali in nesrečnega trgovca odvedli v blaznico. Nemiri na Hrvatskem. Izgredi in demonstracije. Na Hrvatskem je navada, da na pošti odpirajo pisma in pošiljatve, Če se jim zde količkaj sumljiva. V tem oziru vladajo na Hrvatskem ravno take razmere kakor na Turškem in v drugih barbarskih državah. Z odpiranjem pisem in pošiljatev je hrvaška vlada tudi izvedela, kaj se pripravlja za noč od sobote do nedelje in je mogla storiti primerne korake, da z*tre vsak upor. Kaj se je v soboto in v nedeljo vse na Hrvatskem zgodilo, se še ne ve Brzojavke se ne ekspedirajo, pis mena poročila se konflscirajo. Vzlio temu se je izvedelo nekaj podrobnosti}. Demonstracije so bile skoro v vseh krajih Hrvatske in povsod so bile naperjene proti banu grofu Khuenu-He-dervarvju. Dasi je bilo vse vojaštvo na nogah in razdeljeno po oeli deželi, vendar ni moglo demonstracij preprečiti. V Sisku so se demonstracije premenile v velik izgred. Narodno meščanstvo — ne »zweifelhafte Sub jecte«, kakor je dal ban razglasiti — je naskočilo po daljših burnih demonstracijah takozvani »Veliki kaptol«, shajališče Madjaronov in madja-ronskih zidov. Napadalci s o r a z -gnali policijo in orožnike in demolirali skoro celo poslopje. »Dolje z Madjaroni!« »Dolje 8 Khuenom!«, to sta bila bojna klica. Od »Velikega kaptola« je drla množica k hišam drugih Madjaronov in jim pobila okna. Iz Zagreba sta došli dve kompaniji pešpolka št. 53, da se z vojaško silo zaduši ustanek. Zdaj se Khuenovi biriči na delu. Zaprli so vse polno meščanov, ki so se udeležili demonstracij in tacih, ki niso sicer ničesar storili, a bo na sumu, da ne simpatizirajo z banom in njegovo stranko. Na Sušaku pri Reki so bile v soboto in v nedeljo velike demonstracije. V soboto zvečer se je na JelaČioevem trgu zbralo na stotine naroda. Ljudje se prepevali hrvatske narodne pesmi in burno demonstrirali proti banu, kateremu so dajali najža^ivejše psovke. Skoro je bil zbran ves Sušak na Jelačićevem trgu in gromovito so doneli klici »Dolje s Khuenom! Dolje s tiranom!« Vodja politične oblasti, baron Zmaich, je prihitel z vsemi žandarji in redarji na trg in ukazal razgnati narod, dal je zapreti hotel »Kontinental«, pred katerim se je zbralo mnogo naroda, istotako vse gostilne in kavarne. Dva demonstranta sta bila aretirana, a takoj zopet izpuščena. V nedeljo zjutraj se je videlo, da so bili vsi madjarski napisi na Delti polomljeni in pri filijalnem postajališču pa vse razbito. V nedeljo zvečer so ae demonstracije ponovile. Čim se je zmračilo, začeli so ljudje iz okolic prihajati v mesto, posebno iz Drage in s Trsata, pa tudi od drugod. Iz Drage so prišli ljudje s hrvatsko zastavo, katero je policija takoj konfiscirala. Pri ti priliki je prišlo seveda do rabuke in je bilo več oseb aretiranih. Baron Zmaich je vsled teh rabuk in videč silno nevoljo naroda poklical vojaštvo z Reke. Prihitele so tri kompanije vajaštva, ki so razganjale narod. Vse krčme in sploh vsi javni lokali so bili že prej zaprti. Vojaštvo je zasedlo tudi most, ki veže Reko s Sušakom in je dalo zopet povoda burnim prizorom. Šele proti polnoči je bilo demonstracijam konec. V Samoboru in v Dugem Selu so bile tudi velike demonstracije. Ker jih orožništvo ni moglo preprečiti, je prihitela na pomoč ena kompanija vojaštva iz Zagreba. Ijtotako je bilo v Velikem trgovištu, kamor je tudi prišla ena kompanija vojakov in šele z bajoneti napravila