ZIVL7EN7E IN JVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA
ST. 25.
v ljubljani, 20. junija 1936.
KNJIGA 18
f. muller-munster	, .	ЈСОУАВДЦ
PROGRESIVNA PARALIZA IN NJENO ZDRAVLJENJE
gef primarij v p. D& FBAN GOSTI,
NADALJEVANJE
ajvečje važnosti je, da pravočasno spoznamo bolezen. Psihiatrična veda je tolike važnosti za praktične zdravnike, da iS morajo posvetiti posebno
-- pažnjo, oziroma da zavračajo
sumljiva obolenja na strokovnjake v svrho natančne preiskave. A tudi med narodom se mora širiti pravo znanje in umevanje duševnih obolenj, saj vlada v
113 kron blaga (bilo je to pred vojno), menjal pri blagajni bankovec, nakar mu je trgovec blago izročil v veri, da ga ie že plačal. Drugi dan je prišel vnovič, želeč, da bi blago, ki mu ne uigaja, vzeli nazaj in mu vrnili denar. Ker je trgovec že prišel na goljufijo in jo tudi prijavil, je bil mož aretiran. V zaporu se k izkazalo, da je paralitik.
Micheji navaja naslednji slučaj: 4Qlet-
SKUPINA
tem oziru še vedno zelo mnogo napačnih pojmov in nepravilnih nmenj in na* ziranj. Da pravočasno spoznamo parali tično obolenje, je tudi iz civilnih in kazenskih sodnih ozirov največje važnosti. 2e prej sem omenil, da nastanejo dvornj za veljavnost kupčij in pogodb, ki so se sklepale, preden je bolezen postala vsem očita. Navedem naj še pri« mer, ki ga navaja Bischoff z ozirom na kazenski zakonik. Neki 481etni moški je jr trgovini, кјес je bil znan, izbral za
ni voznik, uslužbenec nekega prevoz« nega podjetja, je pefel z nekim tovarišem k peku vreče moke. Na Prigovarjanje tovariša si je prisvojil prazne vreče in jilh [prodal. Po 3 mesecih zapora je opazi! ietaišniški zdravnik, da je kaz-nenec ves top, ležal je v postelji z odejo čez glavo, bil zelo zadovoljen, a ni hotel vstati. Natančna preiskava je ugoto villa progresivno paralizo. Povedal je tudi, <Ja se je pred enajstimi leti okužil Zanimiv je tudi slučaj, iki kaže pričet-
ке bolezni in neprilike, ki se primerijo neveščim. Za časa dopusta voditelja opazovalnice pred dobrimi 12 leti me je pozvalo ravnateljstvo bolnice, naj si ogledam na novo sprejeto bolnico v opazovalnici, ker je bfio dvomno, ali le njen sprejem upravičen. Pravila mi je, da je njem imož — višji častnik — postal do nje skrajno surov in ji ne da več denarja za potrebne nakupe. Ko si jo dala napraviti čevlje iz usrnda, ki so ga imeli doma, je po vsem mestu poizvedoval po čevljarju in ga prisilil, da je vzel čevlje nazaj in jih odkupil. Ker ie bilo možno, smatrati to tudi za prega« njaine bolezenske ideje in je hotela, da jo odpustimo iz bolnice, sem jo potolažil, nai počaka nekaj dni, da govorim z njenim možem. Ko pridem v ravnale-ljevo pisarno, dobim tam moža, ki z veliko gostobesednostjo obtožuje svojo ženo. Prizinal je, da je res, kar je pravila o čevliiih, trdeč, da je treba z njo ostro ravnati in jo kaznovati in zato jo hoče dati v blaznico. Povsem neuvide* ven im nedostopen je bil za vsak ugovor. Bil je v ruskem ujetništvu, odkar
FIESCHI IN SOKRIVCI OBGLAVLJENI
(Ker so poskusili ubiti Kralja Louis - Filipa s peklenskim stroje m.)
Navzlic mraku, mrazu in nemilemu vremenu je prehajala silna množica od vseh strani prestolnice. Videl si neverjetno dosti vsakršnih vpreg in posebno enovprežnih izvoščkov. Ob šestih so morali vojaki odriniti gnečo, da se je naredil prostor okoli morišča. Pred Luksemburško ječo Je Fie-schi rekel neprisiljeno: »No, saj gremo rea
W. Giese: ŠTORKLJE?
se je vrnil, ne more več z ženo dobro-shajati. Jasno je bilo, da krivda nesporazuma leži na možu in ne na ženi. Iz-posJoval sem, da ie ženo prevzela dobra znanka, kateri sem odikrito pove« dal svoje mnenje o možu. Ko me nekaj mesecev pozneje sreča, mi pove, da se je moje prerokovanje izpolnilo. Moževo stanje se ie tako poslabšalo, da ba v kratkem potrebna njegova internacija. Res je kmalu potem prišel v naš zavod z vsemi močno poudarjenimi telesnimi znaki paralize ter dementnimi veličinskimi idejami in je hitro propadel. Umrl je pol leta po sprejemu. Tašča, ki ga je večkrat obiskala, ga ni mogla prehvaliti, kako dober človek je bil pred obolenjem. Po vrnitvi iz Rusije pa se je povsem spremenil njegov značaj. Na tem ihestu ne bom opisoval poteka raznih pairalitičnrh obolenj, ki kažejo v posameznostih mairsiikake razlike, v splošnem pa verne slike že opisa« nih simptonov. Podal sem le nekatere poučne in bolj nenavadne.