mir. V Lokvah, v Zlataru, v Delnicah in v Dragi je narod razbil vse protizakonite madjarske napise. V Lokvah so hoteli razdreti železniško progo, kar pa se je preprečilo. V Bakru so pomazali vse grbe brez napisov na javnih uradih, sneli in polomili vse table in pometali v morje vse rešilne pasove, ki niso imeli hrvatskega napisa. Telefonska zveza med Bakrom in Reko je bila pretrgana. V Brodu ob Savi je bila velika demonstracija proti banu in so bila na železniški postaji pobita vsa okna. Tudi streljalo se je. V Spletu v Dalmaciji je hila v nedeljo velika demonstracija. Po maši zadušnici za ustreljenega Pa-sarica se je zbralo pred cerkvijo več tisoč ljudij, — zlasti gospe in gospo-dičen — ki so burno demonstrirale proti banu. V Oseku sta bila na ukaz drž. pravdništva aretirana urednika »Norodne Obrane« dr. Lorković in V. Wilder, in sicer zaradi članka »Boj za svobodo«, ki sta ga objavila v svojem listu. V petek so prignali 87 moških in 4 ženske iz vasi Glogovica v Be-lovar. Aretovani ljudje so bili uklonjeni po dva in dva. Bili so aretovani zaradi izgredov, vsled katerih se je v križevačkem okraju razglasila nagla sodba. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 12. maja. V današnji seji poslanske zbornice so bile vložene štiri interpelacije zaradi tepežev na tehniki in na vseučilišču. Naučni minister H a r t e 1 je koj odgovoril na te interpelacije, pri čemer je prišlo večkrat do burnih prizorov. Krščanski socialec Prochazka je vpil: Mi naredimo sami red; gospodarji na Dunaju smo mi, ne ušivci iz provinci]. Zbornica je sprejela predlog, da se o ministrovem odgovoru otvori v prihodnji seji razprava. Potem je bil sprejet Stranskega znani predlog glede nadškofa Kohna in zakon o kavcijah ter se je začela razprava o nedeljskem počitku v obrtovanjih. Na vprašanje posl. Abrahamovicza zaradi nesklepčnosti odsekov in zbornice je grof Vetter obljubil, da skliče klubove načelnike na posvetovanje, kako bi bilo temu v okom priti. Dunaj 12. maja. Imunitetni odsek je danes sklenil nasvetovati, naj se razveljavi izvolitev poslancev Lenassija, Axmanna, Deyma, Hoferja in še dveh drugih. Dunaj 12. maja. Rektor ni dovolil slovenskim dijakom prirediti na vseučilišču manifestacijski shod za slovensko univerzo v Ljubljani. Shod se bo torej vršil v četrtek ob 4l/t uri popoldne v katoliški ressourci. Dunaj 12. maja. Ministrski predsednik Korber je za pogo-relce v Slovenjem gradcu daroval 5000 K. Budimpešta 12 maja. Ministrski predsednik S zeli je bil danes v dolgi avdijenci pri cesarju in mu poročal o položaju. Budimpešta 12. maja. V poslanski zbornici je Barata as interpeliral zastran izgredov na Hrvatskem. Ministrski predsednik je rekel, da ima ban dovolj vojaštva na razpolaganje, da lahko vsak upor zaduši. Tudi je Szell protestiral proti očitanju, da se z Dunaja podpihuje hrvatsko gibanje. Carigrad 12. maja. Poslaništva so dobila uradna sporočila, da je bilo klanje kristijauov v Monastiru posledica mohamedan-skega fanatizma in da Bolgari niso Turkov čisto nič izzivali. Gospodarstvo. Kranjska čebela. (PoroCilo iz mednarodne čebelarske raz-Btave na Dunaji.) (Dalje.) Jako imenitno je zastopana književnost in poučna sredstva. Hieroglifi iz starega Egipta nam pri pove dujejo o Čebeli in medu, zatem različni grški, perzijski in arabski rokopisi — vse do modernega čebelarstva. Zalibog o našem Antonu Janši, najbolj slovečem čebelarju v 18. stoletja, ki je Avstrijancem šele oči odprl, kako se mora socialno s čebelami ravnati — o njem ni duha ne sluha v razstavi. Samo mala knjižica njegovega učenca Munzberga o Janševi čebeloreji ga spominja. Naj se mi dovoli, da pri tej priliki kaj več spregovorim o njem. Anton Janša se je rodil na Breznici pri Radovljici leta 1734. Čebelarii je tako umno, da je bil po uradnih poročilih na dvor Marije Terezije, za blagor kmetijstva vnete vladarice, pozvan. Imenovan je bil za c. kr. učitelja Čebeloreje in je v Augartenu, v sedanjem 20. dunajskem okraju Brigittenau predaval o umni čebeloreji v slovenskem jeziku, ker ni druzega umel. Njegova predavanja pa je tolmačil baje njegov učenec Martin Kuralt na nemški jezik. Pokojni Navratil, ki je s posebno marljivostjo nabral obilno podatkov o Janši ter jih tako rešil pozabljivosti, misli sicer v spomeniku »Matice Slovenske« leta 1883, da je bil Janša zmožen nemščine. Toda ravno nemški viri trdijo, da je predaval v slovenskem jeziku. Drugo izdajo Antona Janše čebeloreje je preskrbel njegov najpazljivejši učenec in rojak Martin Kuralt, kot predstojnik c. kr. akad. knjižnice in javni učitelj čebeloreje v Lvovu leta 1807. Leta piše o Janši: »O čebelarstvu pisalo se je že toliko v vseh dobah in pri vseh narodih. Pa od starega Aristotela, Vergila, Plinija, Širaha in Krumitza do francoskih enciklopedistov ne morem najti glede na ta nauk nienega pisatelja, kateri bi bil prekosil našega Antona Janšo, prostega, a po prirodi neizrečeno nadarjenega kmeta. Navratil se sklicuje na to, da je bil Janša preje slikar na Dunaju, torej se je priučil nemščini. V njegovem rojstnem kraju so se ga spominjali in pravili o njem, da je bil »fajn ma-var«, da je naslikal na končnico panja takega leva, ki je na vse strani za človekom gledal. Btl je torej samouk in je slikal končnice. Tudi so našli v njegovi zapuščini 12 slik, ki so bile skupno cenjene na 24 gld., torej ne poaebno dragocene in mogoče, da sta jih slikala njegova dva, na Dunaju živeča brata slikarja. Pač pa so našli tudi dvoje irhastih hlač v njegovi zapuščini. Irhaste hlače same na sebi pač ne dokazujejo, da ne bi bil znal nemški, pač pa potrjujejo, da je bil prost kmet, kakor ga njegov učenec zgoraj omenja. V letu 1770. se ga omenja prvič in leta 1773. je umrl v istem Augartenu, star šele 39 let. Za strokovno predavanje o predmetu, ki je v onem času tudi Nemcem skoraj nepoznat, v tujem jeziku je treba pač več študij. Lahko se tedaj sklicuje naša akademiČna mladina v svoji manifestaciji za predavanja v slovenskem jeziku na Antona Janšo. V 17. stoletju so nemški dvorni svetniki poslušali slovenska predavanja, dandanes v 20. stoletju se borimo za borne utrakvistične ljudske šole na domači zemlji. Dalje prih.) Vezene bluze appenzell-sko vezenj« ! Pri-ležno! Od gld. 276 do okoli gld. 60/—. Pošilja se na dom poštnine prosto in £© omrlitjrno. Ceniki s podobami obratom poŠte. T»-varne mm flvllo €2. Ifenneberg, Ziirleh. 7 (40-2( Borzna poročila. L j u b I j anska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 12. maja 1903. Haloibenl papirji. i*2°/t majeva renta . . . 4*2° p srebrna renta . . . a0 o avstr. kronska renta . 4a/o - » zlata „ I°/0 ogrska kronska „ 4°/o » zlata „ 4°/c posojilo dežele Kranjske *W/o posojilo mesta Spljeta 4V.Vo „ Zadra *V/o b08.