DALJE
na trg sv. Jakoba?« Могеу je stopal Iz-težka, dejal je: »Kakšna smola, da imam protin; ljudje bodo mislili, da trepetam«. Pšpin je prišel s pipo med zobmi ln kazal neustraSenost. Turobni sprevod se Je premaknil v treh zaprtih vozovih proti pre-graji pri Sv. Jakobu. Tam pa tam je bila pehota ojačena z oddelki dragoncev. Okoli morilnega odra je s premerom 8 do 10 korakov 22, polk tvoril krog, 6 ali 7 mo2 globak. Zadaj so spustili gledalce, največ iz delavskega sloja. Natanko ob osmih je izstopil Fieschi: »Koliko ljudstva!« je rekel, »Kralja sem za večne čase utrdil na njegovem prestolu«. Pčpin je zagrmel: »Jaz sem nedolžen!« Могеуја, bolnega v nogah, so morali nesti na krvavi oder. Na ploščadl je Fieschi izustil: »Po pravici sem povedal, Bog mi grehe odpusti!« To obglavljenje, se zdi, je silovito učinkovalo. Množica se je tiho razšla: nič manj ko 50.000 glav je bilo.	(Journal des Dčbats 20. П. 1836).
prva tiskarna v ameriki
Uvedli so jo v Mehiki 1. 1536. Gradivo je preskrbel tiskar iz Sevilje, po imenu Cromlerger, ki je obenem z njim poslal delavca Juana Pablosa (ali Paolija) rojenega v Brescii na Lombardskem. Drugo tiskarno so postavili v Cambridge-u (Massachusetts) blizu slavne univerze Harvardske, pri čemer sta imela glavni trud angleški duhovnik J. Glover in londonski skladatelj Step-hen Daye. Skrbno je shranjena v muzeju Zgodovinskega društva y Yermoutu (USA).
ZEMLJA SE NE VRTI ENAKOMERNO
e dolgo je znanost domnevala, da je trajanje dneva oziroma čas, ki ga potrebuje naša zem» lja, da se enkrat zavrti okrog svoje osa,. spremenljivo. Pred kratkim pa je uspelo, da so to domnevo eksperimentalno potrdili. Seveda so razlike v dolžini dni silno majhne, ta'ko majhne, da jih navadni Zemljani ne morejo opaziti, a za zvezdoslov* oe, ki vse njihove navedbe tako rekoč temeljijo na vrtenju zemlje, so zelo važne.
2e Laplace je izračunal, da se je v dobi okroglo 2000 let povprečno trajanje diraeva spremenilo komaj za več nego stotinlko sekunde. To je bila le domneva, kajti šele moderni merilni tehniki
, 'i......... ................ 11.....1111 ............ J111""
+ ,
»O&NJA 32 Р1+4ДШАД
se je posrečilo ugotoviti takšne razlike, Raziskovalca Scheibe in Adelsberger sta bila prva, ki sta te razlike ugotovi* la s poskusom. Aparature za takšne meritve So večinoma tako zvani »osci-liografi«, ki jih gradijo po določenih zakonih električnega toka. Prof. Prandtl iz Gottingena je izvršil poskuse, kako morejo nastati takšne spremembe. Iz njegovih poskusov je razvidno, da mora vsaka preložitev gmot na naši premic niči od višjih širin proti ravniku učinkovati tako, da se brzina zemelj« skega vrtenja malo zadrži. V prvi vrsti so veletoki na zemlji, ki skrbe za te preložitve gmot. Tok razjeda na pr. bregove in prenaša njih mase na druga mesta. Ta proces erozije utegne sčasoma
spraviti res velikanske količine tvari po-ustja rek iin tako morejo neke, ki tečejo v smeri iproti ravniku v stoletjih in tisočletjih za nekaj zmanjšati 'brzino ze« meljskega vrtenja. Von Schillimg ceni, da bi mogle velike neke Mississippi, Indus in Iravadi v teku 1200 let skrajšati zemeiljsko rotacijo za celo sekundo. Kako daleč lahko nasprotni toiki izenačijo to (prelaganje gmot proti ravniku, se da seveda le težko določiti. Vseka-ko je videti, dai samo to delovanje rek ne more na nedvoumen način pojasniti dejstvo spremenljivosti v brzini zemrfj* sikega vrtenja.
Tudi preložitve gmot v notranjosti zemlje; ki so jih ugotovili geologi, se danes še ne dado jasno spravljati v zvezo s temi spremembami. Vsekako ne morejo, kakor ne tudi delovanje rek, razložiti trenutnih sprememb v trajanju dneva. Glavna značilnost spre-memfb, ki so jih opazovali v juniju 1934., pa je bila njih nenadnost.
Domnevali so tudi, da povziročajo spremembe v trajanju dni različne hitrosti, s katerimi se utegnejo vrteti pla« sti zemeljskega jedra in plasti zemeljske skorje. Iz te domneve se je rodila nova domneva, ki jie spravljala brzino zemeljskega kroženja v zvezo s potresi in ognjeniškimi izbruhi. Veliki potresi in veliki izbruhi bi bili po< tem neiko pojasnilo za nenadnost sprememb. Ce pa pomislimo, da pripadajo ognjišča vulkanov v splošnem zemeljski skorji, bi ne mogli verjeti, da bi vulkanizem imel 'kakšen pomen za vr» tenje zemeljskega jedira in po njem za nihanje dolžine dni.
Stvar je danes takšna, da moremo z vso odločnostjo ugotoviti, da ni na svel tu nič stalnega in stalnih ni niti tistih štiri in dtvajset ur, ki nam delijo čas v dneve. O vzrokih te nestalnostj pa nismo še dobro poučeni, tneba nam je še mnogo opazovanj in izkušenj, da jih bomo lahko dognali.
Po M. Benseu _kj
K PRESPANSK
krstna slava makedon zdravko 1

asledniji dan smo se že ob đveh po polnoči napotili peš proti Resanu. Bila ja jasna noč. Po
_ enotirni boji smo ob vznožju
neikega griča videli sipomenik, kS so ga postavili Nemci svojim, na bitoljskem ozemlju padlim vojakom. Cesta se polagoma vzpne na zadniie odrastke Pe-ristera. Prešli smo selo Mogarevo, 250 metrov nad Bitoljem. Cesta, ki se je poprej vila med gričevjem, postane na obširnejši planoti ravna. Pri selu Ka-žanSh se nam je pridruži/1 kmet, ki ie vedel mnogo zanimivih zgodb iz haj-duškega * žrvljtemjia tamošnje okolice. Dandanes lahko brez skrbi potuješ po onih krajih. Razvpita gnezdla v visokih goralh so se popriijela poštenega dela.
Država je po vojni mnogo storila za te kraje in ljudstvo, ki ni prej imelo ni-kake izobrazbe. Doba turškega gospostva ie bila za te kraje nekaj strašnega. Vsi so si želeli, da bi čimprej prišli pod drugo oblast. Jugoslavija je že v prviih p-ovojnih letih pričela graditi ceste, železnice in šole. Dandanes že skoraj vsa mladina čita in piše. Stari, ne-
ШМI
PRESPANSKO JEZERO pri vasi Donji Dupeni
J i
Po dve in pol urni boji se cesta mimo velikega, zajetega izvira izredno mrzle penisterske vode povzpne najvišje. Na desni opaziš! samostan, spodaj se odpre pogled na kraje v resan-ski dolini: Resan, Janković in Kozijak. Resam, kraj s 4300 prebivalci, je sedež resanskega okraja.
Resansko dolino smo pustili na desni in zabili do sela Podmočane, kjer smo počivali in miimo turške vasi Nakolac dospelii v selo Donje Dupane ob Pre-spamskem jezeru, ki je za Skaderskim največje v naši dTŽavi. Mierj približno 288 ikvadr. km, leži 860 m visoko, je razmeroma plitvo, največja globina je 54 m. Južni del Prespanskega in drugo manjše »Malo jezero« ležita v Grčiji.
Jezeri sta bili nekoč celota, dandanes ju loči ozek peščen pas. Veliko Pre-spainsko jezero ima podzemski odtok v Ohridsko jezero. Pri samostanu Sv. Naumia ob Ohridskem jezeru je šest zelo velikih izvorov, odtokov 150 m višje ležečega Prespanskega jezera. Obe jezeri imata štiri otoke, na katerih so samostani. Največji otok je »Aleksandrovo« s samostanom Sv. Petra.
Vasi na vzhodni strani jezera imaijo značilna imena. Nakolac je turška vas lin ima ime odtod, ker je bila v turških časih tu sodmija in so hude zločince na turški način natikali na kol. Selo Braj-či ie dobilo ime od dveh bratov, ki sta tu živela (brača — Braičma!) Eden se je zaljubil v deklico iz sosednje vasi, ki jo imenujejo sedaj Ljuboj.no. Donji Dupeni imajo svoje ime po tem, ker je bilo selo že večkrat porušeno (<fu-peni pomeni v makedonskem narečju porušeno, podrto).
Približno 100 m južno od jugoslovan-sko-grške meje je velik granitni kamen z odtisom v obliki človeškega stopala v nadnaravni velikosti. To je »Markova noga«, kamor je po ustnem izročilu stopil sam junak kraljevič Marko. Prav-tafco se imenuje obmejna vojaška stražnica na griču tik jezera. Prebivalci teh krajev govore posebno makedonsko narečje. So dobri, pneprosti im gostoljubni.
Krstna slava jim ie na i več ii praznik, na tak slavnostni dan 9. avgusta po našem koledarju smo bili v selu B'raj-čina priča praznovainiia. Brajčinski va-ščani in povabljenci iz sosednjih vasi
HIŠA V VASI DONJI DUPENI
so se zbrali na vse zgodaj pri samostanu Sv. Petka na bližnjem brdu. Pop je opravil slovesno opravilo, nakair so odšli vsi v vas k slavi. Pred vsako hišo je čakal gospodar, ki je pri vstopu podal roko in povprašal: »Kako si?« Ko smo mm zagotovili, da nam je ar-no (dobro), nas je pove del v gornjo sobo, kjer so bila .na mizi razstavljena vsakovrstna jedila: mlečni izdelki, slaščice itd. Ko smo sedli, se je zbrala odrasla gostiteljeva družina. Gospodar je še enkrat vprašal: »Kako si?« ali pa »Kako živiš, što ke praviš« in podal vsakemu roko. Prav tako gospodinja in otroci. Ko se je rokovanje končalo, smo vzeli od vsake jedi Ie nekaj žlic. Cim več poješ, tem zadovoljnejši so. Prineso ti tudi črne kave in žganja. Ko vs/aneš, ti podajo vsi roko v slovo. Hišni gospodar te spremi do dvorišča, kjer se poslovi in te povabi na kosilo.
Isti običaj se ponavlja pri vseh družinah. Ko se bliža poldne, se odpraviš k najboljšemu prijatelju na obed. Pri obedu so na m'zi tudi v siromašni družini zbrana jedila v veliki meri. Ko po.ieš. prinesejo skledo vode, v kateri si mora§ umiti roke. kar pomeni, da bo ostalo prijateljstvo med teboj in ono družino še v naprej tako trdno.
Za slovo se precej potroši. Toda to je običai in običaje vsakdo spoštuje, rajši si ne privošči nove obleke, kot pa da ne bi praznoval slovesno svojega največiiega .praznika.
DALJE
ZDRAVIMO SE Z DIHANJEM
moderna veda potrjuje prastaro modrost
Y~| Indiji in na Kitajskem so spo» znali dihanje nekoč Ikot življenjsko načelo. V Upanišadah
_ čitamo: »V začetku je bil dih«.
V Indiji je bil prastar vieirski običaj, da so dih večkrat na dan zadrževali, s čimer naj 'bi se čistili organi. Stari Egip* čani so mislil, da je zrak hrana in so smatrali smrdljivi zrak za škodljiv, dobro dišeči pa za koristen. Menili so tudi da spravlja gibajoči se zrak zastajajo-čo kri v gibanje. Istočasno so spoznali tesne zveze med pljuči in črevesjem in
so verjeli, da so naši organi, posebna žleze, z živahno izmenjavo vdihavanja in aizdiihavanja neprestano spodbujajo. Eno izmed temeljnih spoznanj starih kulturnih narodov je bilo, da dobro di« hanje podaljšuje življenje in ga dela; srečno, imenovali so ga zato spoštljivo* veliki dih. Rimljani so pravili: »Ne izogibaj se zlu, temveč mu stopaj z globokim dihanjem naproti«.
Ena izmed naših gflavnth skrtji mara bitS, da dobimo v prostore, v kateirih živimo, podnevi in ponoči svež zrak.
C=5t
TRIJE MUŠKETIRJI
ALEKSANDER DUMAS ST. © ILUSTRIRA«. HORRETRANDER* ® PONATIS HI DOVOLJEN
BAZIN Značaj ničemurnega in bahaškega Porthosa ni bil zapleten, Aramisov značaj pa je odevala globoka skrivnost. Prav nič ni skrival, da je le začasno mušketir in da želi pozneje stopiti v duhovski stan. Stanoval je v majhnem pritličnem stanovanju. Goste ovijalke so zabranjevale sosedom prihod do njega. Njegov služabnik
Bazin je bil miren fant v starosti trideset do štirideset let. V svojem prostem času se je zabaval z branjem poučnih knjig, ki mu jih je dal njegov, gospod. Bil je molčeč in zvest.