-herc. žel. pos. 1602 4% češka dež. banka k. o. I „ „ » 2- o. 4Vs0/0 zast. pis. gal. d. hip. b. |j *Vi0/o pest. kom. k. o. z i 10°/0 pr. . . . . 1C7-60 41/i°/o zast. pis. Innerst. hr. ji 10125 tVi'/o » ogr. centr. deželne hranilnice . I! 100 80 4Vi°/o zast. pis. ogr. hip. b. j| 100-& I* U °bl. ogr. lokr'ne ze- H leznice d. dr. . . . 100*— DeDfti 10070 10050 101 10 121 -201 99 55 121*30 9975 100 — 100-— 101 — 99601 99 60 101 — 41/ o/ It /fl češke hod. banke (0 3% 100 — 98 50 99,^0 308 75 101- Blago 100 90 100 70 101 30 12140 99.75 121*50 102 — 100 60 10055 101 70 10810 102 25 101 50 100 80 101 — 101 — 171-183 25 249 -157 25 276-273 — 258-fifJ —I 11775 18*85 438 — 84-25 74'— 69 — 54 90 27 — 68 -73 — 441 — 51 — 68465 4% prior. Trst Poreč lok. žei. „ dolenjskih železnic „ juž. žel. kup. Vi Vi AVi€/o av. pos. za žel. p. o. Srečk«. Srečke od leta 1854 . . . m m m 1860VB . ii »» n 1864 . . tizske...... zero lj. kred. T. emisije it m ~* v ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turške ..... Basilika srečke . . Kreditne , ... Inomoske r ... Krakovske n . . . Ljubljanske „ . • . Avstr. rud. križa a ... Ogr. „ „ „ . . . Rndolfove „ ... Salcburske a Dunajske kom. „ Delnice. Južne železnice.]"« • . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske a „ .1 727501 72850 Živnostenske „ . . 252*— 253*- PremogokopvMostu (Brux) 682— 692*— Alpinske montan . . . . | 387'— 888 — Praske želez, ind. dr. . . 11660 — 1670 — Rima-Muranyi..... 477 50 478*50 Trboveljske prem. družbe . ! 385*— 390 — Avstr. orožne tovr. družbe 345 — 346*— Ceske sladkorne dražbe . [158 — 161 — Valute. C. kr. cekin...... 1132 1136 20 franki....... 19C6 1909 20 marke....... 2343 23 49 Sovereigns...... 23 94 24"— Marke ........ 11700 11720 Laski bankovci..... 95 30 96*50 Bublji........II 253—1 253*75 Žitne cene v Budimpešti. 99 75 310 70 102 — 181 — 18525 250 — 158 25 281 — 277-— 26150 92-118 75 19*85 442 — 8*25 78*— 73'— 5590 28 — 72*— 78 — 446 — 62 — 685 75 1630—1 1640 — 67175 672 75 dne 12. maja 1903. Termta. Pšenica za maj . . . za 50 kg K 7-75 u „ oktober . ,, 50 „ 743 B2 h maj . . . „ BO „ a 6 53 Koruza „ maj . . ii BO „ , 637 u n julij . . • n 60 ,| ., 6 39 Oves oktober . • , 50 , , 5 57 21 , vinarja ceneje. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2. Srednji zračni tlak 756-0 mm. Čas opazovanja Stanie barometra v mm. Temperatura v 'C. Vetro vi Nebo 11. 9. zv. 733 7 110 si. jzahod del. oblač. 12. 7.zj. 2. pop. 733 3 732-3 1 10-2 137 si. jug 3T. jzahod oblačno oblačno Srednja včerajšnja temperatura 12 9°, normale: 135°. Mokrina v 24 urah: 07 mm. Svarilo! Podpisana svarim s tem vsacega, da mojemu možu Jožefu Bajže-Iju, peku v Radovljici, ne da ničesar na posodo niti v denarju, niti v blago, ker jaz za dolgove svojega moža nisem plačnica. V Radovljici, 12. maja 1903. (ispi;_Marija Bajželj. Tfrepčajte se s ulmbaškim re-džlnim pivom katero se dobi v Nteklenlcah pri Sdmund 2{avčič-u v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glavne poŠte. (11—107) zanesljiv samostojen delavec, ne premlad * biti mora vešč slovenskega, nemškega event. tudi hrvatskega jezika ter spreten občevalec s strankami. Oženjeni in male kavcije zmožni, katerim bi se prepustilo poleg pisarne še lepo stanovanje, imajo prednost. Pismene obširne ponudbe naj se naslove pod: ,,pisarniški vodja", poštno predalo št. 49. (1265-2) Angeljnovo milo ljsko (belo) milo Jamčeno čisti Jedrni mili. .. znamko (972—11) sta najbolj