Razen tega moramo izkoristiti vsako priložnost za to, da pridemo na čisti zrak in da se že od mladih nog nauči* mo globokega dihanja. Globoko, prosto im nekrčevito dihanje navaja že otroke do tega, da se drže v lepi in potpolni telesni drži. Dobro je, da pri izdihava-nju v mislih štejemo, da se naučimo s časom zelo intenzivnega izdihavanja in napravimo tudi vdihavanje čim g'Iobje. Počasi se bomo tedaj navadili, po vsakem globokem vdihu zrak malo zadržati, s čimer preidemo že zavestno do dihalnih vaj, kakršne so poznali že sta* ri narodi.
Malokdo ve, da je dihanje najboljši pripomoček za vzgojo svežih, ravnih
ljudi, in sicer tudi v duševnem pogledu. Dejansko zmore globoko vdihavanje in izdiha vanje tudi pri odraslih ljudeh s časom odpraviti občutke manjvrednosti, zadržke, fiksne predstave in tipične občutke strahu živčno prerazdražeoe-ga meščana. Veseliti se moramo, da se v današnjih šolah gojijo dihalne vaje in da se s tem bore proti nevarnostim, ki pretijo našim otrokom zavoljo stalnega sedenja v času, ko bi organizem potreboval največ gibanja.
Ni gibanja, ki bi ne bilo odvisno od dihanja, in čim bolj harmonično dihamo, tem lepša postaneta naša vnanjost in ritem našega telesa, kar so vedeH že v davnih časih. Pravijo tudi, da človek,
ft_
GRIMAND D'Artagnan, ki je hotel na vsak način vedeti, kdo so prav za prav njegovi tovariši, je skušal poizvedeti pri vsakemu, pa ni zvedel nič posebnega. O Athosu je vedel, da je plemenitega rodu in da je bil nesrečen v ljubezni. Tudi to je vedel, da mu je nizkotno izdajstvo zastrupilo vse življenje. O ženskah ni govoril nikoli ter je bil
sploh zelo zaprt vase. Zato je tudi svojega služabnika Grimanda izučil tako, da je bil pač eden izmed najbolj molčečih ljudi. Vse želje in ukaze je izražal z gibi in znaki. Grimand je svojega čudaškega gospoda istočasno ljubil in se ga bal.
ki globoko diha, ne more biti malenkosten in samoljuben.
Cjm globje dihamo, tem bolje se razvija proces zgorevanja v telesu in tem bolje delujejo vsi organi do možganov. Posebno intenzivno pa vpliva dih ari: e na živec, ki oskrbuje želodec, jetra, obisti, stranske obisti, dihalne organe in srce.
Danes vemo, da je dihanje v resnic' najboljši čistilni proces naših notranjih organov. Pri pljučnih obolenjih in katarjih hna poglobljeno dihanje posebno veliko vlogo.
Ce vemo, kako skrbi kisik posredno za gibanje in sežiganje škodljivih sno-
vi v telesu, se ne moremo čuditi, da se z globokim dihanjem ozdravljajo tudi bolezni jeter in žolča, tolščavost, malo« krvnost, srčne bolezni in nespečnost. Pri liudeh s šibkimi pljuči se te po rednem globokem dihanju kmalu razširijo.
Dihanje veže človeka spet z naravo. Pri določenih boleznih mora zdravnik, ki svojega pacienta dobro pozna, odločiti, katero zračno letovišče in zdravi« Iišče je zanj najprimernejše, ali naj se njegovo dihanje ojači v gorskem, gozdnem ali morskem podnebju, ah naj mu pri,poroči pomladne, poletne, jesenske ali zimske kure.
zd _ m
4
D'ARTAGNAN NA STRAŽI Čeprav d'Artagnan ni bil mušketir, vendar se je točno udeleževal vseh službenih vaj ter je prišel vsako jutro skupno s svojimi novimi prijatelji h gospodu de Trevilleu po ukaze. Vsi mušketirji so ga imeli radi. Skoraj zmerom je bil na straži, kajti kakor hitro je moral kdo izmed njegovih prijateljev na stražo, se mu je pridru-
žil. Gospod de Treville, ki se je od prvega trenutka zelo zanimal zanj, ga je kralju pogosto omenil. In nekega dne je kralj ukazal gospodu des Es-sartsu, naj ga sprejme kot novinca v prvo gardno četo.
ČASTILCI VRAGA
Jezidi ali molilci hudiča, ki so jih pred nelcaj meseci obstreljevale zračne sile ▼ Iraku, so nedolžna verska loč'na, domu-joča v puščavi na meji med Irakom in Sirijo. Napadle in bombardirale so jih 6ete iz Bagdada, ker niso hoteli služiti v arabski vojski. Nesrečnežem, ki so brez sleherne obrambe, ni preostalo drugo kakor ukloniti se.
To so čudni razkolniki, obožujejo satana iz tega nagiba: maldč je hudoben, treba ga je pomiriti, dočim ostane dobri Bog vedno zvest svoji blagi naravi Jezidi, na-zvani tako po svojem ustanovniku šejku Jez;du, imajo dva preroka: pava in Jezusa. Božanstvo se razodeva pri njih v obliki črne kače. Zato so vsa njih svetišča ozalj-
OBISK GOSPODA
BON ACIEUXA Lepega dne je obiskal d'Artagnana navaden meščan, ki se mu je predstavil kot njegov gospodar. Bil je trgovec z nogavicami Bonacieux. Prišel je prosit d'Artagnana, naj mu pomaga. Šlo je za njegovo ženo, ki je bila upravi-teljica perila pri kralju. Ni bila ne grda in ne neumna. Zeno so mu politi-
šana s podobo gada. Pavi, 6 po število, so vir lepih dohodkov za njihove čuvaje, kajti vsak Jezid prav rad vzame pod streho nekoliko časa sveto žival. Ta sekta nima šejkov, ker se to ime začenja z isto črko kakor šajtan (hudi duh).	n.
LESNA MOKA Malo znana, pa tehtna Je francoska in-dustrija, ki ima hude konkurente v tujini, posebno na Švedskem in Nemškem, pretvarjanje žaganja v lesno moko. Ta se rabi pri izdelovanju linoleja, nekih kemičnih proizvodov, bakelita, fonografskih plošč, granitaatega ali žametnega papirja aa opo-ne, za strojenje kož itd. Nedavno so zahtevali v parlamentu povišanje uvozne carine, da se zaščiti francoska industrija pred tujimi tekmeci.
čni spletkarji ugrabili. Bilo je namreč znano, da je zelo vdana kraljici. Zato so jo po njegovem mnenju odstranili od kraljice, da jim izda važne kraljičine skrivnosti. D'Artagnan je takoj obljubil, da bo pomagal trgovcu z nogavicami, kajti opis ugrabitelja se je docela strinjal z osebo njegovega nepoznanega sovražnika v Meungu.
„H I P O L I T IZ RUDOLFSWERTA"
ivan kostial
Po naključju mi je prišla v roke kurioz-na knjižica: »Slovenačka književnost. S predgovorom Pavla Popovića. Beograd 1920. Izdanje knjižare Zdr. Spasoje-viča« (v cirilici). Za uvod nam razodeva g. Miloš S. M o s k o v 1 j e v i 6, da je knjiga prevod Prijateljevega nemškega pregleda našega slovstva, ki je bil objavljen v »Slav-janskih izvčstijih« (St. Peterburg 1904—5) v ruskem prevodu Iljinskega.
Srbski prevod je izšel prvič 1.1906. v »Prosvetnem glasniku« (brez 5. poglavja!); toda: »Letos sem posrbil izvirnik prof. Prijatelja na novo, ker je bil ruski prevod zelo slab«. — A tudi ponovni srbski prevod je prav slab.
Gospod M. (rojen 1. 1884. v Varni v po-drinskem okrožju, nekaj let gimn. profesor v Nišu in Beogradu) je bil sicer (od 1. 1920. dalje) narodni poslanec v skupščini naše jugoslovanske kraljevine, ampak slovenske pokrajine so mu tako malo znane, kot da bi ležale ob ekvatorju. M. piše o »C o 1 f e 1 d u« (= Gosposvetskem polju), o patru Hipolitu iz »Rudolfswerta« (= Novega mesta),
TULIPANI (R. Schneider — izrezanka.
o »grofovih Gorice i Petave (= ptujskih), o bivšem škofu v »Capo d' I s t r i i« (= »Kopru«), uporablja lepi pridevnik »f r i-jaulski«in»furlandski« (=furlanski Kraševcu pravi Karštanin, Vidmu U d i-ne, Čedadu Čividale itd.1) Iz KromSFi-ža na Moravskem je napravil »Kromjeriš u Č e š k o j«, iz bavarskega 6 ttinga pa Oting.«) Gospod M. navaja slov. pisatelje J. Ba z arja, M. Mi h ca, trikrat Podmi š 1 j a-ka, Stritarjeve povesti »Gospodina od Mirni i dola« in »Ro z ano« i. dr.
Kako se neki izgovarja tam na vzhodu priimek, pisan Крангхер? V cirilici je edino prav Kpajrep!
Najlepše je pa tole: Na etr. 54. beremo o Mihi Kastelcu:
»Sa svojom nežnom lirikom, koja 1Ш na liriku Helti-a i Salis-Seewisa. . . .« (Na tem mestu je mislil pisec originala seveda na L. N. Chr. H61tyja, nemškega lirika 18. stoletja, roj. 1748 pri Hannoveru, umrlega 1776.) V »Registru sa potrebnim objašnje-njima« pa je zapisal Moskovljevič na str. 96. tole: »H e 11 y Kaspar, n e m a č k o-mađžareki reformator (1520 — 1574), str. 54«. Ta Kaspar Heltai Гпе Helti] je bil Nemec iz Heltaua pri Sibi-nju; v nemških knjigah se je podpisoval K. Helth; ker S'e j® P^ njegova domala vas madžarski imenovala Helta, je sprejel kot madžaron priimek Heltai = Človek iz Heltaua. Zgodovina madž. literature pravi o njem, da se je rodil okr. 1. 1520., da je ustanovil madž. nacionalistično (šovinistično) hietoriogTafijo (s svojo »Kroniko o dajanjih Madžarov«) in da je prvi pomadžaril sv. pismo (1551—62, torej kakih 20 let pred Dalmatinovo slov. biblijo). Prevedel je tudi Verb6czyjev zakonik »Tripartitum« in Ezopove basni Zložil je sicer nekaj zgodovinskih peemi, da bi izpodbudil narodni ponos Madžarov in madžaronov — toda »nežne lirike« ni poznal niti od daleč. — In tega častilca Arpadove slave, reformatorja Heltaija iz 16. stoletja je zamenjal g. M. z nežnim nemškim lirikom 18. stoletja H61tyjeml Večjega nasprotja med dvema pisateljima si sploh ne moremo misliti, kot je med tema dvema.
*) Komično se sliši »u dolini Pustera«.
«) Sloveča božja pot, kamor so Slovenci radi romali.
niponsko prebivalstvo
Dne 1. oktobra 1935 se je vršilo ljudeko štetje na Niponskem. Uradno poročilo se je objavilo pred nekaj tedni; 69,254.149 sta-novnikov, torej 4.804,143 ali 7, 5% prirastka na 1. 1931. Tokio šteje 6,360,619 duš.
IZ LITERARNEGA SVETA
OB STOLETNICI SMRTI OCETi.