koristni za hišno rabo! s štedilni mili Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Trgovski pomočnik sprejme se v ljubljansko špecerijsko trgovino. Zmožen mora biti sloven skega in nemškega jezika. Ponudbe na glavno pošto v Ljub Ijani pod „P. P.". (1302—1) Išče se pod dobrimi pogoji spretnega brivničnega pomočnika in sicer na deželi v obližju Trsta v starosti od 20—25 let. Plača se po dogovoru. (1285— 3) Pismene ponudbe z dokazili o zmožnosti naj se pošljejo pod naslovom I. H. IOOO. Poste restante v Sežano. Primorje. Na Dunajski cesti štev. 60 v Ljubljani odda se lepih stanovanj -za avgust-termin oziroma se jedno lahko odda tudi s 1. junijem Vpraša naj se tam. (1303—1) „EUROPA" se dobi vsak dan sveži ,Skioptikon' <$> z jako dobrim objektivom in 320 do 400 sveč močno lučjo, se proda. Ta skioptikon bi bil jako primeren za šolo ali kako društvo. (1266—2) Ponudbe pod š fro ..Skioptikon 200" sprejema upravništvo ,S1. Nar.4- V sladoled in ledno kavo. 2Pro (1205—7) Izvolite ogledati mojo novo urejeno sukneno zalogo v kateri se nahaja blizu 1000 raznovrstnih vzorcev za os« Od R. MIKLAUC Ljubljana svoe^-^ "--Cen* Špitalske ulice štev. 5 n9 z* Učenec 14—15 let star, krepak in zdrav, poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Naslov pove upravništve »Slov. Naroda« (1242—3) Išče se velika vinska klet v bližini Ljubljane, najraje v Sp. Šiški, na Viču ali pa v Vodmatu Ponudbe z letno najemnino naj se prš ljajo do 15. maja 1903 pod „Vinska klet'1 na upravništvo »Slov. Naroda«. (1271 — 2) Aleksandrov cjmi in romane« opremljena knjiga S portretom in autografom pesnica in uvodom /j peresa dr. Jvana Prijatelja. Cena: l/J(Usno broš. Jf 3'50, po pošti Jf 3'7Q, v izvirni platneni vej bi Jf 5-—, po pošti Jf 5'20. Zalomil: (119) v Ljubljani. Trgovski vešč trgovine mešanega blaga, želi službo takoj menjati. Naslov pri upravništvu »Slov. Naroda«. (12&9-2 w niša -^g na prodaj v Zgor. Logatcu, tik glavne cebte, V* ure ud kolodvora, nasproLi ^kr. glavarstva poleg farne cersve. Obstoječa jednajdtih sob, treh kuhinj in ene kleti hiši se nahaja tud! vodovod, poleg hise hlev in svinjak ter lep vrt za zelenja. Hifia je pripravna tudi za kako obrt. — Več se izve pri upravnistvu „SI. Nar.M. 3290 2 Uradniško stavbno društvo v Lj ubijan Vabilo k občnemu zboru ki bode dne 20. maja t. I. ob 8. uri zvečer v restavraciji ,,Fantini'\ Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika I. občnega zbora 2. Poročilo ravnateljstva o dosedanjem de lovanji: a) o članstvu, b) o prenaredbi pravil, c o stavbnih tipth in cenah, d) o stavbnih prostorih, e) o finančnem programu. 3. Volitev. 4. Slučajnosti. Oglasila za pristop v društvo i majo se vsaki čas v pisarni Gospe ulice št. 7. V Ljubljani, dne" 11. maja 1903. (1305) Jtavnateljstvo. Jako zabavni 80 koncertni aparati s ploščami. Aparat kakor kaze podoba stane 75 5(. Večji aparati, kakor tudi automati za gostilničarje do 240 K. (732 Prodaja tudi na obroke. PVOri, Velika Izbera se smeje, gramofonskih p!osc poje m Zamenjava starih plošč. ZVIZg3t %% ■ Cenilci zaeto-:. • ^ T' "CLir3.x T7" X-jjuLTDlJ3.3nif Stari trg* štev. 13. Žrebanje prihodnji petek! Loterija za vojaški spomenik Deutschmeister- pešpolka pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti visokorodnege prevzvišenega gospoda nadvojvode Evgena. kron Ena srečka 1 krono. Dalje dobitki v vrednosti po fO.OOO, 5000. *£