MARSEJfiZE
Claude-Joseph Rouget de Lisle, pesnik in skladatelj francoske nerodne himne, se je rodil leita 1760. v mestecu Lonsle-Saunier v okraju Jura- Njegova življenjska pot je v primeri s svetovno slavo njegove Mareeillaise kaj skromna in malo pomembna. Že kot priden in resen dijak je zgodaj pokazal dosti smisla za pesništvo in glasbo. Po odlično dokončanem nižjem liceju se je posvetil bogu Martu in dovršil vojaško šolo kot pionirski poročnik- Leta 1792., ob vojni napovedi 'Avstrije je kot stotnik v Strashourgu zapel svojo nesmrtno marsejezo. Bil je vnet pristaš kreljevcev in nikakor ni nameraval napisalti republikanske himne. Tudi prisege, ki ga je vezala na Ludovika XVI. kot zgleden in zvest častnik ni hotel prelomiti. Vendar je še dalje služil v arden-neski armadi in bil za strahovlade aretiram kot politični osumljenec. Samo Ro-bespierrova smrt ga je rešila. V teh težkih dneh je nastala njegova Pesem devetega thermidorja. Kmalu je nato spet oblekel vojaško suknjo Poslali so ga v pomorsko trdnjavo Brest, kjer pa se je odpovedal častniški službi in živel poslej v pozabljenosti in pomanjkanju. Sele julijska revolucija (1830) ga je spet rehabilitirala. Kralj Louie-Philippe ga je napravil za viteza Častne legije in m>u določil pokojnino, katero je stari častnik, ki ee je bil naselil v mestecu Choisy le Roi v okraju Sceaux ob Seini, užival do smrti (26. junija 1836).
Bojna pesem revolucije, porojena iz avtorjevega navdušenje in požrtvovalne ljubezni do domovine, ogrožene od združenih vnanjih sovražnikov, se je prvotno imenovala »Chant de guerre de 1'armee du Rhin«. Posvečena je bila maršalu Luk-nerju, poveljniku armade ob Rcni. Že junija 1. 1792. so jo Jakobinci peli na strankinem zboru v Marseillu, julija istega leta pa so e to hiimno mareejski prostovoljci vkorakali v Pariz.
Pesem z vdarnim začetkom: Allons en-fante de la paitrie, le jour de gloire est arrivel ima šest kitic po osem verzov z bojevitim dvovrstičnim refrenom: Aux airmee, citoyens! formez vos bataillons! Marchons, qu'un sang impur abreuve nos sillone! Francozi po jo večinoma samo prvo in šesto kitico, ki sta najboljši in najpomembnejši. Srednje kitice imajo navzlic krepki borbenosti in zanosi tasti več oblikovno šibkih, pesniško prisiljenih in nabuhnjenih mest. Nekateri pisci so zadnjo kitico pomotoma rvripisovali dramatiku M. J. ChenieTU. Tudi novinar Louis Du Bois in abbe Antoine Pessonneaux sta ee potegovala za njeno očetovstvo.
Ne vem si pa razložiti, zakaj Breznik-Ramovšev »Slovenski pravopis« francosko narodno himno imenuje marše 1 jezo
(morda historično ali po še sedanji južno-frencoski izgovarjavi?), atentat v Marseillu (izg. Marseju pa marsejski (ne manselj-eki) atentat.	P. Karlin
NOVE KNJIGE IN REVIJE
DR. FRAN DETELA: ZBRANI SPISI IL
(Družba sv. Mohorja v Celju, 1936.)
Prihajač je preprosta povest, ki se gladko čita, brez nenavadnih zapletija-jev. Osebe, ki jim je avtor namtnii dober konec, ga dosežejo brez posebnega truda in tudi brez pravega vzroka. Od. ratno pa ee tudi slabim nazadnje vse ponesreči, da ne bi ostala zla dejanja nekaznovana: drugače bi trpela vzgojna plat. Nekatera dejanja oseb изо posledica njihovega značaja, ampak celo proti njemu, V povesti ni globljih razglabljanj Dejanje se razvija enostavno, včasih pridejo prizori, ki so samo zato, da gre povest dalje. Večkrat se pojavljajo osebe ravno tedaj, ko jih pisatelj potrebuje, čeprav pri tem trpi verjetnost.
Kmetski značaji so orisani prikupno in naravno. Pisatelj rad pridiga v svojem imenu ,čeprav bi to lahko opravili njegovi junaki, in s tem pretrga vez med dejanjem in č i ta tel jem.
Pegam in Lambergar. v tetn umotvoru, privlačnejšem od prejšnjega, si slede dejanja, ki so res potrebna za celoto in ni nobenega preveč. Avtor tu ne drži z nobeno osebo in skuša biti vsem pravičen.
W. Johannsen: DRUŽINSKA SREČA {lesorez)
Vendar je spet moralist, ko pravi ,da mora dajati pisatelj mladini doore nauke — v kapljicah, aa juh niti ne občuti, pa vendar se sam vriva v govor med svoje junake tako prozorno, da mora čitaiteij opaziti njegove »kapljice«.
Dobro zadene prakt.ene kmečke nazore, ko daje Lenka svojemu ženinu v slovo na vojno taie nauk: »V boju se nikar preveč naprej ne sili! Kaj tebi mar prepir? Naj se ruje gospoda; saj nimamo nič dobička pri tem» (164). Zanimiva je pripomba, da sta lakomnost in potrat-nost ugonobili rimsko državo in bosta ugonobiti prej ali slej . . , avtor ne pove, kat©ro državo; menda je mislil Avstrijo. In kako je aktualna ona želja; Mili Bog razsveUl voditelje . . . (162)!
Ne zdi sr mi kdo ve kaj verjetno, da bi Gregor, mlad vojščak in spočit, ki zapusti ponoči Gornji grad, bul že pred polnočjo tako utrujen, da ne bi mo-gl dalje? In prav tako malo verjetno je, da so prebudili Gregorja č 1 o v e š k>l glasovi in so ga šele potem zaskele-le roke zvezane e trdim konopcem med spanjem?
Tu pa tam popisuje pisatelj dosti bledo, pravega vtisa o takratnih šegah in življenju n<' dobiš. O naslovnih junakih govori veliko manj kakor o Gregorju in le
W. Giese: STARA GRAJSKA VRATA
tam je dejanje podrobneje orisano, kjer nastopa Gregor.
Detela, eden izmed glavnih zastopnikov umerjenega realizma v našem slovstvu, je dobil nepristranskega tolmača v prof. Šolarju, ki v obširnem uvodu kaže njegove sončne in eenčne strani. Korektura je prav skrbna. Le Podebrad je včasih brez znamenja na e, dalje pravi t e v le (369) inpadaja v podaja (375). Naš ro-mancier rabi rusizem gaslo nam. čehizma geslo (372), mer za smer (328). Ali je dr. Breznik, ki je proučeval jezik naših pripovednikov, opazil, da Detelovo izražanje pobija Sjoven. slovnico Ш. str. 130? Nam. reč nauk o nedovršnem sedanj iku z bodočim pomenom: n. pr. jutri je semanji dan (13); jutri vržemo Vitovca v ječo, ako se ne pokori (332), itd. S pridom boš prebiral tudi Opombe, kjec vidim, da je vžigalice iznašel francoski gimnazijec Sau-ria, čigar ime so ob stoletnici izuma 1931 nek', naši listi krivo ponatiskovali kot Saurin (380). Germanizem: temu je tako (XXV) je pokojni Vdovič nadomeščal s: to je tako, etvar je taka. Nedovršnik pomeniti (pa nepotrebno: pomenjati, 382) poznamo iz narodne pesmi: Oblaki so rdeči, kaj nek' pomenijo ...	A.D.
Uredništvo je prejelo;
REJEC DOMAČIH ŽIVALI. leto III, 5t 6. Kakor vse dosedanje številke tako je tudi ta dobro urejena za praktične potrebe našega malega človeka, ki vzgaja drobne živali v korist in zabavo. Načelnik drž. bakteriol. zavoda v Ljubljani dr. L. Hribar priotčuj« začetek svojega članka O nalezljivem .kihanju kuncev. V rubriki Perutninarstvo nadaljuje prof. F. P. poročilo o Današnjem eta-nju kokošjereje na kmetih. Slede prispevki Koristna naprava za perutnino (Iv. Zupane) Malteški golob (Iv. Petelin). Angorska volna in preja (V. Kuntara), Sortiranje an-gorske volne (V. Kuntara). 0 kozjem mleku piše Fr. Krištof, o Plemenski zrelosti koz in ovac pa ban. ref. Jak. Hladnik. Zanimive so tudi rubrike Vzgoja domačih in tujih ptic. Akvaristovstvo, Društvene vesti, zla6ti pa Drobiž. Rejec izhaja mesečno ter stane celoletno din 30. Urejuje ga šoUki upravitelj Alfonz Inkret. Naroča se v Ljubljani: Karunova ulica 10-
KJE JE ZRAK NAJBOLJ SUH ?
Marsikdo si bo mislil, da je to v Sahari Pa ni res. Tam je naravnost »vlažno«, če vzamemo naimreč za merilo >sušo«, ki vlada v električni žarnici. Tam škoduje že vlažnost 0.C001 odstotka. Če pa znaša vlažnost v žarnici celo 0.0004. tedaj bo pregorela že v nekoliko urah. Ce bi razdelili eno samo kapljo vode na 68.000 žarnic—v vsaki bi bilo tedaj le ena osem in šestdeset tišočinka kaplje—tedaj bi ne bila niti ena teh žarnic več uporabna. Seveda je popolnoma izključeno, da bi kakršno koli bitje moglo živeti v takšni suši.
TEHNIČNI OBZORNIK
OBRT IN ELEKTRIČNO VARJENJE
Le počasi si je vtrlo električno varjenje pot v industrijo. Navzlic nezaupanju, katero ga je spremljalo, je vendarle danes na mnogih popriščih nadvladalo zakovico in vijak. Odkar pa je znanstveno dognano, da je obratna varnost zvarjenih delov ab-
Sl. 1.
solutna in da so zvarjene železne konstrukcije izredno lahke, je varjenje pri mnogih delih kar predpisano.
V rokodelskih in obrtniških obratih pa doslej električnega varjenja še ne poznamo. Kajti Se ni dolgo, odkar je zgradila in-
Sl. 2.
dustrija prve majhne in cenene priprave za električno varjenje, ki naj bi odkrile obrtniku prednost tega sodobnega postopka. Ker Se potrebe raznih obrtniških obratov v marsičem razlikujejo, so sestavili tehniki kar tri različne varilne priprave za neposredno priključitev na izmenični tok napetosti 230/380 voltov. Prva naprava sestoji iz prenosljivega transformatoja z učinkom 4 kilovatov, ki odda na sekundarni strani tok jakosti 25 do 135 amperjev. Zgrajena je za obrate, ki ne uporabljajo varjenja vzdržema. Druga naprava je prevozljiv transformator (gl. si. 1) z učinkom 9 kilovatov pri jakosti toka 50 do 220 amperjev. Z njo so izvedljiva varenja pri instalacijah cevovodov, napravi kotlov, cevi, peči, grevcev na paro in toplo vodo, nosil-
cev itd. Tretja in poslednja priprava je zgrajena za najbolj splošno uporabo ter vsebuje deset kilovat, vrtilni motor (13, 6 PS; gl. si. 2.) za šest različnih napetosti od 110 do 500 voltov. Ker daje tok jakosti 50 do 300 amperjev, si bo kmalu vtrla pot v tovarne za stroje in mehanske priprave, v ladjedelnice ln večje popravljalnice.
(tma)
Malokomu je znano, da je kollnska voda vaižmp izvozno blago Nemčije, pravkar puhlicirani podatki nam namreč razodeva, jo, da Je izvozila Nemčija lani 220 tisoč kilogramov kolineke vode v skupni vrednosti 1)6 milijonov dinarjev.
Na Donavi so izročili prometu prvi ti. soč tonski motorni čoln. Doslej je znašala vsebnost največjih čolnov na Donavi le 600 ton.
V okvirju pomožnih del za odpravo krize v Zeidfnjenih državah bodo v Gobe. ooobpveim. zalivu zgradili prvo obmorsko električno centralo, ki bo IzrabljaJa nad 6 metrov veliko razlika ki vlada tamkaj imed plimo in osekp. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo v prvi fazi izgradnje pridobili efekt 166.000 kilovatov. Celotni stroški naprave so predvideni na 36 milijonov dolarjev.	(tma)
PRAKTIČNE NOVOTE
Red v omari za moške obleke
Posetnica moža je njegova ovratnica. Po njenem blagu, njeni barvi in ravnanju z njo sklepajo na tvoj okus in tvoj čut za red. Okus se da individualno ceniti, negovanost ovratnice pa zavisi od načina, ikako jo hraniš- Slika kaže prav tako mičen kakor praktičen obešalnik za ovratnice. Pritrdi se na
nostranjost omarnih vrat z dvema majhnima vijakoma. Ovratnice obesiš nanj po vrsti, vsaka ima svoj kavelj, ki jih je dvanajst in ki jih nosija dve poniklani palici v dolžini 42 cm. Z enim samim pritiskom se dado vsi kavlji odpreti in spet zapreti. Če položimo en kavelj na stran, store vsi ostali avtomatično isto. Če odpremo enega, se odprejo tudi vsi ostali in vse ovratnice eo pripravljene za rabo- Vsaka ovratnica ima svoj prostor, nobena ne pritiska na drugo, z odprtega kavlja se dado vzeti z enim prijemom. Mali aparat je nadalje preceni in bi ga morali imeti v vsaki: omari moške obleke.
ČLOVEK IN DOM
balkonske svetilke Kako lep je naš balkon sedaj, ko ee be-gonije in petunije zibljejo v poletnem vetru In pošilja sonce svoje kratke žarke naravnost na naše telo, ki je toplote potrebno 1 A kako lep je tudi zvečer, ko umira dan in nam je mogoče končno vzeti knjigo v roke in se potopiti v nov svet! Tedaj nam mora biti v pomoč svetilka, ki razširja mehko, a vendar jasno svetlobo.
Za mnoge namene zadostuje viseča svetilka, n. pr. iz pestro pobarvane kovine, ki visi na verižici. Ce stoji miza na balkonu blizu stene, tedaj je nastenska svetilka najboljše, kar si moremo misliti. Rama iz kovnega železa, ki je zoper vlago lakirana, moli pravokotno od stene. Na njej visi svetilka isto tako iz kovnega železa.
V novejšem času vidimo tu In tam stoje-Se balkonske svetilke. Te utegnejo biti zelo mične. Noga naj bo n. pr. iz barvnega lesa, glava s svetilko naj bo zgoraj odprta in iz kovine, ki je zunaj pobarvana, znotraj pa bleščava, da učinkuje kot reflektor. Nad svetilko mora biti še zaščitna streha zoper dež iz kovine, nosi naj jo šest žičnih opor.
Mala namizna svetilka pa je končno za solidne in skromne zahteve najbolj prava. Namizna svetilka za balkon seveda ne sme biti iz blaga, ki mu škoduje vsako vreme. Kovina in steklo sta najpripravnejši tvori, vi. Oblike in načini izdelave so lahko kakršnikoli. Takšna svetilka je lahko u, pr.
globus, ki počiva na kovinskem ogrodju, ali pa si mislimo takšno, ki poenema prej opisano stoječo svetilko z odprto glavo in dežno streho. Seveda se je mogoče s to stvarno obliko tudi malo poigrati. Kaj smo videli zadnjič; vrč za pivo z ročajem, ki je bil na eno stran odprt, v njem pa je bila električna opalna žarnica! Ljudje imajo vse mogoče ideje!	m. a.
F I L A T E L I J A
Nove abeeinske znamke
Take so nove abesineke znamke, ki so jih izdali Italijani po prevzemu uprave v Etiopiji. Cesar Haile Selasie se je moral umakniti italijanskemu kralju.
HOČEŠ VIDETI, KAKO RASTE TRAVA?
Pomešaj dobro, drobno vrtno prst e pre-sejanim pepelom iz grahove ali tižolove slame, vsakega enak del. nato zamešaj v to
zemljo travno ali peteršiljevo seme, ki je bilo 24 ur namočeno v žganju. Malo gredo v zaboju, kakor kaže slika, namakaj z mlačno deževnico — in y četrt ure #s bo pojavilo ervo zelenje!.
и % л и н
Mat v treh potezah Rešitev problema 162 L Tf7— f8!
UGANKA SATOVNICA
C r a e s u s
V proste predele tega lika vstavi črke: aaaa d eeee f g ii kk 11 m m n n
ooo rrr tzž — tako da okoli vsake številke, začenši pri streJici in nadaljujoč v smeri urnega kazalca, nastanejo besede naslednjega pomena: 1. fotografska aparat, 2- mesto v Italiijii, 3. ameriški kmet, 4. rusiko moško ime, 5. hranitelj, krušnik, 6. družina umetnikov in umetniških obrtnikov v Kranju-
Za pravilno rešitev razpisujemo (eaioo za naše naročnike) nagrado v obliki slovenske knjige. Rešitve je treba poslati najkasneje do 23. t. m.
REŠITEV VSTAVUALNICE V ST. 23:
Fantć, Flere, Farce, Flore, Finte; alali,
Neron.
Pravilno in v pravem času so poslali rešitve; Milenko Klavora, Ernest Vargazon, Jak. Rupel, Matija Rode, Nikolaj Koritnik, vsi v Ljubljani. Joško Povh, Neilly Koštial, Marija Krajzer, vsi v Novem mestu. Ivan Burdjan, Celje. Angelca Šarb, Gornji grad-Srečko Ogrizek, Ivan Vodopivec, Lud. šija-nec, vsi v Maritoru. Ciril Lendoviek Skol-ja Loka. Anton Habie, Bohinjska Bistrica-Josip Gorišek. Tržič. Meta Rainer, Braslov-če- Sol. uprav. Sv. Peter v Sav. dol. Fr. Vu-ga, Grobelno. Voj. Dekleva, Mila Jugovič, P. Jereb, vsi v Zagrebu. Zdr. Seručar, kap I. ki. Mostar (izžreban za nagrado). Erna Zemiič, Koprivnica, Mar. Dirnbek, SL Pože-ga, Joško Kert, Guča Gora. Vlaeta Pertot, Ptuj in Manuel Skočir, Ljutomer.
ZA BISTRE GLAVE
238 Najdba
Štrirje potovalci, neki trgovec, njegova hči, njiju služabnik in njegova žena eo na-šlii na poti mošnjo s 94 zlatniki in zapestnico. Služabnikova žena je prejela 4 zlatnike in zapestnico, na kar so si ostali razdelili ostanek tako-le: Trgovčeva hči je dobila 1 im pol krat toliko zlatnikov kakor sluga, trgovec pa 2 in polkrat toliko, kakor služabnik. Ko so dospeli v neko mesto, je služabnikova žena prodale zapestnico in je imela sedaj petino toliko gotovine kakor trgovec, dvakrat toliko kakor njegova hči in (trikrat toliko kakor služabnik. Kako so si bili razdelili denai in koliko je prejela služabnikova žena za zapestnico?
PROBLEM 163
E. Palkoska (1936)
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNTKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Uredništvo ln uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din i.—) po raznaSalclh dostavljena Din S.—>